list za slovenski narod.
v« p«ftl preJenuB	Z» oelo leto predplačan 15 rld., ta pol leta S rld., la eetrt leta
i rld.. za en mesee 1 fld. 40 kr. V »dadnUtraeiJi prejeman Teljd; Za celo leto 12 rld., za pol leta 6 rld., za četrt leta S fli., u en mesec 1 rld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rld. >0 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. HareSnine prejema tpravniitvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške uliee št. 2, II., 30
Naznanila (inserati^ le iprejemajo in veljk tristopna petit-vrsta: 8 kr., 6e se tiska enkrat; 18 kr 5« se tiska dvakrat; 15 kr., ee se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17.
Iihaja vsak dan, iiviemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^tev. SIO.
V Ljubliani, v sredo 24. septembra 1890.
Letnili
Peta velika skiipščiiia sv. Cirila in .^letoda.
Po naznačenem vsporedu vršila se je ob lOti uri slovesna sv. naaša v cerkvi sv. Jakoba, katero je daroval preč. g. kan. Andrej Z ame j i c, član vodstva družbe sv. Cirila in Metoda ob obilni azisten-ciji. Službe božje vdeležilo se je obilno društvenih odposlancev, kakor tudi mnogo pobožnega naroda.
Po 11. uri otvori zborovanje v čitalnični dvorani ljubljanski predsednik društva g. prof. Tom. Zupan. V svojem nagovoru povdarja predsednik, da je društvo tudi to leto delovalo na podlagi svojih pravil v istem duhu, kakor minola leta, delovalo je z združenimi močmi za blagor slovenskega naroda ter hoče tudi v prihodnje, oddaljeno od slučajnih razporov v mili domovini, v istem smislu delovati.
Gosp. župan ljubljanskega mesta Peter Grasselli pozdravi društvenike v imenu stolnega mesta dežele Kranjske. Z iskrenimi besedami pozdravlja g. župan navzoče ude društva, katero je osnovala potreba. Nasprotniki naši osnovali so namreč šolsko društvo, nevarno slovenski deci, ker snuje svoje šole po čisto slovenskih krajih, vanje lovi otroke ter jih tako skuša odtujiti slovenskemu narodu. Društvo slovensko pa je hvalevredno, ker ono *se le brani ia skrbi le za slovensko deco ter skuša ohraniti vzlasti na mejah slovenske zemlje slovenskim otrokom slovensko šolo.
Predsednik zatem konštatuje sklepčnost občnega zbora, ker se je zbralo zadostno število skupščinarjev.
Nato v obširnem poročilu pojašnjuje tajnik g. Anton Žlogar društveno delovanje, omenja z veseljem zdatnega napredka v društvu v tekočem letu, bodisi glede na društvene šole, katerih se je več osnovalo, na podružnice, katerih se je nekaj novih ustanovilo in tudi udov število se je pomnožilo, tako, da jih šteje družba sedaj nad 7000.
Obširno je poročal o zgodovini društvenih šol in šolskih vrtov na Štajerskem, v Trstu in na Goriškem. Več nego 400 otr6k obiskuje sedaj društvene šole, ki bi bili sicer najbrž slovenski, pa tudi katoliški materi — izgubljeni.
Za te velike vspehe zahvaliti je vse ude in podpornike, ki so blagohotno podpirali društvene svrhe, vzlasti deželni zbor kranjski, ki je daroval v ta namen 1000 gld. la 1. 1890. in mestni zbor ljubljanski 400 gld.
Družba je dosegla lep v.speh tudi s knjižicami, ki jih je dosedaj izdala; razširila je namreč med narod nad 20 tisoč izvodov knjižic raznovrstnega, v vsakem oziru priporočljivega berila.
Nasprotnikov ima družba strastnih in močnih, omenjamo vzlasti koroški deželni šolski svet, ki je v svoji strastni brezozirnosti prepovedal v koroški ljudski šoli vse od družbe izdane knjižice, tedaj tudi knjižico „Cesar Franc Jožef" (11).
Proti koncu svojega poročila omenjal je gosp. tajnik splošnih načel, ki vodijo družbo sv. Cirila in Metoda, in ki morajo voditi vse Slovence, ako hočemo kaj ugodnih vspehov doseči v prid slovenskega šolstva, ki je podlaga razvoju slovenskega naroda.
Z vneto besedo vzpodbuja navzoče, naj složno pod staro slovensko trobojnico delujejo vsi Slovenci, da se vspešno ustavljajo preplavljajočemu nas navalu. Krepko je poudarjal potrebo versko-narodne šole ter označil stališče družbe glede na pastirsko pismo avstrijskih škofov v ozir na versko šolo, kateremu se moramo kot katoliki brezpogojno klanjati, ker katoliški škofje so sijonski varuhi vere nravnih naukov.
Na tej podlagi delovali bodemo najvspešneje za slovensko šolo, ker le v katoliški cerkvi je spas tudi Slovenstvu.
To poročilo temeljito in pregledno sestavljeno.
z navdušenostjo poročano, napravilo je jako ugoden vtis na vse pričujoče.
Nato sta poročala blagajnik g. dr. Vošnjak o letnem računu in g. Fr. Povše kot ud nadzorništva.
Zatem se je vršila volitev štirih odbornikov, nadzornikov in razsodnikov.
V	odbor so voljeni gg.: Ivan Hribar, Luka Svetec, dr. Ivan Tavčar in Tomo Zupan.
V	nadzorništvo so voljeni gg.: Oroslav Dole-nec, dr. Franc Papež, Franc Povše, Franc Ravnikar in dr. Ivan Svetina.
V	razsodniŠtvo so voljeni gg.: Andrej Kalan, dr. Alfonz M o sebe, dr. Franc Munda, Ljudovik Ravnikar in dr. Jernej Zupanec.
K socijaliieniii vprašanju.
Govor škofa Koruma dne 9. septembra na tretjem javnem občnem shodu litiškega kongresa.
Pač ne morem tajiti, da krije sedanja doba velike nevarnosti v sebi. Vnel se je hud boj proti sedanjemu družabenemu redu, proti sv. cerkvi. Voditelji socijalnih demokratov rekajo: .Najbolj se moramo bati cerkve." Toda mi ne smemo obupati, prava krščanska načela napravila si bodo sama polagoma pot. Ko je 1. 1877. grof Galen prvikrat v nemškem državnem zboru razpravljal socijalni program, zmenil se ni nikdo zanj. Nemški katoliki bi bili onda lahko obupali. Toda upali so in se bojevali in letos so imeli to srečo, da je njihov program sprejel nemški cesar sam.
De Bonald pravi nekje: les catholique8 sont de tous les temps, katolicizem preživi vse dobe, sv. cerkev bode zmirom rešiteljica človeški družbi.
Tu sem se dotaknil kočljivega predmeta. Govoriti Vam hočem o postavodaji delavskega zavarovanja. Nemški katoliki so si rekali: .Delavca mora zavarovati postava posvetne gosposke." Vpraša se: .Zakaj pa ne samo cerkev?" Da, ko bi imela cerkev
LISTEK.
Slavnostni govor.
Govoril pri Vilharjevi slavnosti v Planini, dne 8. sept. 1890 župnik Podboj.
Slavna gospoda!
Majhna je sicer dežela kranjska, naša draga domovina, katero vsi ljubimo z otroško ljubeznijo, — majhna je, ali tako je lepa in krasna, toliko bogata na lepotah naravnih — naj se že ozremo na divno Gorenjsko, ograjeno z orjaškimi snežniki ali na prijazno Dolenjsko, s prijaznimi griči iu vinskimi goricami, ali na naše Notranjsko, katero krije v srcu svojem čarovne podzemeljske hrame, da smemo po vsej pravici to deželico našo imenovati biser v dični kroni našega presvetlega cesarja.
Povsod slovi dežela naša, ves svet jo pozna in čisla, tujci od vseh vetrov radi prihajajo vanjo, občudovat njeno lepoto in krepit si duha in telo v njenem čistem zraku. Na dobrem glasu pa je tudi ljudstvo, katero biva po naših hribih in dolih, ljudstvo pohlevno in dobrosrčno, ljudstvo izredno nadarjeno, ki je porodilo izmej sebe nepregledno število slavnih mož, kateri so svoje duševne moči posvetili svojemu narodu ter delali neutrudno za njegovo čast in blaginjo. Dolgo vrsto uzornih škofov
in duhovnikov, modrih državnikov, učenih pisateljev šteje domovina naša mej svoje sinove, slavi njih spomin in hvaležno povdarja njih velike zasluge za prebujenje naroda in njegov vsestranski napredek. Imena Valentin Vodnik, dr. Franc Pre-šern, dr. Janez Blc-ivveiss in drugih odličnih domoljubov bode narod s častjo in hvalo izgovarjal, dokler mu ostaue skromen prostor v zgodovini, dokler bode zadnji Slovenec živel na svetu.
Kaj pa uaša Notranjska? Je mar ona zaostala v tem živahnem tekmovanju? Ni zaostala, marveč tudi ona je imela na torišču slovenskega rodoljubja ob vseh dobah duhovite in marljive sodelavce.
V prijazni dolini planinski, v trgu, kjer se je danes zbralo toliko iskrenih Slovencev obojnega spola — uaj mi bodo iz srca pozdravljeni! — rodil se je navdušeni domoljub iu pisatelj Miroslav Vilhar, v številu odličnih Slovencev jeden prvih, izmej Notraujcev gotovo najbolj slaven in zaslužen. Njegovemu spominu velja nocojšnja slavnost — skromna sicer, nedostojna tolicega moža, a tem bolj iskrena, iz hvaležnih src njegovih rojakov izvirajoča.
Radi bi bili to svečanost osnovali v ogromni in sijajni obliki ter povabili k vdeležbi zastopnike naroda slovenskega iz vseh pokrajin, koder biva. Ker pa to ni bilo mogoče — vzroke navajati se mi ne zdi umestno — bodi nocojšnji večer posvečen spominu nesmrtnega našega rojaka.
Kamenita plošča, ki je vzidana v Vilharjevo rojstveno hišo, ni bila slovesno, pred očmi vsega naroda odkrita, kakor bi bil pokojni Vilhar zaslužil, zato pa hočem jaz danes odkriti, ne plošče — plošča je le kamen — ampak odkriti hočem Vilharjevo domoljubno srce in njegova slavna dela, da bodemo tega rojaka svojega natanko poznali in gredoč mimo rojstvene hiše njegove klobuk sneli z glave v znak spoštovanja in hvaležnosti do tega odličnega Planinca.
Spominska plošča bode v teku let ostarela, zob časa jo bode razglodal, dež izprai črke, nanjo vsekane, a nikdar ne bode izginil, izginiti ne sme v narodu slovenskem spomin na Vilharja in njegove zasluge. V pesmih svojih bode živel na veke.
1. Ta odlični domoljub slovenski je v našem trgu dnč 7. septembra 1. 1818., v hiši, ki še sedaj nosi njegovo ime, ugledal luč sveta. Njegov oče Franc je bil poštar in graščak, mati pa Ivana iz obče znane rodbine Obrezove. Imela sta več otrok, naš pesnik Miroslav Karol je bil četrti mej njimi. Prve šole je obiskaval v Postojini, gimnazijo je dovršil v Št. Pavlu na Koroškem, pravoslovje na Dunaju in v Gradcu ter bil vseskozi prvak mej svojimi sošolci. Njegov bistri duh je z lahkoto objel vse razne stroke človeškega znanja, zato ni čuda, če je Vilhar daleč za sabo puščal svoje šolske tovariše. — Narava mu je podelila tudi dar telesne lepote.
še vso ono oblast, kakor jo je imela svoje dni, petem pač ne bi potrebovali pomc^či od državnih postav. Toda ti časi so že zdavna minili, Irancoska revolucija je pokončala stari družbeni red. Proti razmeram nove človeške družbe je cerkev popolnoma povezana, onemogla, brez vsake vnanje moči. Kako naj torej v tem položaji zavrača preteče nevarnosti? Morebiti se ojači čez sto let? Ali pa smemo čakati in mirno gledati pogubljajoče se duše? Cerkev je odpravila suženjstvo, toda ne t nekaterih letih. Zmagala bo tudi socijalno demokracijo, a ne tako hitro. Dve božji gosposki ste na zemlji: posvetna in duhovna gosposka. Cesar ima svojo oblast od Boga, cesar naj pomaga! Monta-lembert pravi: Cerkev je bila v viharnih časih večkrat razbita ladija, brez jadra; ni ga ugodnega vetra, da bi jo privel v pristanišče. O da bi božji vetrovi pihali v njena jadra!
Navadno nam rekajo, da dela delavec položaj težaven. Idite k delavcu, poiščite ga, poučite ga v boljšem, in rešeno bode socijalno vprašanje. Ali, kedaj utegne delavec poslušati me? Bekajo mi: Idi k materi! Toda kje dobim mater? Ali je doma pri otrocih svojih? Ne, marveč v tovarni. Pravi se mi: Poišči dete! Govori mu o božjem detetu, vzoru otrok. Reklo se je, otroška duša je lepa, lepša kakor tempel božji. Res je tako; zakaj otrok je božji ta-bernakel. Toda kje dobim otroka? Obrt mi ga je iztrgal iz rok, morebiti kut desetletno dete ter ga privezal k stroju. Dogodilo se je, ali je bilo v tej deželi, ni mi znano, da je stalo dete šestnajst ur pri stroji. Kako naj poučujem potem takega otroka ?
Vse to 80 nemški katoliki premislili, in zato so prosili v pravični reči državne pomoči. Pač ne sme cerkev v takem položaji držati križem rok in v Nemčiji jih tudi ni držala. Naši duhovniki so spoznali svojo nalogo, saj so vzrasli v boji. Delali in trpeli so za stvar božjo. V mojej škofiji je zadela najhujša kazen 250 mašnikov. Lahko govorim o tem, lahko jih občudujem in hvalim, ker nisem bil za kulturnega boja še njihov škof; jaz nisem ž njimi trpel Ti mašniki so pa prišli v ječo, v kateri so bili štiri, šest, osem mesecev, jedno, dve ali še več let. Odrekli so jim plačo in trpeli so pomanjkanja. Zato pa ima mašnik tudi največ vpliva pri ljudstvu.
Gospoda moja, naše postave so storile že mnogo v zavarovanje delavcev in storilo se bo še mnogo. Vravnal se bode obnedeljski počitek, vredilo delo maloletnih delavcev in žensk, zavarovalo življenje proti nevarnostim, skrbelo za zdravje in nravnost, uravnale razmere uradnikov in delavcev po tovarnah, pomagačev in delovodij. Blagajne v zavarovanje proti nezgodam in boleznim imamo vže. Priznavam, da nismo bili zjutraj jednih mislij z ozirom na socijalno vprašanje. Morebiti bodemo govorili čez nekoliko let zopet o tem vprašanji in se sporazumeli, — ako ne bo tedaj vže prepozno.
Pravijo, če bo država mati človeški družbi, potem ne bode več ljubezni do bližnjega. Ali je res tako? Ljubezni ostane še sila obširen delokrog za njeno
delovanje. Mogoče bo še na sto in sto načinov žrtvovati se ljudstvu v blagor. Poglejte naše duhovnike. Pomagali so narodu na vsem materijalnem polji. Osnovali so banke, ljudske*in gospodarstvene. Ce bi kedo rekel, da niso take reči posel duhovništva, odgovarjamo ma: Mašnik pomaga ubogim povsod, zakaj on vidi v reveži Jezusa, trpečega Jezusa.
Imamo društvo .Arbeitervvjhl", katero je vže mnogo dobrega storilo. To društvo poučuje družino; povedal sem Vam bil vže prej, da je izdalo gospodinjsko knjigo za žene delavcev, ki je razširjena v več kakor 500.000 izvodih. Imamo tudi društvo pomagačev, katero jako plodonosno deluje med rokodelci. Pri naši organizaciji in sredstvih, katera so nam na razpolago, ni se nam bati, da bode socija-lizem kaj dosegel v naših katoliških provincijah.
Pravijo, najpoprej je treba iskati duše delavcev. D4, res je tako: da nje rešimo, bodi naša prva skrb. Toda, gospoda moja, pustite mi delavca, da bom skrbel dve uri za njegovo telo, skušal bodem tretjo uro pridobiti dušo njegovo.
Rekel sem vže, da bo obsegala ljubezen prostrano polje, kadar se bode ugodilo zahtevam pravičnosti. Poznam nekega delodajalca, katerega je Bog skušal z bridkim trpljenjem. En otrok mu je umrl. Tedaj je rekel mož svojej soprogi: Kaj praviš, jaz menim otrokov delež razdeliti mej delavce, saj imajo otroci istotako dovolj. In blaga gospa je odgovorila: .Ljubi mož, tudi jaz sem bila teh mislij." Gospoda moja! Tudi delodajalec lahko izkazuje svojo ljubezen.
V	mnogih slučajih ui povzročil slab zaslužek štrajkov, marveč neusmiljenost delodajalcev! (Res je tako!) Kristus nas je učil ljubiti se med seboj, delodajalec mora imeti delavca za svojega brata ter tako ravnati ž njim. Gosp5da moja! Gotovo veste, kaj je rekel Mirabeau svojemu slugi zadnji večer pred dnevom, ko je imel svoj govor, da bi se odstranilo plemstvo, namreč: .Nočem Ti svetovati, da bi me drugače nagovarjal, kakor: .Gospod grof!" (Živahnost.) Gospod se mora ljubeznjivo do delavca ponižati ter mu pokazati, da ga ljubi. (Dobro!)
Neki sloveč politik je rekel: .Ni nam treba biti navdanim s preroškim duhom, da bi uvideli, da se bližamo prekuciji, s katero je francoska revolucija v taki primeri, kakor pastirski ogenj s strašnim požarom". To bi bilo res, ko ne bi bilo sv. cerkve! Toda ta nam kliče : Ljubezen, ljubezen nas bo rešila. Vlivajte olje v razburjeno valovje družabnega življenja in človeštvo bo rešeno. (Burno, dolgotrajno odobravanje.)
Nemške naselbine na Ruskem.
VL
V	enem poslednjih člankov o nemških naselbinah na Ruskem dotaknili smo se onega vprašanja, v katero svrho si prilastujejo nemški naseljenci rusko zemljišče in njegovo prirodno bogastvo; omenili smo tudi Knezebekove meje in one vojskine osnove proti Rusiji, katero je sostavil sam Knezebek s celim političnim programom, ki je obrnen proti Rusiji. Da se bolj natanko in vsestransko razjasni
to zanimivo vprašanje, vredno je posebno to znati, kakšen je bil ta program in na kakšen način ga j» skušal izpeljati?
Obseg tega programa je sledeč: 1. Pruska mora biti popolnoma neodvisna od Rusije, ona mora povečati svojo moč in razširiti svoje zemljišče, a razven tega mora stopiti v najožjo zvezo z Avstrijo. 2. Pruska se mora organizirati po vojaško ter se zediniti z obema velikima nemškima državama (t. j. z Nemčijo in Avstrijo). 3. Obe ti državi imate poskrbeti za ojačeoje svojih sil in pripraviti se za vojsko. 4. Pruska, Avstrija in Nemška bodo se ze-dinile v ozko zvezo z Angleško. 5. Politika njihova mora biti naperjena proti zedinjenju Rusije s Francosko. 6. Zgorej imenovane države bodo sklenile zvezo s Turško in Perzijo, ter bodo v slučaju vojske z Rusijo — in ta vojska je neizogibna — gledale, da jih nahujskajo proti Rusiji. 7. Ta vojska se mora na vsak način tako dolgo odlašati, dokler se ne pridobite zanjo Turška in Perzija. 8. Cilj te vojske bi bil: odvzeti Rusiji vse zapadne kraje od Baltiškega morja pa do Črnega morja. (Spomenica generala Knezebeka baronu Steinu z dne 16. [28.] sept. 1814.)
V najnovejšem času pa gre poznati sovražnik Slovanov prof. Edvard Hartmann v svoji knjigi: .Zwei Jahrzehente deutscher Politik" še dalje. Oo se trudi dokazati, da Črno morje Rusiji ni tako potrebno, kakor odprta pot k oceanu v Aziji, pa trdi, da vsa kulturna in politična naloga Rusije kot .dedinje zlate Horde" leži zunaj Evrope v Aziji, češ, da more tamkaj laglje prebaviti podjarmljene narode, „ki stoje na nizki stopinji kulture". Zatorej ta ljubljenec Bismarckov svetuje Rusiji, naj za vselej popusti svoje namene o slovanskih osnovah na balkanskem polotoku, češ, da z4-njo tukaj ni nobenega posla več, ker se morajo te dežele začasno prepustiti Avstriji. A na koncu se grozi, da bode morala Rusija, ako se ne poda, neizogibni vojski šiloma dati vse zapadne in južae kraje, in sicer: zavezniki (Nemčija iu Avstrija) si bodo med seboj razdelili kraljevino Poljsko, kakor 1. 1795.; Cuhonsko z otoki bode dobila Švedija, Besarabijo (oni del, kjer ni Nemcev) pa Rumunija; od baltiških pokrajin z zfldinjeuo kovensko in vilensko gubernijo pa bi se imelo utemeljiti kraljestvo baltiško, a na razvalinah dežel, ki leže v področju dneprovskem, bi se vzdignilo kraljestvo kijevsko, od katerih bode prvemu zagotovljena neodvisnost od Prusije, drugemu pa od Avstrije.
To je zares velika pogoltnost Nemcev za ruskim zemljiščem. Ali nemške osnove, ki so sklenjene za bližjo iu daljno bodočnost, segajo še dlje. Zatorej skrbi Nemčija, da se v Avstriji povrne poprejšnja nadmoč Nemcev nad drugimi nenemškimi narodi te v narodopisnem pogledu tako različne države; zaradi tega se podpira tudi protestantska propaganda na Bolgarskem ter po drugih krajih balkanskega poluotoka, kakor tudi v Siriji in sploh v Mali Aziji, postavljajo povsodi tukaj svoje nemške naselbine iu šole; trudili so se tudi zategadelj, da
Bil je zal mladenič, postave vitke kot jelka, rudeč kot cvet, da je vse radovedno zrlo po krasnem dijaku iz Kranjske. Kot pravnik se je Vilhar seznanil 8 hčerjo nemškega profesorja in začel njej za ljubo pesmi kovati najpoprej v nemškem jeziku. Tudi opereto .Jamsko Ivanko" je spisal izvirno v nemškem jeziku pod naslovom .Johanna von Luegg".
—	Ne bo se temu čudil, kdor premisli za Slovenijo žalostne čase, v katerih se je Vilhar šolal. Razven nekaterih učenih glav nihče ni vedel, da Slovenci živimo na svetu. Govorilo se je le o Kranjcih in kranjski šprahi. V prahu in mahu je slovenščina počivala. Nemci in drugi tuji sosedje so jo zaničevali, domačini se je sramovali. — Ni bilo slovenskih knjig, ne domoljubnih m6ž, da bi je pisali. Prehodil si lahko tri fare, prej ko si naletel kje na slovensko knjigo ali slovensko pesem.
—	Na kmetih ni bilo šol, po trgih in mestih pa se je šopirila sama nemščina. Ta je košato sedela za mizo, domača hčerka pa je zdihovala za vratmi, od vseh pozabljena. — Sinovi slovenski so znali izvrstno pisati nemški in latinski, gladko so govorili francoski in italijanski, toda v svojem materinem jeziku se niso oglasili, da so le gosposko suknjo oblekli.
Celo oni, ki je srčno ljubil svoj rod in jezik, ni si upal očitno kazati te ljubezni, — bal se je zasmehovanja. Otrok, ki je v šoli pozabivši črhuil
po domače le besedico s svojimi tovariši, je takoj dobil sramotno kazen; — jezik — strah tedanjih šolarjev, so mu obesili na vrat.
Ni čuda tedaj, če je omika v Sloveceih tako zaostala, da smo bili drugim narodom v zasmeh in zaničevanje. Le skrivaj je smel Slovenec ljubiti svoj narod in jezik. Vilhar sam toži v svoji pesmi .Vesoljnemu svetu", ki se glasi kot mila prošnja (Nov." 1850):
.To vsaj mi dovolite. Da se smem Slovenca zvati. Da se smem rodu ponesti. Ko Sloven'c povsod se vesti."
Pač je moral za one žalostne dobe junaškega srca biti, kdor si je upal javno oglasiti se v zani-čevanem slovenskem jeziku in svoje rojake buditi iz spanja.
2. To je storil naš slavljenec Vilhar. Srečna osoda ga pripelje iz nemškega Gradca, iz naročja nemške neveste, v milo domovino. Vilhar je sicer pozneje preklinjal to osodo, a bila je srečna za nas. Oče ga pokliče domov, da prevzame gospodarstvo graščine Kaleč na Pivki. — L. 1843. se Vilhar v Senožečah oženi. Pisal je še takrat le v nemškem jeziku, — kar se nekaj posebnega pripeti in odloči pot njegovemu delovanju za zmiraj. V Senožečah namreč skleue Vilhar iskreno prijateljstvo z vnetim Slovencem. Bil je to duhovnik, nedavno umrli vo-
jaški župnik Zic. Ta nekega dn^ Vilharju očita nemške poezije in porogljivo pristavi: „Kaj ti pomaga nemške pesmi kovati, Goethe ali Schiller tako nikdar ne boš. Loti se rajše domačega jezika!" Vilharja britko speče ta beseda, spozna, da je bil na krivem potu, še tisti dan začne proučevati slovensko slovnico in že čez par dni zloži svojo prvo pesem .Predčutki" , ki so jo prinesle .Novice" I. 1845.
Postal je od tega dne Slovenec z dušo iu telesom ter srdit sovražnik naših narodnih protivnikov. Iskra, zatrjena v njegovo srce, je vzplamtela v žareč ogenj narodnega mišljenja, kateri je odseval iz vseh njegovih del, dokler ni vgasuil za zmiraj ž njegovo rano smrtjo. — Veliko je to, če pomislimo, da so za Vilharjeve mladosti možje čuteči za našo slovansko narodnost bili pri nas silno redke prikazni, da je Vilhar kot graščakov sin bil v nemškem duhu odgojen, v šolah nemških poučevan, da mu je vedno in povsod le tujščina zvenela na ušesa. Spoznal je, da je sin zapuščenega slovenskega naroda, uvidel nizko stopinjo njegove omike in posvetil vse svoje duševne sile njegovemu razvitku iu napredku. Lahko nam je zdaj hoditi po uglajeni poti, ali čast in zasluga onim, ki so v hudih časih to pot načrtali ia s svojimi težavnimi stopinjami vdelavali!
{Dalje sledi.)
80 dobili T svoje roke vežbo ia visoka mesta v turSki vojski, pri upravi iu financah, izdelovanje strategičnih potov v Mali Aziji, ki so naperjeni ravno proti Busiji, kar je posebno priporočil nemški cesar za svojega prebivanja v Carjigradu, pokazavši pri tem sam mesta, kjer bi se imele osnovati nemške naselbine. In na ta način gleda Nemčija prav očevidno v svojih rokah v daljni bodočnosti svojo svetovno vlado, katero misli dobiti tukaj na svojo roko, a tamkej pa s pomočjo svojih zaveznikov, dokler jih bode potrebovala. A to, kar se je pre-drznila Nemčija izvajati na Roškem, izvajalo se je že zdavnej in se še zdaj izvaja v vseh ostalih sosednih deželah. Saj ona ne ravni celo nesebično v korist Avstrije niti v Bosui, niti v Hercegovini, raz-Sirjevaje tamkaj svoje naselitve, protestantsko propagando in šole. Nedavno so utemeljili v Gradca Nemci protislovansko društvo, kateremu je glavna naloga, pokupiti slovenska zemljišča, posebno na južnem Štajerskem in Koroškem ter jih naseljevati z naseljenci iz Nemčije. Ali slovenski časopisi so opozorili precej s početka slovenski narod na to pretečo nevarnost, ki meri na to, da postavi Slovence v Avstriji v tak položaj, v kakoršnem so Poljaki na Poznanjskem. Rusi pa so prenašali molč4 takšno nevarnost celo četrtstoletje ter se niso zanimali niti z vprašanjem, ali je to nevarno ali ne.
Zanimivim člankom A. A. Velicyna v »Rus. Vest." (I. 1889.) o tujih naselitvah po Rusiji priložena je bojadisana karta, na katerej so zaznamovana zemljišča tujih kolonistov po okrožjih v 13 južnih gubernijah v kraljestvu Poljskem, v Belorusiji in v srednjih praruskih krajih. Že sam pogled na to zanimivo karto, na kateri je javno predočen po-stotni odnošaj teh zemljišč nasproti celemu zemljišču vsakega teh okrožij, budi v glavi rodoljubnega človeka žalostne misli, ker je to strašna podoba tajnih nemških zmag na Ruskem. Mi vidimo tukaj, da so si tuji kolonisti in posestniki prisvojili prostranih predelov zemlje od zapada Rusije na iztok, velikega predela, ki se začne pri Baltiškem morju, vleče skozi celo Litvo, Poljsko, Volinjo, Po-dolje, Ukrajino z Malorusi, Besarabijo, novoruski kraj s Krimom, južni del zemlje donske vojske, kubansko vlast, staropoljsko gubernijo, in sploh skozi eelo severno Pokavkazko, vse do ustja reke Eume do Kaspijskega morja. A v kratkem se bode zedinil ta ogromni polukrog z nemškimi naselbinami na dolenjem in srednjem teku Volge v guberniji astrahanskej (okrožje carevsko), saratovskej in sa-marskej. V severnem svojem delu se je zedinil ta polukrog, ki se razprostira od Harkova in Zmijeva na okrožje volčansko, valujsko, ostrorožko, pavlovsko, bogučansko, novohopersko, brisoglepsko, balašovsko, serdobsko, penzensko in mekšansko, že sedaj s progo saratovskih nemških neselbin, ki so se v samarskej guberniji, zraven tamošnjih tujih posestnikov, precej razširile na severoiztok, čez 55. stopnjo severne šir-jave, naravnost proti Moskvi, v okrožjih staropolj-skem, bugurskanskem in bogulminskem.
Razven tega se vidi na tej karti, da počenŠi od iztočnih mej kraljestva Poljskega le-ta posestva in te tuje naselbine posegajo, kakor kakšno otočje pojedinih zdaj večjih zdaj manjših, ali v bližnjem sosedstvu ležečih otokov, v gubernijo grodnensko, Tilensko, minsko, vitebsko, mohilevsko, čeruigovsko, smolensko, moskovsko ter od vseh straui obdajajo Moskvo, potem pa širijo dalje na iztok k Vladimiru in Kovrovu. V južnem in jugoiztočnem smeru od Moskve zasegajo ti tuji otoki do kalužke, orlovske, tulske, rjazanske gubernije in do severnega dela tambovske. Ali od vseh teh otokov so najvažnejši oni, ki se prostirajo kakor kakšna veriga od mej Poljske pa do Moskve, ob strategičnem potu, po katerem bi se moglo najlaglje vdariti na samo srce Rusije. Največji izmej teh otokov pripada pruskej betvi knezov Radzivilskih in kneginje Hobenlohe.
Politični preg^led.
v Liubljani, 24. septembra. J^otrnu}« deskele.
Adrem na cesarja. Nekateri moravski listi priporočajo, da bi napravili češki poslanci na Moravskem ob priliki otvorjunja deželnega zbora adreso na cesarja. Zadnjikrat so tako adreso predložili leta 1878, sestavil jo je tedanji poslanec dr. Pražak. Potreba, tako adreso ponoviti, je očitna, zakaj razmere na Moravskem se vkljub takoimeuovani konservativni stranki niso kar nič izpremenile Slovanom na bolje, še vedno je v veljavi volilni zakon, za Slovane
skrajno krivičen; nemški jezik dejanjsko tukaj velja kot nradni državni jezik, in vprašanje o državnem češkem prava se vedno bolj potiska v kot. Ker so sedanje vladne razmere zelo nestalne in negotove, menijo moravski listi, da je zato še posebno potrebno skupno itjaviti zahteve češkega naroda na Moravskem.
Poljaki Uati se britko pritožujejo, ker Poljakom vzlasti liberalno • židovski nemški listi z ozirom na znani ministerski akaz odrekajo avstrijski )atrijotizem, ter poudarjajo, da se je v poljskih šo-»h vedno temeljito poučevala avstrijska zgodovina; ako je v tem oziru kaj nedostatnosti, kriva je vredba šol, ker je na Poljskem vzlasti mnogo jednorazred-nic z sto in še več nčenci; v takih šolab se seveda ne mora posebnih vspehov doseči v nobenem predmetu. Vzlasti pa je vzrok, da dečki, ki gredo v vojaške šole, zato tako malo vedo o avstrijski zgodo vini, ker hodijo v te šole le bolj taki učenci, kate rih stariši nimajo domd kaj rabiti, ki sploh v nobeni stvari niso kaj podučeni.
MladoieSko gibanje na Moravskem. Kakor na Češkem, prodirajo mladočeški nazori tudi na Moravskem v vedno širše kroge. V ta namen pa nameravajo osnovati zdaj po vsej deželi nova češka politična društva, katera naj bi pospeševala mladočeška načela. Prvo tako društvo bode osnovano za višavsko okrajno glavarstvo. .Moravska Orlice* svari v ostrem člauku moravsko-češke kmete pred Mladočehi ter povsem obsoja namen nameravanih društev.
Tnanje držare.
Srbija. Srbski radikalci so imeli dne 19. t. m. shod, na katerem je kandidat Pašič razložil program prihodnje skupščine; pred vsem se nameravajo politiške preosnove v gospodarstvenem oziru srbske dežele. Ta stranka je neki povsem mirolju-bivna ter želi popolno sporazumljenje in prijateljstvo z vsemi sosedi. — Kakor se poroča iz Belega Grada, naznanila je ogrska srbski vladi, da dovoljuje, da se vsak teden prevede do 5000 prešičev iz Srbije na Ogrsko.
Bolgarija. Iz Sofije se poroča listom dne 22. t. m.: Pri današnjih mestnih volitvah je zmagala po celi deželi vladna stranka. Volitve so se vršile mirno in redno.
Rusija. Tatiščev je objavil pogovor, katerega je imel z Burianom, avstrijsko-ogrskim zastopnikom v Sofiji. Ta se je neki izrazil, da so razmere med Rnsijo in Avstrijo povsem miroljqbivne in prijateljske in da vlada popolno sporazumljenje med njima v vseh važnejših političnih vprašanjih. Jedino izjemo dela bolgarsko vprašanje, vendar si tudi v tej zadevi niste toliko navskriž, kakor bi se mislilo. Rusija zmatra volitev in vlado Koburžanovo za nepostavno, Avstrija pa priznava volitev, toda obsoja vlado, katera obstoji brez pripoznanja evropskih držav. Burian se je naposled jako pohvalno izrazil o uravnanih bolgarskih zadevah ter o vedno rastočem blagostanji, kar pripisuje zmožnosti in značaju Koburžana. Mnogo manj pohvalno se je pa izrazil o Stambulovu. Sicer je zmožen državnik, vendar preveč strasten in omahljiv. Sploh je Burianovo mnenje o Bolgariji, da ni mogoč nikak prevrat v bolgarskih zadevah. Stališče Koburžanovo ima trdno podlago, zakaj narod in vojaštvo sta mu naklonjena in udana. Ko bi le pripoznale evropske vlade princa Ferdinanda za postavnega bolgarskega kneza, pa bi bilo rešeno bolgarsko vprašanje. Tako Burian.
Nemčija. Neki berolinski list hoče vedeti iz zanesljivega vira, da se utegneta ruski car in avstrijski cesar v kratkem sniti. Koliko je na tem resnice, bode se še-le pokazalo.
Italija. Cesar niso dosegla irredentovska društva, dosegel je ministerski predsednik Crispi, zakaj Avstrija bo kmalu odstopila (!) Trident; take lepe nade imajo vsaj v rimskih politiških krogih. Crispi je baje zahteval pri podaljšanji zvez z Nemčijo iu Avstrijo od zadnje, da jej odstopi Trident. Po daljšem obotavljanji se je Avstrija odločila (!), odstopili (!) Italiji Trident in južni del Tirolskega, za kar jej mora Italija zagotoviti posest Bosne in Hercegovine. Ali se sanja zemljelačuim Lahonom, ali kaj?
Španija. V tej deželi Še zdaj kolera razsaja, vzlasti pa v provinciji Valenciji, od koder prihajajo vedno poročila, koliko žrtev zahteva vsak dan črna žena. Dne 21. t. m je zbolelo v imenovani provinciji 18, v mestu pa 17 oseb za kolero.
Portugal. Portugalsko poslanstvo v Parizu je pobijalo na vso moč poročila, da ni najmanjšega revolucijonarnega gibanja mej portugalskim vojaštvom, da ni celo nikakega republikanskega agi-tovanja v deželi, toda portugalski republikanci, ki bivajo sedaj v Parizu trdijo pa ravno nasprotno. V svoji živi domišljiji vidijo Portugal že uvrščen mej druge evropske republike, vidijo takorekoč vresni-čene svoje želje. Da je to oboje pretirano, razume se samo ob sebi. Ne da, se tajiti, da ni revolucijonarnega gibanja v Portugalu, istotako se pa tudi labko trdi, da ne bo Portugal tako kmalu republika, kakor menijo vročekrvni prekucuhi, kakeršne .en se pokazali vzlasti v soboto v Oportu. Tu so hujskali množico ter kričali: „Zivela republika, v stran z monarhijo, v stran z Angliio!" Osnoval se je neki že revolucijonarni odbor. Tudi gr6 govorica, da se hoče kralj odpovedati prestolu in da bo princ Alfonze prevzel vladarstvo.
Izvdrni dopisi.
Iz Mokronoga, 23. septembra. V nedeljo dn4 21. t. m. vršila se je pri nas veselica v korist podružnici sv. Cirila in Metoda. Zbralo se je v gostilni »pri lipi" precej odličnega občinstva, osobito pa zato, ker je ta dan prvič nastopil mešan zbor. Odkrito moramo povedati, da so častite dame prav dobro izvršile svojo nalogo, in le želeti je, da kmala zopet nastopijo pri kakej veselici. Dolgo se res ni mogel osnovati mešani zbor, ali sedaj se je pokazalo, da se z vstrajnostjo premaga tudi težka reč. Tudi druge točke programa izvršile so se prav dobro v občo zadovoljnost in zopet je lepa svota prispela na korist podružuici.
Ker pa je podružnica osnovana tudi za sosedne kraje in so se tudi tja razposlala vabila, bilo bi želeti obilnejše vdeležbe tudi od zunaj. Bodimo le vedno bolj prepričani, da tu delamo za blago stvar, ki mora biti na srcu vsakega ndrodnjaka.
Ob enem naj omenim, da se bo v kratkem vršila volitev novega predsednika, ker je dosedanji, g. Matej Pintar, odišel na Notranjsko. Dal Bog, da bi se našel njemu jednak predsednik, ki bi tako vrlo vodil društvo kakor on. Njemu pa zakličemo v dalnje Trnje: ,Srčni na zdar!"
Dnevne novice.
(Imenovanje deželnih f^Iavarjev.) Kakor je bilo deloma že včeraj naznanjeno, imenovani so naslednji deželni glavarji: Opat v Kremsmtinstru, L. Achleuthner, na Gor. Avstrijskem, vitez Dierzer njegovim namestnikom; liberalec doktor Schuhmaeher na Solnograškem, njegov namestnik dekan W i n k 1 e r; grof Wurmbrand-Stuppacb na Štajerskem, dr. Fran Jurtela njegovim namestnikom; baron Vassilko v Bukovini, njegovim namestnikom dr. Wolan; grof V e 11 e r na Moravskem, dr. vitez S r o m njegovim namestnikom; grof L ari š v Sleziji, vitez Demel njegovim namestnikom; Adolf Rhomberg na Predarelskem, dr. Beck njegovim namestnikom; knez Sanguszko je novi deželni maršal v Galiciji.
(Zabavni večer), katerega je sinoči priredila narodna čitalnica na čast družbi sv. Cirila in Metoda, bil je prav dobro obiskan, ker vdeležili so se ga vsi odposlanci s Štajarskega, Koroškega, Primorskega in Kranjskega. Zabava je bila jako živahna; čitalniški pevski zbor je nastopil skoro polnoštevilno in zapel več lepih skladeb.
(Zastopniki drnžbe sv. Cirila in Metoda) zbrani na V. velikem shodu imeli so ob 1. uri skupni obed v steklenem salonu ljubljanske čitalnice. Vršile so se med obedom razne napitnice, n. pr. prvomestnik g. Tomo Zupan napil je svetlemu cesarju, g. podpredsednik Luka Svetec napival je prospehu družbe sv. Cirila in Metoda, posebno spoštovane in priljubljene v narodu slovenskem. Zastopnika koroških in primorskih Slovencev gg. G. Einspieler in J. Nabergoj zahvaljevala sta glavno družbo in nje odbornike, ki s toliko neutrudljivostjo delujejo za slovensko mladino na mejah slovenskih itd. Najugodnejša za družbo sv. Cirila in Metoda je bila pač zdravica državnega poslanca gosp. J. N a-bergoja, ki je donesla družbi lep dar 31 gld. 30 kr.
(V drngo mestno petrazredno deško šolo) v Ljubljani se je v začetku tekočega šolskega leta 1890/91 vpisalo 556 dečkov, in sicer: V I. a razred 62 učencev, učitelj gosp. Leopold Armič; v I. b razred 60 učencev, učitelj g. Andrej Zumer; v II. a razred ' 65 učencev, učitelj g. Ivan Kruleč; v II. b razred 59 učencev, učitelj g. Jožef Cepuder; v III. a razred 63 učencev, učitelj g. Fran Raktelj; v III. b razred 52 učencev, učitelj g. Franc Pavlin; v IV. o razred 65 učencev, učitelj g. Franc Kokalj; v IV. 6 razred 51 učencev, učitelj g. Anton Razinger; v V. a razred 40 učencev, učitelj g. Franc Bahovec; vV.b razred 39 učencev, učitelj g. Jožef Hribar.
(Kanonično vmeSčen) je bil danes č. g. Gašpar Vilman na faro Kolovrat.
(Koledar katol. tiskovnega društva) v Ljubljani za leto 1891. je začel odbor razpošiljati včeraj. To Zlilo, na lep, močan papir tiskano in krasno vezano knjižico prejmo po pošti brezplačno in franko vsi društveniki, tudi oni, ki so z letnino za prejšnja leta še na dolgu, ker upa odbor, da kmalu odstranijo ta nedostatek. Ce bi pa kateri družabnikov ne hotel več biti ud ,Katol. tiskovnemu dru^vu", naj
I .
blagovoli poslati odbora koledar nazaj. Zraven raznovrstne koristne tvarine podaje koledar za 1891. 1. gospodom veroučiteljem prav raben .Imenik učencev in učenk* za več kot 400 šolarjev. Tudi gospodje, kateri tiskovnemu društvu vnovič pristopijo, prejmo to knjigo brezplačno; neudom pa stane v »Katol. Bukvami" v Ljubljani 1 gld. 20 kr.
(Kontrolni shod) za dopustnike iu rezerviste bo v Ljubljani dn^ 11. oktobra ob 9. uri v sv. Petra vojašnici.
(Duhovne vaje.) Na večer 22. t. m. začele so se na Slatini pri Rogatcu duhovne vaje za duhovnike lavantinske vladikovine. Vodi jih slavnoznani P. Maks Klinkow8trom »družbe jezuitov" iz Ljubljane. Že prvi večer sešlo se je do 109 čč. gg. duhovnikov, katerih se jutri še nekaj pričakuje. Premil. knezoškof Mihael naznanili so brzojavno, da so zadržani, se teh vaj vdeležiti. Bog daj, da bi si premil. vladika prav dobro utrdili zdravje, katero so šli po svetu iskat, — a duhovne vaje naj bi vsem vdeležencem izvrstno teknile.
(Tedenski sejmovi v Zagrebu.) Ko smo pred mesecem dnij opozorili naše občinstvo na tedenske sejmove v Zagrebu, izrekli smo nado, da bodo vspe-vali, ako bode naša inteligencija, namreč župniki, učitelji, župani in drugi prijatelji hrvatskega naroda, obračali pozornost seljakov na zagrebške tedenske sejmove in jih poučili, da morejo svoje blago dobro spraviti v denar. Upanje ni varalo. Na dosedanjih sejmovih je mnogo rogate živine, svinj in konj našlo kupce. Kmet iu graščak imata priliko, da vsak teden lahko svoje blago postavita na trg v Zagrebu. Vsako sredo je na živinskem trgu v Zagrebu živahnejši promet. Hrvatska živinoreja ni še tako razvita, da bi vsak seljak mogel se ponašati z lepo živino. Na sejmove pa gonijo sedaj le lepo živino, ker mršave nikdo ne kupi. Zato ima na zagrebškem trgu rogata živina dobro ceno, ako je za trgovino in mesarja, sicer ne. Na Dunaji je govedina poskočila za pet krajcarjev pri kilogramu, mesarji se izgovarjajo, da ne dobe blaga. Zato je dunajski mestni zastop opozoril tamošnje živinske trgovce in mesarje na zagrebške tedenske sejmove, kjer je vedno dosti dobrega blaga. Sedaj je še lepša prilika, da gospodarji svoje blago dobro prodado. Oni časi so minuli, ko so mesarji kmetom ponujali za blago, kolikor so hoteli. Danes seljak ni več vezan na pojedine letne sejmove v , okolici; vsako sredo more v Zagreb gnati svoje j blago na tedenski sejem. In ko bode ljudstvo uvi- i delo, da se mu živinoreja izplača, bode se tudi več ' trudilo. Na to pa je treba ljudi vedno opozarjati. , Isto velja tudi za k o n j e. S tega stališča so te-danski sejmovi v Zagrebu velike narodno-gospodar-stvene znamenitosti.
(Razpisana) je služba druzega učitelja na Vačah pn Litiji. Plače 400 gld., prošnje do konca t. m. — Dalje je razpisana služba učitelja in voditelja na enorazrednici v Tržiču pri Mokronogu. Plače 450 gld. in prosto stanovanje; prošnje do 5. oktobra.
Raznoterosti.
—	Cesar v Alfol d u. O bivanji našega cesarja v Debrecinu piše »Nemzef mej drugimi to-le zanimivo posebnost: »Na dvorno pojedino je bil povabljen tudi neki premožen kmet, po imenu Jambor. Ko je bila sijajna družba zbrana, nagovoril je cesar imenovanega kmeta: »Kako se kaj imate?" — »Hvala, dobro. Vaše Veličanstvo," odgovoril je Jambor in podal svojo okorno desnico cesarju, nad čemur je vsa družba osupnila. Cesar se je pa nasmejal. — »Poznal sem Vas še v Vaši mladosti," opomnil je nadalje naš kmet. »Ko ste bili pred 33 leti tukaj, bil sem tudi jaz v Vaši družbi." O tem izrednem prizoru je govorilo čez pol ure vse mesto.
—	Otrovljena družina. Iz Požuna se poroča: Tukajšnja družina —■ stariši in šestero otrok -- se je otrorala z voljčjimi jagodami, katere je vžila. Vsi so za smrt bolni, otroci bržkone ne bodo okrevali.
—	Koliko seje mesecajunija skuhalo piva v Avstriji, povedo nam najnovejši podatki, in sicer 1,184,005 hektolitrov. Davka plačalo 2,154.089 gld. Največ piva se je skuhalo na Češkem, t. j. 550.719 hektolitrov; na Stirskem 56.924 hektolitrov, na Koroškem 14.550 hektolitrov, na Kranjskem 4274 hektolitrov in v Primorji 19S hektolitrov.
—	Sto in sedemnajst let star mož. Dne 23. decembra t. I. bo ravno sto let, ko so se bili Rusi polastili turške trdnjave Ismail. Še zdaj živi na Ruskem mož, ki je bil v boji pri Ismailu. Ta starček živi v poltavskem guvernementu kot umirovljen polkovnik z imenom Grizenko. Sedaj ima 117 let in se je vdeležii vojne 1790. 1. kot 17letni mladenič. Od 1815. I. pa je umirovljen.
Tele^framl.
Dunaj, 23. septembra. Dunajski župan dr. Prii naznanja v pozivu prihod nemškega cesarja na Dunaj ter prosi prebivalstvo, naj se slovesno okrase vse ulice, skozi katere pojde nemški cesar in sicer z ozirom na prijateljstvo obeh držav. — V pravdi Scudier contra .,Vaterland" je bila prečitana nota vojnega ministra, da Scudier ni mogel upli-vati na pogodbo v Herkulovih Toplicah. Baron Scudier bode jutri zaslišan.
Dunaj, 23. septembra. Vkljub vsemu prizadevanju in previdnosti je navstala živinska kuga v vzornem hlevu „ splošne kmetijske in gozdne razstave". Goved boleha na parkljih in gobcih. Eazstava govedij iz planinskih dežel mora, žal, preneliati.
Dunaj, 24. septembra. Profesor in narodni ekonom Lorenc Stein je umrl.
Dunaj, 24, septembia. V pravdi Scudier contra „Vaterland" je bilo prečitano naznanilo vojnega ministerstva, da je garda prišla brez troškov državnega zakhida; dalje je bila prečitana izpovedba rumunskega ministra Dode, ki trdi, da mu ni znan noben
nečasten dogodek v razmerah med Scudier-om in Tatarcy-jem.
Freisbad (Šlerija), 24. septembra. V rudokopih nadvojvode in grofa Larischa so šli delavci redno na delo.
Rim, 23. septembra. V ministerskem svt^tu je govoril Cris{)i o odpustu Seisniit-Dode. Vsi ministri so odobravali Crispijev korak. Ministerski svet se je pečal dlje časa s proračunom.
Berolin, 24. septembra. „Nordd. allg. Ztg.-' trdi, da se bode prihodnji mesec zvršila prememba v vojnem ministerstvu.
Cardiff, 24. septembra. Poslanca Patrika Obriena so prijeli iz istega razloga, kakor Dillona in Viliama Obriena.
Bueno8-Ayre8, 23. septembra. Od mnogih stranij se poroča o veliki suši, vsled česar je poginilo mnogo živalij, vzlasti pa ovac. Politiški položaj se je očividno izboljšal.
Bombay, 23. septembra. V Kambaju je prišlo zaradi novega merjenja zemljišč do vstaje, čete so se sprijele z oboroženo množico, 13 oseb je mrtvih, 20 pa ranjenih.
fTiurli ho:
22. septembra. .Vvguštin Koželj, sedlarski pomočnik, 37 let, Gospodske ulice 10, jetika.
V bolnišnici: 22. septembra. Frančiška Kobilca, delavka, 2.5 let, srčna hiba.
VremeiiHko sporočilo.
Cas
opazovanja
23
7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. i
Stanje
znkoraera T mm
toplomera
po Olzijn
'Ti 1 ■ 1	15 2	ilTjzapad oblačno
41-2	22 0	zapad del. jasno
742-2 i	17-6	„ jasno
Srednja temperatura	18 3", za 4'4° nad normalom
Veter
Vreme
■ii'
o « ®
s «
0 00
I>imn|Mku borza.
(Teleirratično poročilo.) 24. septembra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 87 gld.
Srebrna
100
16*
avstr. zlata renta, davka prosta . . .	106 Papirna renta, davka prosta . . . . . .101
Akcije avstr.-ogerske banke ......	96.t
Kreditne akcije ..........307
London.............112
Srebro .............—
Francoski napoleond.........8
Cesarski cekini...........5
Nemško marke ...................5.5
85	kr. 40 „ 70 „ 20 ,
75 20
93 36 10
OLJNATE
kosltariikili pui^leiili po pol in Jeden kilo
pi-iporoea najceneje
i:
toviinia oljnatih barv, laka in firneža	im
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.

Dunajske razstavne srečke a 1 gl. Le malo jih je še!
Glavni dobitek50.000
gld. vrednosti
11 mtl 1» a.
«sre(;l!5Ki.50i!r.
gSi-ecUe po 1	pi-i O. O.	t-ji v T^jiil>ljaiii