Posamezna številka 2 K. Štev. 228. Poštnina plačana v gotovini. V LioDlloDi, v oelek dne 7. oktobra 1921. Leio XLIX. • 131.G VENEC« velja po j'u6U na vse atrasl Jngo- slavile in v Ljubljani: s* ode lofu naprej. S 2iOw za pel lat« „ .. „ 120'— za iciri loža „ . . „ 60-— »a bti tatioc „ .. H 20'— Za tuoz8instvooololelno K480*. es Sobotna izdaja: s fc* a!o.....K 40 — r. -•«<»•« ... „ j»š— iis^r UrednlSivo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/1IL iiosoplsi se no vračajo; nelranklrana pisma se ne sprcijeicajo. Uredn. telet. štv. SO, npravn. štv. 328. .Tnserati: Enoitolpna petltvrsta (SO mm široka tu 3 mm visoka ali nje prostor) aa enkrat . . . po K 6'— poslana Itd. , , po K O'— Pri večjem naročilu popust. Najmanj&i oglas j9/9 moi 1115. Izhaja vsak dan Izvzemšl ponedeljka Sn dneva po prat> nlUu olj 5. url zjntraj. Mesefna priloga: 1'esttilk SKS/ Uprava je v Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino In št. 340 sa oglase, avstr. in češke 24.797, ogr. 28.511, boan.-bero, 7563. IZMiUS&tB BBWItum IŠS Bilrrad-, 6. okt. (Izv.) Proračun niiri-sfra prosvete sc je spremenil in sicer v principielnih vpraša, jih glede izdatkov. Vlada je nameravala, da ukine nekatere fakultete na belgrajski, zagrebški, in ljubljanski univerzi. Mesta, kjer se ukinejo fakultete, še niso natanko določena. Sklenjeno je, da ostane samo ena medicinska fakulteta in sicer skoro gotovo v Zagrebu. Poleg tega se zniža število tehničnih Ljubljana, 6. oktobra. Predsednik Jugoslovanskega kluba in načelnik Slovenske ljudske stranke dr. Anton Korošec je odposlal na vlado najostrejši protest zoper Kulturen zločin. Mi gledamo na vprašanje slovenske univerze s povsem drugega stališča, nego ga gledajo ostale slov. politične stranke. Nam slovensko vseučilišče ni politicum, marveč nujna življenska potreba, zahteva, ki jo stavlja naš narodni organizem in ne slučajna politična konstelacija. Na univerzi je večina učiteljev in dijakov, ki niso niti našega političnega, niti našega kulturnega naziranja, toda to ne rnore niti za trenutek vplivati na našo sodbo, ali nam je univerza potrebna, kakor vemo, da moramo imeti železnice in premog, tudi če so vsi železničarji in rudarji komunisti. Niti za hip ne moremo dvomiti, da pade vse nese življenje še v globlje nižine, če zamre med nami resno znanstveno delo. Zato tudi ne čutimo nobenega navala hvaležnosti do nikogar, ki nam je pomagal do najvišjega kulturnega zavoda, in smatramo primerjanje s prejšnjo državo, ki naših kulturnih teženj ni razumela, s sedanjo narodno državno tvorbo za zelo neumestno; če bi nas bila prejšnja država nacionalno zadovoljila, bi je ne bili rušili. Ker nas ni, smo pomogli, da je propadla. ■ Če nam je narodna kraljevina dala univerzo, ni storila več nego svojo dolžnost. Slovenska vladna stranka sodi drugače. Po zakonu je bila ustanovljena v Ljubljani univerza s petimi fakultetami, medicinska je imela začasno samo štiri semestre in trud, da se izpopolni, je ostal zaradi trdovratnega odpora demokratske stranke brezuspešen. Medicinska fakulteta je bila okrnjena, toda vzorna; mladi me-dicinci so dobili na njej toliko znanja in spretnosti, kolikor bi ga mogli sicer dobiti samo v inozemstvu, in če bi se bila zdravo razvijala, bi postala zavod, ki bi popolnoma zadoščal znanstvenim in ljudskim potrebam. A kakor je bila vladajoči stranki univerza sama na sebi že od početka politicum, tako ji je postala kasneje medicinska fakulteta še posebej trn v peti. Ljudje ji niso bili tam všeč, kajti od te medicine niso mogli pričakovati medikamenta za kadaver svojega političnega organizma. Ministrski svet je torej jel razpravljati o tem, da se medicinska fakulteta v Ljubljani ukine, prepustil pa je bodočnosti, ali pride v lepi ljubljanski anatomični institut, ki se je sedaj dogradil, uredništvo r Pondeljka : ali politični klub ljubljanskih demokratov. Tako prvi dan. Naslednji dan pa se je, kakor ..am ravnokar naznanja telefonska ži-ea, razpravljalo o tem, da se ukine tehnična fakulteta. Morda ne še jutri, a v dogled-ni bodočnosti se bo razpravljalo o tem, čemu je univerza v Ljubljani sploh še potrebna. Tako se tepta ustava, ko se zakoni prevračajo z ministrskimi sklepi, tako se ubija tehnični in medicinski naraščaj, tako se mladina odteguje študiju ali sili s culo v tujino, v nam sovražen milje, tako se narod kulturno davi, pripravlja znanstvena puščava, navajajo ljudske energije v nove kanale nezadovoljnosti, tako se polagajo mine pod ni >1 ) prosvetno stavbo in pripravlja i )emokrat v kulturi je aJ. fakultet na eno. Ukinjena bo ljub-I j a n s k a in zagrebška tehniška fakulteta, ostane samo še fakulteta v Belgradu. Zniža se tudi število gimnazij, ukinejo se pa samo take gimnazije, ki še nivo popolne. Belgrad, 6. oktobra. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je bil sprejet proračun ministrstva prosvete, kakor tudi proračun ministrstva za socialno politiko. Nadalje se je razpravljalo o načrtu volivnega zakona. protiustavno in protikulturuo ukinjenje medicinske i;t tehniške fakultete v Ljubila ni. kakor vol v trgovini s porcelanom. In . o to iz golega covraštva do vsega, kar je slovensko, iz užaljene samoljubja in malenkostne maščevalnosti; ker jim en profesor ni všeč, rušijo univerzo, kakor so vajeni, da zažge v Albaniji vas, če ne morejo v njej iztakniti razbojnika. Prenesli smo atentate neurejenega davčnega sistema, potrpeli s pomanjkljivostjo slabe uprave, doživeli pravne nego-tevost, gledali korupcijo v cvetju, prestali strankarsko izrabljanje države, molčali, ko smo se čutili zasmehovane in ponižane; sedaj nam hočejo prerezati kulturno žilo do-vodnico, ta vir žive moči, od katerega se mora hraniti tudi naše pleme, kar ga je onstran državnih meja. Niso Srbi dvignili tega noža, slovenska demokratska roka je zamahnila. Med nami samimi je sovražnik in naša nesreča je, da vlada klika, ki ima tem manj kulturnih potreb, čim bolj se utaplja v bankirstvu, ki ie tem bolj surova, čimbolj je reakcionarna. Kamor stopi demokratsko kopito, kultura ne raste več. Pred lastno smrtjo hoče slovenska demokratska stranka pokazati še zadnjo moč — sposobnost, da zadrgne vrat slovenski pro-sveti. popolnoma brez industrije. Tudi ta moment vabi Italijo na Balkan. Če se posreči laškemu kapitalu pridobiti na Balkanu trdna tla pod seboj in tam razviti industrijska podjetja z italijanskim denarjem in z laškimi delovnimi močmi, potem je za Italijo lešen dober del socialnega vprašanja in ravno tako bi bilo zadoščeno laškim nacionalnim aspiracijam, ki v svojem jedru niso nič drugega kakor svetel in na zunaj bleščeč plašč, za katerim se skrivata lakota in beda laškega kmečkega proletarijata in njegova borba za kruh. Italija je bila za časa obstoja avstro-ogrske monarhije njen najnevarnejši tekmec za gospodarsko premoč na Balkanu. Takrat so laški listi odkrito priznali, da more laška industrija in trgovina uspešno tekmovati z avstrijsko, zlasti s češko, ker je od industrijske Češke po kopnem prevoz blaga na Balkan mnogo dražji kakor pa iz industrializirane severne Italije po morski poti Benetke-Črnagora oziroma Be-netke-Albanija. Odtod si lahko razlagamo nekdanje rivalstvo med Avstrijo in Italijo za nadmoč v Albaniji na jako lahko razumljiv način. Danes Avstrije ni več in Italija je rešena enega vdlikega in nevarnega konkurenta na Balkanu. Na mesto Avstrije je pa po vojni stopila mlada država SHS. V tej politični tvorbi gleda italijanska politika še mnogo hujšega svojega gospodarskega tekmeca na Balkanu kot je bila Avstrija. Nova slovanska država na Balkanu ni Italiji trn v peti zgolj iz nacionalnih ozirov, ampak še bolj z gospodarskega vidika, kajti Italija se zaveda, da se bodo balkanski Slovani borili za svo;o amo njim pripadajočo zemljo in njeno bogastvo mnogo bolj vneto in z vso svojo silo, kakor bi bila storila to Avstrija, kateri ni šlo toliko za čuvanje svoje lasti kakor za eksploatacijo podjarmljenih dežel. Sovražna fronta med Italijo in Jugo-. slavijo se vleče vse od Trsta do Valone. Posest Trsta in njegovega zaledja naj bi omogočila Italiji dostop na Balkan po kopnem. Posest Zadra naj bi jim bila opora za prodifanje v (rudniško) najbogatejšo zemljo Jugoslavije, v Bosno. Skader in Valono pa potrebuje Italija kot vpadišče za svojo trgovino v Macedonijo in v Bolgarijo. Svojo nogo je postavila Italija na vsa tri mesta, vprašanje pa je, če je ne bedo Balkanci — spodnesli. Na vseh teh točkah ruje Italija proti naši državi. V Trstu in v Primorju obeta Slovencem avtonomijo ne zato, ker misli s Slovenci dobro, ampak ker hoče na ta način netiti notranje prepire v naši državi. —- Slovenci avtonomije v ponujeni obliki odklanjajo, ker bi pomenilo avtonomijo sa-mo po imenu —. Na jugu p;i oborožuje proti Jugoslaviji Albance in jih goni nu našo mejo kot svojo avantgardo. Če ne bi imeli drugih dokazov za to, da stoji /• Arnavti Italija, zadostuje pogled na karto: Albanski vpad se vrši v smeri glavne ceste Va-lona-Elbasan, ker je to edina zveza, ki omogoča Italiji reden dovoz orožja in mu-nicije v notranjost Albanije. Sedanji albanski vpad na naše ozemlje je torej le epizoda iz dolge vrste bojev, ki so se bili nekdaj med Avstrijo in Italijo, danes pa se nadaljujejo med Jugoslavijo in' Italijo; taka epizoda, kakor je bi'i epizoda laški boj za Trst, laško rovarenje v Črni-gori, laška agitacija v DalmReiji, laški sunki na triglavsko in koroško ozemlje, neprestane borbe ob albanski meji in italijanske intrige na Mažarskem. 'JVi spor bo treba rešiti v celoti, iztiskati po.samr-zne mozolce je premalo. ija in Balkan. Ob jugoslovansko-albanski meji vre. Čete tiranske vlade, dobro oborožene in opremljene, se pripravljajo na splošen napad in vsak trenotek nam lahko prinese vest, da so se »sovražnosti« spremenile v otvorjeno borbo med rednim vojaštvom. Tako se je vedno začenjalo. Diplomatsko zahrbtno rovarenje je začetek ustan-kov, ustanki in atentati so početek vojaških intervencij in vojske. Zato je obmejni spor med Jugoslavijo in Albanijo nevarna epizoda. Epizoda pravimo. In sicer epizoda v velikem sporu med Balkanom oziroma Jugoslavijo z ene in Italijo z druge strani. Italija je revna dežela, ki zaradi pomanjkanja industrijskih sirovin svojeg:i proletarijata ne more prehraniti doma. Agrarno vprašanje v Italiji še dolgo ne bo rešeno in kmečki delavec bo v Italiji še dolrro roboval veleposestniku, kateremu mora oddajati do tri četrtine pridelka. V državah z razvito industrijo absorbira industrija prebitek nezaposlenega kmečkega prebivalstva, v Italiji pa industrija ni zmožna konkurence z zapadno-evropsko ali nemško industrijo, ker nima doma niti ore-moga, niti železa, niti lesa. Zato strem i* italijanska politika za tem. da pride kjerkoli no svetu do lastništva ali vsaj do protekto-rata nad kako deželo, kjer bi mogla svoji industriji pridobiti potrebne ji snovi in tako zasigurati lačnemu prebivalstvu vsaj skromen košček vsakdanjega kruha. Italiji najbližje, na rudah vseh vrst bogato zemljišče je Balkan. Od Italije ga loči samo ozko Jadransko morje, katero se da vrhutega še obiti po kopnem p r e k o s 1 o-venskega ozemlja. Odtod laške ambicije na Trst in še daleč preko Trsta. Na Balkanu žive narodi, ki industrijsko niso bogvekaj razviti, oziroma so še Y Zagreb, 6. okt. Davi je došel semkaj Stojan Protič v spremstvu dr. Momčila Ivank'a, urednika lista »Radikal . Dopoldne je posetil Protič voditelje hrvatske opozicije in se posvetoval z njimi ter jim naznanil uspehe svoje dosedanje akcije. Protič ostane v Zagrebu do jutri zvečer. Belgrad, 6. oktobra. (Izv.) Seja zako-j nodajnega odbora se bo vršila šele dne 14. oktobra, da lahko posamezni poročevalci dotlej sestavijo svoja poročila. Razprava proti morilcu Zagreb, 6. okt. Danes se je pričela pred tukajšnjim sodiščem razprava proti morilcu ministra Draškoviča. Razprava se je vršila v veliki dvorani sodišča. Za razprave so zaprta vsa vrata v sodišču. Razpravi prisostvuje tudi oče obtoženega Lo-pandiča. Obsojenec in njegovi drugi so čisto apatični. Senatu predseduje predsednik sodišča Zaje. Današnja razprava je bila izpolnjena s čitanjem obsežne obtožnice. iSijonov stradajočih. Pa riz, 6. oktobra. Kerenskij je izjavil časnikarjem, da je ustvarila sovjetska vlada s" svojim zadržanjem zadnje čase pravcato moralično blokado gladujočih ozemelj. Kerenskij trdi, da strada v Rusiji nad 30 milijonov prebivalcev in da se je bati za prihodnjo pomlad katastrofalne nesreče, če bi Evropa ne pomagala. Mažarski napadi na avstrijske straže. Dunaj, 6. oktobra. Uradno se poroča: Madž ar.ski banditi streljajo že od včeraj zjutraj ne le na postojanke naših čet pri Brucku oh Litavi, marveč proti vsakemu mednarodnemu pravu in človeškemu čustvu tudi na odprto mesto Bruck neprestano s strojnicami, tako da je mirno civilno prebivalstvo v največji nevarnosti. Kakor doznava Dunajski korespondenčni urad, je avstrijska vlada to novo silovito kršenje mednarodnega prava nemudoma naznanila 1 velesilam in najenergičneje protestirala proti vedno ponavljajočim se kršitvam mednarodnega prava. Dunaj, 6. okt. ;,Korrespohdenz \Veiss javlja, da so snoči madžarske tolpe otvori1 le na avstrijske straže pri Zillingsdorfu močan ogenj iz pušk in strojnic, ki se je ču| tudi v Wiener-Neustadtu. Po skoraj tričetrturnem boju se je Avstrijcem posrečilo odbiti madžarske napade. LDU Dunaj, 6. okt. (DunKU) Uradno se objavlja: Mažarska tolpa, ki je ilfic 5. t. m. zahodno od Alchaua napadla naše varnostne čete na štajerskem ozemlju, je bila z ognjem odbita. Velika železniška nesreča, Pariz, 6. oktob v. V batignellskem predoru so ognjegasci pod razbitimi vagoni našli še deset mrličev. Ker jih je izmed težko ranjenih umrlo 17 v bolnišnicah, se je povečalo število mrtvih žrtev na 31. Ranjenih jo okoli 100 oseb, ponajveč le lahko. 17 vagonov še niso preiskali. Bati se je, da bodo tam našli še druge mrliče. Pariz, (5. oktobra. V battignellškem predoru pri kolodvoru St. Lazaire je danes popoldne osebni vlak trčil ob drug vlak, ki se je ustavil vsled pokvarjene zavore. Vsled eksplozije plinovih kotlov je več vagonov začelo goreti. Do 20. se je ugotovilo, da so štiri osebe mrtve, 08 pa je ranjenih, med njimi 18 težko. Pod tem naslovom prinaša demokratski list »Rjječ od 4. t. m. med drugim nastopne podatke: Radi zboljšanja naše valute je potrebno, da država čimbolj zmanjša potrebo tujih deviz, t. j. da čimbolj zmanjša nabave v inozemstvu in da tam nabavlja samo ono blago, ki ga doma ne more kupiti. Treba je, da se naša industrija čimbolj zaposli za državne dobave. Razen državnih nabav potom oferlnih licitacij, ki gredo neopravičeno v inozemstvo, je tudi mnogo takih, ki se vrše brez licitacij, potom posebnih komisij. Takih komisij, ki vrše nakupe v inozemstvu, je vsak čas polno, ne da bi vedeli zanje. Nedavno jc izjavil Herman Wendel, da se v Nemčiji nahaja 20 jugoslovanskih komisij, ki kupujejo blago za državo. Kakšne so te komisije, kaj kupujejo in za koga, koliko časa so že v inozemstvu in koliko veljajo, nihče ne ve. Nedavno se je po listih razširila vest, da se za inozemstvo pripravlja vojaška komisiija, ki bo kupila raznega materiala za 165 milijonov dinarjev. Mnogi se še spominjajo naročila sedanjih poštnih znamk v Zedinjenih državah. Tudi te znamke je prevzemala posebna komisija 3 ali 4 članov. Vsled takih metod in nerazumljivega favoriziranja tujih tvrdk odhaja mnogo naročil v inozemstvo, dasi bi se mogla doma ugodneje izvršiti. Lani je odšla v Nemčijo brez licitacije nabava 50 tisoč železnih postelj za vojsko, dasi bi jih mogli izdelati doma, Pred kakim pol letom je razpisala uprava monopola licitacijo za nabavo cigaretnega papirja. Prijavili so se Francozi in bili sigurni, da so brez tekmeca. Med tem se je na njihovo žalost in čudo monopolske uprave pojavila tudi domača tovarna papirja na Su-šaku, ki je bila za 50 % cenejša. Značilno je, da je bila licitacija odgodena, da so Francozi istotako znižali cene za kakih 50 % in da stvar še danes ni popolnoma rešena. Pri urejevanju starega in novega kraljevega dvora je konkurirala tudi domača tvrdka Bothe in Ehrmann, ki je bila cenejša od Francozov ter je izdelala načrte v splošno zadovoljnost. Kljub temu ni dobila niti ene dobave, temveč je vse dobila tuja industrija. Železolivarna v Ravnah v Sloveniji izdeluje granate od 7-5 do 38 cm. Dasi je morala vsled neugodnih razmer zmanjšati obrat, tako. da je zaposlenih mesto 1000 samo 250 delavcev, ni ta tovarna dobila niti enega naročila, ker so vsa oddana v inozemstvu in se plačajo v frankih. Ista tovarna more izdelovati odbijačev za vagone več, kot jih mi rabimo. Država pa naročuje odbijače v Vitkovicah in drugod ter zanemarja domačo tovarno. Dosedaj je ta tovarna prejela edino naročilo za pol vagona odbijačev. Posebno mnogo se greši pri vojnem ministrstvu, ki skoro vse nabave izvršuje v inozemstvu. Tako je lani naročilo iz Italije velike količine obuval, ki so se izkazala kot zelo slaba in draga, dasi bi se mogla dobiti doma cenejša in boljša. Podobno je z nabavo odej za pokrivanje, ki so bile istotako naročene za Italijo. Teh nekaj slučajev dokazuje, da odhaja na stotine milijonov dinarjev brez potrebe v inozemstvo. Te nabave so siilno drage, ker kupuje država za najvišji tečaj tujo valuto, komisije veljajo mnogo denarja, razen tega pa podražujejo ceno blaga — velike provizije, ki se priračunavajo k ceni. Primanjkljaj na davku, ki bi ga plačale domače tvrdke, ako bi dobile nabavo, je istotako velik. S tem sistemom je treba prenehati ter pri državnih nabavah uvesti najstrožjo ekonomijo, posebno pa do skrajnih mej zmanjšati nabave v inozemstvu. S tem bomo mnogo doprinesli k ozdravljenju našega proračuna. To, kar piše demokratska »Riječ«, smo mi pisali že davno prej in tudi danes potrjujemo. Toda, ko smo opozarjali mi na te velike nedostatke, so nas demokrati zmerjali z izdajalci države, danes pa, ko teče že vsem voda v grlo, priznavajo isto. S tem so tudi sami obsodili svojo vlado, v kateri imajo polovico ministrov, med njimi finančnega ministra. Naše brezglave finančne politike so krivi v prvi vrsti demokratkami. prispeviijie m sklad S. L. S.! Zanella predsednik reške vlade. Reka, 5. okt. (Izv.) Dani le, bila sklicana konstituanta, ki so se je udeležili vsi člani večine in manjšine razen fašistov, ki jih je zastopal stotnik Venturi. General Amantea je kot zastopnik italijanske vlade otvoril sejo in obljubil dobrohotno pomoč Italije. Najstarejši član skupščine Raicich je prevzel predsedstvo, nakar je sledila verifikacija mandatov. Nato je bil izvoljen za predsednika Aldo Rudan, za podpredsednika pa kot zastopnik večine dr. Biasi in za manjšino profesor Depoli. Za predsednika provizo-rične vlade je bil nato izvoljen Zanella, ki je dobil 57 od 68 glasov. Na Reki je ves dan vladal popoln mir. Politične novice. -f Shodi SLS. Dne 2. t. m. se je vršil v Starem trgu pri Ložu shod SLS. Ob obilni udeležbi mož in fantov je poročal poslanec Škulj o sedanjem položaju na političnem in gospodarskem polju. Navzočih je bilo tudi nekaj samostojnih, ki so izvajanjem poslanca skupno z našimi ponovno pritrjevali. Na predlog g. župnika Krom ar ja se je izreklo Jugoslovanskemu klubu zaupanje s pozivom na vstraino že začeto delo revizije sedanje ustave. Po govoru se je razvil živahen razgovor o lokalnih razmerah in potrebah. — Isti dan se je vršil shod SLS v Cerknici. Poročal je poslanec Škulj. V daljšem govoru je naslikal sedanji notranji položaj, ki jasno slika delo vladajočih strank. Bili so navzoči tudi samostojni, ki so se pogovoru tudi priporočili poslancu za intervencije. + Kongres Hrvatske ljudske stranke v Bosni. Dne 12. t. m. se vrši v Sarajevu kongres Hrvatske ljudske stranke v Bosni. Kongresu bodo razen delegatov iz vseh bosanskih okrajev prisostvovali tudi vsi poslanci in predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec. -f Kaj poreče g. minister Pucelj? Kljub temu, da se je g. minister Pucelj oddolžil očetu Samostojne kmetijske stranke dr. Žerjavu z izjavo, da ostanejo samostojni zvesti demokratom — navzlic radikalnim govornikom na samostojnih »taborih« — so izgubili samostojni kredit celo že pri — demokratih. »Pravda« očita »samostojni slovenski stranki«, da nima vodstva, da je bolj buržujska stranka kakor agrarna in da je zadnji čas vodila napačno politiko. Samostojni so mnogo koketirali z radikalci proti klerikalcem, piše »Pravda«, in to je izzvalo v njihovi skupini zmešnjavo; trdi se celo, da bosta dva poslanca iz te skupine izstopila. -f Kdo poroča resnico? Kljub demen-tiju samega g. Protiča je »Jutro« še dne 5. oktobra na uvodnem mestu poročalo, da se je g. Protič vrnil iz svojega volivnega okraja s tako eklatantnim neuspehom, da se sedaj tudi tisti, ki so v njem videli konstrukterja neke nove meglene parlamentarne in vladne večine, spoznali, da so se igrali s praznimi kombinacijami. — Koliko so resnične te »Jutrove« trditve, ki imajo svoj izvor v belgrajski »Pravdi«, dokazuje pismo predsednika okr. odbora radikalne stranke v Kruševcu Milutina Pa-vloviča, objavljeno v — »Samoupravi«, iz katerega posnemamo samo sledeče: V »Pravdi« je objavljena debela in gnusna neresnica o konferenci g. Stojana Protiča v Kruševcu. Ni ene besede ni resnične v tem »PravdinenK dopisu. Na konferenci je bilo mnogo radikalov in celo več kakor jih je bilo povabljenih. G. Protič je s konferenco zadovoljen in istotako tudi vsi mi njegovi prijatelji. -j- Demokratske skrbi. Ustava je polovičarsko delo. Tega so se spomnili sedaj tudi demokratje, ki pogrešajo v njej volivnega zakona. Ustava določa namreč, da se volivni zakon za konstituanto po krajšem postopanju in s skupščinsko resolucijo spravi v soglasje z ustavo. Zato zahteva belgrajska »Pravda«, da mora biti prvo delo vlade in parlamenta volivni zakon, da bi mogla krona za vsak slučaj in v vsakem trenutku apelirati na narod. Pri tem pa so demokratje v skrbeh za bodočnost; zahtevajo D'Hontov proporčni sistem, radikali pa se ogrevajo za stari srbski majo-ritetni sistem, po katerem dobiva ostanke najmočnejša stranka. Demokratje v politiki nikdar niso vpraševali, kaj je pravično, marveč kaj je za nje dobro. Z ozirom na to, da se njihove vrste v Srbiji krhajo, se boje za bodočnost in se vnemajo za čisti proporc. + Dementirane vesti o sestanku Pašiča in Pribičeviča. »Obzor« piše, da so vse vesti glede sestanka Pašiča in Pribičeviča, ki sta ob tej priliki baje prišla do popolnega sporazuma glede nadaljne radikalno demokratske koalicije, netočne. Pašič je rešitev te zadeve prepustil posebnim delegatom, ki morajo poročati klubu, ki bo končno sklepal o tem. — »Najboljše informiran« list »Jutro« je seveda prinesel ne samo izvirno notico, temveč kar cel uvodnik o tem sestanku in o sporazumu državnika Pribičeviča s Pašičem. + Pribičevič kandidat za ministra zunanjih del. V »Obzoru« beremo, da je vest da bi v slučaju sporazuma med demokrati in radikalci glede zamenjave notranjega ministrstva za zunanje zavzel poslednje g. Ilija Šumenkovič, netočna, ker se iz dobro informirane strani doznava, da na to mesto reflektira g. Svetozar Pribičevič. Razumljivo je, da se v demokratskih krogih temu nikdo ne upa protiviti, ker je v resnici že poslednji čas in tudi pravično bi bilo, da se g. Pribičevič v svoji politični karijeri uveljavi tudi na tem polju. Sedaj, ko je tako »blagodejno« deloval kot minister policije in prosvete, bi bilo dobro, če poskusi tudi tukaj (da bi še zunanji svet zbegal in pobunil, kakor je to dosegel doma). -f- Kritičen položaj vlade. »Balkan« piše: »Vrnitev kralja se pričakuje še pred rednim zasedanjem narodne skupščine, ki prične 20. t. m. Ne glede na to, če bodo pogajanja med demokrati in radikalci končana ali ne, bo Pašič s svojim kabinetom odstopil. Če pogajanja še ne bodo končana, se bodo nadaljevala ob priliki sestave nove vlade. Situacija ni ugodna. Razmerje med obema največjima strankama v parlamentu postaja vedno bolj ostro in prehaja v najtežjo krizo. Medsebojna vprašanja so zelo komplicirana; današnje zapreke in težave pa niso v zvezi z razdelitvijo portfe-ljev, temveč leže njihovi vzroki v popolnoma strankarskih razlogih izven parlamenta in izven vlade.« + Izjave Kemal paše. 1. t. m. je imel Mustafa Kemal paša v Angori političen govor, v katerem je izjavil, da je Turčija z izgubo Sirije in Mezopotamije dovolj drago plačala svojo udeležbo v vojni na strani premaganih držav. Ves svet naj ve, da turško ljudstvo in turška vlada ne moreta trpeti, da bi se ravnalo z njimi slabše nego s sužnjem. Vojne ne vodimo zaradi vojne, ampak zato, da si zagotovimo sprejemljiv mir. Lloyd George je bil rekel dne 16. avgusta spričo grških zmag,, da se mora upoštevati vojaški položaj; upajmo, da bo ostal tega mnenja tudi sedaj, ko se je položaj izpremenil na korist Turčije. + Sestava češkega parlamenta. Kakor Javljajo češki listi, sestoji češkoslovaški parlament it 258 poslancev, od teh jih pripada češkim strankam 20-1 in sicer: 19 nacionalnim demokratom, agrarcem 41, ljudski stranki 88, socialnim demokratom 48, komunistom 26, narodnim socialistom 25, obrtniški stranki 7, strokovnemu udruie-nju 4, skupini Brodeckega 4, izven strank je 1. Nemških poslancev je 72, mažarskih 9. Po sestavi nove vlade so v opoziciji vai Nemci, Mažari in 33 Cehov, skupaj torej 119 proti 166. Koroško. k Napadi na Slovence se nadaljujejo. Dne 26. septembra je napadel znani heimatdienstler, brivec Severin Wernig iz Velikovca gimnazijca Jakoba Vider v gostilni Kolros v Velikovcu. Brez vsega vzroka ga je začel zmerjati: »Sie Schwei-nehund, Falot, Gauner, Denunziant — genieren Sie sich nicht mit den Kaki ln Pravali herumzugehen, mit diesen Falo-ten« itd. Pograbil je debelo palico, last Viderja, in ga začel pretepavati po glavi in životu tako dolgo, da se je palica popolnoma zdrobila. Prizadeti udarci se 8e sedaj vidijo na glavi in rokah. Nato j« vzel Wernig samokres in ž njim grozil Viderju, da ga bode pustil po orožnikih aretirati. V skrajni sili se je posrečilo Viderju zbežati. Podal se je v Rikarjovas, toda tam so ga že čakali orožniki, ga aretirali in gnali v Velikovec nazaj. Sumničili so ga, da špijonira za Jugoslavijo. Odvzeli so mu ves denar in en zemljevid, ki ga je kupil isto jutro v Celovcu in ga nato vtaknili v občinski zapor. Vider je prosil orožnika, naj mu kupi za njegov odvzeti denar večerje, ker že od opoldan ni kaj jedel, toda orožnik je izjavil, da je denar zaplenjen. Ob 8 uri prihodnjega dne je bil zopet po orožnikih zaslišan radi denarja, ki so ga pri njem našli. Ob 10. uri pa od okr. glavarja velikovškega Friedlna in komisarja Dr. Holegha. Zadnji ga je kaznoval za 200 K denarne globe. V razsodbi jc bilo tudi, da ga naj orožništvo takoj odpravi čez mejo, to pa vkljub temu, da je Vider rodom Velikov-čan, tja pristojen je študiral ves* čas v Celovcu in da njegovi starši živijo že od nekdaj tam. Zopet je moral nazaj v zapor in ob 14. uri, po 16 urnem zaporu brez vsake hrane, ga odvede orožnik iz zapora proti Sinčivasi in od tam črez mejo. Radi telesnega napada od strani Werniga se ie pritožil pri okr. glav. Friedlnu, kom. Ho-leghi in orožnikih, a vsi so pritožbe popolnoma ignorirali. Napadalec Wernig je znan že izza časa vojne. Kradel je tam vojaški kuhinji razna živila in jih pošiljal domu. Leta 1917 je bil radi tega obsojen na dolgočasno ječo. Znano pa je o njem tudi v Velikovcu, da je pri igri s kartami že neštete ljudi opeharil. k Vovbre. V živem spominu nam j« še umor posestnika pd. Petra v Klečah pred plebiscitom. Kak krik so zagnali nemški časopisi, češ da je bil umorjen od Jugoslovanov. Napadali so v listih radi tega tudi g. župnika Kindlmana, ker je pri neki LISTEK. Alfonse Daudet: Obleganje Berlina. Poslovenil A. Debeljak. Šla sva po ravni, z drevjem obsajeni cesti Champs-Elysdes z doktorjem V ... Spotoma sva ugibala po zidovju, prestreljenem od bomb, in po tlaku, razritem od karteče, zgodovino obleganega Pariza, kar se je doktor ustavil tik pred okroglim trgom 1' Etoile in me opozoril na eno tistih velikih ogelnih hiš, ki so tako šo-pirno razstavljene okoli Slavoloka, češ: »Ali vidite ona štiri okna tu gori, ki drže na ta mostovž? Prve dni v mesecu avgustu, tem groznem avgustu sedemdesetega leta, ki je prineslo tolikero neviht in nezgod, so me poklicali zaradi težke kapi. Bilo je pri polkovniku Jouvu, oklopniku izpod prvega cesarstva, starem trmoglavcu, ki ga je bila sama sla-vohlepnost in domoljubnost. Koj v po-četku vojne je bil prišel stanovat v Champs-Elysees v stanovanje s pomoli. ... Uganite zakaj? Da bi prisostvoval zmagovitemu povratu naših čet... Ubogi starec! Novica o Wissemburgu mu je prišla, ko je vstajal izza mize. Ko je čital Napoleonovo ime pod tem poročilom o porazu, je telebnil na tla zadet od kapi. »Bivšega oklopnika sem našel v sobi po dolgem zleknjenega na preprogi » krvavim in nepremičnim obrazom, kakor da ga je kdo zadel s kijem po glavi. Ka- dar je stal, je moral biti zelo velik; lež6 je bil videti neskončen. Lepe poteze v obrazu, sijajni zobje, šuma kodrastih belih las, osemdeset let, a zdelo se jih je le šestdeset... Zraven njega njegova vnukinja kleče in vsa objokana. Podobna mu je bila. Kdor bi jih bil videl vkup, bi bil dejal: dvoje krasnih grških medalj kovanih z istim pečatom, vendar ena starinska, prstena in malo jzabrisana na robovih, druga pa blesteča in snažna, v vsem sijaju in lesku novega kova. »Bolest tega deteta me je genila. Bila je hči in vnuka vojakova, njen oče je bil v Mac-Mahonovem glavnem stanu, in podoba tega starca zleknjenega pred njo je budila v njenem duhu drugo, nič manj strašno sliko. Tolažil sem jo, kolikor sem pač vedel in znal; toda pravzaprav sem imel malo upanja. Opraviti sem imel z izrazitim enostranskim mrtvo-udom, a pri osemdesetih letih človek le redkokdaj okreva. In res je bil bolnik tri dni enakomerno negiben in otopel... Mej tem je novica o Reichshoffenu dospela v Pariz. Spominjate se, na kako čuden način. Do večera smo vsi verjeli v veliko zmago, dvajset tisoč Prusov pobitih, kraljevič ujet... Ne vem po kakšnem čudežu, kakšnem magnetičnem toku je prodrl odmev tega narodnega veselja noter do našega ubogega gluho-nemca in ga rešila iz predpekla njegove omrtvice; toliko je gotovo, da nisem oni večer našel več istega moža, približavši sa njegovi postelji. Oko je bilo malone jasno, jezik menj okoren. Imel je moč, da se mi je nasmejal in mi dvakrat zaiecal: »Zma .., ga!« »Da, polkovnik, velika zmaga!...« »In kolikor več podrobnosti sem mu povedal o lepem Mac-Mahonovem uspehu, toliko bolj so se mu mehčale poteze in se jasnil obraz. »Ko sem šel ven, me je čakalo dekle bledo pri vratih. Ihtela je. »Ampak saj je otet!« sem ji rekel in jo prijel za roke, »Toliko da je imelo nesrečno dete pogum odgovoriti. Pravkar so bili oznanili pravi Reichshoffen, Mac-Mahon na begu, vsa vojska potolčena ... Prepadena sva se spogledala. Ona je obupavala ob misli na svojega očeta. Jaz pa sem trepetal pri misli na starčka. Cisto gotovo ne bo vzdržal tega novega pretresa ... Vendar pa kaj bi...? Bi mu pustili njegovo veselje, prevare, ki so ga vnovič oživele .. .? Ampak potem bi bilo treba legati..,« »Prav, legala bom!« mi je rekla junaška deklica, si brž obrisala solze in vsa žareča vstopila v sobo svojega deda. »Težko nalogo si je s tem naprtila. »Prve dni smo si šc nekako pomagali iz zadrege. Možanec je imel slabo glavo in se je dal slepiti kakor dete. Ko pa mu je šlo zdravje na bolje, so mu postajale misli jasnejše. Trebalo ga je sproti obveščati o gibanju vojska, mu sestavljati bojna poročila. Zares bridko je bilo videti to mlado krasotico sklonjeno noč in dan nad zemljevidom Nemčije, kako je zasajala zastavice in skušala iztuhtati slaven vojaški pohod: Bazaine proti Berlinu, Frossard na Bavarskem, Mac-Mahon ob Baltiškem morju. Za vse to me je vpraševala za svet in pomagal sem ji, kolikor sem mogel; pred vsem oa nama je stari oče stregel v roke pri tem umišljenem naskoku! Tolikokrat je il osvojil Nemčijo pod prvim cesarstvom! Vedel je za vse glavne obrate vnaprej: »Zdaj pa pojdejo semkaj... Potlej napravijo takole ...« in njegove slutnje so se vselej uresničile, kar ga je seveda delalo silno ponosnega. »Žalibog, naj smo zavzeli še toliko mest, dobivali bitke, vendar nismo šli nikoli dovolj naglo zanj. Ta starec je bil nenasiten!... Dan na dan sem izvedel za nov junaški čin ob svojem prihodu: »Doktor, Moguncijo smo vzeli,« ml je dejala deklica, ki mi je prišla nasproti z bridkostnim nasmehom, in skozi duri sem čul radosten glas, ki mi :e kričal: »Naprej gremo! naprej gremol... V osmih dneh vderemo v Berlin.« »Tistikrat so bili Prusi samo še osem dni hoda od Pariza... Najprej sva se spraševala, ali ga ne bi bilo bolj« premestiti na deželo; toda čim bi bil zunaj, bi mu bil položaj Francije vse razodel, jaz pa sem ga smatral še za prešibkega, preveč odrevenelega vsled hudega pretresa, da bi mu bil dal vedeti resnico. Potemtakem smo sklenili ostati. »Prvi dan obkolitve sem šel k njim — še pomnim — zelo razburkan, z ono tesnobo v srcu, ki nam jo je vsem povzročil naš položaj: pariška vrata satvor-jena, bitka pod zidovjem, naše obmestje spremenjeno v meje. Možaka sem našel vriskajočega in ponosnega: priložnosti izjavil, da ne verjame, da bi jugosl. preoblečeni vojaki ustrelili Petra. Se.laj se je pa našel morilec v osebi — sina umorjenega — Andrej Pogačar pd. Petrov sin v Klečah. Morilec je strasten nemčur in je bil jako čislan in spoštovan pri nemčurjih. Gomori se, da je bil umor od strani nemške propagande pripravljen, boteč na ta način spraviti jugosl. upravo in vojaštvo v slabo luč in pridobiti za njih stvar več nezavednih ljudi, Pogačar pa je ukradel tudi več goved in se nahaja sedaj v celovških zaporih. k št. Vid v Podjuni. Pri nas bi se morala vršiti dne 25. septembra t. 1. igra »Lovski tat«. Prosilo se je okrajno glavarstvo v Velikovcu za dovoljenje. Le to pa je poslalo dne 21. sept. zadevo deželni vladi v rešitev. Seveda rešitve do 25. ni bilo in se igra ni mogla vršiti. Kolikor smo poučeni, je reševanje prošenj za prireditve izključno zadeva okrajnega glavarstva in se iz tega razvidi, da je hotelo okr. glavarstvo prireditev igre na vsak način preprečiti. _ štajerske novice. š Vojnik. Umrl je 6. t m. g. župnik Jože! Potovšek. Pogreb bo v soboto, 8. t m. ob pol deseti uri dopoldne. Pokoj njegovi dušil š Usposobljenostni izpiti za občo ljudske šole in za meščanske šole pred državno izpraševalno komisijo v Mariboru (na drž. moškem učiteljišču) se prično v četrtek, dne 3. novembra 1921. — Pravilno opremljene prošnje naj se vpošljejo pravočasno potom okrajnih šolskih svetov, da bodo do 25. oktobra t. 1. v rokah izpraše-valne komisije. Dnevne novice. — Svetogorska slika Matere božje. Nedavno je po »Goriški Straži« tudi »Slovenec« prinesel novico, da mislijo sve-togorsko sliko Matere božje iz frančiškanske cerkve v Ljubljani, kjer se sedaj še vedno nahaja, prenesti v Gorico. 2e lani je hotel to neki monsignor iz Pulja napraviti, pa je bil primerno zavrnjen, kajti po zakonu se iz države nobene umetnine in zgodovinske dragocenosti ne sjpejo izvažati. Tudi je vsa zadeva sploh tajinstvena. Slika pripada frančiškanom, ki so od kardinala Missie dobili vse pravice na Sv. Gori, pa so čisto drugi čini-telji, ki; Jbočejo sliko v Gorico. Kdo je porok, da bi je fašisti ali kedo drugi za zmerom ne odnesel? — Umrl je dne 5. oktobra v Zagrebu vojak France Bolka iz Stožic. Podlegel je poškodbam, ki jih je zadobil pri nesreči na vojaških vajah. Rajni je bil član orlovskega odseka na Jezici. N. v m. p.! — Kolo jugoslovanskih sester ima tako važno vsakemu znano nalogo, da je ni treba še omenjati. Na humanitarnem in na narodno obrambnem polju si je nadelo Kolo težko nalogo, ki je združena z velikimi stroški. Sedaj prodaja kolo svoje srečke; občinstvo se vljudno prosi, naj ne odvrne naših sester, ko ponujajo srečko, saj stane srečka le dinar. Ker je do žrebanja le malo časa, naj se vsakdo požuri, da jo dobi. Glavni dobitek je 50.000 kron. — Neuspeh državnega posojila. Belgrajska »Demokratija< poroča na uvodnem mestu, da podpisovanje drvavnega posojila po dosedanjih poročilih ne izkazuje pričakovanega rezultata. Edino izjemo tvori po vojni opustošena Šumadija, najbogatejše pokrajine so pa najbolj odrekle. Bogata Vojvodina ni dala toliko, kolikor bi mogla »No,« mi je dejal, »vendar enkrat je začelo obleganje!« »Strmo sem se o.-l vanj: »Kako, polkovnik, vi veste?« »Njegova vnuka se je obrnila proti meni: »I, kakopa! doktor ... Velika novica ... Berlin so pričeli oblegati«! »To mi je rekla, vbadaje svojo ši-vanko, s tako mirnim, možatim obrazom ... Kako naj bi bil on kaj slutili Topov v utrdbah ni mogel slišati. Nesrečnega, turobnega in zmedenega Pariza ni mogel videti. S svoje postelje ni opazil drugega nego eno plat Slavoloka, v svoji sobi krog sebe pa samo navlako iz prvega cesarstva, kakor nalašč za to, da ie hranila njegove prevare. Slike maršalov, ba-kropisi bojev, rimski kralj v detečji obleki; potem velike okorne konsole okrašene s trofejami iz medi, obložene s cesarskimi relikvijami, svetinje, bronaste sohe, pečina s Svete Helene pod povez-nikom, drobnoslikarijc predstavljajoče taisto gospo skodrano, v plesni opravi, v žoltem krilu, z nabranimi širokimi rokavi in svetlimi očmi — in sicer vse to, konsole, rimski kralj, maršali, rumene gospe z visoko zapetim životom, visokim pasom, neukretno kožolo, ki je bila ljubkost 1. 1806... Vrli polkovniki to vzdušje zmag in osvojitev — bolj nego vse n»š® besede — ga je sililo, da je tako otroško verjel v oblego Berlina. (Dalje.) dati ena njena vas. Njeni milijonarji so zaostali za belgrajskimi dijaki, bosanski begi pa za belgrajskimi cestnimi pometači. Ravnotako je z industrijalci, trgovci in fevdalci Slavonije, Hrvatske in Slovenije. — Oh, ta hinavščina! Prejel: smo: Vsakemu poštenemu človeku se mora v dno duše gabiti hinavščina, katero uganja »Slov. Narod«. Dan na dan se napadajo duhovniki, češ, da so bili najbolj vneti agitatorji za vojna posojila. Kako pa je pisal v tistem času o nas? Prelistajte letnike 1915—1918 »Slov. Naroda«! Po vsakokratnem popisovanju nam je očital: »Klerikalci so se zopet skazali kot najslabši patrijotje, ker ti so najmanj vojnega posojila podpisali.« Za trikratni tak očitek se še dobro spominjam. To stoji v »Narodu« črno na belem. Kar je pa ljudstvo podpisalo, je dalo samo iz namena, da se mu prihranki dobro obrestujejo. Dasi je slutilo, da je mogoč polom, je vendar popolnoma logično sklepalo tako: kdor bo prevzel imet jo in davčno moč pokrajine, mora prevzeti tuiji dolgove, naj bo že ta Peter ali Pavel. Saj tudi sin po očetu ne prevzame samo posesti, marveč tudi dolgove, ki so na posesti. To je pravično! Neka hranilnica je inserirala, da pokupi teh papirjev za 80.000 kron. Niti polovico ponudb ni došlo. Sicer pa če bi bili razdelili, kar se je samo v Ljubljani za vojni material — konje, vozove — skupilo, bi bila vsa vojna posojila poravnana, saj se je vse tisto kupilo za naše krone! Ker pa novi gospodarji poznajo samo »Haben«, na »Soli« so pa popolnoma pozabili, bodo po »Narodu« zopet samo 'duhovniki krivi, če se sedanje posojilo ne bo dobro obneslo. Boste videli, da bo tako. — Pomagajmo izmed potrebnih najpotrebnejšim in podpirajmo slepe s tem, da pristopamo radi k Podpornemu društvu slepih v Ljubljani, Wol"ova ulica št. 12, kot podporni člani 20 K, ustanovni pa 500 K. Preplačila se hvaležno sprejemajo. — Dva nedicinca brez sredstev, ki sta dovršila dva letnika svojega študija na ljublianski fakulteti in morata nadaljevati r.auke v inozemstvu, se obračata tem potom do plemenite javnosti, da bi jima po v ožnosti pomagala do njihovega cilja — Darila sprejema uprava lista. — Tiskovni zakon. Minister za izenačenje zakonov Marko Trifkovič izdeluje zakonski predlog o tisku. — »Tiskovna napaka.« Kakor naznanja »Epoha«, je Narodna banka v Belgradu pred nekaj dnevi izdala nove bankovce po 10 din. Ljud,c, ki so jih v banki prejeli, so se kmalu vrnili z njimi nazaj, zakaj med bankovci je bilo mnogo takih, ki so bili potiskani samo po eni strani, medtem ko je na drugi napisana izjava komisije, da so bankovci neveljavni. Na reklamacije je blagajnik Narodne banke baje odgovarjal: »Tiskovna napaka!« — V objašnjenju k razpisu natečaja za oddajo tob. zalog v celi Kraljevini znaša letni promet iz prodaje tob fabrikatov pravilno pri tob. zalogi »Laško« 1,185.609 dinarjev in ne 3,890.423 dinarjev in pri tob. zalogi v Škof ji Loki 838.333 dinarjev in ne 638.333 dinarjev. To se daje interesentom na znanje radi upoštevanja pri vložitvi 5 odstotne kavcije v smislu § 7 pogojev za ofertno licitacijo tobačnih zalog. 3563 — Vabilo na javni shod. katerega sklicuje društvo nlž. drž. uslužbencev za Slovenijo v nedeljo dne 9. oktobra t L v Ljubljani, v gostilni Novi svet, Prešernova soba. Dnevni red: 1. Draginjske doklade državnih cestarjev in drugih pomožnih uslužbencev. 2. Poročilo delegata o poteka konfe-renoe o službeni pragmatiki v Belgradu. — Reorganizacija učnega načrta glede knjigovodstva na trg. Šolah, akademijah in abit tečajih. V sredo se je vršila na trg. akademiji anketa ra izpremembo učnega načrla glede knjigovodstva na trg. šolah. Predsodoval je g. sekc. svetnik, delegat ministrstva trg. in industr. dr. Rudolf Marn. Tozadevni referat jo prevzel Franjo Sič, prof. na trg. akademiji, ki je opisal svoje moderne nazore glede poučevanja, knjigovodstva ln zlasti poudarjal, naj se po strokovnih trg. šolah odpravi obširno obravnavanje enostavnega knjigovodstva, ki krati po nepotrebnem čas. Upelje naj se takoj dopika in naj se tudi pri tej izpremeni popolnoma učni načrt Proti predlogom referenta so se postavili s prva zlasti starejši praktiki in šolniki gg. svetn. prof. Čebular, maglstr. ravnatelj Trdina in prof. Podkrajšek. Ko pa so moderni zastopniki trgovine z blagom in bančne trgovine s pozitivnimi argumenti podprli Sičevo nazore, so ti obveljali. Iz praktičnega stališča so podpirali novo metodo g. Ivan Jelačin, zastopnik trgovcev, in g. Olniar Pehanl, zastopnik bančne trgovine, iz didaktičnega, metodičnega in pedagoškega stališča pa je podpiral novo motodo o poučevanju knjigovodstva g. vlad. svetnik, višji šolski nadzornik L. Poljanec. Anketi so prisostvovali tudi gg. vladn. svetn. ravnatelj 1. šubic, dr. Arnejc, ravnatelj trg. akad. dr. L. L. Boehm in ravnatelj, nadzornik trg. šolstva Josip Gogala, ki se je debate živo udeleževal. Ker je omenjena anketa v marsikaterih točkah jako važna za naše trgovce, bodo prinesli obširno in podrobno poročilo naši strokovni, trgovski in bančni vestniki. — Komunistični omladinri oproščeni. Pred zagrebškim sodiščem se je že drugič vršila obravnava proti trem mladim dijakom, ki jih je državno pravdništvo tožilo, da so pripravljali atentat na pok. min. Draškoviča. Kakor prvič so bili tudi sedaj oproščeni. Ker pa je državni pravdnik vložil pritožbo, so ostali šc nadalje v preiskovalnem zaporu. — OJ, ta policija! Niška policija in zvedela, da se nahaja v mestu zloglasni hajduk Srečko To-dorovlč. Iskala ga je ln ga končno izsledila v cerkvi, kjer ga je svečenik ravno poročal z neko gospodično iz Niša. Gospodarstvo. BORZA. Zagreb, 8. oktobra. (Izv.) Devize: Pešta 35.60 do 36, fterlin 195.50—107, Italija 980—985, London 920, Newyork 244, Pariz 1750, Praga 265—2G6, Dunaj '740-747, Curih 4275, Napoleoni 790. — Valute: dolar 236—241.50, nem. avstr. krona 10, lej 202. Budimpešta, 6. oktobra. (Izv.) Devize: Berlin 587K, Italija 2525, London 2475, Newyork 650, Pariz 4750, Praga 720, Dunaj 20.50, Curih 11.700. Praga. 6. okt. (Izv.) Devize: Pešta 18.22«, Berlin 76.75, Italija 876.50, London 356«, Newyorit 93.50, Pariz 686, Dunaj 2.50, Zagreb 38.10. Berlin, 6. oktobra. (Izv.) Devize: Pešta 18.03, Italija 487, London 458, Newyork 120.99«, Pariz 881.60, Praga 12.985, Dunaj 643, Curih 2137. Cnrih, 6. oktobra. (Izv.) Devize: Pešta 0.82, Berlin 400, Italija 2275, London 21.38, Newyork 565, Pariz 41.25, Praga 5.95, Dunaj 0.85, Holand-ska 18.325, Bukarešta 4.75, Zagreb 2.80, Varšava 0.12. — Valute: nem. avstr. krona 6.22. g Cena našega lesa v Aleksandriji. Beli les iz naše državo se smatra na aleksandrijskem trgu za les druge vrste in mu je cena za kubični meter z dolžino 4 metrov 9 funtov šterlingov. g Tovarna za popravljanje vagonov ▼ Subotici. V novembru prične poslovati v Subotici tovarna za popravljanje vagonov, ki je osnovana kot delniška družba »Ferrum«. Ta tovarna se je obvezala, da popravi državi vsak mesec temeljito najmanj 145 vagonov, a potem, ko se razširi, še več. g Začasni zakon o državni trošarini Delegacija je dala natisniti pod naslovom »Začasni zakon o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921 in Pravilnik za izvrševanje določil o taksah in pristojbinah z dne 20. julija 1921< ročno biošuro, ki vsebuje nove taksne in pristojbinske predpise. Brošure ima v zalogi »Gospodarski urad delegacije ministrstva financ v Ljubljani«. Prodajna cena znaša (brez poštnine) o (pet) dinarjev. S to izdajo bo gotovo ustreženo ne samo uradom, ampak tudi zasebnikom, ki imajo posla s taksami in pristojbinami. V kratkem izide tudi posebna brošura g trošartnskimi predpisi. g Proračun češkoslovaško države. Finančno ministrstvo je predložilo proračun Češkoslovaške države za loto 1922. Državni izdatki so preračunani na 21.267,715.758 češkoslov. kron, dohodki pa 17.488,892 606, tako da znaša deficit za leto 1922. okrog 4 milijarde kron. g Nov gospodarski projekt kat. narodnih Čehov. Kakor poročajo »Narodni Listy<, se snuje v Pragi nova banka, in sicer s kapitalom od 15 milijonov čsl. kron. Predlagatelji so voditelji češkoslovaške kat. narodne stranke. g Trgovina med Češkoslovaško in Italijo. Kakor poroča Češkoslovaška republika je izvozila Češkoslovaška v Italijo leta 1920. blagn za 184-1 milijonov lir. Uvozila pa je Češkoslovaška iz Italije blagaz a 72'2 milijonov lir. g Stanjo papirnatega denarja na Poljskem. Na podlagi poročila poljske državne banke za mesec avgust je imela Poljska dne 30. avgusta za 183.784,219.532 poljskih mark papirnatega denarja v prometu. Danes bo gotovo veliko več. g Italija je iniiala davek na vino. S posebnim kraljevim dekretom je znižala Italija davek na vino za 1921-1922 od 30 ua 20 lir pri hektolitru. g Rezultati letošnje žetve v Češkoslovaški. Na podlagi statistike poljedelskega ministrstva se je pridelalo letos sledeče: pšenice 10,179.822 kv., (lansko leto 6.4 milj.), jarc pšenice 890.250 (lansko leto 756.600), ozimni ječmen 13,012.312 (lansko leto 8.2 milj.), jarega ječmena 201.388 (154.000), or.itnne rži 140.000 (127.000), jaro rži 10,172.361 (7.08), ovsa 10,501.876 (8.66 milj.), koruze 2,667.846 (?,450.621). g Dolg Jugoslavije in Češkoslovaške Ameriki. Češkoslovaška dolguje Zdr. državam Amerike 91,179.527 dolarjev, Jugoslavija pa 62 milijonov do-laijev. Cela Evropa pa dolguje Ameriki okrog 20 triljard dolarjev. Llublianslce novice. lj Somišljeniki iz kolodvorskega in kolizejskega okraja se vabijo na izredno važen sestanek, ki bo danes ob pol 8. uri zvečer v dvorani Rokodelskega doma. Pridite v obilnem številu! — Krajevni odbor S. L. S. lj Somišljeniki SLS iz šentpeterskega in vodmatske^a okraja! Danes zvečer ob pol 9. uri se vrši v Št. peterski prosveti važen sestanek somišljenikov SLS. Udeležite se ga vsi I — Kraj. odbor SLS. lj Podružnica »SlovensKe Straže« Št. Peter-mesto, Ljubljana naznanja, da se je moral za soboto 8. t. m. nameravani ustanovni občni zbor preložiti na prihodnjo soboto, dne 15. t. m. Kraj in čas objavimo pravočasno. — Prosimo nove člane, da se takoj priglase. Pripravljalni odbor. lj Železničarji! Danes ob 7. se vrši javni shod, katerega slicuje koalicijski odbor, v dvorani Mestnega doma. Navzoči bodo tudi poslanci onih železničarskih strokovnih organizacij, katere so zastopane v tej koaliciji. (To naznanilo je včeraj v strokovni štev. »Novega Časa« pomotoma izostalo. — Odbor Prometne zveze.) lj Signaliziranje požarov v ljubljanskem mestu. Mestni občini se je posrečilo dobiti od vojaške uprave dva topa, s katerima se bodo oznanjevali požari v ljubljanskem pomerju. Ker je bilo topa v ta namen posebej prirediti, je preteklo dalj časa, da se je to izvršilo. Od pelka naprej pa bo požarni čuvaj na ljubljanskem gradu s topovskimi streli naznanil požar in sicer bo oznanil požar v Sp. Šiški ali na Barju z enkratnim topovskim strelom, v ostalih delih mesta pa z d akratnim, kar naj občinstvo blagohotno vzame na znanje. V petek popoldne med 13. in 14. uro se bo vršilo poskusno streljanje, na kar občinstvo še posebej opozarjamo, da se ne bo begalo. lj Dobrodelno društvo tiskarjev r Ljubljani, ki podpira izključno le vdovo in sirote umrlih in padlih članov in onemogle člane same, praznuje v nedeljo dne 1«. oktobra t. I. svojo 25 letnico. Ob tej priliki priredi zabavni večer v veliki dvorani Uniona z bogatim sporedom in plesom, na kar ae občinstvo že danes opozarja. lj Osrednja Zveza javnih namoščenrcT in rpo-kojencev ima nujno sejo širšega odbora v soboto, t. 1- 8. t m. ob 20. url v posvetovalnici Mestnega magistrata. Dnevni red: Poročila delegatov o po-teku ankete o novi službeni pragmatiki in ustanovitvi centralnega saveza. Polnoštevilna udeležba dolžnosti — Predsedstvo. (k) ij Društvo državnih policijskih nameščencev priredi dne 8. oktobra v gornjih prostorih Narod. DeK» doma pod pokroviteljstvom g. direktorja dr. A. Gužtina svoj II. zabavni večer. Na sporedu ja godba, petje, ples, bogat srečolov, šaljiva pošta ln komični prizori. Sodeluje vojaška godba, 61ani opernega in dramskega gledališča ter pevsko društvo ZJ2. čisti dobiček je namenjen podpornemu skladu onemoglih članov, njih vdov in sirot Za obilen poset sc priporoča — Odbor. (k) lj Umrli so v Ljubljani. Anica Bergant, 19 let. — Ivan Cotič, 35 dni. — Edvard Ahlin, 9 me. secev. — Franja Suhi, 43 let. — Franc Mihevc, 56 let. — Rajmund Demscher, 84 let. — Jakob Peternel, 60 let. — Marko Arko, 67 let — Rudolt Giraudon, 11 let — S. Asterija Ivana Antončič, 25 let — Franja Berlec, 94 let Urban Kralj, 52 let — Antonija Melik, 9 mesecev. — Anton Sira-čič. — Franc Mihevc, 5 mesecev. — Jožef Žagar, 73 let. — Elizabetn Jenko, 75 let lj Plesni odsek »Družabnega kluba uradni" štvac prične v kratkem s svojimi plesnimi tečaji. Vsi, ki se za to tečaje zanimajo, naj se Čimprej priglase v društveni pisarni, Cesta na Rudolfov«) železnico (poleg restavracije Novega sveta) štev. 6, in sicer ob torkili, četrtkih in sobotah od 14. do 15. ure. Priglasi se tudi lahko pismeno. (k) lj Glince. Franc Erjavec, mizar z Gline, je šef po svoje stvari, ki so se nahajale v stanovanju upokojene tobačne delavke Angele Ljubič, ki mu jih pa ta ni hotela izročiti. Erjavec je dejal, da si jih bo vzel potem sam iu pograbil takoj železni pepelnik. Ljubičeva je prijela za pepelnilc, ki ga je Erjavec potegnil z roko in pri tem Ljubičevo ranil na čelu. lj Povest o ponoverjenem konju. Posestnik Franc 21tko v Landolu pri Postojni je ovadil po-liclji, da je kupil 1. septembra v Ljubljani na živinskem sejmu konja za 17.300 K, katerega jo izročil na Glincah stanujočemu mešMarju Janezu Bizjanu z naročilom, noj ga popelje čez mejo in mu je obljubil plačati za to 1500 K, česar pa Bizjan ni storil. Bizjana je na lo policija 4. oktobra aretirala in izročila sodišču. Bizjan, katori je bil že večkrat piedkaznovan, je povedal, da mu jo res Zitko izročil konja z naročilom, da naj ga preko meje prižene v Ilraše pri Postojni proti plačilu 1500 K. Dne 23. septembra je Bizjan prevzel od Žilkota konja pri Češnovarju in odjowiil z njim proti Veli-kim Laščam. Zvečer je prijezlil v vas Podcerkvijo pri Starem trgu, kjer je nekemu nezmnemu možu prodal konja za 13.500 K. Ko je Bizjan prodal ko-nja, je spil v Danali pri nekem kmetu, kateri jo kuhal žganje, iy, litra žganja in od takrat ni več vedol, kaj se je godilo z njim in kje je hodil. Selo 24. septembra zjutraj ob 5. uri se je prebudil pod nekim kozolcem, toda denarja, ki ga je izkupil za konja, ni več imel, ker mu ga je noklo ukradel UčiteijškTveštiiik! vDržavnotvorni učitelji« ne vedo, kaj bi vse počeli sedaj, ko je treba, da se pokažejo Jugoslovane. V C e rk n i c i je učitelj III. razr. dal učencu za kazen 20 krat prepisati sokolsko pesem. Fantič prijočs domov in pove kako nalogo da ima. Štari Korče pa ni pustil vnuku pisariti tacih pes-* mi, zato je bil učenec močno kaznovan. —< Nadučitelj v Begunjah, nek Istrijan, že prerokuje ljudem: Otroci niso Vaši, marveč državni in mi delamo v šoli prosto, kar d -ava ukaže, Vi nimate oblasti nad šolskimi otroci. Slomškova podružnica za kranjski In radovljiški okraj zboruje v četrtek, dno 13. oktobra ob 10. uri v Kranju v Ljudskem domu. Predavanje: srbohrvatski naglas. Vabijo se vsi člani, ker je predavanje za pouk v srbohrvaškem jeziku neobhodno potrebno. — Predsednik. Narodno gledišče. Drama: Sobota, 8. oktobra: »Ljubezen«. Abon. A. Nedelja, 9. oktobra: Obletnica koroškega plebiscita: 1. A. Aškerc: »Knežji kamen-:; 2. »Požar strasti«. Izven. Ponedeljek, 10. oktobra: »Ljubezen«. Ab. C. Torek, 11. oktobra: Zaprlo. Sreda, 12. oktobra: »Požar strasti«. Abon. B. Četrtek, 13. oktobra: Proslava 70letnice češkega pisatelja Jlrdska: >Oče«. Izven. Petek, 14. okt.: »Komedija zmešnjav«, Ab. E. Opera: Sobota, 8. oktobsa: »Tosca«. Abon. B. Nedelja, 9. oktobra: »Vaška šola«. »Šeherezada«. Izven. Ponedeljek, 10. oktobra: Zaprto. Torek, 11. oktobra: »Dalibor^. Abon. E. Sreda, 12. oktobra: »Boris Godunov<. Ab. D. Četrtek, 13. oktobra: »Vaška šolat. »Šeherezadam. Abon. A. Petek, 14. oktobra: Zaprto. Dijaški vestnik. d G. bogoslovci, prinesite seboj U b o ž n o ! spričevalo (ne nad 3 mesece staro) in 1 prepis spričeval zadnjega semestra (za prošnjo za podporo). d III. redni občni zbor »Zvezde« se vrši danes ob 17. uri v čitalnici Jugoslov. tiskarne, III. nadstr. Volitev novega odbora. Udeležba Je zn vse članico obligatna. — S. K. t č. predsednica. Turistika in šport. Prvenstvene nogometne tekme 9. oktobra, (Službena objava LNP.) Prostor Ilirijo ob 16. url Primorje : Ilirija, sodnik g. Kepec. —. Prostor Sparte: ob 10. uri Svoboda Moste rez. : Slavi j a, sodnik g. Vodlšek; ob 14. uri Ilermes : Svoboda, Ljubljana, sodnik g. Jerala; ob tričetrt na 16. uro Jadran proti Svoboda, Moste, sodnik g. llus. — Moštvo ao opozarja, da treba nastopiti k tekmam točno ob določenem času. (k) Jugoslovanski »Koturaški Savez« razpisuje dirko za gorsko prvenstvo Jugoslavije na progi Podlipa—Smrečje 8 km na dne 9. oktobra 1921. Dostop je dovoljen vsem članom klubov, včlanjenih pri Jugoslov. Kot Savezu ali Koturaskom Podsavezu za Slovenijo. Prijavili so je pri odborniku Jug. Kot Saveza g. Fran Ogrin do sobote 8. oktobra do 8. ure zvečer. Gosposvetska cesta 14. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica št. 2. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Delniška glavnica i 50,000.000. II Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče II Čekovni račun številka 10.:"-09. — Brzojavni naslov: R' ?rve K 45,000.000. || posle. Prodaja srečke razredne loterije. II Banka, Ljubljana. — Telefon Štev. 261 in 413. Učno mesto v trgovini z me sanira blagom na debelo t Ljubljani iščem za svojega 14 let starega brata, lc i je dovršil 2 gimnaziji s povoijniin uspehom in hodil v tretjo. Kdor { amoZcn sl,> IVllClUGIIiU venskega, srbohrvaškega. nemškega in ogrskega jezika, želi primerne službo. Ponudbe pod »Zanesljive 36-16 ua upravniStvo >Sloveuca«. Sodovičarski pomočnik vojaščine prost, z večletnimi spričevali od mega gospodarja. so išče na deželo. Po-nundbe pod »Dobra stalna služba 3615« na upravništvo »Slovenca«. IZJAVA, Ker moj sin 0TMA.R OGRIN prevzema' dela ter dela razne dolgove in prodaja materijal v mojem imenu, javljam, da ni za nobeno stvar upravičen ter smatram vsako tako dejanje za neveljavno in nisem plačnik za njega. 3645 V Ljubljani, 5. oktobra 1921. IVAN OGRIN, stavbeni podjetnik se m 30.000 KRON išče proti dobri garanciji dobrim odstotkom. Ponudbe pod »NUJNO« ua Anončni zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica št. 5. 3655 Iščemo v starosti 35—40 let k dvema samskima gospodoma, ki bi morala kuhati in pravi. — Ponudbe na: Inž. dr. Oton Fessler, Ratkovica, Slavonija. 3654 ~ DRUŽABNIKA ~ za že obstoječo trgovino i železnino v Ljubljani z večjim kapitalom in sodelovanjem iščemo. — Ponudbe pod »DRUŽABNIK« na Anončni zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica št. 5. Javna zahvala bodi s tem izrečena p. n. ravnateljstvu Prve hrvatske štedionice u Zagrebu in činovnikom njenega amerikan-skega oddelka; kateri so povodom kratke bolezni in prerane smrti našega ljubljenega brata, nečaka in svaka, gospoda Armina Kame-ta izkazali istemu vso prijateljsko in kolegijalno naklonjenost, skrb in pozornost ter z mnogobrojnim posetom pri sprevodu ublažili našo težko bol. Ljubljana, dne 6. oktobra 1921. Obitefji Kremžar-Kame-Krek. Naznanjam si. občinstvu, da kupujem staro obleke, čevlje in pohištvo. DRAME MARTIN, Sv. Jakoba nabrežje 29. Bukova in hrastova drva kupimo vsako množiuo. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro: »DRVA«. Trboveljska premogokopna drnžba namerava ponud benim potom pokriti del svoje letne potrebe v za leto 1922. Cenj. pismene, kakor tudi ustmene ponudbe na delne dobave so prosi na naslov: Trboveljska premogokopna družba, oddelek za les, Ljubljana, Knafleva ul. 13. pripraven za 3649 iščem proti visoki najemnini. — Cenjene ponudbe na J. Kvas, kroj. mojster, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5. Gostilno v Ljubljani ali pa m dežen iscem ^ v najem ali pa na račun. Ponudbe pod: »Gostilna« na An zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 3657 dobro ohranjen, prodam. — J. ž. Bled 2. V Kamniku pri Ljubljani "»C se išče za takoj 1—3 sob s kuhinjo. Cena postranska stvar. Cenjene ponudbe je po-j slati na upravništvo »Slovenca« pod: »Stanovanje v Kamniku« i štev. 3620. jPETBOLEJSKE VRČE z ali brez zabojev, kupi vsako množino po najvišji ceni HROVAT & KOM P., Ljubljana, Vegova ulica štev. 6. 3345 m i S3H? r w i «a s» 99 99 73 % THE LBVHNT Co., Zagreb Calmatinska ulica 10. Telefon 652. Prooorstns fenlei a Puc pneomatiko DUHLD? - REITHOFFER - HI1T£HI!3SQI1 priporoča I6N. VOK, Ljubljana, Sodna ulica šf. 7 n -7/——7/—7/—7/—7/—7/—7/—7/—r/rj& COSUMCH-LIT (prej AUSTRO-AMERIK ANA) Tffit ° Amrtlku pTot?ik\v Nc^-York rc,dn° - 3 kratj v Južno Ameriko po 1 krat mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov. glavni zastopnik za Slovenijo. Ljubljana, Kolodvorska nI. 28. X ♦ : ♦ mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica it. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. se dobi pri: The Levant Co. (Jugoslavija) d d. Zagreb, Dalmatinova ulica broi 10. za dame in gospode, nadalje velika izbira kinčanih in praznih damskih klobukov KSobttčarna Sss modlsfarifa Barbor.č - Završan — Lpiblfaiaa Mestna irg štev. 6—7. . Tovarna b jl^Jkls Barva vsakovrstno blago. TOT Kemično cisti obleke. Svetlo!ika ovratnike, za- LjaOHana. Polfansh! nasip i Podružnica: Ssienouraova ul. i ^uii^r in srajce. PODRUŽNICE: MARIBGB NOVO MESTO KOČEVJE Gosposka ul. 38. Glavni tre;. Stev. 39. IMII«I« M MUttlll, SiliOO!. Ts©ar&a fesmSimfi ia rasta. tiaro Ser Saiiso. Čenčata: LiublSana. O. z o. z. Shlad&Ce: iioo&ad. Brzojavi: Merakl Ljubljana. 'i'eleion 64 kalini laki. Praoi firsiež. Barija sa pade. Priznano najboljša m zanesljiva kakovost: barve za obleke, vso vrste barv, suho .n oljnato, mavec (G ps), masienec (Federwelss), sirojno olje, kariiollnej, steklarski ln mizarski kiej, pleskarski, slikarski ln mizarsKi čopiči, iiakor tudi drugi v to stroko spadajoč/ predmeti. ».UERA&Ii« Lak za pode. »rdLRAKL« Llnoleum iak ti pode »MiiRAKL«. Emajlnl itak. »MERAiiL«, Brunoline, Csnžk« sa zaSasisa es razpQšš3|a;0! 99 Lastni izdelki oljnatih barv, lirnežev, lakov in steklarskega kleia. Velika tiruifoa z o. z. preje zaloga kemičnih in rudniških barVj Brata Eberl in Jančar &C0 barv za umetnike, raznovrstnih 5o-jjnbljana, Miklošičeva c. 4. pičev, vseh potrebščin za slikarje in nasproti hotela „Union". pleskarje. Fiol, solili pcbs in laneno seme !7uie Ca najvišje drevne cene in pla- Ljubljana, Gosposvetska c. 8. Telefon int. 319. moke S koroze, ovsa, brinja in vseh drugih deželnih pridelkov. Zahtevajte ponudbe! kraste, lisaje odstraniuje pri človeku in živalih Naftolmazilo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček zn t osebo po poŠti 15 kron pri TčcNKOCI, lekarna LJubljjana, Slovenija. Prazne, novo in rabljene IU; UfOOO (djakova) v vsaki množini VlCub P" najnižji ceni pri: FR. SIRC, KRANJ. Kupujem suhe gobe, fižol, brinjevo olje. Popolnoma varno naložite svoje priliranke v Vzajemni posojilnici v Lloblleni r. z. i o. z. (poleg nunske efrke^. Hranilne vloge se obrestujejo s 01 O brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-ček. urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu itd. Prodaja srečk drž. razr. loterije. ZR PLESKARSKA IN LICARSKH DELA SE NflJTOPLEJE PRIPOROČA SLHVNEAUJ OBČINSTVU IN PRECflSTITI DUHOVŠČINI 00 TONE MRLGHJ 00 PLESKAR IN LIČAR :: LJUBLJANA :: KOLODVORSKA ULICA 6 Jugoslov Poštni Cek. rac. St. 11.323. Telefon Stev. 54. Marijin trg itev. 8. r. z. z o. z. v LJUBLJANI. Sprejema hranilne vloge !n vloge na tekoCt račun ter jih obrestuje Hranilne vlotje se lzplaCujejo brez odpovedi — Hranilne vloge z povednim rokom se obrestujejo po dogovoru. Denarni promet v lanskem letui 128,000.000 kron. Trgovski krediti ped najugodnejšimi pogoji. 1 kreditni zavodi po od- Brzoj. naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana. Wo!fova ulkašt.1. Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI. čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne poloinic«. Izdeja Seka, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemski mosta. — Daje ootojila na 0 vknjižbo, poroStvo, vrednostne papirje In na blago, !e!e£e v javnih sklepih. Jamstvena glavnica 2 in pol milijona kron. Zavod je neposredno pod državnim nadzor*iv®m.