Ameriška Domovina *MUE RI e/l'm— HO (W1E AM€R!CAN IN SPIRIT JF0R€1GN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 11, 1962 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€fit ŠTEV. LX — VOL. LX Črni afriški vodniki ra svobodno Afriko Zahteva po neodvisnosti Kenije, N jase, Rodezijo in preostale kolonialne Afrike vedno močnejša. KAMPALA, Uganda. — Vod-n'ki črne Afrike, ki so se zbra-' tu za proslavo neodvisnosti, s° v svojih izjavah zahtevali lavno neodvisnost še za prestale kolonije in ozemlja črne Afrike. Vodnik Kenijske afriške na-rcdne unije Jomo Kenyatta, za-^etnik in vodnik s silo zatrtega gibanja “Mau-mau”, je trdil v svojem govoru, da Velika Bri-tanija namerno deli Kenijo v različne politične skupine, da bi j° lažje čim dalj držala v svoji ^blasti. Množica mu je navdu-se»o klicala “Svoboda!” “Svoboda!” Za njim se je oglasil °m Mboya, delavski minister v kenijski vladi in zahteval ne-advi,snost ne samo za Kenijo, jaso in Rodezijo, ampak tudi 2a Angolo in Južno-afriško unijo. Tudi zastopniki drugih dežel So se izjavili odločno in jasno Za osvoboditev poslednjega ko-Sa črne Afrike izpod oblasti ko-Jonialnih sil. T,ganda) ki je po 66 letih do-Sagla v torek neodvisnost, ima ° 6 in pol milijona prebival- Cev, pa je v gospodarskem oziru h1° s^alb° razvita in bo težko '■bajala brez večje gospodarske Pomoči od zunaj. Njeni politi-1 vodniki se dogovarjajo z vod-l‘{1 Tanganjike, ki je postala boodvisna država lani, in Keni-|G’ ki upa doseči neodvisnost v G'U dveh let) za ustanovitev r ^bodno-afriške unije, konfede-ClJe ali celo federacije ome-■l0bih treh držav. Ta bi bila . beodvisno državno življenje euko .g Novi grobovi Anton Tomse V Lakeside bolnišnici je umrl včeraj po dolgi bolezni 75 let stari Anton Tomse z 943 Nathaniel Rd., doma v vasi Pod-gračeno, p. Čatež ob Savi, od koder je prišel v ZDA leta 1911. Pokojni je bil nad 29 let zaposlen pri Republik Structural Steel Co. Žena Frances, rojena Francel, mu je umrla lani v oktobru, zapustil pa je sina Antho-nya, hčeri Frances Belak in Virginio Tomse, dva vnuka in nečake ter nečakinje (v starem kraju, kjer sta umrla pokojnikov brat France in njegova sestra Ana). Bil je član društva Slovenec št. 1 SDZ in Društva Najsv. Imena pri Mariji Vnebo-vzeti. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda v soboto ob devetih dopoldne v cerkev Marije Vnebovzete ob desetih, nato na Kalvarijo. Joseph Cekada Včeraj je umrl v Euclid Glen-ville bolnišnici 67 let stari Joseph Cekada z 1119 E. 177 St. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogreb, zavod na E. 152 St. V Jemenu revolucija še ni končno zmagala Monarhiji vdana plemena se pod vodstvom kraljevega strica princa Hasana zbirajo za napad na glavno mesto. sposobnejša kot so Qsarnczne državice. sedaj V.4 -----1 r«°vno sodišče bo zno-a presojalo molitev v Wa javnih šolah p WASHINGTON, D. C. — feza'dnji sodbi Vrhovnega hr !ralne§a sodišča, da kratka Vno na mcdKev ne spada v ja-dGC v°le’ se ie nabralo po vsej sodt'* toliko protestov, da je obrSCe s^endo, da bo zopet 0 t^Vnavalo to vprašanje, sedaj Opr ’v a^ je dovoljeno moliti pnaš v javnih šolah. ta Vrhovnim sodiščem leži-Pre )Va sPorna slučaja o tem vno rnetu; Upajo, da bo Vrho-Prav SOlC^aoe kmalu začelo raz-iiti v °’ ki zanjo vlada v vseli po-Hje 1 ^ krogih veliko zanima-čaj0 Sodišče bo obenem odlo-sv. p.U^ 0 tem, ali je branje lab h015 ^O'v°tjeno v javnih šo. ali r! Zaa>e'tku in koncu pouka E$ei!how@r začel tolči po predsedšilku Kennedvjjfj WASHINGTON, D. C. — Bivši predsednik Eisenhower agitira trenutno po Kaliforniji v korist Nixonovi kandidaturi za guvernerja. Volivni boj ga je močno ogrel, kajti ne varčuje vic z napadi ne samo na demokrate, ampak tudi na samega Kennedyja. Očita mu; da želi vpeljati v Ameriki “enostrankarski sistem,” kar pomeni prikrito diktaturo. Pri tem s ponosom povdarja, da je kot predsednik imel celih šest let demokratsko večino v Kongresu in vendar mu je Kongres dal več in boljših zakonov kot sedanji demokratski demokratu Kenne-dyju. Eisenhowerjeva trditev drži vsaj do sedaj. Kennedy)u je gotovo zelo neprijetna, kajti temelji na znanem dejstvu, da je republikanec Eisenhower imel več ugleda v demokratskem Kongresu, kot ga ima demokrat Kennedy. -----o----- Tajnost postaja nerodna? WASHINGTON, D. C. Napovedujejo, da bodo na predsednikov ukaz objavili v bodoče več podrobnosti o umetnih lunah, ki jih pošiljajo na pot okoli Zemlje naše letalske sile. Medtem ko je o teh pri nas vse tiho in je to vojaška tajnost, so o njih javno razpravljali v angleškem parlamentu. Nekateri v Evropi trdijo, da krožijo v njih okoli Zemlje vodikove bombe, ki jih ZDA lahko vsak trenutek spuste na določene ci ije v Slovjetiji. priznal novo vlado R Jemena vilad AD’. Irak- ~ Iraška cion-3 Priznala novo revolu-narno' so arabsk rdeč vlado to storil( a republika, Sovjetija in a Kina. Jemena. Pred že Združena V ' iNfaj e!noma sončno in toplo. — JVlsja temperatura 85. iadšhf A. Vovk v iiims GORICA It. — Koncem te dna je potoval tod skozi na vesoljni cerkveni zbor v Rim ljubljanski nadškof Anton Vovk v spremstvu dr. Pogačnika. Za pot se je moral odločiti šele zadnji trenotek, ker so vesti iz Ljubljane še pred nekaj dnevi trdile, da je nadškofovo zdravje tako slabo, da bo moral ostati doma. Na vesoljni cerkveni zbor je prišel tudi mariborski škof dr. Držečnik. Krški škof Srebrnič je ostal doma zaradi starosti in bolehnosti. Večina drugih katoliških škofov iz Jugoslavije Pa je v Rimu in se bo udeleževala sej koncila. KAIRO, ZAR. — Mala kraljevina Jemen leži ob najbolj prometni žili, ki pelje iz Evrope skozi Rdeče morje v Indijski in Tihi ocean. Glavno mesto Sana ni bolj oddaljeno obale, kot je Cleveland od Pittsburgha, pa vendar cele tedne nismo vedeli, kaj se v tej zaprti deželi prav za prav godi. Jemenski radio je sicer pripovedoval o revoluciji, iz česar bi se dalo sklepati, da je glavno mesto v rokah zarotnikov, toda zanesljivih poročil je manjkalo. Šele sedaj se je posrečilo 6 časnikarjem, da so iz Adena “vdrli” v Sano in dognali pravo stanje. V Sani je res prišlo do revolucije in streljanja. Tudi je res, da so se oblasti polastili revolucionarji, v glavnem mladi levičarji, študentje in nižji oficirji. V mestu vlada mir, revolucija ni mesta razrušila. Kako daleč sega oblast nove revolucionarne vlade, je težko reči. V svojih rokah ima par večjih mest in naselbin, v notranjosti dežele pa odločajo kot vedno poglavarji plemen. Na drugi strani še zmeraj ni ugotovljeno, ali so zarotniki res ubili mladega kralja. So sluhi v Sani, ki trdijo, da je kralj El Badr ušel s svojo družino in da se skriva pri njemu zvestih šej-Kih. Te šejke sedaj zbirata Savdski in jordanski kralj, kajti skušala bosta na vsak način obdržati v Jemenu monarhijo. V tem jih podpira tudi Anglija. Revolucionarji uživajo Naserjevo podporo, kar se vidi tudi po tem, da je v Sani že nekaj Naserjevih vojakov in oklepnih voz. ------o------ Poljska potrebuje milijon ton ameriške pšenice VARŠAVA, Polj. — Poljska živi vsako leto od uvožene pšenice. Doslej jo je dobivala iz Rusije in Amerike. Letos ji Rusija ne more dati ničesar, ker je ime-.a slabo letino. Iz Amerike pa mdi ni uvoza, ker so na Kapitelu senatorji misli, da komunističnih držav ni treba podpirati. Poljaki ne morejo živeti brez kruha, zato je vlada na hitro roko kupila v Kanadi 400,000 ton pšenice, ki jo seveda mora plačati z dolarji. Poljski komunistični režim stavi sedaj vse upe na Združene države, od katerih bi rad kupil milijon ton pšenice za poljske zlote. Iz Amerike so Poljaki dobili v zadnjih letih že za 400 milijonov dol. pšenice. Poljsko gospodarstvo je že po svoje reagiralo na pomanjkanje pšenice rastejo cene vse vrste prehrane, posebno za moko. -------O- Sest. Franku Lauschefu se ne mudi na agitacijo WASHINGTON, D. C. — Senator F'. Lausche je zopet pokazal, da je mož na svojem mestu in da mu je za zakonodajno delo v Kongresu več kot za agitacijo. S senatorjem Morsejem se je pridružil tisti senatorski skupini, ki zavira konec Kongresnega zasedanja. Senatorju Lauschetu niso všeč razni “volivni zakoni,” ki dajejo administraciji pravico, da troši za ja- od morske vna dela na bilijone dolaUev-Zahteva o takih zakonih temeljito debato in je proti temu, da bi jih izglasovali na hitro roko. Tej senatorski skupini se je že posrečilo, da je zavlekla konec zasedanja do petka ali sobote. Demokratski prvaki pravijo, da bo treba zasedati tudi še “nekaj dni” v prihodnjem tednu. Na ta način bo letošnje kongresno zasedanja najdaljše po 1. 1942. Senatorjem in kongresnikom bo gotovo v žalostnem spominu. Kar pade v oči, je Lauschetov 30 RAZGOVORI 0 IZPUSTU UJETNIKOV SO ZASTALI Razgovori med ‘newycrškim (odvetnikom Donova-nem in Castrom o izpustitvi 1113 ujetnikov ponesrečene invazije na Kubo lansko spomlad so zastali. Trdijo, da je treba razrešiti še tie-kaj spornih točk in da bo to zahtevalo še tri do štiri nove sestanke s Castrom. MIAM!, Fla. — Zadnje tri dni so napovedovali, da bo vsak čas prišlo do sklenitve dogovora med Castrom in zastopniki kubanskih beguncev za izpustitev 1113 ujetnikov ponesrečenega izkrcanja na Kubi lani v aprilu. Razgovore s Castrom vodi newyorski odvetnik Donovan. Namesto napovedane izpustitve ujetnikov je prišla sedaj vest, da so razgovori zastali, da je treba “rešiti še nekatere sporne točke” in da bo to zahtevalo tri do štiri nove sestanke Dono-vana s Castrom. Ta zahteva za izpustitev ujetnikov 62 milijonov dolarjev odkupnine. Begunski odbor je voljan to plačati v zdravilih in hrani.______ Na tisoče kubanskih begun-1 ~ /z Clevelanda in okolice pogum. Kandidira, pa vendar sedi v prestoiici in gleda, kaj se godi na Kajpitolu. Mora biti res pretpričan, da ga tudi letos njegovi volivci ne bodo pu- cev je včeraj s skrbjo in napetostjo čakalo sporočilo o sporazumu in izpustitvi ujetnikov. Pan American World Airways bile pripravljene začeti iz- punščene ujetnike' danes voziti s Kube v Združene države. Te bi prepeljali najprej na Homestead letalsko oporišče, jih nato spravili v nekdanje marinsko- stili na cedilu. Tak pogum je mornariško oporišče Opa-Locka, gotovo občudovanja vreden) vsaj med politiki. ------o----— vlada nastopila proti ošjalm kompanprn WASHINGTON, D.,(’ — Pravosodno tajništvo je vložilo civilno tožbo proti trem velikim petrolejskim družbam, ker so se baje dogovorile o prodaji olja na raznih področjih dežele. V Les Angelesu vložena tožba zahteva od družb, da ukinejo dogovor o delitvi trga. Tožene so Cities Service, Sinclair in Richfield. Tožba zahteva, d.a prvi dve družbi prodasta delnice tretje in da morajo člani njunih upravnih svetov izstopiti iz upravnega sveta Richfield družbe. Pravočasno tajništvo trdi, da so se omenjene tri petrolejske družbe dogovorile, da ne bodo konkurirale druga drugi v šestih zahodnih državah — Kaliforniji, Oregonu, Washingtonu, Idahu, Nevadi in Arizoni. kjer bi jih pregledali in registrirali, nato pa jih pustili, da se vrnejo k sorodnikom. Mal napad vzrok zastoja razgovorov? Skupina kakih 15 do 25 kubanskih beguncev je izvedla napad na pristanišče Isabela de Sagua na- Kubi, kakih 150 milj vzhodno od Havane. Poročilo skupine- trdi, da je bilo pri napadu najmanj “20 sovražnikov mrtvih, med njimi tudi več Rusov.” Na omenjenem kraju naj bi bilo taborišče Castrove milice in Rusov, zavarovano s številnimi jarki in močnimi lučmi. Napad naj bi izvedla skupina Alfa 66 v ponedeljek zjutraj 20 minut čez polnoč. Napad je bil po omenjenem poročilu ob 2:12 Meredith se pritožuje OXFORD, Miss. — Črnec Jas. Meredith, ki se je s pomočjo armade vpisal na univerzo tod, zanikuje, da bi ga bila izbrala za to Narodna zveza za napredek barvnih ljudstev (NAACP), kot je izjavil nekdo od njenih vodnikov. Meredith trdi, da re je za vpis na do-tlej belo univerzo odločil sam. Prav tako se pritožuje nad armado, ki da je svoje oddelek ,segregiralai ko je prišlo v nedeljo 30. septembra in naslednji ponedeljek do izgredov. Tito prodaja svoje nazore o nemškem vprašanju CLEVELAND, O. — T. H. Te-tens pripoveduje v svojem pismu v N. Y. Times 8. oktobra, da je Tito dal članu Vrhovnega federalnega sodišča Douglasu sledečo izjavo o nemškem vprašanju: “Deljena Nemčija je edina varnost, ki jo Evropa more imeti. Ako bi bila Nemčija združena, bi danes že imeli vojno. Ako ima Zahod načrt ustvariti združeno Nemčijo, Evropa ne bo imela nikoli miru.” Tito res ni mogel najti pri- Adenauer je popustil Predsednik zahodno-nemške vlade opustil nasprotovanje mednarodnemu nadzoru nad zvezami med Zah. Berlinom in Zah. Nemčijo. WASHINGTON, D. C. — Naša administracija je svoj čas predlagala, naj bi kontrola nad dostopom do Berlina prišla v roke mednarodne organizacije, ki naj bi imela 13 članov. Dr. Adenauer, nemški kancler, se je tej ideji uprl in trdil, da bi tako kontrola prišla v. roke nevtralnim državam, ki bi imele večino v komisiji. Sedaj je nekaj popustil. Ne nasprotuje več načelno tej ideji, toda zahtevaj naj se zadeva temeljito premisli. Kočljivo je namreč vprašanje, ali bi Ul-bricbtova Nemčija mogla biti polnopravni član komisije. Ako bi mogla biti, bi to pomenilo priznanje komunističnega režima v Vzhodni Nemčiji. Da je dr. K. Adenauer spremenil svoje stališče, je dejansko Seja— Podr. št. 47 SŽZ ima v nedeljo ob dveh popoldne sejo v SDD na Recher Ave. Društvo Ribnica št. 12 SDZ ima jutri, v petek, ob 7:30 zvečer sejo v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave. Društvo sv. Cecilija štev. 37 SDZ ima nocoj ob 7:30, po pobožnosti, sejo v šoli sv. Vida. Po seji bodo predvajali film “Cleveland Future Development”.— Vse vabljene. Zadušnica— V soboto ob 7:45 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Antona Černigoj ob 11. obletnici smrti. Nov odbor— Štajerski klub je na zadnjem občnem zboru izvolil sledeči odbor: predsed. Karl Gumzej, pod-predsed. Mirko Antloga, tajnik Stanley Kodrin, 916 E. 73 St., blag. Rudi Kristavčnik, nadzorniki J. Melaher, A. Ferlinc, J. Zalenik, razsodišče M. Godi ar, J. Vinkler in K. Fajs. — Sporočajo, da bodo priredili MARTINOVANJE 10. novembra. Seja— V nedeljo ob pol dveh popoldne ima Oltarno društvo pri sv. Vidu sejo v društveni sobi šole šv. Vida.’ končan in vsi napadalci so bili 'zakrivil berlinski župan Brandt, srečno na ladji ali čolnihj ki so ki je tudi voditelj nemških so- jih prepeljali do Kube. Več napadalcev je bilo ranjenih, toda vsi so se srečno rešili. V prizadetih krogih ogibljejo, ali ni morda Castro namerno zavlekel razgovore, ko je1 zvedel za napad kubanskih beguncev na pristanišče Isabela de Sagua. Postavljajo vprašanje, če bo Castro po tem sploh še voljan ujetnike ponesrečene invazije izpustiti. i -------o------ — Letna produkcija petroleja je narasla že na okoli 800 milijonov ton. cijalistov, Dal je dvoumno izjavo, ki se v njej mednarodni kontroli ni postavil po robu in s tem porušil solidarnost nemških strank v tem pogledu. ZcSravsiveiM zavarovanje važno v votivnem boju! WASHINGTON, D. C. — Demokratski kandidatje bodo tekom volivne kampanje vneto razpravljali o bolniškem zavarovanju za ostarele. Povpraševanje javnega mnenja je namreč pokazalo, da na vzhodu dežele odobrava načrt, ki je bil predložen Kongresu v ta na- mednarodnem trg« za olje ^ Lt WASHINGTIN, D. C. — Se- stotkov. Na severozahodu deže- Sovjelija dela zmedo na natni odbor za notranjo varnost je objavil, da skuša Sovjetska zveza s prodajo svojega olja ped ceno na Zahodu ustvariti na pravnejših besedi, da z vsako madnerodnem trgu zmedo, ki naj med njimi zadene prav vsakega bi ji pomagala doseči tri važne Nemca ne glede na njegovo cilje. strankarsko pripadnost. Pri ta-j Sovjeti hočejo dobiti iz za-kih izjavah naj Jugoslavija še hodnih industrijskih držav mo-računa na dobro razpoloženje v derne stroje in nova tehnična in vrstah Evropske gospodarske tehnološka odkritja. Prav tako skupnosti? Ta izjava pove tu- bi radi onemogočili svobodo pod-di, da Tito smatra ameriško po- jetništvo v gospodarsko neraz-litiko do Nemčije za čisto zgrc- vitih področjih novih držav A-šno. Najbrže mu je ta izjava frike, Azije in Latinske Ameri-tudi potrebna, da dokaže naše- ke. Tretji nič manj važni cilj mu državnemu tajništvu svojo Sovjetije je vplivati na sedanjo neodvisnost in nevtralnost. normalno oskrbo posameznih ------o------ področij z oljem v taki meri, da — V mesecu marcu je običaj- bodo nekatera področja odvisna no dvakrat toliko ljudi bolnih od redne dobave petroleja iz kot v juliju. ^Sovjetske zveze. le je bilo za načrt 50 odstotkov povprašanih, na jugozahodu pa 48 odstotkov. Kongres je vladin načrt, naj bodo ostareli zavarovani za bolezen v okviru Socialne varnosti, zavrnil kljub vsemu pregovarjanju in pritisku od strani Bele hiše. Nobenega dvoma ni, da ga bo Kennedy predložil znova novemu Kongresu. ------o------ Brazilske volitve so v glavnem potekale mirno RIO DE JANEIRO, Brazil. — Zadnjo nedeljo je šlo kakih 15 do 16 milijonov brazilskih volivcev na volišča, da izberejo 45 federalnih senatorjev, 409 federalnih poslancev in 11 guvernerjev za 22 brazilskih držav. Po- ftemci še verism hew iz rdeče Vzhodne ftomesje FRANKFURT, Z. Nem. — Te-hom 14 meseceV' kar je bil zgrajen “zid” skozi Berlin, je pobegnilo iz Vzhodna Nemčije na Zahod skupno 12,316 Nemcev. Številke, ki jih je objavila zahodno nemška vlada povedo, da je bilo med begunci blizu 1,000 članov vzhodnonemške mejne straže. Pri begu je bilo ugotovljeno mrtvih najmanj 38 oseb, do tega 29 ustreljenih ob “zidu” od vzhodnonemških mejnih straž v Berlinu. Preteklo noč so pobegnili v Zahodni Berlin trije vzhodnonemški mejni stražarji v polni uniformi. Zmetali so orožje v vodo in odplavali v svobodo. -------------o------- Sv. Oče msli spomladi obiskati Benetke VATIKAN. — Sv. Očeta je njegovo. romanje v LoretO' in Asissi tako navdušilo za potovanje, da je izrazil željo, da bi šel spomladi na obisk v svojo nekdanjo nadškofijo v Benetke. Pot bi mogel narediti šele po zaključku 1. zasedanja drugega vatikanskega koncila. Sedanja papeževa pot z vlakom je bila prva po 1. 1870, toliko časa so živeli papeži samo v Vatikanu in zadnje čase v Ca-stel Gandolfu na počitnicah tekom poletne rimske vročine. Zato je bila letošnja pot sv. Očeta za Italijo prava senzacija in raj za fotografe. ročila trdijo, da je bilo zanimanja za volitve še kar dosti, da so pa naj živahnejšo agitacijo razvijale stranke na skrajni levici in desnici. Volivni rezultati še niso znani, vendar pa napovedujejo slabe čase nekaterim znanim brazilskim politikom, kot na primer bivšemu predsedniku republike Janosu Quadrosu. Ameriška Domovina ^ ltgf7 HV I f.:.— ■ 11 gr /V Vl i l/ I O/l 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio NO. 196 Thurs., Oct. 11, 1962 Vesoljni cerkveni zbor Danes se je začel pod predsedstvom papeža Janeza XXII1. v cerkvi sv. Petra v Rimu drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor, 21. po vrsti, od kar je Kristus Cerkev ustanovil. Katoliška cerkev je v upravnem oziru razdeljena na nadškofije, škofije, dekanije in fare. Vsaka od teh enot rešuje svoje težave in posebna vprašanja v svojem lastnem krogu, na dekanijskih konferencah duhovščiine, na posebnih škofijskih in nadškofijskih zborih. Vprašanja, ki se tičejo celotne Cerkve, rešujejo vesoljni cerkveni zbori kot naslednik apostolskega zbora. Vesoljni cerkveni zbor sklicuje papež in on ga tudi vodi. Apostolski zbor se je zbral samo enkrat, k0 je prišlo do spora, ali se morajo kristjani ravnati tudi po določilih judovske vere ali je dovolj, če se drže nauka Kristusovega. Odločil je, da je za kristjana dovolj, da se drži krščanskih zapovedi. Prvi vesoljni cerkveni zbor je bil sklican leta 325 v Nicejo v Mali Aziji, v današnji Turčiji. Moral je rešiti vprašanje arijanstva, krive vere, ki jo je začel Arij in so se ji priključila zlasti nekatera germanska ljudstva. Arijev nauk je bil zavrnjen in Arij pregnan, toda njegov nauk se je držal še dolga desetletja in povzročal verske spore v krščanskem svetu. V zgodnjem srednjem veku, dokler je bilo bizantinsko cesarstvo še močno, in ker se je v onem delu krščanskega sveta pojavilo največ krivih naukov, so se vršili vesoljni cerkveni zbori na vzhodu. Vesoljnemu cerkvenemu zboru v Niceji so sledili zbori v Carigradu, Efezu, Kalcedonu, dva v Carigradu, drugi v Niceji in 4. v Carigradu. Vse te cerkvene zbore in njihove sklepe priznava poleg katoliške tudi pravoslavna cerkev. Od kar je leta 1054 carigrajski patriarh Celularij prekinil z Rimom, sta šli zahodna in vzhodna cerkev vsaka svojo pot, vendar ni prišlo do večjih bistvenih razlik med njima. Vzhodna je živela pod vplivom bizantinskega cesarja in ni marala priznavati rimskega papeža za svojega poglavarja. Vsi poskusi združitve so se ponesrečili, čeprav je k združitvi priganjala poleg cerkvene potrebe zlasti turška nevarnost. Prišlo je celo do načelnega sporazuma v Lionu in v Firenci, toda vzhodna cerkev je tega zavrgla in Grki so v onih dneh kričali v Carigradu; Rajši Turke kot Latince! Njihova želja se je izpolnila, ko je turški sultan Mohamed 11. leta 1453 osvojil Carigrad in postavil polmesec na vrh slavne Magije Sofije, cerkve Sv. Modrosti, sedeža carigrajskega patriarha. Katoliška cerkev je vedno znova skušala doseči zedinjenje z vzhodno cerkvijo. Sedanji vesoljni cerkveni zbor v Vatikanu bo napore po sami izjavi papeža v tem pogledu nadaljeval. Mesto združitve vzhodne in zahodne cerkve je prišlo v 16. stoletju do novega razkola v zahodni Cerkvi. Luter, Zwingli, Kalvin, Henrik Vlil. in vrsta drugih se je odir-galr. od Katoliške cerkve in šla svoja pota. Tedaj je Tridentinski vesoljni cerkveni zbor (1545-63) pripravil tla za temeljito reformo katoliške cerkve. Njegovi sklepi so utrdili njeno upravo, njeno vodstvo in zavrnili nauke prote-stantovskih skupin. Delo tridentinskega koncila je bilo tako temeljito, da Cerkev ni sklicala novega vesoljnega cerkvenega zbora vse do leta 1869. Tedaj so se sestali vodniki Katoliške cerkve v Vatikanu, da rešjo nova vprašainja, ki Sq se pojavila pred Cerkvijo. Vesoljni cerkveni zbor je proglasil Marijino Brezmadežno Spočetje in nezmotljivost papeža, kadar govori kot vrhovni poglavar Cerkve o verskih vprašanjih. Vatikanski cerkveni zbor ni bil uradno nikdar zaključen, ker so Italijani zasedli dotlej papeški Rim. Sv. oče se je zaprl v Vatikan in ni prestopil njegove meje vse do lateranske pogodbe z Italijo februarja 1929. Sedanji vesoljni cerkveni zbor v Vatikanu ni nadalje vanje leta 1870 prekinjenega, ampak je popolnoma nov, zato ga tudi uradno imenujejo drugi vatikanski vesoljni cerkveni izbor. Sklical ga je papež Janez XXIII., ki je osebno vodil zanj večji del vseh priprav. Ponovno je poudaril, da je ena njegovih glavnih nalog pripraviti pot k zedinjenju kristjanov. Zato je na vesoljni cerkveni zbor povabil tudi predstavnike drugih krščanskih cerkva. Združitev krščanskih cerkva je težavna naloga, ki jo ni mogoče rešiti v kratkem času. Sedanji cerkveni zbor lahko do neke mere le pripravi pot k njej. Ta bo vsekakor dolga, če pomislimo, da se je vzhodna cerkev ločila od Rima pred več kot GC0 leti in ni našla poti nazaj kljub komaj bistvenim razlikam, potem je težavno misliti na to, da se bodo vrnile v katoliško Cerkev protestantovske verske ločine, katerih nekatere se ločijo od nje tudi v bistveni)! verskih naukih. je prinesel vrsto novih vprašanj v organizaciji družbe in Vsi drugi smo smatrali, da je njenem urejanju, do katerih mora Cerkev zavzeti nujno svoje stališče. V bistvu gre za uveljavljanje osnovnih krščanskih načel in naukov v moderni družbi, za obliko in način, ki naj bosta v skladu s potrebami človeške družbe v atomski in vesoljski dobi. Okoli 2,800 nadškofov, škofov, vodnikov cerkvenih redov in opatov se je zbralo danes v cerkvi sv. Petra, da pod vodstvom sv. očeta Janeza XXIII. določijo katoliški cerkvi trdno in jasno pot, da pokažejo katoličanom, kristjanom pa tudi vsemu ostalemu človeštvu rešitev iz zmede časa in naukov v duhu Kristusa. BESEDA IZ NARODA Dr. J. B. Hoptner: Jugoslavija v krizi V založbi Columbia Univer- la disidentske Slovence in Hr- sity Press je izšla odlična knjiga “Yugoslavia in Crisis”. Dr. J. B. Hoptner v njej popiše zgodovino zunanje politike Jugoslavije od leta 1934 do 1941, ali bolje rečeno do konca bivše kra- vate”. Dejansko je tisti slovenski rod, ki je živel v prvih letih po prvi svetovni vojni zrastel v živem nasprotovanju in bojih z Italijani. Italija je bila simbol slovenskega sovražnika in Ijevine. V uvodu pisec pravi, škodljivca naših koristi. Vse, kar da je v tem delu skušal proučiti in dati sliko prizadevanj male države, da bi preživela pritisk dveh velikih sosedov v času, ko so velike sile bile sprva nenaklonjene, kasneje pa ji niso mogle dati kake učinkovite pomoči. V resnici je ta politični zgodovinar in predavatelj na Columbia University v New Yor-ku uspel naslikati mednarodno politično stanje, v kakršnem se je Jugoslavija rodila in igro mednarodnih vplivov, med katerimi je morala plavati v dveh desetletjih med prvo in drugo svetovno vojno. Posebej je knjiga posvečena dobi po smrti kralja Aleksandra do začetka druge vojne. Kolikor je pa treba za razumevanje in ocenitev u-sodnih odločitev, ki so dozorevale v tej dobi, sega pisec tudi nazaj v prejšnjo zgodovino Srbije in življenja Slovencev in Hrvatov v Avstro-ogrski monarhiji pred zedinjenjem. Daši je knjiga delo o zunanji politiki, razloži in popiše tudi notranje politični razvoj, zlasti politične razmere v državni prestolici in odnose med Srbi in Hrvati tako, da ima bralec zaokroženo in popolno sliko ozadja, iz katerega so rastle jugoslovanske težave in rešitve. Knjigo odlikuje mirna sigurnost znanstvenika, ki ne le mojstrsko uporablja ogromno in samo zanesljivo gradivo, ki ga je proučil, ampak tudi prepričevalno podaja povezavo vplivov in reakcij kakršne so v resnici bile tedaj v življenju države. Daši je naloga težka, je piscu uspelo, da je našel za vsako stvar točen izraz in je napisal celotno delo v živahnem jeziku, da se knjiga bere kot zgodovinska zanimivost od začetka do kraja. Sodim, da je knjiga zgo-dovinsko-politično delo najboljše vrste. Slovence pisec omenja večkrat kot poseben narod ih politično skupnost s posebnimi interesi in cilji. Na nekih mestih se mi vendarle zdi, da prenaglo prehaja preko njih ali jih preveč vrže v isto vrsto s Hrvati. Naj omenim samo primer s strani 11, kjer pisec pravi, da “so se Jugoslovani bali, da bi vračanje Habsburgovcev na madžarski prestol moglo biti privlačno za tiste Slovence in Hrvate, ki so bili kaisertreu”. Kolikor vem med Slovenci takih ljudi sploh ni bilo. Ne poznam nobene skupine kaisertreu ljudi med Slovenci in nobenega količkaj vidnega in pomembnega človeka, ki bi se mu mogla pripisati ta označba. M’ed Slovenci so bile manjšinske skupine, ki so imele pomisleke proti vključenju Slovenije v Jugoslavijo kakor se je to zgodilo s proklamacijo regenta Aleksandra 1. decembra 1918, ni pa bilo takih, ki bi si želeli nazaj pod Habsburško vladavino. Prav tako na strani 59 pisec pravi, da je Italija motila notranji mir v Jugoslaviji in je “ita- Moderni čas z atomsko silo in prodiranjem v vesolje,lijanska propaganda zastruplja- jo bilo označeno, da prihaja iz italijanskih virov, so Slovenci kar po nagonu zavračali kot nevarno in sovražno. Psihološko razpoloženje je bilo tako, da italijanska propaganda ni imela prav nobene osnove za kakršenkoli uspeh med našimi ljudmi. Sodim, da je v tej točki pisec preveč prišel pod vpliv neslovenskih dokumentov in poročevalcev, ki pa niso točni. Tako citira na strani 114 prvega tajnika britanskega poslanstva v Bel-gradu, Terence Shone, ki pravi, da je bila jugoslovanska vlada proti plebiscitu v vprašanju sudetskih Nemcev, ker da “bi se moglo isto sredstvo kdaj kasneje uporabiti proti Jugoslaviji v Sloveniji, ob dalmatinski obali ali v Hrvatski, kjer so bila čustva lojalnosti napram Belgradu zelo slabotna.” Razpoloženje v teh treh pokrajinah vareči kar v isti koš, je neprimerno. Prav ob slučaju sudetskih Nemcev je Slovenija na splošno s svojimi simpatijami bila na strani Cehov, spričo vojne nevarnosti, ki se je približevala, pa bolj jugoslovanska kot kdaj preje. Najbolj me je presenetil popis razgovora med princem Pavlom in ameriškim ambasadorjem Bliss Laneom dne 20. marca 1941 koncem 235. strani. Tam avtor piše: “Princ regent je bil na izgled miren in se je obvladoval med razgovorom. Soglašal je (z Lane-om) v tem, da pakt z Nemčijo ne bo nikako jamstvo proti bodočemu nemškemu napadu. Minuli dogodki so dokazali, da so nemška jamstva bila ničvredna in da bi pakt samo vezal roke Jugoslaviji v njenih bodočih diploma-tičnih ali vojaških akcijah. Toda če bi zavrgel nemška jamstva in bi prišla vojna, je bil (princ) gotov, da bi se Hrvatje in Slovenci ne borili. Njega so Hrvatje in Slovenci silili, da podpiše pakt.” Mislim, da bo ta razgovor sploh še treba dopolniti in razjasniti. Zdi se mi naravnost nemogoče, da bi bil princ trdil, da se Slovenci ne bodo borili, ali sploh izrazil kako sumnjo glede slovenskega zadržanja v slučaju vojne. Mislim, da princ ni sumil v slovensko lojalnost napram državi in ni nič dvomil, da bi Slovenci izpolnili v slučaju vojne tudi najtežje dolžnosti do kralja. Pri sejah kronskega sveta je res dr. Kulovec navajal razloge za podpis pakta in odvrnitev ali vsaj odložitev vojne, pa se njegovi razlogi bistveno niso razlikovali od onih, ki so jih navajali drugi člani. Le kraljevski namestnik Stankovič je imel nekaj pomislekov proti podpisu, pa se je končno tudi on soglasil z ostalimi. To vem iz dr. Kulovčevega pripobedovanj a. Pri sejah ministrskega sveta sva oba govorila v istem smislu. Samo ministri dr. Budisav-1 jevič, dr. Cubrilovič in dr. Kon-stantinovič so se izjavili proti podpisu in izv,ajali posledice. bil podpis pakta edini izhod, ki je dajal vsaj nekaj bledega upanja, da se ljudstvo še reši pred napadom sil osi in država ohrani. Vsem in vsakemu je stališče v korist pakta diktirala stiska in zavest, da nimamo od nikoder pričakovati takojšnje, učinkovite pomoči. Vsem je bil podpis pakta osebno zopern do skrajnosti. Vsi smo se zavedali in tudi povedali, da je bilo razpoloženje ljudi po vseh delih države, zlasti v Sloveniji, proti vsakemu videzu sodelovanja z nacisti in fašisti. Nismo pa mogli odkriti nobenega pametnega smisla in koristnega cilja za žrtvovanje naroda in države, zavlačevanje in odlašanje podpisa pakta pa ni bilo več mogoče. Samo še eno opombo bi tu zapisal. Autor podrobno popisuje nastanek misli na upor med vojaki in med srbskimi opozicij o-nalci, razvoj priprav za upor, izvedbo upora, prevrat, sestavljanje Simičeve vlade in zlasti tudi to, kako so v vlado prišli Dr. Maček in drugi zastopniki Hrvatov, o Slovencih pa ni v tej zvezi nobene besede. Res Slovenci nismo imeli s pučem prav nobenega opravka. V noči prevrata nas nihče ni klical. Drugo jutro smo šele zvedeli, da so preko noči pučisti hrvatske ministre, ki so bili v Belgradu, odvedli v generalni štab in jim tam dali možnost razgovora z dr. Mačkom v Zagrebu, da so potem dali svoje .soglasje za vstop v Simovičevo vlado, da so v to vlado vstopili zastopniki srbskih opozicionalnih strank in slišali smo kraljev razglas. Šele potem, ko smo ugotovili vsa ta dejstva, nismo pa mogli sumiti, da je bil kraljev razglas falzi-ficiran in ko smo še zvedeli, da je princ mirno sprejel novo stanje in pe vrgpal v Belgrad, se je dr. Kulovec odzval povabilu generala Simoviča in dal pristanek za vstop Slovencev v njegovo vlado. Edini razlog je bil: Država je v vojni nevarnosti. Ce do nje pride, bo besnost sovraštva nacistov in fašistov udarila Slovenijo. Rešujmo, če je še kaj mogoče rešiti. Dr. Kulovec je generalu izjavil, da Slovenci vstopimo pod pogojem, da bo tudi nova vlada skušala ohraniti mir in odvrniti vojni napad. Dobil je pritrdilni odgovor. Mislim, da je treba ugotoviti, da smo Slovenci šli v Simovičevo vlado šele potem, ko je dobila videz zakonitosti in ji je bilo zagotovljeno sodelovanje Hrvatov, srbske Demokratske, Radikalne, Zemljoradniške in jugoslovanske Nacionalne stranke. Te pripombe pa naj na drugi strani samo nakažejo kako te meljito je Hoptnerjevo delo. Kdor hoče dobiti objektivno in izčrpno informacijo o usodnih dogodkih spomladi leta 1941, bo to knjigo z zadoščenjem bral. Knjiga je najsolidnejši odgovor na številne površne, pristranske ali politično-polemične članke in brošure, ki iste dogodke skušajo izkoriščati za napad proti knezu Pr^vlu in Cvetkovičev! vladi. Očitanja se ob tem delu razblinijo v nič. Po dvajsetih letih je pravilnost dela in iskrena skrbnost te vlade še bolj očitna kot je bila tedaj. Dr. Miha Krek V posebnem proglasu je ome-'odlašaj in stori svojo dolžnost. njeno veliko delo slovenskih pionirjev pri gradnji države, ka-sor tudi počastitev 412-letnice prve slovenske tiskane knjige in 44-letnice osvoboditve Slovencev izpod habsburškega jarma ter 12-letnice slov. radijskih oddaj v Chicagu. Točno ob pol treh popoldne se bo pričel program. Ameriška legija bo razvila ameriško in slovensko zastavo in po petju tisto vez, ki vas je vezala v uspe* Drugi, na katere ti niti ne misliš, čakajo nate. Spominska kapelica naj bo to. Vsem padlim in žrtvam komunizma v spomin. Morda si se skupno z njimi pripravljal, skupno z njimi korakaj skupne 2 njimi prepeval in skupno z njimi v boje posegal. Pomisli na tisto takratno vašo povezanost, ki jo še1 sedaj občudujemo, na 3 —o- redni program “Slovesi-kega dneva” v Shiesp obeh himen bodo nastopili otroci slovenske šole in deški zbor Sveto-štefanske farne šole. Med solisti bodo to leto prvič nastopile pred slov. publiko kar tri slavne ameriške Slovenke, ki so že dosegle velik sloves v javnosti. Mlada Janet Nolting bo zapela “Goreči ogenj. . .” Ona je pred kratkim žela veliki uspeh v vlogi “Mimi” opere La Boheme v Chicagu. Janet je bila to poletje na glasbeni turneji v Sloveniji. “Ko lani sem tam mimo šel” bo pela priznana sopranistka Gloria Lind, članica newyorške metropolitanske opere, ki je tudi slovenskega porekla. In še tretjo zvezd-nico; ki je Slovenka iz Colorada, smo odkrili ter se bo udeležila Festivala, to je Barbara Mei-ster, ki poje vodilno vlogo Marije v opereti “Sound of Music.” Razumljivo, da sodelujejo tudi naši najboljši mladi talenti gdč. Marija Kranjc, ki vedno navduši slovensko občinstvo. Ona študira glasbo na De Paul univerzi. Marija bo pela Prešernovo pesem “Nezakonska mati.” Na klavirju bo spremljal prof. Alfred Fishing,er. Poleg moškega zbora France Prešeren, bo nastopil tudi Sve-to-štefanski mladinski zbor pod vodstvom p. Vendelinaj mladina farne in slovenske šole ter prizor iz prekmurskega gostovanja s pezvačinom, v izvajanju novega zbora Sv. Ane KSKJ. Gostoval bo znani poljski mešani zbor Padarewiski. Narodno folkloro bo predstavila slov. radijska plesalna skupina, dalje srbski in češki gostje. Med programom bo podeljeno za narod zaslužni osebnosti države Illinois Slovensko odlikovanje. Predstavljeni bodo odlični gostje. Za zaključno točko bo revija naših najbolj priljubljenih slovenskih pesmi, katere najbolj pogosto slišimo na slov. radio uri. (Slovenian Radio hit parade). V tej točki sodelujejo poleg že omenjenih tudi solisti John Osterman, Viola Strupek, Marion Erman, Milena Soukal, Corinne Leskovar, Angie Hode, Bernice Birsa, Anita Vipotnik, Margie Prah in Roman Possedi. Program bo napovedoval dr. L. Leskovar, direktor Slov. ure. Od 6 ure naprej bo prosta zabava ob zvokih Possedijevega orkestra in tamburašev v spodnji dvorani ter volitev kralja in kraljice valčkov. Ob 9 uri bo razdelitev dobitkov. Na razpolago bo dovolj okrpe-čil ter večerja. Seveda klobas in potice ne bo manjkalo. Vsi ljubitelji slov. pesmi in besede ste vljudno vabljeni na to mogočno manifestacijo slovenstva v osrčju Amerike. Deležni boste naj lepšega razvedrila in preživeli nepozabni dan v pristni slovenski domačnosti. Na veselo svidenje! Joseph Ostermai^ ml. -----o------- fflaša kapelica na Prisfavi hu in neuspehu. Kaj bi ti ta-krat vse naredil za svojega tovariša soborca, da bi ga rešil-Ali si si zapomnil, kaj so govorile zadnje čete, ko so odhajale iz Vetrinja in ko so že vedele, kar gredo: Kamor so šli oni, gremo še mi. Zdaj je boja zaenkrat konec. Odšel si v svet, dobil si službo in občutil si dolar v rokah. I11 čim več teh dolarjev imaš, teni težje enega daš. Ali si na padlega tovariša čisto pozabil? Ali je tista povezanost, tista vez iz težkih časov že tako oslabela, da se nanje nič več ne spomniš, da svojim tovarišem niti skromnega spomenika postaviti ne bi mogli? Tovariš^ ne dopustite tega! Spadaš morda med neborce, užival si njihovo zaščito in varen si se čutil v njihovi bližini-Vedi, da jih je mnogo krvavelo in umrlo za to, da so drugi v zaledju bili rešeni in varni. Hvaležen jim bodi za to in oddolži se s primernim darom v njih°v spomin. Nehvaležnost je' šilu0 grda reč. Morda te je dolar že tako omamil in si že tako daleč) da si pri vsaki stvari, pri kateri je treba kaj žrtvovati, delat’1' prispevati iz — previdnosti pr0' ti. češ, če sem proti, potem me ne bodo več nadlegovali in t'Pra' ševali za denar. Morda nastopaš z govorancami, pišeš lepe članke v časopise in si iz ■" principa proti. Če si iz previdnosti ali principa proti, pojdi h* ostani kjer si, ne trkaj se ne svoja slovenska pnsa, ne na °u' stva za staro domovino, ne za novo domovino, ker ti nimaš n°' bene več, tvoja domovina je d°' larski kupček. Vedi pa, da b° prišel nekdo; ki bo tisti tvoj kupček podrl, še predno se bos v grobu dobro ohladil. v ‘■‘’U Spadaš morda v grupo brihtnih,” ki vsak podvig, vsa ko inicijativo in aktivnost tak°j in v naprej skritizirajoj še presno dobro izvedo zakaj pravzaprav gre. Tako zaplotno kiA1 ziranje je zelo škodljivo, ker odvračajo od sodelovanja m00' go neodločnežev in vse tiste, s pametjo drugih mislijo, f’01'* dobrim vodstvom in vplivom ti ljudje lahko veliko pripon*0 gli k dobri stvari. Če ni kaka stvar stoodstotno po tvoji zand I Chicago, 111. — V nedeljo, 14. oktobra se bo vršila v Chicagu ena najpomembnejših slovenskih prireditev srednje-zapadne Amerike. Rojaki od blizu in daleč se bodo zbrali na letnem ‘Slovenskem dnevu” s popoldansko kulturno prireditvijo in večerno ljudsko veselico v obeh dvoranah Sokol Havliček na 2619 So. Lawndale Ave. Governer Otto Kerner je ta dan proglasil za SLOVENSKI DAN ZA DRŽAVO ILLINOIS. I Cleveland, O. — Naša kapelica na slovenski pristavi. Ali lahko tudi ti to mirne duše rečeš? Izgovarjaš morda besedico ‘naša’ bolj težko. Ali pa moraš priznati, da drugi rojaki lažje in bolj upravičeno to rečejo. Izgovarjaš se, saj bom dal, ko bodo tudi drugi dali. Ali ne veš, da dvakrat da, kdor hitro da. Gotovo si že slišal koga reči: No, če je ta dal, bom pa tudi jaz in tudi ne manj. Si že opazil, da ljudje, ko berejo sezname darovalcev^ kar iščejo, če je ta ali oni med njimi. Zato ne sli, pridi, pomagaj, napiši, P red' lagaj morda bo ravno tvoj načid obveljal. Če pa ne obvelja, ve^ di, da imajo tudi drugi zdiaV° možgane. Nazadnje boš rekel, saj daj610 in vedno samo dajem. ReS •^C’ stalno se nabira bodisi oseb00’ popošti ali kakorkoli. Vedi, ° smo vsi na istem. Glej, kaj v je tu v Ameriki zgrajeno prostovoljnih darovih. stari naseljenci so denar te J zaslužili in poglej koliko cSr‘