Štev. 179.
f HODIM V lOreK, line II. iVHSIfl m posamezna sfevTTR« stane DTn [eiO LIIL
Naročnina
sa državo SHS: M mesec ...... Din 20
sa pol leta ..... „120
ta celo leto .... „ 240
sa inozemstvo: mesečno....... Din 30
Sobotna izdaja: celoletno
* Jugoslaviji .... Din 60 T inozemstvo.... _ 80
tedensko prllogro „ Ilustrirani Slovenec
Cene inserafomd
Bnosfolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'30 in Din 2'—, veCJi oglasi nad 45 mm viSine po Din 2*30, veliki po Din 5-— in 4"—, oglasi v oredniSkem del'' vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust,
Ishaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSfoina plačana v oolovinf,
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.349 (za inserafe) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Sporazumašem za vsako ceno.
Glasilo sporazuma z radičevci in radikali a tout prix — »Narodni dnevnik : — nas Se vedno prepričuje, da bi mi morali žrtvovati temeljna načela svojega političnega programa in skleniti z današnjimi oblastniki tako kapitulacijo kakor jo je Stepan Radič z gospodom Pašičem.
Naš kategorični odgovor, da od svojih principov ne moremo odstopiti, ker so za nas moralna zadeva, ne pa objekt oportunistične-ga kupčevanja, ni našel razumevanja pri gospodih od »N. D.: Obžalujemo, kajti to dokazuje, da si stojita tukaj nasproti dva svetova, dva temeljno razhajajoča se nazora (saj sodeč po pisavi - N. D.«), med katerima ni nobene posredujoče skupnosti, tako da nam je pravzaprav prihranjena vsaka nadaljna debata.
So pa v argumentiranju »N. D. tudi nekatere takorekoč čisto z logičnega stališča pogrešene trditve, oziroma sofizmi, ki sc jih izplača zavrniti. »N. D.« pravi, da od SLS kot 61 r a n k e ne zahteva nobenega popuščanja bd temeljnih načel programa, zahteva pa to od SLS kot legalne zastopnice celokupnega slovenskega naroda. To nam pri najboljši volji ne gre v glavo. Res zastopa slovenska ljudska stranka celokupni slovenski narod, toda po svojem idejnem programu, spoštovani gospodje, ne pa po tem, da bi mi zastopali vsakega posameznega človeka kot edinico v Celokupni vsoti Slovencev, ker bi to bil največji nonsens; saj bi v tem slučaju morali zastopati tudi vsako neumnost, ki obstoja v tej ali oni slovenski glavi. SLS in sploh nobena stranka ne more zastopati naroda, ki mu pripada, drugače kakor po svojem idej-taem programu, pa najsi šteje tudi ogromno večino vseh mandatov, sicer bi morala zastopati hkrati svoj program in njega diametralno nasprotje, oziroma celo kopico programov najrazličnejše in deloma čisto protislovne vrste: quod est absurdum.
Sicer pa SLS prav raditega, ker je spe-iifično slovenska stranka, ne more sklepati sporazuma, kakor ga je I1SS, ker to ni soben sporazum, ampak kapitulacija. Kapitulirati pa ne sme noben narod, majhen narod pa še prav posebno ne, kajti, čim manjši je, tem večja moč je v njegovi zavednosti, moralni jakosti, neupogljivosti. Zgodovina nam nudi za to tisoč zgledov na vsaki strani. Fo leh silah so se ohranili narodi, ki so še manjši od slovenskega. Ne rečemo, da bi bila izključena in neumestna vsaka žrtev, ne smejo «e pa nikoli žrtvovati najvišje dobrine in na-sionalni ideali, kakor jih je HSS. še manj pa nam pade v glavo, da bi prosili za vstop v radičevsko-radikalno kolo pod pogojem, da »prejmemo Slovenci radičevsko najnovejšo fdeologijo, po kateri nam bo ta gospod, kakor |e izjavil 10. avgusta na Sušaku, meril naše dolžnosti in pravice. Naj ve g. Radič in vsi ftjegovi prijatelji v Sloveniji, da imamo Slo-renci svoje naravne pravice pred njim in brez Ijega in jih bomo tudi še dolgo imeli, ko ijega že davnej ne bo. Te pravice se nam po {oli majorizaciji lahko kratijo, mi pa ne. bo-ho sami ponudili svoje roke, da podpišemo ami sebi tako kapitulacijo. Lahko večalinienj asa trpimo, zato pa imamo moralno zavest, Ia se nismo na milost in nemilost predali, in a zavest je milijonkrat jačja od vsakega zu-tanjega pritiska, in milijonkrat več vredna od irobtinic, ki jih dobi hlapec po milosti od go-podarja. Ne bomo navajali zgodovinskih zgle-ov: jih je na izbero.
N. D. govori o verzajski pogodbi. Mar me-■{, da smo mi kakšni premaganci? Da je naš dnos do Srbov in Hrvatov analogen odnosu temcev do narodov velike antanfe? In da mo-a zato naš narod popustiti kakor so m o -a 1 i Nemci, dasi neradi, proti svoji volji, roti svojemu nacionalnemu prepričanju. Ta-io vi razumete naš problem? Dobro, da vemo, ampak preklicano žalostno znamenje jc to.
Kaj bi še dalje o tem debatirali? Ostanite, gospodje, pri svojem in ne trudite se za nas. Bodočnost bo pokazala, da je naša načelna politika bila edino pra\ a in N. D. naj bo prepričan, da nam bo še v doglednem času moral sam pritrditi. Povprečno pri nas nobena vlada no preživi 6 mesecev, treba je samo 13 delili s 7. Tudi vlada RR-lažisporazuma ne
V
Nebeško solnce je z vsem žarom svojega poletnega sijaja razlivalo svoje vroče žarke na naš prelestni kraj — najnovejši slovenski trg, ki je danes praznoval v najširšem pomenu besede svoje največje slavje, odkar obstoji. Kakor da bi hotelo nebo razliti ves blagoslov na Domžale, ki so v vsem sijaju praznovale svojo proglasitev za trg. Bil jc v resnici nepopisno lep dan, da so marsikateremu osivelemu možu in stari mamki silile v oči solze radosti. Kakor nevesta v cvetu svoje lepote sc jc okinčala do včeraj naša vas, — a od danes naprej naš mili trg Domžale. Kajti take lepote in kinča še nismo doživeli, kakor ta dan po bajno lepeni večeru prejšnjega dne, ko si je nadel naš novi trg slavnostno oblačilo in jc bila sleherna hiša v vencih, v cvetju, v zastavah, vsa razsvetljena, v lam-pijonih, vsepovsod v mlajih itd. Od daleč pa nas je na dan proklamacije za trg dne 9. t. m. pozdravljal divni gorski masiv Kamniških planin z očakom Grintovccm. Ta nedelja jc bila v resnici dan Gospodov in naš dan.
Pozdrav gostov in sprevod.
Ko jc vroče poletno solncc pregnalo lahne jutranje meglice, jc nastalo živahno vrvenje po trgu. Od vseli strani so sc strinjale nepregledne množice na vozovih, kolesih in peš, a nastala je prava gnječa, ko jc pripeljal še dopoldanski vlak ne?.teto množico, ki se je prišla radovat z nami na naš dan. Ko je pri-vozil vlak izza ovinka pod cerkvijo in pokopališčem, so pozdravili goste prvi streli iz to-pičev, na kolodvoru pa jc sprejel in pozdravil goste trški občinski odbor po županu Ant. Skoku in obč. svetovalcu Adamiču, predvsem odposlanca velikega župana, vladnega svetnika M c n c i n g c r j a. Takoj na to se je uvrstil točno po določenem sporedu sprevod, ki so ga otvorili z vladnim odposlancem imenovani zastopniki občine, za njimi šolska mladina z zastavo, na čelu trije konjeniki: v sredi jezdec v narodni noši, na levi 1 Orel na konju, na desni 1 Sokol, nato društva, narodne noše v prekrasnih oblekah, So. kol s 30 člani, Orel z 29 člani in 22 Orlicami. Ne bomo navajali podrobno vsega z velikim okusom in hvalevredno preciznostjo aranži-ranega sprevoda in vseli posameznih društev in korporacij v njeni. Le cM.Ja© isto gasilcev naj šc posebno omenjamo, i;j 1M	ogrom-
nih, z največjim okusom pnrejfeafh voz, eden za napisom 1. tržni dan, drugi z napisom Domača obrt z nazorno sliko drla v slamnikar-ski obrti z ročnim izdelovanjem slamnikov, k"i se je z veliko vztrajnostjo žen in deklet nadaljevalo do trdega mraka. Drugi voz pa jc. bil bogato obložen z raznimi pridelki, ki so jih lahko s ponosom kazaic raz njega kot sad truda njihovih rok naše marljivo žene, matere in naša d.ekleta. Čc omenjamo šc, da je potreboval sprevod od kolodvora z nešteto množico drugega izbranega občinstva od blizu in daleč do pičlih .10 minut oddaljene župne ccr-kve dobre pol ure, sc lahko presodi njegova obsežnost.
Sveta maša in govor g. župnika.
V kapelici ped cerkvijo je daroval zahvalno daritev sv. maše domači g. župnik, duh. svet. B e r n i k , ki ji je prisostvovala večtisočglava množica, igrala pa med po-božnosljo eksaktno in precizno domača, ši-rom naše domovine znana in priznano dobra godba ob pokanju topičev. A ob koncu in pred blagoslovom jc prekrasno zapel dobro šolani in izborni domači pevski zbor »Te Deum« v zahvalo Stvarniku, ki jo dal doživeti lepim Domžalom tako prekrasen dan. Pred daritvijo sv. maše je imel g. župnik Bcrnik prekrasno zasnovan in globoko občuten ter v srce segajoč cerkveni govor. V njem je dal hvalo Bogu in Stvarniku, od katerega naj izprosi ljudstvo blagoslova za novi trg. Kajti na Njegovem blagoslovu je vse ležeče, in prazno jc delo brez blagoslova od zgoraj. Ves cerkveni govor je izzvenel v visoko pesem in
bo utekla tej usodi in sploh nobena ne, dokler se država ne postavi na edino pravi' funda-ment resničnega sporazuma med enakimi. Narodni dnevnik sam jo to načelo zastopal, naj le svoje številke prelista par mesecev nazaj.,.
Domžale, 9. avgusta 1925.
mogočni akord vzajemne ljubezni, ljubezen do rodnega kraja, ki ima danes to prisrčno in ljubo slavnost. Ljubezen jih je zbrala v tako ogromnem številu, in vsi ljubijo to rodno zemljo. Kako lepa si ti ljubezen, prirojena človeškemu srcu! V duhu in ljubezni z nami so danes rojaki, bivajoči v tujih krajih, v daljni Ameriki. Spomin na lepi domači kraj, na domačo cerkev in na zlata leta mladosti jc premnogim pomaga!, da jc dobil nazaj svojega Boga, od katerega se jc ta ali oni morda ločil. A naša ljubezen bodi povišana, ožarjena z nadnaravno ljubeznijo božjo. Kajti enkrat pride ločitve dan, ko bo položeno truplo človekovo pač v rodno grudo domačo. Toda duša? K meni pridi ti ubogo srce! kliče naš Odre-šenik. Kraj zemskega bivališča bodi priprava za oni kraj. Sklenili bodemo, da od Boga ne odstopimo, beseda božja bodi luč srcu in očem. Medsebojna ljubezen vladaj v zakonih, med stariši in otroki, med vsemi. Tu pri cer-kvi jc bil pred 450 leti turški tabor. Tu so se zbirali tedaj krog božje Matere naši predniki, da jih obvaruje pred neverniki, Marija jc varovala in varuje svojo hišo in domžalsko ljudstvo. Sprejmi tudi novi trg Domžale in njegovo prebivalstvo v svoje varstvo, da bo vladala med njim lepa medsebojna ljubezen.
Po končanem ccrkvenem opravilu in zahvalni pesmi ter blagoslovu z Najsvetejšim se jc zopet razvil sprevod po določenem redu tako, da se jc pomikal po celem ozemlju, ki tvori sedanji novi trg. Bila jc prelepa, in pestra slika, ki je nudila fotografom več nego dovolj tvarinc za posnetke.
Slavnostna proglasitev Domžal za tr*.
Malo pred enajsto uro je bila dovršena grupacija sprevoda pred spomenikom kralja Aleksandra, kjer jc bil postavljen govorniški oder, s katerega se je imelo slovesno proglasiti povišanje Domžal v trg. Otvoril je ta slovesen akt domači župan Skok s primernim nagovorom, ter pozdravil v tem zgodovinskem trenutku zastopnike vlade, predvsem zastopnika velikega župana, vlad. svetnika Mencingerja, okrajnega glavarja kamniškega dr. O rj r i n a , vse druge zastopnike uradov, okoliške župane, podžupana iz Tržiča, zastopnika »Županske zveze?-, i. dr. Vsem izreka iskreno zahvalo in pozdrav.
Nato je izvršil okrajni glavar dr. O g r i n slavnostno proglasitev trga Domžal. Poprcd pa je govoril dr. Ogrin lep in bodrilni nagovor na občinski odbor in občinstvo — povdar-jaioč, kako jc ime Domžale znano sirom države. Se več je pričakovati kulturnega razmaha v bodočnosti. Država jc izrazila priznanje Domžalam s tem, da jih jc proglasila za trg. Prebral je na to kraljevi dekret, ki ga navajamo v dr. Rožičevem govoru. S tem je bi!a oficielno v slovesni obliki izvršena proglasitev kraja za trg, ki naj ji kmalu sledi proglasitev za mesto. Živele Domžale! Živeli Dom-žalci! je nazdravil dr. Ogrin. Naj izžareva ogenj domovinske ljubezni od vseli in preveva naj vse duh bratstva. Prilike naše res šc niso docela zadovoljive. Toda lepa in boljša bodočnost nam je zagotovljena ob slogi. Živela naša domovina! —
Za dr. Ogrinom je povzel besedo vladni svetnik Mencinger, ki je prinesel iskrene čestitke in pozdrave službeno zadržanega velikega župana. V njegovem imenu želi procvit in gospodarski razvoj trgu Domžalam. Naj živi, raste in procvita!
Slavnostni govor dr, Valentina Rožiča.
Kot tretji je govoril lepo zasnovan govor slavnostni govornik prof. dr. Valentin Rožič, rojak iz bližnje domžalske okolice. Kot prejšnji — jc bil zlasti njegov govor večkrat vmes živahno, posebno živahno pa aklamiran ob koncu.
Uvodom in po pozdravu predragih Dom-žalcev in Domžalk ter gostov, je podal zgodovinski razvoj Domžal. Predvsem pa Najvišjo odločbo kraljevo, s katero se proglašajo Zgornje in Spodnje Domžale, Stob in Studa za on kraj: trg Domžale. Odločba se glasi:
Njegovo Veličanstvo, Aleksander I,, po milosti božji in volji narodovi kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev jc na predlog ministra notranjih del blagovolil s Svojim previsokim ukazom od 31. marca 1925 rešiti: da sc vas Domžale v kamniškem poglavarstvu ljubljan-
ske oblasti proklamira za trg. Ozemlje trga Domžal obsega ozemlje dosedanjih vasi Zgor-i nje Domžale, Spodnje Domžale, Stob in Studa. Stev. br. 293/25. V Belgradu, 9. aprila 1925.
Tako Najvišji ukaz.
Ves govor je bila ena sama slavnostna himna, pojna prekipevajoče ljubezni do lepih Domžal. Pred nami sc jc dvignilo — je dejal slavnostni govornik prof. dr. Rožič — novo zagrinjaio, na katerem je pritrjen pergament, zastrt šc v nejasno tajno kopreno neznane bodočnosti. Kako hočemo praznovati velepo-menljivi Vaš zgodovinski praznik slavnostne in slovesne proglasitve Vaših naselbin v trg? Pač nc bolje, nego z resno, trezno pripravo na bodoče delo, ki nas čaka pred zastorom. Oddolžiti se moramo spominu na one, ki so po dolgem, stoletnem delu, trudu in boju pričarali, naredili, ustvarili današnji ponosito, obrtno, industrijsko trgovsko-kupčijsko dobro razviti trg Domžale. To jc starodavna naselbina ob geografsko in zgodovinsko znameniti točki, od nekdaj križišče trgovskih potov iz vzhoda na zapad. Žc leta 1526. imamo sredi Domžal na Goričici staro cerkev, božjo pol, turški tabor. V sedanji cerkvi vzidan kamen nosi letnico 1532. Boj za samostojnost Domžal za samostojno faro se jc pričel 1. 1801., torej pred 125 leti. Duhovniki, ki so pripravljali pot uspešnemu razvoju bodočih Domžal so bili: Jakob Kalan (1776—1778), Ignac Zabrct (1778—1785), Franc Jeglič (1785—1786), Franc Lowenhaus (1786—1790), Franc Ks. Prešeren (1824—1837), Janez Zalokar (1837—1850), Anton Urbas (1850—1859), Ignac Pec (1859— 1866), Franc Svetlin (1867—1884], Ivan Sakser 1884—1889), Jakob Strupi (1889—1903) in danji gospod svetnik Franc Bcrnik (od 13. septembra 1903 do danes), neutrudljiv deia-vcc za ljubi domžalski trg.
Občini pa so načelovali do početka 19. stoletja takozvani rihtarji«. Prvi, ki je nosil ime župan, jc bil Jancžič Matej (1829— 1847); nato so sledili Dečman Janez (1847— '860); Vodnik Franc (1860—1865); Cerar Andrej (1865—1874); Jancžič Matej (1874—1919), ki jc torej ž.upanoval brez presledka celih 45 let; gerent Ccar Franc (1919—1921) in sedanji župan — prvi trški žuoan Anton Skok (od 1. 1921. nadalje).
Učitelji: Prvi učitelj oz. nadučitelj jc bil Franc Pfeifer (1864—1904), torej celih 40 let.
—	Engclman Kristijan (1904—1911), in sedanji nadučitelj Josip Odlasek. Hvala, čast in slava vsem na veke!
V nadaljnjem govoru je opisoval slavnostni govornik gospodarski, oblini, induslrijalni in trgovski razvoj Domžal v zadnjih 70 letih, zlasti razvoj kitarstva in slamnikarstva. To obrt jc zanesel v te kraje neki Ihancc že pred 100 leti. Ko jc bila v vojski 1. 1866. z Italijo Avstrija tepena, so morali Tirolci zapustiti Italijo in tam obstoječo svojo siamnikarsko obrt ter so sc naselili v Domžalah, kamor pa so prišli prvi žc okoli I. 1840. Nato sc jc ta obrt v letih 1370—1880—1890 naravnost bohotno vzorno razcvetela.
Po hudih in dolgih bojih je stekla 21. de-ccmbra 1891 kamniška železnica, za katero ima največ zaslug vclcindustrijalec Peter Msj-dič. Brez tc želcznicc bi danes Domžale ne bile to, kar so, in kar šc bodo, namreč mesto.
Glavni in prvi činitelj in ustvaritelj trga Domžal pa si Ti, domžalski dclavcc in delavka! Ti si tista gibalna in gonilna sila, ki si ustvarjala s svojo žuljavo roko nov dom
—	trg Domžale. Zato Ti gre v isti meri hvala, čast in slava!
A nove bodoče kulturne in gospodarske naloge čakajo novi trg Domžale. Razviti bo treba obrt, industrijo, kulturno in narodno gospodarsko tehniko do tiste višine in stop. nje, da sc osvobodimo v bodočnosti vsakegj tujega uvoza vseli izdelkov. Potreba kvalifi. ciranega delavstva, njegovo izšolan jc, jc prva naša naloga. Bodoče naloge novega trga Domžal so nove strokovne šole in strokovni tečaji; lastni krajevni muzej, dnevno zavetišče za mladino, vajeniški in mladinski dom, — trj< potrebuje lastno občinsko bolnico in lastno' lekarno. Misliti bo treba na načrt bodočega mesta Domžal. Treba bo kanalizacije, vodovoda, elektrarne itd., — posebno pa bo treba drlati^za podajšanjc želcznicc z izhodiščem iz trga Domžal v Savinjsko dolino. — Sloga, edinost, delo, medsebojna ljubezen in pomoč v tem jc Vaš spas. Bog živi, blagoslovi novi trg Domžale! Bog živi Njegovo Veličanstvo,
Iri ie podpisal prvi slovenski trški akt iz Domžal. Živeli
Nadaljnji govornik g. Stopica je pozdravljal kot predsednik ljubljanskega trgovskega greinija Domžale in občinstvo v imenu ljubljanskega trgovstva. — Domžale so — je dejal -— znane po velikem delu sveta; tja v vročo Afriko sega njihov sloves radi slamni-karskih izdelkov. Pozdravlja tudi brate v Pri-morju in na Koroškem, od katerih nas loči le meja gorskih grebenov.
Slavnostni pozdravi
Za njim je pozdravil dr. K a r b a v imenu kamniške občine, ki sc veseK napredka Domžal. Nato je pozdravil g. S t r g a r kot predsednik gremija trgovcev za kamniški okraj.
Za njim je povzel besedo poslanec on-dotnega okraja g. Š t r c i n in lepo pozdravil novo proglašeni trg. Veselimo se vsi, je dejal, in deležen je veselja ter slavnosti vsak, ko se proglaša za trg ta lepi kraj. To je plod truda Doinžakev, ki so lahko ponosno nanj. Vsi delamo za razvoj, da bo vladalo še večje blagostanje. A delegacija, ki ji pripada v narodni skupščini, bo storila vse, da se !>o stanje še izboljšalo.
Nato sta ptozdravila novi trg še gg. podžupan iz Tržiča ter župan L i p a r iz Mengša.
K sklepu je spregovoril zopet domači trSki župan Skok, zahvaljujoč se vsem govornikom za njihove govore in pozdrave.
Sprevod je nato krenil pred novo pošto, kjer je prebral župan Skok z balkona več dospelih pismenih in brzojavnih pozdravov, izmed katerih naj bodo tu omenjeni le pozdravi mest Ljubljane, Maribora in Splita. K besedi se je oglasil tu še načelnik gasilnega društva v Stobu g. Jezernik. S tem je bflo končano oficielno slavlje.
Kar moramo vsekako omenjati, je hvalevredna vzajemnost, s katero so sodelovali v najlepši slogi vsi Domžaki brez razlike ne glede na razna naziranja, tako da je bila vsa prireditev harmonična celota, ki je ni kalilo nobeno nesoglasje.
*
Popoldan je bil namenjen razvedrilu in rabavi, dasi je tudi tu bil v funkciji praktičen del. Kajti neumorne roke so bile ves čas na delu, kakor smo že povedali, da pokažejo trud in delo pri slamnikarstvu.
Ta čas pa se nudil impozanten prizor: velikanski sprevod ljubljanskega kolesarskega društva »Save«, nad 100 brhkih kolcsaric in kolesarjev v lepi kriti vrsti drug za drugim, kar je napravilo v resnici lep vtisk. Sprejela jih jc domača godba, in pozdravil jih je domači župan. Popoldanski vlak je privedel nove neštete trume izletnikov, le žal, da z zamudo, ki ni bila umestna. Kajti stati na kolodvoru ali pariti se v vagonih pod žgočim soln-cem, je vse preje nego zabava. Obljubljeni posebni popoldanski vlak je izostal. No, pre-stano »vicanje« je potem ublažilo res veselo in pražnično razpoloženje vsepovsod, kamorkoli si stopil.
Bil jc v resnici velik praznik za novi trg Domžale, katerega se bodo s ponosom spominjali še pozni vnuki sedanje generacije. Na prostranem vrtu g. S e n i c e se je razvila živahna in neprisiljena zabava, ob neutrudlji-vem sviranju dveh godb: domače domžalske in mengiške. Pozno v noč in v zgodnje jutro je segak) to vrvenje, in nikdo ni motil trajnega slavnostnega razpoloženja, kar je Domžalcem posebno v čast, ki so tudi gostom priredili tako lep sprejem s slavoloki in napisi: Dom-žalci Vas pozdravljajo! Omeniti moramo na vsak način mlaje ob neki hiši v bližini kolodvora z značilnim kinčem: z raznobarvnimi slamniki domžalskega izdelka, dalje ogromni slamnik na vozu z napiscan »I. tržni dan«. Če omenjamo še, da so tudi vrh obrtniki in
;Wait Whitman*:
Spreobrnitev.
(iz cikla: »Pieces in earlv Youth«.)
Bflo je takoj po solnčnem zahodu, ob onem Času, ko \7.duii dehti po balzamu, ko dnevna svetloba izgubi svoj mogočni blesk in ko se vsa narava zarija v krepčilen pokoj. Tedaj je sedela na hišnem pragu polarna ženica in pričakovala svojega sina.
Hiša je stala na koncu raztresene vasi, kakih petdeset milj daleč od mesta Newyork. Zenica na pragu je bila vdova; bela ruta ji je pokrivala sive lase in njena obleka je bila nad vse čista, ali zelo slaba. Njena hišica, last uboge vdove, je bila mala in že stara. Mogočno drevje je rastlo okrog, kakor bi hotelo zakriti barvo, črno-rujavo barvo lesenih kolib. Do hišice je peljala pot mimo skrbno gojenih gredic, kjer je bila posejana repa, pesa in nekaj krompirja.
imela je sina ediuca, ki ga je pričakovala. Približno že eno leto je Idi v službi pri nekem farmerju v bližini. Vsaki dan je na večer prišel domov.
Dečko je prišel kasno na večer. Njegova hoja je bila težka, njegove kretnje tako utrujene. da se je zgrudil brez besedi k materi na tla.
Danes wi pa izmučen, ubogi ObaTley«, je spregovorila čez nekaj časa. Dečko na ni-
* WaH VVliitman, eden največjih atneri-fkili pisateljev, rojen 1810 aa Loog Ialandu,
umrl 1892 v CamdeoM.
gostilničarji bili ko6 ogromnemu navalu in z nepretiranimi cenami popolnoma zadovoljili te ogromne gotovo do 12.000 broječe množice, storimo s tem le svojo dolžnost. Storili so vse ozir. celo več, nego je bilo mogoče pri tem ogromnem navalu.
Ne moremo lepše zaključiti svojega poročila, nego z željo, da bi bratska ljubezen in vzajemnost ostala neskaljena, kakršna je bila ta dan, kakor je .tako lepo priporočal cerkveni govornik. Končamo: Naj žive Domžale in njihovi prebivalci in blagoslova od zgoraj naj bodo deležni v najvišji meri.
Sestanek tfisidentov HSS.
Zagreb, 10. avgusta. (Izv.) V nedeljo dopoldne se je vršil v Zagrebu sestanek disi-dentov HSS. Med drugimi so bili navzoči narodni poslanci dr. Buč, Jagatič, Trojanovič in Urojič, od osnovateljev HRSS pa Jalzabetič in Martinovič. Na svojem sestanku so pretresali sedanji politični položaj in razpoloženje v ljudstvu, ki je nastalo po preokretu Radičeve politike. Sklenili so, da bodo oživeli staro politiko HRSS. V najkrajšem času bodo začeli izdajati tudi svoje glasilo pod naslovom »Republikanska svoboda«. Poudarjali so, da se je Stjepan Radič s svojo politiko oddaljil od ljudstva, ker je zatajil svoj program in se tako samo izključil iz prave HRSS. Za predsednika disidentov so izvolili narodnega poslanca Jagatiča, ki bo tudi predsednik kluba disidentov HSS.
Trumbič v Splitu.
lit, 10. avgusta. (Izv.) V nedeljo je prispel v Split dr. Trumbič na veliki shod 1IZ. Na postaji ga je pričakovala velika množica pristašev, Iti mu je prirejala velike ovacije. Pozdravil ga je dr. Prpič, ki je v svojim govora poudarjal, da izdajstvo Radičevo nima primera. In iz resreče, ki je hrvatski narod zadela s to izdajo, bi bila lahko nastala katastrofa, da ni vstala HZ. Množica je nato pospremila dr. Trumbiča do stanovanja in ga nosila na rokah in ga obsipala s cvetjem. Z okna svojega stanovanja se je nato zahvalil dr. Trumbič, ki je rekel, da se politika HZ ni v ničemer spremenila, čeravno je zadnji čas v hrvatski politiki nastopalo mnogo političnih avijatikov. Poudarjal je, da ostane zvest hrvatskemu narodu kakor doslej. Godba je nato igrala pred njegovim stanovanjem, nakar se je razvil po mestu velik sprevod.
Boji v Siriji.
Pariz, 10. avgusta. (Izv.) Francoski vojni minister označuje angleška poročila o porazu Francozov v Siriji za pretirana. Po prvotnih poročilih so izgubili Francozi okoli 200 mrtvih in 600 ranjenih. Uradnega poročila o fran-ooskih izgubah še ni. Druži so vplenili več topov, strojnih pušk in tankov. Francoske čete so baje zapustile ves osrednji del Hanrana. Za poraz pripisuje »Echo de Pariš« odgovornost generalu Sarailu, ki ga Druži sovražijo, ker je iztirjeval od njih previsoke davite. Druži imajo pod orožjem 60.000 mož in podpirajo jih tudi Arabci. Tudi v glavnem mestu Sirije, v Damasku, grozi izbruhniti upor..
Pariz, 10. avgusta. (Izv.) Ministrski predsednik Painlevč je dal časnikarjem sledeča pojasnila o položaju v Siriji: Iz brzojavnega poročila generala Saraila je razvidno, da je upor nastal iz domačega prepira v neki ugledni rodbini, katere člani so bili deloma za Francoze, deloma pa za neodvisnost Sirije. Ker je spor rastel, je poslal Sarail manjši oddelek vojaštva na lice mesta. Ta oddelek, ki je štel 166 mož, so Druži v hribih napadli. Rešilo se je le 60 francoskih vojakov. Nato je bila odposlana v isti kraj močnejša kolona, večji razdalji, so Druži napadli, tako da so
česar odvrnil. Pri tem mu je nežno božala lase, ki so bile čisto mokre, kakor bi jih bil zmočil z vodo. Tudi srajca je bila mokra in ko ga je gladila, ji je presunilo nekaj srce. Spomnila se je, da je dečko znojen, da je to pot težkega dela, ki mu ga nalaga trdosrčen gospodar.
»Gotovo si danes zelo težko delal, dete moje?«
>KosiI sem.«
Pa menda ne celi dan, Charley?< je vprašala s pritajenim glasom.
»Da, da, mati, celi dan. Mr. Ellis pravi, da ne more delavcev najemati, češ da so predragi. Eno pred solne eni smo kosili. Le poglej moje roke.«
Imele so polno velikih mehurjev. Gorke solze so oblile starko. Nobena beseda ni prišla iz njenih ust; čeprav ji je misel, da nra ne more pomagati, stiskala srce. Ni bilo nikjer sredstva in pomoči, kako bi ga rešila težkega hlapčevskega dela.
»Mati,« je tarnal dečko, »ne morem dalje prenašati. Ne morem in tudi nočem dalje ostati pri mr. Ellisu. Od prvega dne, ko sem stopil k njemu v službo, sem njegov suženj. In če bi moral še tako trpeti pri njem, bom pobegnil in šel na morje ali kam dnigam. Ravno tako si želim groba kot službe pri Ellisu.< In pričel je krčevito jokati.
Njegova mati je molčala, težita žalost jo je težila. Čez nekaj minut molčanja jo pričela tolažiti uhngeg« trinajstletnega dečka. Govorila mu je, de čas hitro teče, da bo v neka,i letih sam svoj gospoda*, da marajo vsi ljud-i na »vetu trpeti. Čeprav je vedela, da 6
Municijske vozove, ki so sledili tej koloni v ostali vojaki brez municije in so se morali udati. Poveljnik vojnega oddelka se je ustrelil. Francoska posadka še drži postojanko Su-eida.
Velike vojaške vaje na rusko-poljski meji.
Parii, 10. avg. (Izv.) Danes ee začno na rusko-jpoljski meji velike vojaške vaje ruske armade z ene in vaje poljske armade z druge strani. Ruskih vojaških vaj se udeležuje 200 tisoč mož pehote, 16.000 konjenikov, dva polka, ki se vadita v uporabi bomb s strupenimi plini in velik letalski oddelek.
PO 0RLAND0VEM ODSTOPU.
Rim, 10. avg. (Izv.) Odstop bivšega ministrskega predsednika posl. Orlanda je napravil na celokupno javnost globok vtis. Vsi listi brez izjeme se obširno pečajo s tem predmetom. Fašistovski tisk sknša pomen Orlan-dovega odstopa zmanjšati in naglaša, da je Orlando odstopil iz osebne užaljenosti, ker je v Palermu propadel. Ostalo časopisje pa smatra Orlandov korak kot plameneče znamenje za sedanje nevzdržljive razmere v deželi Govori se o nadaljnih demisijah med zbornično opozicijo. Trdovratno se tudi širijo vesti, da aventinska opozioija revidira svoje stališče in po vsej priliki skupaj odloži mandate. Musso-lini se je nenadoma vrnil v Rim.
Orlando je s svojo družino odpotoval v Francijo, kjer zaenkrat ostane.
PARLAMENTARNE POČITNICE V ANGLIJI.
London, 10. avgusta. (Izv.) Parlamentarno zasedanje je odgodeno do 16. novembra. Ministri pa so ostali še v Londonu na željo Brianda, ki je prišel včeraj v London.
ITALIJANSKI LETALCI V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 10. avgusta. (Izv.) Te dni obišče Budimpešto večje število italijanskih letal. Italijansko poslaništvo jim pripravlja sijajen sprejem.
NAMERAVAN ATENTAT NA FRUNZKJA.
Pariz, 10 .avg. (Izv.) »Matin« poroča iz Rige, da so nameravali neznani ljudje izvršiti atentat na Frimzeja, vrhovnega poveljnika sovjetske armade. Frunze se je odpeljal na zapadno rusko mejo, da prisostvuje velikim vajam sovjetske armade. V jedilnem vozu so našli spotoma peklenski stroj, ki se ni vnel.
KOMUNISTIČNA PROPAGANDA V ANGLEŠKI ARMADI.
London, 10. avgusta. (Izv.) Policija je zasledila v tujski četrti Londona družbo, ki je širila komunistično propagando v angleški armadi. Zaplenili so veliko množino propagandnih tiskovin.
VELTKA EKSPLOZIJA V NEWY0RKU.
Nowvork, 10. avgusta. (Izv.) V neki stanovanjski hiši je povzročila nenadna eksplozija veliko nesrečo. Hiša je začela goreti. Dvanajst oseb je poskakalo raz okna, da se rešijo. Vsi pa so dobili radi težkega padca znatne poškodbe.
DELOVANJE OGNJENIKA V NTKARA0TTI.
Newyork, 10. avgusta. (Izv.) V republiki Nikaragui pri mestu Ometepu je začel bruhati vulkan, ki so ga smatrali že za ugaslega. Vulkanski pepel je na debelo pokril vso obdelano zemljo daleč naokrog. Škodo cenijo na mnogo milijonov.
SLABI IZGLEDI ZA RUDARJE.
London, 10. avgusta. (Izv.) V nekem govoru je izjavil glavni tajnik radarske organizacije C-ook, da je on osebno za mezdni boj, toda organizacije so premalo pripravljene. Govornik je končal svoj govor s trditvijo, da se bližajo za rudarje težki časi.
tem ne bo odgnala skrbi, je vendar upala, da bo dečko malo lažje prenašal težko usodo. In ko je preteklo pol ure, kolikor časa je smel biti vsak večer pri materi, ga je prijela za roko in ga peljala ven na pot. Dečko se je malo pomiril, ali vendar je še težko vzdihoval. Na poti se je oklenil materinega vratu; mati ga je poljubila na čelo. In dečko je odšel počasi proti farmi.
Ko ji je sin izginil izpred oči, se je vdova zaprla v siromašno kočo.
Ta večer soba ni bila razstevljena, tudi v srcu starke je vladala žalostna tema. Ljubezen, bolest, žalost in solze so se naselile v njo. Žalostna je bila pri misli, da je njen ljubljeni sinček obsojen na trdo delo, pod katerim mora omagati mož, da mora damnadan živeti pod strogostjo brezdušnega farmerja, in da se bo moral mučiti še leta in leta. Njeno uboštvo — živela je od miloščine dobrih sosedov — in spomini na pretekle srečne dni, vsi ti spomini in misli so mučili m trgali srce ubogi starki, da ni mogla najti zaželjene-ga miru.
Medtem je dečko polagoma šel proti farmi. Po poti skozi vas je moral iti inimo edine gostilne v selu. Iz krčme je čul glasove gosli in glasen smeh in vpitje. Okna so bila odprta in ker je krčma stala tik ob poti, je Cbarley brez skrbi pogledal v krčmo. Naslonil se je na komolce in opazoval. V kotu je sedel stari Black Dare, godec, čeg»r umetnost jc bila Charleya prignala k oknu. Sredi sobe je stalo pet ali šest mornarjev; nekateri so bili popolnoma pijani, drugi so bili še nn pni trezni; nekaj di tudli moj nu rje v je sedelo na
Beležke.
0 slovenstvu. Nar. Dnevnik komentira naš uvodnik od pretekle srede: »Vetehrvatake skomine po Sloveniji«. Pri tem pa se ni spustil v bistvo našega članka, kjer smo očrteto diametralno nasprotje med radičevsko in slovensko ideologijo, oziroma psiho, kakor bodi med obojestransko politično kncepcijo, ampak je pgrabil samo en odstavek, ki je sicer tudi bistven, a iztrgan iz zveze ostalih izvajanj izgubi tisti smisel, ki smo mu mi dali. Mi srno zapisali: Slovenstvo se je tekom tisočletij tako tesno zraslo s katolištvom, da je dejansko slovensko samo tisto, kar je obenem katoliško. Kdor hoče slovensko zdravo, življenje in tekme sposobno, mora hoteti tudi katolištvo. Po mnenju »Nst. Dnevnika« pa je to napačen naaar, ker da pojem narodnosti ni identičen s pojmom verstva. Tega tudi trdili nismo. Mi smo, kakor rečeno, v dotičnem članku razpravljali o bistvu in psih i slovenstva, pa smo pri tem dokazali, da je katolištvo slovenskemu narodu tako prešlo v meso in kri, da tvori katoHštvo danes eno elementarnih, organičnih sestavin slovenstva. Slovenec v katoliški cerkvi fak-tično gleda svojo cerkev. Primer tistih 25 tisoč prekmurskih Slovencev, ki so protestan-tje, na tem čisto nič ne menja. Oni so pač mogoče tudi s protestantovsko cerkvijo enako organično zrasli, kakor drugi Slovenci s kato-lfštvoui. Sicer pa to malo število protestantov, skih Slovencev predstavlja tako neznaten odstotek slovenskega naroda, da za presojanje slovenske psihe bistveno nikakor ne more priti v po štev. Duša slovenskega naroda je katoliška in se torej tudi v svojem nacionalnem in političnem življenju tako uveljavlja. S tem pa je že tndi dan odgovor »Nar. Dnevniku«, ki vprašuje, kaj ima vera opraviti s politiko? Če namerava radioevstvo v Slovenijo zanesti politično akcijo, kateri pridevlje tndi versko noto (sam g. Stjepan Kadij je to noto najkrepkejše podčrtal s svojo izjavo, da hoče izvesti tudi versko edinstvo Hrvatov in Slovencev s Srbi na temelju pravslavja), potem je jasno, da je pri tem prizadet tndi en bistven, integralen element slovensiva. In je čisto naravno, da ta element na pritisk reagira z odporom. »NaT. Dnevnik« nam potrjuje: res je, da je vsakemu Slovencu Kristusova morala globoko zapisana v srce in da je slovenski narod globoko moralen narod. Toda kakšno zvezo ima naša politika s tem dejstvom, vprašuje. Od kdaj je bila ta taka, da bi sebe smela utemeljevati z moralnim čnvstvovanjem naroda? To vprašanje »Nar. Dnevnika« nrs mora samo začuditi. Ah hoče s tem reči, da je dovoljena politika, ki se protivi moralnemu 6uvstvmvin.ru narodu? To so nazori radičevskih politikov, ki pa jih vsak pošten politik obsoja.
S svojega vidika »Nar. Dnevnik« končno meni, da se more SLS odločiti za eno ali drago alternativo, ali je verska ali pa vsenarodna politična stranka. Na to ugotavljamo: SLS je vsenarodna slovenska stranka in ravno, ker je to, mora imeti na svojem programu tudi krščansko versko moralno načelo, ono menta-liteto, ki je integralna sestavina slovenstva.
Plemenita lastnost. »Slovenski Narod« je otvoril ero novo tiskovnega zakona z uvodnikom »Intrige jugoslovenskih škofov«, v katerem je na temelju trditve dr. Janjiča, da so jugoslovenski škofje proti uvedbi glagolice, skoval besen napad nanje, češ da jugoslovenski škofje nasprotujejo uvedbi glagolice ali h hudobije in sovražnosti proti naši državi ali pa iz kratkovidnosti... Kaj ima čisto notranja cerkvena zadeva opraviti z državo in patriotizmom, to hi pa res radi vedeli! »Narod« pozna, kadarkoli piše kaj o katoliški cerkvi, menda res samo eno lastnost: sovraštvo in hudobnost, in po tej svoji lastnosti potem vse presoja.
klopi ob steni. Tudi nekaj kmetov je bilo med njimi. Mornarji na sredi so plesali; to se pravi: pregibali so telesa in prestavljali noge; tupatam so si z udarci noge ob tla dajali nekakšen takt. Skratka, cela družba se je nahajala v pijani veselosti, ki se prav nič ne razlikuje od drugega popivanja, samo toliko je bilo, da so se tu manj prepirali in psovali. Vsi so bili v neki posebni razposajenosti.
Dečko je najbolj opazoval moža, ki je sedel na klopi ob steni in ki je bil, čeprav se je udeleževal vseh razposajenosti, tujec med njimi. Na videz je imel enaindvajset ali dvaindvajset let Videti je bil inteligenten in obnašanje je kazalo, da je doma iz mesta. Oblečen je bil po novi modi, njegova obleka je bila iz najboljšega sukna, perilo fino in snežno belo. Vsa postava je kazala človeka, ki je doma na tlaku v Broadwayu. Smejal se je in govoril z vsemi in priznati je treba, da njegove šale in dovtipi niso karali one finosti in dostojnosti kot njegova postava. Blizu vrat je stala miza s kozarci in steklenicami in škatuljo cigar.
Največji razgrajač je bil enookš mornar. Redka brada in ostre vam štrleče kosti na liou so pričale o njegovem surovem značaju. »Alo, dečki,« je klical ta gentleman, »pridite val, dn popijemo kupioo. Saj veni, da so vaša grla že suha!« In j>odprl je svoje vabilo t gnusno Idetvijo.
Dražba je 7. odobravanjem sprejela njegovo vabilo in /.brali so se ob mali mizici. Vsak si je natakni pijače, kolikor je je kdo IhAgI. Roke 90 ee jim že precej treate ta ve-
možice.
SLAVNOST NA RATITOVCU.
Tik pod vrhom Rati lovca, na katerega r.e je pokojni dr. Krek tolikrat v svojem življenju povzpel in tam v pogledu na krasno slovensko domovino snoval svoje velike načrte za njo, je selška podružnica SPD postavila njemu v spomin lično hišico, katere slovesna otvoritev se je izvršila v nedeljo pri krasnem vremenu in veliki udeležbi domačinov ter turistov iz vseh naših krajev. Gotovo kakih 500 do 600 ljudi se je zbralo k flavnosti, največ Iz selške in sorske doline ter iz bohinjskega kota, dočim od je od zunanjih gostov prišlo posebno veliko Ljubljančanov, gospodov in dam, med njimi tudi sestra pok. dr. Kreka gdč. Cilka Krek. In kar je vso zbrano družbo ganilo: na goro je prilezel tudi Slletni starček čemažar iz Dražgoš ob roki male svoje vnukinje. Slavnost se je pričela ob 11. uri s sv. mašo, ki jo je daroval g. Gabrovšek iz Ljubljane. Po maši je g. župnik Pfeifer kot predsednik selške podružnice SPD olvoril kočo s pozdravnim nagovorom, nakar je kočo blagoslovil. Po blagoslovitvi so imeli govore: gg. prof. Dolenc, dr. Andrejka, dr. Mam, dr. Tominšek, ravnatelj Zupančič, Brelih in dr. Tičar. Vsi govori so našli navdušen odmev, posebno pa je govor g. nrof. Dolenca, prožet slovenske domovinske ljubezni, vsem navzočim globoko segel v srce. Po izvršeni slavnosti se je v koči in vse okoli nje na zeleni planini razvila zabava vesela in krisrčna, kakor more biti samo med planinarji. Zapela se je marsikatera lepa slovenska pesem, narodna in domovinska, ki jo je veter na brzih krilih nosil tja na zahod k bratom v pozdrav, ki so še ločeni od nas, in marsikatero oko se je poro-silo, oziraje se na ono stran, ki je tako blizu in ah, vendar tako daleč. — Koča, ki nosi v velikih rdečih črkah napis >Krekova koča -in pod njim Krekove besedo: >Ko bomo narod iz granita, vzžari nam zarja zmagovita — z gorč, z gore!«: — in s katere je v nedeljo ponosno vihrala slovenska zastava, tudi pozdrav-Ijaje tja na zahod, — je prav srčka na planinska vila, katero bodo radi obislcavali naši hri-bolazci in tako ho Ratitovec s svojim krasnim razgledom in spominom na Kreka zdaj na novo oživel.
Slovo ameriških rojakov. V soboto dne 15. t. m. na praznik Marijinega Vnebovzetja, pohite ameriški rojaki na Brezje, da se pred odohodom v Ameriko še enkrat poslove od Nje, ki je upanje in nada vseh vernih Slovencev. Da bo slovo naših bratov tem prisrčneje, za to bo poskrbelo v cerkvi in izven nje pevsko društvo »Ljubljana« in jeseniška godba. Zato vabimo vse prijatelje naših rojakov onstran morja, da pohitite na ia dan v obilnem številu na najbolj priljubljeno slovensko božjo pot. Na veselo svidenje!
Gg. duhovniki se opozarjajo, da se vrši občni zbor »Vzajemnosti«, društva duhovnikov ljubljanske škofije, prihodnji četrtek ob 3. uri popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. Želi se, da se člani številno udeleže občnega zbora.
Začetek šolskega leta na ljubljanskih srednjih šolah. Kakor so objavila ravnateljstva, se prične šolsko leto ob najrazličnejših časih. I. drž. gimnazija ima vpisovanje učencev od 1. do 3. sept., sv. mašo 7. sept. in začetek šole 9. sept. Dijaki, ki se vračajo z dežele, morajo brez vsakega dela čakati cel teden na priče fek šole, ako se pa vrnejo domov, povzročijo staršem dvojne potne stroške. V interesu dijaštva in staršev bi bilo, da bi se vpisovanje preneslo na dan tik pred sv. mašo, da dijak takoj začne z resnim šolskim
delom. Mimogrede bodi omenjeno, da se prične reden šolski pouk na III. realni gimnaziji 5. sept. in zopet drugače na II. realni gimnaziji.
Odkritje spominsko plošče t dr. Klemen-tu Jugu pod severno triglavsko steno sc je izvršilo v nedeljo opoldan zelo slovesno. Nad 100 Skalašev, prijateljev, znancev in rojakov pokojnega dr. Juga je ta dan prihitelo pod vznožje stene, ki je zahtevala že toliko žrtev. Predsednik >Skale« g. prof. J. Ravnik je v svojem globoko zasnovanem govoru orisal dr. Juga kot pravega turista. Zlasti je poudarjal njegovo najiepšo lastnost pomoč v gorah. To naj bi bil tudi eden vodilnih ciljev naših mladih »Skalašev«. Odkril je krasno ploščo s Črnega granita z napisom: 11. 8. 1924. Dr. Klement Jugu. Skala. Krasno a hkrati žalostno jc zadonela žalostinka: »Vigred se povrne«. Nato se je blagoslovila plošča. Navzoča duhovnika sta zapela »Libero« in se ob obletnici spomnila v molitvi lanskih triglavskih žrtev. Navzoči pevci so pod spretnim vodstvom prof. Ravnika zapeli še dve žalostinki. Sledila sta vmes še dva govora in sicer je govoril zastopnik njegovih sošolcev in pa njegov rojak iz solnčne Goriške. Žalostno je jeknil odmev koncem vsake žalostinke iz ostrih robov triglavske slene, kot vsem navzočim glasen opomin, naj se varujejo nevarnih sten.
Aeroplanska proga Praga—Ljubljana— Zagreb—Trst. V soboto sta major Hitner in inž. Kočira iz Prage študirala zračno progo Praga—Trst preko Ljubljane in Zagreba. Odpeljala sta sc s trgovskim aeroplanom »Balg« ob 9. uri iz Prage, se ob 13. uri ustavila v Zagrebu in ob 15. uri nadaljevala svojo pot proti Trstu.
Poročil se je včeraj g. univerzitet. asistent dr. Rudolf Kolarič z gdč. Tončko Boliorčevo iz Ljubljane.
Himen. V nedeljo dne 9. avgusta t. 1. se je poročil gospod Anton Verbič, kr. dvorni dobavitelj in trgovec z delikatesami v Ljubljani, z gospico Anico \Veinbergerjevo iz znane narodne rodbine v Zagorju ob Savi.
Gg. gimnazijski in realčni maturanti iz leta 1900. se vljudno vabijo na praznovanje 25 lelnice mature za dan 2. ozir. 3. septembra. Prijave sprejema in informacije daje dr. Fran Čeme, ravnatelj Mestne hranilnice v Ljubljani.
Skoti SLS v Žužemberku. Včeraj v nedeljo dne 9. avgusta 1925 se je vršil shod SLS v Žužemberku, ki je bil i ako dobro obiskan. Poročilo o delu narodne skupščine o novem carinskem tarifu, novem tiskovnem zakonu ter o drugih zakonskih predlogih je podal poslanec dr. Kulovec; obenem jc g. poslanec : govoril o preokretu radičevcev in razjasnil položaj, ki iz tega sledi. Zborovalci so soglasno odobrili dosledno politiko Slovenske ljudske stranke.
Popisovanje in žigosanje obvoznic avtonomnih posojil bivših kronovin Dalmacije in Štajerske. Delegacija min. financ v Ljubljani objavlja uradno: Gospod finančni minister je na zahtevo Reparacijske komisije in v svrho reparticije avtonomnih posojil bivših kronovin Dalmacije in Štajerske pod D. br. 16.790 z dne 1. avgusta t. 1. odredil, da se morajo takoj popisati in žigosati vse obveznice sledečih posojil: a) dalmatinskih: 1. 4% zajma zaklade za poljedelske pobojšice od 1893 godine; 2. 4% zajma zaklade za poljodelske poboljšice od JS01 godine; 3. 4% zajma zaklade za poljodelske poboljšice od 1907 godine; 4. zajma zaklade za poljodelske pobojšice od 1912. godine; 5. 1c/0 komunalnog (op-štinskog) zajma cd 1897 godine; i 6. 4% ko-
munalnog (opštinskog) zajma od 1909. b) šta--
jerskih: 1. 4% posojilo iz L 1905.; 2. 4i/2% posojilo iz leta 1914. Vsi imejitelji takih "obveznic v Sloveniji se zato pozivajo, da predložijo obveznice s kuponskimi polarni in talo-ni vred, odnosno brez njih, če bi jih ne imeli, najdalje do vštetega dno 31. avgusta 1925 svojemu pristojnemu davčnemu uradu radi popisa in žigosanja.
Dve nesreči. Z Jesenic izvemo: Na savskem produ pod Senožetami so se vozili otroci z vozički poljske železnico Kranjske industrijske družbe, ki vozi pesek od tamkaj za napravo novega betoniranega vodotoka. Hoteli so odstraniti na tiru stoječi, s peskom naloženi voz, ki se je pa preobrnil in pokopal pod sebo.t 14 letnega dečka Kosa iz Ja-vornika. Izpod voza ga jo rešil njegov oče. Deček je dobil hude poškodbe na glavi in prsih. V brezupnem stanju in nezavestnega so prenesli v bolnišnico Kranjske .industrijske družbe na Javomiku. — Avto je oplazil in podrl na tla pred Jelenčevo hišo na Javomiku 82 letno Heleno Roblek iz Save. Žena je dobila precej težke poškodbe po glavi, rokah in nogah, vendar je šla še sama k zdravniku. Številka avtomobila je znana.
>Iolnik. Po našem kraju se je raznesla resnična vest, da se namerava v najkrajšem času razpustiti orožnišlca postaja v Motniku, katera obstoji že nad 30 let. Ukinitev bi bila v veliko škodo že nad 500 let obstoječemu trgu in bi bila s tem zelo ogrožena javna varnost, kajti pomislili se mora, da bi bili naš bližnji gozdovi in planine kot nalašč za skrivališče in zavetje raznim potepuhom, kateri bi lahko pri belem dnevu izvrševali vlome in tatvine. Da se pravočasno prepreči nameravani razpust orožniške postaje v trgu Motnik, zalo apeliramo na županstvo v Motniku, da se za to zadevo zainteresira, da napravi kot kompe-tentni faktor primerne korake na odločujočem mestu, ako ima kaj smisla za to, ker misliti sc mora v bodočnost, kaj bi se vse lahko pripetilo, če bi ne bilo orožništva v kraju, kjer gre vsak dan toliko tujcev, vozov in avtomobilov skozi.
Zamorska kultura se pojavlja tudi že na Vrhniki. Če greš po Novi cesti proti Močilni-ku, utegneš srečati dame v kopalnih kostumih, katere promenirajo od kopališča na Mir-kah skozi Novo vas. V nedeljo 9. t. m. smo imeli tudi priliko opazovati dva koiesarja-kopalca. Žalosten vpliv teh navad moremo opazovati celo že na šolski mladini, ki brez srajc hodi po javnih ulicah. Opozarjamo pa one, ki se jih lo tiče, da Vihničani, ki še nekoliko drže na dostojnost, teh manir ne bodo trpeli.
Podpornemu društvu slepih v Ljubljani so darovali: Prva dolenjska posojilnica, Metlika 200 Din, Hranilnica in posojilnica, Kranj 50 Din, Posojilnica v Gornji Radgoni 200 Din, za kar se tem potom kar najiskreiieje zahvaljujemo in prosimo ostale, da bi blagohotno podpirali nas najbednejše slepe.
Izgubil se je Pavel Ramovš iz hiralnice sv. Jožefa. Fant je nekoliko slaboumen; star je 44 let. Pristojen je v občino Zminec pri Šk. Loki. Pogrešani je srednje velik, suh, ima temnrjave lase in majhne brke. Kdor ve o njem, kje se nahaja, prosimo, da sporoči to hiralnici sv. Jožefa v Ljubljani ali pa Ani Romovš, Gaberk, p. Škofja Loka, Gorenjsko.
Javna licitacija. Gradbena direkcija razpisuje na dan IG. septembra 1925 javno ofer-talno licitacijo za oddajo zgradbe lesenega mostu čez Savo pri Bohinjski Bistrici v tira dež. ceste I. vrste Bled—Bohinjska Bistrica. Podrobnejši podatki so razvidni iz razglasa v »Uradnem listu«:.
Zcner raoic najboljše sredstvo Tarrnol izdeluje Chemotechna, Mestni trg 10.
Iz Ljubljane.
V oliki župan g. dr. Baltič danes ne »prejema strank, ker odpotuje iz Ljubljane.
Umrli so v Ljubljani: S. Emilija Stadler, usmiljenka, 46 let. — Josipina iu Albina Gams, posestnikovi hčerki, ddvojčici, 4 mesece. — Marija Kralj, posestnica, 69 let. — Anton Jarežič, bivši kurjač, 80 let. — Fran Marinko, fotograf, 38 let.
Državna borza dela v Ljubljani. V času od 26. julija do 1. avgusta 1925 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 67 službenih mest. 128 oseb je iskalo dela, v 49 slučajih je borza posredovala z uspehom in 23 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 1. avgusta 1925 je bi-io skupaj razpisanih 3324 prostih mest, 5100 oseb je iskalo dela, v 2146 slučajih je borza posredovala z uspehom in 1569 oseb je odpotovalo.
Ni bila tatvina. Z ozirom na vest v »Slo-vencu« o ukradenem dežnem plašču v Reber-nikovi hiši na Kodeljcvem nam naznanjajo, da ne gre za tatvino, ampak za zagotovitev neke terjatve.
Bes sijajen
so vzklikali, opazujoč dame v »Zvezdi«. Plašč in blago je dobavila tvrdka
Iz štajerske.
Duhovniška vest. Gospod Janez Toman, župnik v Vojniku, je imenovan za duhovnega svetnika in dekana dekanije Nova cerkev. Čestitamo!
Obrtna razstava v Ljutomeru. Ljutomersko Trgovsko in obrtniško društvo js priredilo letos prvo obrtniško razstavo, ki je bila otvorjena v nedeljo 9. t. m. Otvoritvi so prisostvovali med drugimi ljutomerski župan, zastopniki zbornic za trgovino, obrt in industrijo, Zveze industrijcev in Zveze obrtnih zadrug. Po pozdravnih govorih omenjenih zastopnikov je g. komisar dr. Klinar kot zastopnik okrajnega glavarja in velikega župana otvoril razstavo, ki dela ljutomerskim obrtnikom res čast. Le krepko naprej po tej poti za napredkom!
Solčava. Na Veliko Gospojnico imamo pri nas lepo slovesnost. Ljubljanski knezo-škof pride iz Gornjega grada blagoslovit našo novo kapelico Srca Jezusovega na vasi. O lične m je blagoslovitev krasnega kipa Srca Jezusovega, ki ga je izdelal g. Iv. Cesar, kipar v Mozirju, in posvečenje cele župnija presv. Srcu, kar bo izvršil vladika sredi procesije, ki je običajna na la dan, in s primernim nagovorom. — Popoldne je javna telovadba domačega Orla s slovesno zaobljubo Orlov v prisotnosti gospoda vladike. Polem sledi prosta zabava z brezalkoholnimi okrep čili. Igrajo domači tamburaši, poje domači pevski zbor.
Uboj. V Dramljah se je zgodil preteklo nedeljo žalosten slučaj, ki ima izvor v maščevalnosti in alkoholu. L. 1922. je brat Karla Dolgonoč, ki je bil kaznovan radi nekega umora na 12 let ječe, ušel iz zapora in se klatil po okolici Št. Jurija. Mastnak Franc iz Dra-melj je to zvedel in naznanil orožništvu, da se kaznjenec potepa po okolici, na kar ga je orožništvo vjelo in prignalo spet v zapor. Sedaj sedi v Mariboru, kjer pa svoje kazni radi bolezni ne bo preživel. Njegovega brata Karla Dolgonoč je to dejanje strašno razburilo in' je bil radi tega na Mastnaka zelo hud. Iskal je vedno prilike, da pride z Mastnakom skupaj in poračunata med seboj. Obetal mu jo vedno, da mu bo naznanilo, ki ga je napravi! na orožništvo, drago plačal. Po dolgem času
čina pijače je stekla na tla mesto v kozarce. Enookega mornarja je posebno razdražila ta razsipnost. Charley je med tem gledal skozi okno.
»Alo, dečki, le vsi semkaj! če je med maimi kak lopov, mi lahko izderete oko, če ne bo ležal na trebuhu in srkal po tleh razlite pijače! Halo!« je prenehal zapazivši Charleya. »Halo! Ti dečko pri oknu, pojdi sem, da si napojiš grlo!«
S temi besedami ie stopil k oknu, prijel dečka z krepkimi rokami in ga potegnil v pivnico.
>Tu, tovariši,« je dejal proti družbi, .imamo novega rekruta. Ni napačen,« in gledal je z radostjo na dečka, ki ni bil ravno lep, vendar krepak in svež in za svojo starost velik.
»Alo, najmlajši, tu imaš kozarec,« je nadaljeval in napolnil kozarec z močnim žganjem.
Charley je bil vesel deček, večkrat se je že udeležil vaških iger; toda nenavadna udeležba med temi tujci ga je malo zmedla. Potisnil je kozarec od sebe in dejal je smehljaje svojemu novemu znancu:
>Nisem zejeu, toda zahvaljujem se vam, kakor bi pil.«
>Kaj! Lo požri.c je silil enooki mornar. »Le pepij, ne bo ti škodovalo.«
In za vzgled je zvrnil poln kozarec žganja, napolnil takoj drugega in hotel prisiliti dečka, da ga posnema.
>Ne, ne! Ne pijem. In tudi moja mati me je prosila ne piti in jaz sem ji sveto obljubil.«
Pijanca je razdražila dečkoma upom. st-zaklel se je, da bo C-harleya že prisilil uiti
žganje. Z eno roko je prijel dečka za glavo, z drugo mu je pa nastavil kozarec na usta s pretnjo, ako bo kaj poli!, da bo moral žganje polizati s tal. Neustrašeni deško pa, ki je zaničeval žganje in ga je jezilo, da ga hoče nekdo siliti, je dvignil roko in udaril s pestjo po mornarjevi roki, da se je ko:-:arec razbil in tekočina razlila po tleh. Nekateri so mirno opazovali ta dogodek. Smejali so se dečku, ki se je branil piti žganje, še bolj pa mornarju, ki je dobil krepak udarec. Niso se hoteli umešavati v zadevo.
Samo mladenič z lepimi manirami je postal pozoren. Čudno so ga zadele dečkove besede, da ga je mati prosila ne piti. In te besede so ga spominjale na nežno, zadovoljno mladost
Zagledal je pred seboj sliko svoje matere, ki ga je z istimi besedami svarila pred žganjem. Kako je bilo mogoče, da se je spomnil teh besedi?
Charley je stal v .sredi sobe z zardelim obrazo-m iu si brisal kaplje razlitega žganja.
Pijani mornar se ni takoj zavedel svojega položaja. Ko ga je pa prebudil zaničljiv smeh tovarišev, je zagledal dečka pred seboj, Id se mu je uprl. Z železno pestjo je pograbil dečka in z težkim čevljem ga je sunil v hrbet. Hotel je ponoviti sunek. Kar ga je zadela zaušnica tako krepko, da se je opotekajo naslonil na steno. Udarec je bil pravo mojstersko delo izvežbanega bokserja. Mladenič v lepi obleki mu ga je bil /.asoiil. Z zanimanjem je bil takoj že od počotikn o-pn^ovnl mornarja in dečka, hotel se je že prejo vmešavati. Ko je pa mornar siunl dečka, mu de bilo dovolj. In z

jezo je udaril mornarja in pretepel bi ga bil, da se ni Charley oklenil njegovih nog.
Nastala je tišina. Vsi so vstali hi napeto pričakovali. Sredi sobe je stal krepki mladenič, vse mišice so bile napete.
»Lopov! Le še enkrat se dotakni dečka, iu zdrobim te na mestu.«
Pijanec je hotel nekaj ugovarjati.
»Le pridi semkaj, pijana svinja! Saj nisi dobil dovolj. Zaslužil si več.«
Mornar se je potuhnil in pričel se je opravičevati, da ni nič hudega mislil z dečkom in da ue umeje, zakaj se gentleman tako razburja nad nežno šalo in dejal je družbi, da se naj le naprej veselo zabava. V resnici ni bil enooki mornar slab človek, samo prokleta pijača ga je pripravila do nepremišljenosti.
Kmalu nato se je družba nemoteno zabavala dalje. Mladenič je potegnil dečka k sebi na klop in se pogovarjal z njim. Zvedel je za Charleyevo usodo, da mu je oče pred leti umrl, kako trpi njegova uboga mati, iu koliko trpi pri svojem farmerju. Z naraščajočo napetostjo je poslušal dečkovo izpoved.
Mladenič je Charleyu obljubil, da bo naslednje jutro govoril z njegovim gospodarjem. Za nocoj bosta pa prenočila pri gostilničarju.
S sladko zavestjo, da je storil dobro delo, je legel mladenič k počitku.
Kdo je bil ta mladenič? Za njegove sorodnike bi bilo to vprašanje neugodno. Lang-ton je bil brez starišev, mlad lahkoživček. Njegova dražba je sestojala največkrat iz potepuhov, Igralcev in pijancev. Dostikrat jc prenočeval v prostorih newy trško • -licijo. Po ooklicu .ie bil uiediciuec. bil ie urecu. pre-
možen, imel je hišo v o-kolici. Samo malo časa je prebival mr. John Langton v svoji hiši) njegova gospodinja se ni prav nič čudila, nki ga ni bilo po leden ali celo mesec domov.
Mladenič je bil nesrečnež. Langton, čeprav pameten in dobro vzgojen, ni bil dovolj nadarjen. Živel je brez cilja in ni imel nikogar, ki ga bi bil pridržal v udobnem domu Njegov položaj je bil žalosten. In to s--,ojo duševno bol je hotel utopiti v žganju. Pajdašil se je z družbami, ki so veseljačile iu zapravljale zdravje.
Pred nekaj dnevi je bil odšel z doma iu se potikal okrog vasi, v kateri je živel Char ley in njegova mati. Pridružil se je mornarjem in z njimi popival. Langton ni nikdar po-mišljal družiti se z ljudmi, med katerimi je pozabljal svoj položaj, pa naj so bili še taka pisanega značaja in sumljive kakovosti.
Naslednjega jutra je vstala vdova po pre-čuti noči. In z veseljem se je lotila težkega dela. Tudi farmer Ellis je vstal pred solnč-ni m vzhodom, Čeprav je bila noč kratka. Njegov bog je bil zaslužek in njegova deviza je bila izrabljati vsakega posameznika do skrajnosti.
Langton je še isli dan prišel k farmerju in morda farmer še v celem življenju ni bil toliko začuden, ko je ugodil predlogu mladega Langtona. Obljubil je skrbeti za ulx>go družino. Šc nikoli v življenju ni dal denarja za berače ali siromake.
Mladi Langlon ie obisk nI 5<» vdoro ,n svoje obiske še velikokrat ponovil.
Langton je postal ves drug človek; z gro-> se spominja na oue čase, ko se je potepal m nauivaL
Stran C
SLOVENEC, 3ne ft. avgusta 1925.
Stev. 170.
sta so končno v nedeljo dne 2. t m. sešla slučajno v krčmi Fr. Zdolška v Dramljah, kjer je Dolgonoč zopet začel Mastnaku groziti. Iz tega je nastal najprej prepir, v katerem je Dolgonoč najprej podrl Mastnaka na tla, ta je pa k »j nato vstal, zagrabil za nož in mu ga porinil med rebraioo pod grlom s tako močjo, da si ranjenec niti ni mogel noža iz rane iz-dreti. Ko pa so mu ga drugi izdrli, je padel takoj \ss okrvavljen na tla in kmalu nato tudi v gostilni izdihnit
IS MARIBORA.
"■kop italijanskih vojakov, ld so preminuli za čas svetovne vojne in so pokopani ua mestnem pokopališču v Pobrežju, je prišel Urejevat zadnje dni italijanski vojui kurat v Ljubljani, Jugr naj dobe vsi v Sloveniji pokopani italijanski vojaki siuipno grobišče. Na mariborskem mestnem pokopališču je teh vojakov 128. Bodi kakorkoli: tujci nas uče pie-tete do svojih mrtvih sinov.
Strogo. Gospod finančni delegat v Ljubljani je izdal na podrejena davčna okrajna oblastva nalog, naj se pospeši odmera in predpisi davkov. Da bi bilo mogoče vse to izgotoviti v pravem času, so bili n. pr. v Maribora ukinjeni do nadaljnega vsi uradniški dopusti, oni uradniki pa, ki :-;o bili na dopustu, so morali dopust prekiniti.
Kipar fvan S o i T- je izgotovil te dni čisto po lastnem načrtu v svoji delavnici, Cankarjeva ulica ^t. 26, novo krasno delo: glavni oltar za župno cerkev v Cvjetlinu (Hrvaško Zagorje), ki ie bila dograjena pred nekaj leti. Umotvor ie izklesan ves iz viničkega kamna v romanskem slogu; kot patron sta sv. Peter in Pavel, ob straneh pa sv. Lucija in sv. Apolonija. Kako velik je sloves Sojčevih del, kažejo naročila, ki jih dobiva n. pr. iz Splita, Zagreba itd. in da govore tudi izven slovenskih mej o Sojču — umetniku z vsem priznanjem. Poleg številnih drugih slepih in samoniklih načrtov ima Soje zdaj v delu oltar Srca Jezusovega za župno cerkev v št. Ilju v Slov. goricah, ki obeta zopet nekaj prvovrstnega.
Mariborski A pol lin are postaja bolj in bolj prejšnji nemški Trutzkazino. Po prijetnem in harmoničnem zunanjem obeležju, M mu ga je nadela mestna občina, katere last je, dela zdaj na njeni v njegovi notranjosti obilo pridnih in veščih rok. V gledališki dvorani je postavljen do stropa segajoč oder za obnovo stukatur in stropa samega, kar izvršita gg. Sojč in Horvat. Hkrati se izvršujejo v narodnem gledališču popravila po načrtu, kakor smo že javili; izboljša se nekoliko tudi gledališki oder, leva strau parterja dobi na dvorišče nov izhod. V T. nadstropju je ijreple- j skana mala dvorana in dingi popravila potrebni prostori, razven velike dvorane, ki še mora počakati boljših in cenejših časov. Pre-nredbe bivšega zanemarjenega mestnega kina gredo h koncu in delajo zamislu njegovega novega poslovodje g. Rogliča vso čast, naj reče sicer k temu kdo kar hoče. Sccla preurejen kino bo menda mogoče otvoriti 1. septembra t 1., kar bo naznanjalo že tja v Go- j sposko ulico s poslopja sem za Maribor prav novičarsko ime: Apollo-kino. kakor bo njegovo novo ime. Zdaj je treba, da pride ta mladeniški, dolgokodrasti in nadebudni sinček Jupitra in Le!one ter bog luči, poezije in zborovodja vseh muz tudi še v zanemarjene prostore, kjer se dolgočasi ob rozdrapanih stenah uradniška menza, da bo bivša Kasino, sezidan 1. 1864. z geslom: rDen Windischen mm Trutz, den Deutschen zum Schutz«, popolnoma zabrisan, kakor je to hotela vedno pravična Nemesis. Zato slovenski mariborski Apolliuare, pozdravljen, služi vsemu, kar je pravega, dobrega in lepegal
IZ CELJA.
Lepa nedelja ni bila včeraj samo na Svetini, kjer jo praznujejo vsako leto z največjo slovesnostjo, temveč tudi po celi naši okolici. Seveda so šle trume Celjanov najraje na Svetino, praznovat tradicionelno >lepo nedeljo«. Posebno Brežani so se izkazali, ker so kor-porativno — vsi mladi in stari — šli na Svetino. Tam se je zbrala ogromna množica ljudstva, Iti je prisostvovala cerkvenim prireditvam in v prvi vrsti procesiji z Najsvetejšim, ki se opravlja na ta dan na Svetini, kakor drugje na dan Sv. Rešnjega Telesa. Domačini so poskrbeli za zunanjo povzdigo praz. nika. Pokalo je, kakor da bi bili v fronti. Možnarji bo bili ves dan v delu razun onega časa, ko so se ob priliki prevoza iz enega kraja bliže cerkve prevrnili obenem z vozom in voznikom in pričeli kotaliti po strmini, kar je povzročilo veliko smeha in šaljivk. Pa ni bilo nikake druge nesreče.
Avtomobilska nesreča. Prošli četrtek so se neki veseli svatje vozili po lepi savinjski dolini z avtom, ki se je pa med vožnjo prevrnil in pokopal celo veselo družbo pod seboj. Hvala Bogu pa ni bilo nikake nesreče. Samo auto se je nekoliko pokvaril, svatje so pa odnesli strah.
Podpolkovnik Spasič se bo kmalu vrnil Iz Ljubljane, kjer polagoma okreva, zopet v Celje in s tem dokazal nesmiselnost budalost-nih vesti, ki so se razširjale po mestu ob priliki njegovega prevoza v Ljubljano. Veseli nas to tembolj, ker so se še pred nedavnim časom v mestu ponovile vesti, glasom katerih bi bil g. polkovnik v bolnici že umrL
Smrtna nesreča se je v petek zvečer pri potila v kamnolomu ob cesti, ki pelje v Laško,
, Tam lomijo kamenje za grušč, ki ga rabijo pri cestah. Pri tem delu razstreljujejo skale s smodnikom. Tako so istega dne napolnili s smodnikom več navrtanih lukenj in nato naboje prižgali. Neposredno po razstrelitvi se je pa neka skala, ki je bila le napočena, odlomila in pričela drveti po strmini v dolino, kjer je zadela tako nesrečno Čaterja ml. iz Pečovnika, da je kmalu nato izdihnil.
Mestni magistrat je, kakor smo že na kratko poročali, na novo določil cene mesu, ki so sedaj: za volovsko meso od 15—17 Din, za kravje meso od 11—13 Din. za telečje meso od 15—17 Din za kg. Privaga pa je bila urejena mi novo in sicer v prid mesarjem, tako da je le-ta sedaj dovoljena, kakor sledi: Običajna privaga, to je s kostmi, ki so že itak pri mesu, ne sme presegati obenem z drugimi pridanimi kostmi 25% teže. Kvalitetni i komadi, to so rostbeaf, pljučna pečenka, br-žola in goveji zrezek, se smejo prodajati, ako so popolnoma brez kosti, iu sicer pri govejem mesu 30 % dražje, pri telečjem mesu pa 45 Jo dražje. Obenem so bile s tem razglasom tudi na novo določene cene za telečja jetrca, ledvice in pljuča, za katere velja ista cena, kot cena za zadnje cleie telečjega mesa. (Pljuča pa vendar ne spadajo v ta razred. Op. por.) Obenem sporoča mestni magistrat, da se vkljub določenim cenam sliši iz občinstva, da se mesarji teh cen ne drže. Temu nasproti ugotavlja mestni magistrat in sicer popolnoma upravičeno, da take govorice nič ne koristijo, dokler občinstvo samo s prijavami in dokazi tega ne javi pristojni oblasti, to je policiji ali državnemu pravdništvu.
Cene živini in pi-ckupci. V zadnjem tednu se opaža, da so cene živini za spoznanje nategnile. Ta skok cen pa nikakor ne izvira od prodajalcev, temveč je ta dvig cen povzročila druga okolnost. Razni prekupčevalci, ki že celo leto niso imeli nikakega posla, so pričeli sedaj nakupovati živino ne na sejmih, kamor kmetje v zelo omejenem številu priganjajo živino, temveč, direkino na domu. Pri prodaji raznim mesarjem si pa prišiejejo dovoljeni 2b% povišek, kar ima posledico, da se zbira ves dobiček v žepih prekupčevalcev. Upamo, da bo pristojna oblast pri eventuel-nih ugovorih od strani mesarjev zastopala stališče, da so za cene zaklani živini mero-dajna samo sejmska poročila in nikako umetno dviganje cen po prekupčevalcih. Kmetje pa so tudi oškodovani, ker bi na sejmu prodali svojo živino dražje, kot pa na domu, kjer so izročeni le raznim vabljivim in zapeljivim besedam teh nepotrebnih mešelarjev. Kaj je njih treba, ko imamo tu skoro tedenske sejme po naši okolici.
IZ TRBOVELJ.
Socialistični shod. Socialisti Bernotove skupine so imeli v nedeljo tu javen shod. Pri tem so se razne skupine seveda tudi malo spoiekle. Trboveljska premogokopna družba se pa smeji delavski neslogi.
Podružnica Kmetijske družbe. Na zadnjem občnem zboru je bil izvoljen za predsednika g. Dominik Kolenc, zaveden pristaš SLS. Odbor je bil izvoljen po kompromisni listi.
Delavski zaupniki Bratovske skladnicc
so pred časom vsi odstopili in sklenili, naj delavci ne gredo na volitve, dokler se v ministrstvu za šume in rude ne podpiše novi pravilnik Tudi zaupniki, ki jih je imenoval radarski glavar po § 34. rad. zakona, so se tako izjavili. O zadevi, ki je sama ob sebi zanimiva, hočemo ob priliki, ko se razvije, še poročati. Na ta pravilnik, ld leži v ministrstvu za šume in rude in ki ga ima po nalogu skupščine pravico rešiti sam minister, težko čaka več sto starih upokojencev.
Podoknico je napravila radarska godba in pevsko društvo >Zvon< g. Josipu Molu in njegovi soprogi k zlati poroki, ki jo obhajata čila in zdrava. Gospod Mol je občepriljubljen med prebivalstvom cele trboveljske občine. Bil je v mladih letih nameščen tu kot učitelj in je tudi na koru dalje časa deloval.
Na Vodenski pošti je vsak dan, ko se pošta odpre, tak naval in stiskanje, da je že nevarno, da človeku slabo postane. Za to pošto so lokali veliko premajhni. Ali se za to nihče ne pobriga, ker do danes še nismo slišali, da bi se kaj ukrenilo v tem smislu?
♦ »»»»♦♦♦♦♦♦♦♦»»»♦♦»c*« ♦»»♦«»♦»»♦♦«
4.	>i« ^'»❖»»♦♦»♦♦❖♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•»s' j	•>
& ostale Jugoslavije.
Kraljev obisk v Zagrebu. Dvorni maršalat je naznanil Hrvat, sokolski zvezi, da pošlje kralj na njeno slavlje kot svojega zastopnika generala Matiča. — Kakor izve >Zgbr. Tag-blatt«, je pričakovati kraljevega obiska v Zagrebu šele jeseni, najbrže o priliki otvoritve kulturno-zgodovinske razstave.
Požar v zagrebškem paromlinu. KakoT smo v soboto med brzojavnimi vestmi poročali, je minoLi petek nastal v skladiščih zagrebškega paromlina Sokolovič in drug velik požar. Požar je skladišče skoraj popolnoma uničil z vsemi zalogami. Škodo na zalogah cenijo na 3 milijone dinarjev (zavarovalnina znaša 2 milijona dinarjev), poslopje samo je bilo vredno 3 milijone dinarjev. Paromlin sam je ostal nepoškodovan in se obrat ni prekinil. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen; drugi zopet do-
mnevajo, da bo se vnele vžigalice, ki jih je bilo v skladišču velika zaloga.
Hrvatska tisočletnica v Sarajevu. Tisoč, letnico hrvatskega kraljestva nameravajo na svečan način proslaviti tudi v Sarajevu, kjer že delajo za proslavo velike priprave.
Pomorski muzej y Splitu. V Splitu se je sprožila misel, da bi se pomorski in ribiški ter tujski oddelek sedanje Jadranske razstave uporabili kot temelj za stalen pomorski muzej, ki bi bil prvi in edini svoje vrele v Jugoslaviji. Muzej naj hi se začasno nadomestil v bivšem klavniškem poslopju na Marjanski obali. Ako pojde po sreči, se otvori pomorski muzej že prihodnje leto.
^Hrvatu« zopet dovoljena kolportaža. Zagrebškemu zajedničarskemu dnevniku cHrva-tu« je oblast zapel dovolila kolportažo.
Občinske volitve v Bakru. Bakarski občinski odbor je bil začasa zadnjih skupščinskih volitev razpuseen. Predminolo nedeljo so se vršile nove občinske volitve. Za mandate sta se potegovali dve nestrankarski gospodarski skupini; zmagala je lista St. Battagliariuija. Glasovalo je 40 odst. volilcev. Proti volitvam ni bila vložena nobena pritožba.
Veterinarska klinika v Zagreba. Vlada je odobrila kredit v znesku 350.000 Din za zgradbo veterinarske klinike na veterinarski visoki šoli v Zagrebu.
Zopet ponarejeni dolarji. Ameriško poslaništvo v Belgradu opozarja, da so se v Jugoslaviji zopet pojavile ponarejene 10 in 20 dolarske noveanice.
Nesreča z ročno granato. Na vojaškem vežbališču v VeL Kikindi sta dva dečka našla ročno granato. Mislila sta, da je pločevinasta škatla. Ker se ni dala odpreti, sta tolkla s kamenom po nji. V tem se je granata razletela in enega raznesla na kose, drugega pa težko ranila, da je vsled poškodb umrl.
Zgodovinska gomila v Zagrebu. V spomin lCOOletnice hrvatskega kraljestva nasujejo v Zagrebu veliko gomilo. Zemljo vzemd iz vseh hrvatskih krajev, kjerkoli so se vršili kaki važni zgodovinski dogodki. V zakladnico se polože istočasno spomenice, ki beležijo, odkod je bila zemlja prinešena in zgodovinske dogodke, ld se nanašajo nanjo. Akcijo vodijo hrvatska sokolska društva. Doslej je dospelo že veliko pošiljatev zemlje in je v glavnem zastopana že cela zgodovina Hrvatske od kraljev pa do Jelačiča.
Poštni uradnici kradli dolarje. V Zagrebu so zaprli poštni uradnici Anko Štefanac in Desanko Gjurič, ki sta odpirali ameriška pisma in jemali iz njih dolarje. Na ta način sta poneverili približno 80.000 Din.
Uboso Plevlje! Plevlje v Bosni gravitira gospodarsko proti Sarajevu, a spada pod užiško oblast V vojaških zadevah je pa podrejeno divizijski komandi na Cetinju. Gradbeno ravnateljstvo pa je v Kruševcu, poštno v Sarajevu, podružnica Hipotekarne banke v Skoplju, ravnateljstvo šum v Sarajevu, delavska zbornica v Belgradu, trgovska in industrijska zbornica v Skoplju, armijsko poveljstvo v Sarajevu, okrožna finančna uprava v Peči, podružnica Narodne banke v Sarajevu, prvostopno sodišče v Prijepolju, okrožni urad za zavarovanje delavcev v Sarajevu itd.
Poprava železnic v Bosni. V Sarajevo je dospela velika količina tračnic za popravo proge Doboj—Bosanski brod in Konjice— Mosar. Del kroge med Konjico in Mostarom bodo preložili, tako da bo zveza med Sarajevom in Gružem skrajšana za dve uri vožnje.
Sarajevska »Nedjelja« bo zopet izhajala. Kakor poročajo iz Sarajeva, bo tamkajšnje škofijstvo znova začelo izdajati cerkveni list >Nedjeljac, ki jo je bila oblast nedavno ustavila.
Iz' Primorske.
^Goriška Straža« ropot zaplenjena. >Go-riška Straža« mino le sobote je bila zopet zaplenjena in to zaradi članka "Naš ireden-tizem«, ki je bil baje nevaren javnemu miru. Uboga slovenska para ne sme niti ust odpreti. Hvala Bogu, da ji vsaj razuma in srca nihče ne more zapleniti!
Škofijsko romanje v Rim. Za škofijsko romanje v Rim, ki se bo vršilo meseca oktobra, se je doslej priglasilo 233 udeležencev.
Pritisk na duhovščino od zgoraj. Podbrd-ski župnik Batič je lansko jesen pomagal dr. J. Bitežniku zbirati podatke o škodi, ki jih je bila tedaj v Baški grapi napravila povodenj. Razen tega se je udeležil sestanka, na katerem so razpraljaii o gospodarstvu in gospodarski organizaciji kmetov. Vsled tega je poslal prefekt Ricci goriškemu nadškofu pismo, v katerem obdolžuje župnika Batica, da se udeležuje >iredentističnih« sestankov. — Kdo naj gre ljudstvu na deželi na roko v raznih potrebah in stremljenju po napredku, ako ne duhovnik? V cerkvi stori duhovnik, posebno na deželi, šele pol svoje dolžnosti Zato je kruto in kulturnega naroda nevredno, ako hoče duhovnika odtrgati od ljudstva in mu prepovedati delo zanj izven cerkve.
Duhovniške vesti. Za vodjo v goriškem ■malem semenišču je imenovan H. Valdemarin, za poslovodjo L. Cigoj iz Štomaža. V Štomaž je imenovan A. Berbuč, dosedaj kaplan v črničah.
Smrtna nesreča. V Števerjanu je b£k do smrti poškodoval 70 letnega kolona Jožefa Bratu ža.
Not občinski komisar v Idriji. Za občinskega komisarja v Idriji je imenovan dr. Madiijuii.
Učiteljski vestnik.
Duhovne vaje za učiteljice v zavodu šolskih sester v Mariboru (Strossmayerjeva ulica 15) se bodo pričele v sredo 19. avgusta zjutraj in končale v soboto 22. avgusta zjutraj. Vodil jih bo g. univ. prof. dr. Jos. Ujčič. Stanovanje in hrana po zmerni ceni v zavodu. Prijave naj se pošljejo čim prej vodstvu zavoda.
Zadnje dvanajstine, ld so se izdelale še za PP vlade, prinašajo sledeča razočaranja za učitelje: Čl. 39. zakona o dvanajstinah veli: Vsi državni uslužbenci, odpuščenci ali v ostavki, predno je stopil zakon o državnih uradnikih v veljavo in so poslej vstopili zopet v državno službo, ne bodo mogli biti upokojeni po novem zakonu, ampak po starem, če bi hoteli v pokoj, predno jim potečejo 3 službena leta, nakar so bili vsprejeti ponovno v državno službo. — Čl. 41: One osebe, ki so spolnile 60. leto starosti, se ne sprejemajo več v državno službo. Če bi se bila tedaj zgodila učitelju pred 2 letoma krivica, ko je bil star 58 let, in je sedaj star 60 let, pa je bil upokojen po starem, mu sedaj ni več pomočil
—	Čl. 50: 15 odstot povišek se bo odslej računal v pokojnini samo onim, ki imajo 35 let dejanske službe. — Doslej se je računal od 32. službenega leta. V tem smislu je že tudi izdal državni svet svoje odloke nekaterim učiteljem, ki jim ministrstvo ni priznalo teh 15 odstot. v pokojnino po dovršenem 32. službenem letu. Sedaj je vprašanje, bodo li tem, ki po 32. službenem letu že uživajo v pokojnini tudi teh 15 odstot., pustili ali ukinili, — če ne celo zahtevali, da vrnejo vse, kar so že v tem pogledu prejeli? Bal je je važno za marsikaterega bolehnega učitelja, ki je imel tekom dolgoletnega službovanja po večkrat bolezenske dopuste, ki se mu ne bodo šteli za dobo službovanja; kajli po teh novih naredbah se šteje v polno pokojnino samo dejansko 351etno službovanje. Pa tudi oni niso na jasnem, ki so dejansko službovanje prekinili radi eventuelnih drugih dopustov. ČL 137. uradniškega zakona sicer jasno govori, da se v pokoj encu vračunavajo tudi prekinitve, kakor tudi čas, ki mu je s specijelnimi zakoni priznan v pokojnino. >Narodna Prosveta«, osrednje glasilo UJU, se sicer tolaži, da bo državni svet vse te nove naredbe izravnal in spravil v sklad z že dobljenimi pravicami uradnikov — kar pa je slaba tolažba, če pomislimo na to, kako dolgo se pri nas rešujejo take zadeve.
—	Mislimo, da so to stvari, ob katerih se tudi naši tovariši od UJU lahko vendar enkrat zamislijo in revidirajo svoje dosedanje >veko-verno in udanostno« stališče do g. Pribičevica, pod katerim so se bile te določbe postavile v dvanajstine.
Turistovski ldiib »Skala« poživlja vse člane,
kateri si nameravajo nabaviti za bodočo secono nove smuči, da vpošlje tozadevne prijave smučarskemu odseku najkasneje do konec avgusta t 1. Z prijavo vred je položiti Din 100 kot naplafilo. Na kasnejše prijave se nc bo moglo ozirati
A. S. K. P risnorie, kolesarska sekcija, priredi v sredo, dne 15. avgusta t. 1„ velike kolesarske internacionalne in medklubske cestne dirke za proslavo svoje petletnice po sledečem sporedu: I. Internacionalna jubilejna, dirka na progi Ljubljana-Krka-Stična-Ljubfja-na- (glavna kontrola na Kongresnem trgul Kranj - Mengeš - Ljubljana 145 km. fcStart na Kongresnem trgu ob 6. uri zjutraj. Cilj pri
I.200	km na Dunajski cesti približno ob pol
II.	uri. — Darila: L darilo, venec in diploma, II., III. in IV. darilo in diploma, V., VI., VIL, VIII., IX. in X. diploma. Vsak, dospel v maksimalnem času 1 uro za prvim, spominska kolajna. Prijavnina 15 Din. — II. Medklub&ka dirka iuniorjev na 10 km, prosta za vse dirkače, ki niso dobili pri cestni dirki od 10 km naprej nobenega I. darila. — I., II., III., IV. in V. kolajna in diploma. Prijava 10 Din. — III. Dirka novincev na 6 km. I., II., III. in IV. kolajna in diploma. Prijava 5 Din. — JV. Darn-ska dirka na 3 km. I., II., III. in IV. kolajna in diploma. Prijava 5 Din. — Za vse te dirke je start in cilj pri 1.200 km na Dunajski cesti ob 9. uri. Prijavnice sprejema A. S. K. Prj-morje, kolesarska sekcija, in sicer načelnik Fr. Brumat, kavarna »Zvezda«, vsak dan ob 18. do 20. do 12. avgusta. Za to dirko so razpisana še druga darila, in te za klube in dirkače. Pričakujejo se tudi druga darila, dar od ljubiteljev in prijateljev športa.
Medmestna tekma Ljubljana-Marlbor. Dne
16. t. m. igrajo reprezentančna moštva vseh nogometnih podzvez v državi prvo kolo tekem za kraljev pokal. Naš podsavez dobi za protivnika Zagreb, torej moštvo, proti kateremu bo imel posebno težko stališče. Medmestna tekma Ljubljana-Maribor, ki se vrši v nedeljo, 9. t. m., ob tričetrt na 18. uri na igrišču Ilirije, tvori nekak uvod in odločilno pripravo za nastop proti reprezentanci Zagreba. Poda naj pregled najboljših moči, s katerimi razpolaga naša podzveza in pripomore naj k temu, da se sestavi v rcsnici najmočnejša reprezentanca podzvezc. Sestava obeh mestnih teamov momentano še ni znana, v Ljubljani kakor v Mariboru so se vršile zadnje dni poskusne tekme. Na vsak način bo mariborsko moštvo igralo proti Ljubljani s posebnim elanom in ambicijo, s čemur bo tudi ljubljansko moštvo primorano igrati resno in efektivno^ ker utegne doživeti sicer neprijetno iznenadenje. — Podzveza je določila za to tekmo popularne cene: tribunski sedeži stanejo 15 in 10 Din, stojišče 8 Din, dijaško 6 Din, mladinske vstopnice 3 Din.
Juniorske tekme za pokal SK Ilirije, ki
b! se morale po prvotnem programu zaključiti v nedeljo, so odgodene na praznik 15. t. m. V nedelio dopoldne ob 9. uri se igra le ena izmed tekem za utešno darilo medklubskega odbora, in sicer med ITcrmcsom in Marsom. Vzrok odgoditvi je medmestna tekma Ljub-ijana-Maribot,
Zanimivosti.
Neka] o utrinkih.
T« dni, krog 10. avgusta, se usipajo z [ ozveodfa Perzeja številni utrinki. Ozvezdje Perzeja vzhaja ob 10. uri na severovzhodu.
Pri tej priliki si jih nekoliko oglejmo. Utrinki »o majhni drobci, ki hitijo s hitrostjo več desetkilometrov v sekundi skozi prostor. Majhni drobci so v primeri s planeti. Navadno »o težki nekaj gramov, dobe se pa tudi me. teori, ki »o težki več tisoč kilogramov. Ako dosežejo med potjo naše ozračje, se vsled drgnjenja ob zrak tako ogrejejo, da počno žareti in, ako niso preveliki, tudi zgore oziroma se razžare. Večji kosi pa nimajo dovolj časa, da bi popolnoma zgoreli m padejo raditega bolj ali manj ohranjeni na zemljo. V tem kratkem času se ogrejejo in tudi stale le na površju, v sredini pa so šc vedno enako mrzli, krog 200 stopinj pod ničlo in več. Vsled neenakomernega segrevanja se meteor neenakomerno razteza in posledica je, da meteor poči in sc raz-leti s silnim pokom.
Snov utrinkov je železo z nikljem ali pa navadne kamenine.
Razlikujejo dvoje vrst utrinkov. Take, ki se vedno ponavljajo leto za letom, in one, ki jim ne more)o ugotoviti z drugimi utrinki istega pota. Redni aK sporadični utrinki so: per-zeidi, 10. avgusta, leonidi, 15. nov. Redni so člani našega solnčncga sistema, izredni pa so prišli s silno hitrostjo z drugih sistemov skozi brezmejni prostor. Izredni se ločijo po večji hitrosti, krog 10 kilometrov več ko najhitrejši redni, torej krog 40 kilometrov v sekundi. Redni rop imajo za tir elipso, izredni pa odprto krivuljo.
Leta 1862. so odkrili v tistem letu že tretji komet. Dobil je znak komet III 1862. Obhodno dobo so mu določili na 120 let. Par let za tem, L 1866. pa je ugotovil Schiaparelli, da se ujema tir roja perzeidov s tirom kometa III. 1862. Podobno so ugotovili za roj 15. novembra, da se ujema s kometom I. 1866. obhodna doba 33 let. Iz tega so sklepali, posebno v drugem primeru, ker jc od tedaj komet zginil, da se je razsul komet v neštevilne drobce, ki so se polagoma razlresli po vsem tiru.
Posebno lep prrmer za to razlago postanka utrinkov, nam nudi zginuli Biela-jev komet.
Avstrijski častnik Bicla je odkril 1. 1826. nov komet, ki jc križal tir zemlje. Obhodno dobo so določili na šest let o?em mesecev, L. 1845. se je pa komet naenkrat podaljšal in januarja 1846. pretrgal na dvoje. Tako sta potovala ter zginila dva kometa, ki sta bila v medsebojni razdalji 300.000 km. O priliki naslednjega povratka, 1. 1852., sta sc žr' oddaljila za poltretji milijon kilometrov. Obanem sta jako zgubila na svoji svetlobi. Tega leta so ju opazovali zadnjič, ker od tedaj so ju pričakovali šestkrat zaman. Kometa ni bilo od nikoder. Leta 1872. pa je zagorel na nebu sijajen kres. Na desettisoče utrinkov se je utrnilo v noči od 27. do 28. novembra, ravno oni čas, ko bi se zopet imel prikazati zgubljeni komet.
Klinkerfner je izračunal, da se popolnoma ujemata tira zgubljenega kometa in novega roja Andromeditov, ker so se utrinjale iz ozvezdja Andromcde. Ozvezdje se nahaja pod Kassiopejo, gledano od Severnice. Če je res ta roj utrinkov razbiti komet Biela, se mora zopet pokazati čez šest let in osem mesecev leta 1885. (Do tega časa, 1. 1872., se šc niso raztresli po vsem tiru, da bi se utrinjali vsako leto.) In res, leta 1885. je bila taka si-
jajna bakljada 27. novembra med 6. in 8. uro, kakor je še ni bilo popreje. Utrinki so naravnost deževali. S tem je bilo potrjeno, da je prah in pepel, ki je padal tiste dni na zemljo, bil nekdanji Bielajev komet.
Od tedaj je uplival Jupiter na njihov tir tako, da so prihajali že 23. novembra in nova motnja Jupitra 1. 1901. je razdružila tir utrinkov in zemlje. Od tedaj se tudi bielidi več ne pojavljajo. Za nas so izginili, kakor preje komet sam.
_ Utrinkov pada na dan, skozi vse leto več miljonov. Ko bi bil6 zadosti opazovalnic na vsem svetu, bi to tudi dokazali. Večina jih zgori že v višini krog 100 kilometrov.
Lahko si mislimo, kaj bi bilo, ako bi prišli vsi utrinki na zemljo, ako bi ne bilo ozračja. Koliko nesreč bi bilo dan za dnem! Na solnce se še upali ne bi. Tako pa zrak uničuje nebeško kanonado, tako je imenoval P. Secchi utrinke, in nas s tem varje številnih nesreč, obenem pa nam pripravlja lep prizor, kako
se »utrne zvezda« v brezkončen prostor. * * *
Skoi vso Afriko se je vozil v avtomobilu francoski stotnik Delingetie v spremstvu svoje žene. Odšel je iz Algera, prišel .ie v Kapsko mesto.
Velikanska ledena gora. Parnik :,Paris< je na patu iz Amerike v Evropo prišel blizu ledeue gore, ki je bila dva kilometra dolga in je štrlela 70 metrov iz vode ven. Znano je, da je taka gora s '/s pod vodo; torej ca. 500 m.
Demonstracija psov. Mestni svet v Vrati-slavi (Breslau) na Nemškem je zvišal pasji davek. 5000 psov vseh pasem je nato pred mestno hišo proti previsoki odmeri davkov protestiralo. Lastniki so jih peljali na vrvicah, v vrstah so marširali, nosili so lepake s sarkastičnimi opombami. V veliko veselje gle-davcev so kakor na povelje vsi naenkrat začeli lajati.
Milijonski dar. Odredba francoske vlade pooblašča akademijo znanosti, Ja sprejme volilo gospoda in gospe Assan Fuad Dina v znesku enega milijona frankov. Volilo je namenjeno nabavi astronomskih in meteorologičnih aparatov.
Za plakatorje! Občinska uprava v Rimu je sklenila, da se smejo lepaki prilepljati samo na za to določenih stebrih .
Prelcomorski radio. Italijanska vlada je dovolila za napravo prekomorskih radio-stacij 600 milijonov lir v šestih letnih orokih.
Od raznašavca časopisov do prvega ministra. V avstralski državi Novi Južni Waltj je prevzel sestavo ministrstva poslanec Lang. Ko jc bil star sedem let, je raznašal časopise, z devetimi je delal na kmetih, štirinajst let star jc vozil omnibus, dvajset let star jc bil agent s hišami in posestvi, j 37 leti jc postal poslanec.
Krvavi okraj. Ta lepi naslov ima 19. okraj v Ciicago. Zadnjič so ubili tam dva policista. Nato je 32 izborno oboroženih policijskih oddelkov okraj pregledalo. Aretirali so 225 oseb, zaprli so 48 žganjetočev in so zaplenili 600 sodov s 1500 gjlonami alkoholnih pijač. Ga-lona je dobre štiri litre in pol.
Krvosese ribe. Beseda krvoses (vampir) pride od netopirja, o katerem so prej mislili, da živi od krvi, ki jo sesa živim živalim. Veliko je pa v resnici rib, ki imajo to lastnost. Že stari nam pripovedujejo strašne reči o neki taki ribi, ki s sesanjem ladjo tako nase pritegne, da se ne more naprej premakniti. Ta riba se imenuje remora. Sedaj vemo, da je samo tako velika kot slanik in da torej njene
sesalne zmožnosti niso tako ogromne. Ima sesalno napravo zadaj na glavi in se prime ladje tako močno, da ji ni treba plavati. Nekaj podobnega je lampreta, koje z zobmi opremljeni jezik se vgrebe v meso in kri žrtve. Neke vrsta jegulja ima tudi tako navado. Najhujši vseh krvosesov je pa navadna pijavka, ki jo dobiš po vsem svetu. V tropski Ameriki je tako močna, da umori mule ia druge velike živali.
Nova šolska klop. Tržačana Cargnelut in Beier sta napravila novo šolsko klop, ki so jo vpeljali že v več zavodih in je bila na didaktični razstavi v Firenzi odlikovana z zlato
kolajno.
Takih potrebujemo. Newyorški bankir George Blumenthal je naklonil univerzi v Parizu že večkrat velike vsote. Sedaj ji je dal spet milijon frankov v namen razvoja francosko kulture.
Prenos maharadže. Poročali smo že, da je umrl v Parizu gvaliorski maharadža ali knez. Sežgali so ga, pepel so pa dejali najprvo v predal iz cbenovine, okrašen s srebrom, nato pa v sarkofag iz belega marmorja. V posebnem vlaku so prepeljali pepel v Marseillc, nato pa na posebni ladji naprej v daljno Indijo.
Platina v Južni Alriki. Nekemu Italijanu je povedal tovariš na smrtni postelji, da se nahaja sto kilometrov od mesta Saliybury v Južni Afriki platina. Deset let je nato Italijan iskal, izdal je vse svoje prihranke. Slednjič jc j dragoceno rudo vendarle dobil. Neka družba, I ki se jt> takoj osnovala, mu je ponudila 160.000 i funtov, če ji prepusti pravico izkoriščanja. To t je 44 milijonov dinarjev.
Kemiku Liebif • so postavili poleg Rihar-da Wagnerja v Walhalli pri Regensburgu spominski doprsni kip.
Prav je povedal, K. Huysmans je sedanji belgijski naučni minister. Svojčas je bi! učitelj in ga je naučno ministrstvo zaradi njegovega političnega prepričanja odstavilo. Ministrskemu osobju se je sedaj takole predstavil: »Vi ste tudi odgovorni, da sem sedaj minister. Pred 25 leti ste me odstavili in sera postal nato politik. Torej mi nikar ne zamerite, da stojim kot minister pred Vami.«
Gledališka mizerija. Po vsem svetu je doma. iSedaj jc napovedal konkurz s pasivom 1,700.000 švedskih krod A. Ranft, neomajni »gledališki kralj < v Stockbolmu, lastnik številnih gledališč in odrov v glavnem mestu in na deželi.
Varstvo umetnin. V Milanu preurejajo mestni načrt. Vprašali so strokovnjake, katera poslopja se pri preuredbi ne smejo podreti. Odbor je imenoval okoli sto poslopij iz različnih stoletij, ki naj kot umetnine ostanejo poznejšim rodovom ohranjena.
Camille Flammarion. V njegovi oporoki beremo nekaj določil, ki niso vsakdanje. Tako na primer: »Želim, da vzamete moje srce ven iz telesa in ga izročite mojemu rodnemu kraju Mor.tigny-le-Roi, kjer je prvič bilo.« Svojemu rojstnemu kraju je zapustil tudi majhno posestvo, svoj marmorni kip in oljnati portret.
Državne tajnosti. Nekega dne jc sedel neki angleški državnik v veži velikega hotela v prijetnem razgovoru s svojim prijateljem. Med pogovorom se mu približa mlad fant in ga proseče nagovori: »Gospod, ali bi lahko za trenutek govoril z Vami?« »Prosim«, je odgovoril državnik. Fant je peljal državnika daleč proč v drug kot in sc delal, kakor da mu ima nekaj izredno važnega povedati. Na oddaljenem mestu mu pravi: »Sem urednik lista X. Prosim Vas, ali bi mi povedali svoje mnenje o vnanji politiki vlade?« Gospod se je
zamislil, potem pa je peljal fanta daleč nt(
okrog skozi razne dvorane in po vseh mojo, čih hodnikih. Ko se je končno ustavil, j« rekel: »Oprostite, gospod, da Vam povem, da o tem prav nič vem!«
Rotschild za Palestino. Baron Edmuad Rotschild je daroval za zgradbo velike elefe. trične centrale v Palestini 100.000 funtov Step. lingov.
Dobri davkoplačevalci L. 1923. je bilo h Združenih državah Severne Amerike 86 bogatašev, ki so plačali vsak nad 1 milijon dolarjev dohodninskega davka. Skupno so plačali 135.788.475 dolarjev. Take davkoplačevalce bi bilo treba naročiti iz Amerike.
Preveč konj. V državi Montana v Ameriki bodo obkolili in postreljali okrog 400.000 divjih konj, ker jih ne morejo udomačiti in ker bi bili v dobi avtomobilov in aeroplanov itak odveč.
Radio-koncerti ne vlečejo več? Ameriška družba Radio-Corporation, ki zabava Amerikance z radio-koncerti, je v 2. četrtletju preteklega leta izkazala 2 milijona dobička, letos v isti dobi pa 391.000 dolarjev izgube. Ni več novo, pa ne vleče.
Strahote zračne vojne. Če bi danes izbruhnila vojna, bi bilo baje že samo francosko zračno brodovje v stanu, na enem samem poletu obshti sovražnikovo državo skoro s 100 tisoč kilogramov razstreliva. In če bi se to ponavljalo vsak dan! Država, ki bi se s svojimi zračnimi silami ne mogla ubraniti sovražnika, bi se morala podati na milost in nemilost. Saj bi bila kmalu vsa opustošena; železnice bi bile razdrte in bi ne bilo mogoče prevažali čet, ne orožja in provijanta; pristanišča bi bila kmalu uničena in ladje same izpostavljene napadom iz zraka. V tej vojski prihod-njosti bi ne bilo zaledja, ampak vse bi bila enf>. sama vroča fronta.
Črnomelj Cerkveni pevski zbor iz Podzemlja, pomnožen s člani pevskega zbora iz Mokronoga, [xxl vodstvom g. J. Kolta, kaplana i/. Podzemlja, in s pomočjo g. M. Tomca, kaplana iz Mokronoga kot organista, je priredil meseca julija v Beli krajini štiri koncerte: v Podzemlju, v Metliki, v Semiču in pri nas v Črnomlju. Na programu so bile večinoma nove modeme cerkvene skladbe, po največ od Premrla. In ravno to jo bil menda namen vodstva, da se tudi podeželska publika seznani s takimi skladbami, ki jih drugače le redkokdaj sliši. Ce upoštevamo materijah s katerim je vodstvo nastopilo, ne smemo šteditj s pohvalo in s priznanjem. — Oba voditelja sta pokazala s tem nastopom lepe zmožnosti, umevanje za cerkveno glasbo in velik trud, ki sta ga imela pri vajah. — Samo organistu se je, vsaj iz početka, poznalo v registriranju, da ni vajen našim orgijam, ki so starejše Goršičevo delo. Gospod orga-nist pri spretnljevanju zelo rad figurira v višjih legati; lo je sicer lepo. a ne sme pa biti prepogosto, da se slušatelj ne naveliča. Zbor je ubogal pevovcijo, kar se tiče ritmike in dinamike; samo štakato se mu ni vsakikrat posrečil in nam ni vedno ugajal! to pa je bol j stvar, oziroma umevanje pevovodje. Med moškim in med ženskim zborom se je pokazala neka verzel; tega je bil kriv alt, ki je bil v tem zboru prešibek. Moški so peli večkrat nerazločno, tako da nismo razumeli, kaj da pojo: to pa je bil pogrešek, in lo prav posebej, če pomislimo, da so peli skladbe, katerih bese/lilo je bilo mnogim poslušalcem nezjiauo. Kar se tiče udeležbe, smo zvedeli, da nikjer ni bila tako številna kakor ravno pri nas. Med poslušalci smo opazili tudi gg. uradnike, kateri so s tem pokazali svoje zanimanje za cerkveno glasbo. Z velikim zanimanjem je sledil proizvajanju in se o prireditvi laskavo izrazil revident in tukajšnji posta-jenačelnik g. Kožnnc, ki je sam izvrsten glasbenik in komponist, zjian po svojih skladbah, ki so jih nekdaj prinašali »Novi akordi«. Kar nam je pri navzočih poslušalcih prav posebno dopadlo, je bilo to, da so se zelo lepo in dostojno vedli, kakor da bi se nahajali pri službi božji. Želimo, da bi se taki koncerti večkrat prirejali, da bi se na ta način vzbujalo zanimanje za lepo cerkveno petje.
Otroka kapitana GrmU. "
(Potovanje okoH sveta.) Sftaancosfel spisal Jnies Verne. — Poslovenil A. B.
Popotniki so bili nekoliko utrujeni, saj so pa (ndi imeli za sabo pot osemintridesetih milj. Z ve-»eljem so pozdravili uro, ki jim je prinesla zaželje-iiega počitka. Vtaborili so se na bregu deroče reke Nequem, ki je pravzaprav hudournik, čigar kalne vode dero med visokimi rdečimi čermi. Pri nekaterih geografih ima Nequem tudi ime Ramid ali Camoe. Izvira v enem izmed jezer, ki so znana samo Indijancem.
Noč in naslednji dan nista prinesla ničesar, kar 6i bilo vredno omeniti. Hodili so hitro in srečno. Trdna tla in ne prehuda vročina sta pospeševali potovanje. Le proti poldnevu je bilo solnce malo pre-reč radodarno s pretoplimi žarki. Na večer so se nakopičili oblaki na jugozapadnem koncu obzorja, kar pomeni v teh krajih, da se v par dneh spremeni vreme. Patagonec je bil preveč vajen, da ne bi tega 6poznal na prvi pogled. S prstom je pokazal zemlje-piscu progo na zapadnem nebu.
>Že prav, razumem,« je odgovoril Paganel. Nato Se je obrnil k tovarišem: 2Glejte,« je dejal, >vreme se bo spremenilo. Imeli bomo lep »pampero«.
In razlagal jim je, da je pampero zelo pogosten v argentinskih ravninah. To je močan veter od jugo-zapada,, ki je zelo suh in zelo oster. (Primerjali bi ga lahko s kraško burjo.) Talkav se ni zmotil. Vso noč je brila ostra sapa. Ubogi ljudje so se tresli v jvojih plaščih, ki so jim hili vse premalo. Konji bo lolegli jx) tleh, ljudje pa so »e stisnili k njim v gosto jopico. Glenarvan se je bal, da bo zamuda prevelika, ^ bo vihar razsajal šc naprej, toda Paganel jc po-ledal na tlakomor in ga potolažil:
:> Navadno trajajo pamperovi viharji tri dni. vfivo trekro v konamatanv ab nazuamuJe X\*»liko Uotovostio.
Če pa se začne živo srebro vzdigovati — in to je v našem slučaju — tedaj smo ga po par urah hudega livjanja rešeni. Bodite brez skrbi, dragi prijatelj, ob zori bo nebo zopet čisto kot ribje oko.«
>Govorite res kot knjiga, prijatelj Paganel,« je odgovoril Glenarvan.
»I saj sem tudi kakor knjiga. Prosim, da me po svoji volji prelistavate, kakor Vam drago.«
In knjiga se ni motila. Ob enih zjutraj se je sapa nenadoma polegla. Vsi so se podvizali, da se po-krepčajo s spancem. Drugo jutro so vstali čili in čvrsti, posebno pa Paganel, ki je začel že na vse zgodaj s svojimi španskimi vajami in se vrtil okrog Talkava kot priden kužek.
To je bil štiriindvajseti dan oktobra in deseti dan po odhodu iz Talcahtiana. Triindevetdeset milj je še ločilo popotnike od mesta, kjer prereže reka Colorado ali Rdeča reka sedemintrideseti vzporednik, to se pravi tri dni hoda. Ves čas popotovanja po amerikanski celini je prežal Glenarvan na priložnost, da bi naletel na kakega domačina. Hotel je povprašati s Patagončevim posredovanjem (s katerim se je — mimogrede rečeno — Paganel že zelo dobro razumel), če jim je kaj znano o kapitanu Grantu. Toda hodili so po poti, koder hodijo Indijanci le poredkoma, kajti glavne ceste, ki peljejo iz Argentinije h Kordiljerem, so vse bolj proti severu. Tako niso srečavali ne blodooih indijanskih plemen in ne onih, ki so stalno naseljena ter žive pod vlado svojih starešin-ltacikov. Če se je slučajno pokazal v daljavi samoten jezdec, jo je hitro popihal; oči-vidno mu je bilo jako malo na tem, da bi se seznanil z neznanci. Taka-le četa je bila sumljiva vsakemu, ki se je podal v samoto, tako roparju, ki se je ob pogledu na osem dobro oboroženih mož in ravno-toliko dobro osedlanih konj previdno umaknil, kakor tudi popotniku, ld jc mogel v tej neizmerni samoti videti v njih ljudi s slabimi nameni. In tako se je zgodilo, da niso mogli govoriti ne z roparjem, ne s Doootmkom. Glenarvanu ie bilo zaL da ni srečal
niti tolpe rastreadorjev (pustinjskih roparjev), pa če bi tudi imel začeti pogovor s puško. Če je Glenarvan obžaloval, da ni bilo Indijancev, ki bi mu dali pojasnil, so vendar izvedeli nekaj, kar .je izredno govorilo za Glenarvanovo tolmačenje listine.
Večkrat je njihova pot križala pampske steze, med drugimi tudi zelo važno cesto, ki pelje iz Car-mena v M en dozo. Spoznali so jo lahko po brezštevilnih okostjih domačih živali, mul, konj, ovac in ovc; pot so kazale kosti, ki so jih raznesle roparske ptice in ki jih je obelil dež. Bilo jih je na tisoče in tisoče, med njimi brez dvoma tudi človeške kosti, ki so razpadale v prah s kostmi najponižnejših domačih živali.
Doslej ni Talkav niti 7. besedico omenil ali povprašal, čemu gredo naravnost in po travnikih brez poti. Vedel je le toliko, da popotniki ne mislijo na nobeno izmed znanih pampskib poti. Vedel je, da tako ne pridejo do nobenega mesta, nobene vasi, da, niti do nobenega selišča argentinske pokrajine. Vsako jutro so sc obrnili proti vzhajajočemu solncu, vsak večer so jih greli žarki zahajajočega solnca naravnost v hrbet. Kot vodnik se je moral Talkav Čuditi, ko je videl, da ne le ne vodi sam, ampak da vodijo drugi njega. Čeprav se mu je zdelo vse to v resnici čudno, vendar je zbog nevsiljivosti, ki je Indijancem prirojena, molčal, ko so križali manjše steze. Tistega dne pa, ko so prišli do glavne ceste, ni mogel več molčati. Ustavil je konja in se obrnil k Paganelu:
»Cesta proti Carmcnu, je dejal.
—	Seveda, dragi Talkav, je odgovoril aemTJe-pisec v svoji najčistejši španščini, pot iz Carmena v Mendozo.
—	In mi ne pojdemo po njej? je povzel Patagonec.
—	Ne, jo odvrnil Paganel,
—	Gremo torej?
—	Vedno proti vzhodu.
—	To se pravi nikamor.
—	Kdo ve?'
111 = 111= l!l=lll=
l
m=ms
EIUSUI
Gospodarstvo.
Mednarodna trgovska zbornica.
Pred kratkim se je vršil v Bruslju kotigres •mednarodne trgovske zbornice, ki je vzbudil po celem svetu zanimanje za to institucijo. Na kongresu so delegati iz evropskih držav in -Amerike razpravljali o mednarodnih gospodarskih problemih in so ugotovili smernice za enotno postopanje v vseh važnejših vprašanjih
V	vsaki državi ima mednarodna trgovska zbornica dve vrsti članov: 1. so to gospodarske korporacije: trgovske, obrtniške in industrijske zbornice, zveze bank, zveze industrije in sploh gospodarska društva splošnega značaja. 2. so člani lahko posamezna podjetja, ki se priključujejo zbornici v svrho skupnega delovanja.
V	vsaki državi je osnovan državni komite, ■ki združuje vse pod 1. in 2. navedene člane 'zbornice. Tudi v naši državi obstoja tak komite, ker so vse trg. zbornice člani mednarodne trgovske zbornice.
Mednarodni značaj zbornic, ki je neodvisna od držav nesubvencionirana korporacija, prihaja vedno bolj do izraza. Vršili so se že 4 kongresi, ustanovitveni v Parizu (1920), v Londonu (1921), v Rimu (1923) in v Bruslju (1925).
Člani navedeni pod 1. so mogli poslati na kongres 1 do 10 delegatov. Zastopstvo posameznih držav v upravnem odboru je odvisno od veličine zunanje trgovine dotičnih držav. Zbornica ima v Parizu glavno tajništvo; vsaka država imenuje upravnega komisarja, iki mora biti v Parizu in vzdrževati zvezo med Zbornico in državo, katero zastopa.
Največ članov je iz Amerike; po najnovejših poročilih je sprejeta tudi Nemčija.
Zbornica se bavi z vprašanji splošno go« spodarskega in tehničnega značaja kakor n pr. poenostavljenje carinskih formalnosti, odprava dvakratnega obdavčenja, enotno čekovno pravo, kodifikacija trgovskih uzanc itd. Omeniti je še dalje, da je zbornica ustanovila razsodišče, ki za male stroške in hitro rešuje mednarodne trgovske spore.
Letošnji pridelek sliv v naši državi. Le-
tosnii pridelek sliv bo znašal v Bosni 10.000 do 12 tisoč vagonov. Za ivoz bo preostalo okoli 2000 vagonov. Lani je znašal izvoz samo 200 vagonov. V Srbiji je letina sliv kvantitativno in kvalitativno boljša kakor v Bosni.
Stanje hmelja v Vojvodini. Iz Novega Sadu poročajo, da bo letošnji pridelek hmelja v Vojvodini radi dežja dosegal le 60 odst. •lanskega. Tudi kvalitativno je letošnji hmelj trpel. Obiranje se prične okoli 20. t. m. Cene eo za letošnji hmelj 4000—5000 Din, za lanski pa 3.500 Din. Lanskega hmelja je šc v zalogi 600—800 stotov.
Licitacija imovine firme bratov Winkle v Sevnici. Na podlagi odločbe ministrstva prav-
de sc bo prodala na javni ustni licitaciji celokupna premična in nepremična imovina bratov Winkle v (Sevnici dne 16. septembra. _
Vzklicna cena za imovino firme Bratje VVinkle znaša 1,815.000 Din, privatne lasti obeh bratov pa 190.000 Din.
Alpine Montan gre po svojih potih. Kakor poročajo dunajski listi, je pisala Alpinska montanska družba zvezi avstrijske industrije, da hoče hoditi po lastnih potih in da hoče svojim zahtevam pripomoči do veljave brez pomoči železopredelujoče industrije in da bo ukinila vse ugodnosti za to industrijo, obenem pa hoče sama začeti s fabrikacijo predmetov, ki jih do &edaj ni produciurala.
Produkcija železne in svinčene rude v Avstriji. V drugem četrtletju letos sta Štajerska in Koroška producirali 3,199.000 met. stotov železne rude napram 721.000 v prvem četrtletju letos. — Svinčene rude je v maju letos producirala Pliberška unija S.700 met. stotov v juniju pa samo 5.800 met. stotov.
Zopetni padec poljskega zlata. Prejšnji teden je poljski zlat zopet padel. Po intervenciji poljske Narodne banke se je poljski zlat zelo približal pariteti, toda na koncu tedna je ponovno oslabel.
Novi eksportni železniški tarifi v Češkoslovaški. S 15. avgustom t. 1. stopijo v veljavo na češkoslovaških državnih železnicah novi eksportni tarifi. Ti novi tarifi pomenijo znatno poenostavljenje v primeri z dosedanjimi določbami. Tovorne postavke niso i spremenjene.
Karteli v češkoslovaški industriji stekla. Pred kratkem so stopile vse tvornice stekla za okna v Češkoslovaški v kartel. Sedaj poročajo, da se bližajo koncu tudi pogajanja drugih vrst steklarske industrije.
Ogrska zunanja rgovina. Po uradnih po-datikh je znašal v prvi polovici letos uvoz na Ogrsko 333 miiljonov zlatih kron napram 298 milijonom v prvi polovici lanskega leta. Izvoz pa je bil v prvi polovici letos 272 milijonov, v prvi polovici lani 240 milijonov zlatih kron. Pasivnost je ostala prilično neizpremenjena.
Tržaško ladjedelstvo. Prod kratkim so v Trstu spustili v morje motorno ladjo -Cellina' za Navigazione Libera Triestina z nosilnostjo 9000 ton. Poleg tega se nahaja še v delu cela vrsta velikih motornih ladij. Medtem sta dve največji motorni ladji sveta Romalo.' in - Re-mov, vsaka po 11.000 ton.
Obtok bankovcev v Franciji. Po izkazu Bancjue de France je znašal obtok bankovcev dne 6. t. m. 45.334 milijonov frankov, kar pomeni napram prejšnjemu izkazu povečanje za 838 milijonov frankov.
Fordovo tvornice. Ford Conipany je prosila turško vlado za ustanovitev tvornice avtomobilov v Carigradu, ki bi zalagala Balkan in Turčijo. Iz Kopenhagna poročajo, da bo tamkajšnja Fordova tvornica opustila radi previsokih produkcijskih stroskov obrat.
Industrijski oddelek na Jadranski razstavi. Ta oddelek Jadranske razstave je izredno zanimiv, ker nam kaže gospodarske vire
Dalmacije. Posebno se odlikujejo sledeči oddelki: oddelek parobrodnih društev z modeli ladij in ladjedelnic; poleni oddelek pomorskega ribolova z vsemi atributi; rudarstvo (tupina, bauksit, marmor, asfalt) ima lastne sobe in paviljone; dalje so zanimivi oddelki slovitih dalmatinskih likerjev, kouzervnih tovarn za ribe, vinogradništva, stavbarstva itd. Izredno zanimiv je prirodoslovni muzej, ki nam nudi pregled dalmatinske favne iu flore. Za širše občinstvo je posebno privlačen oddelek za narodno umetnost: čipkarstvo, zlatarstvo, preproge, lesorezba. V veliki dvorani realke so razstavili svoja dela jadranski upodabljajoči umetniki, 28 po številu; v foyerju gledališča so pa razstavili Medovič, Bukovac in Rondič. Jadranska razstava ostane odprta do 25. t. m. obiskovalcem je dovoljena polvična vozna cena.
Dolmatinska marmorna industrija. Poleg lupine odnosno cementne industrije zavzema v dalmatinskem gospodarstvu važno mesto marmorna industrija. O njej nam nudi Jadranska razstava dosti jasen pregled. Tu vidimo slike o lomljenju in odvažanju marmorja na žago, uredbo marmornih žag itd. Dalje najdemo tu kose najrazličnejšega dalmatinskega marmorja: rumenega, rdečkastega, mešanega, črnkastega, planit?, neorita, dernjita, zernita, sedranita in drugili vrst. Vsak, ki obišče Jadransko razstavo, si bo ta oddelek gotovo s posebnim zanimanjem ogledal.
Zračni promet med Češkoslovaško in Italijo. Med Češkoslovaško in Italijo sc v kratkem začno pogajanja za reden zračni promet med Prago in Trstom.
Tupina. Na Jadranski razstavi v Splitu je posebno zanimiv oddelek za tupino, iz katere se izdeluje cement, ki tvori glavno panogo i dalmatinske industrije. Na razstavi vidimo dia-j grame vzdolžnih in povprečnih prerezov tu-! pinolomov, analize iz 1. 1925., tlorise, stati-| stiko produkcije in izvoza tupine cd 1. 1915. ! do 1925., oscilacijo cen tupine, vrednost pro-j dukcije in izplačanih delavskih dnin. Dalje so ! razstavljeni večji in manjši kosi tupine, potem j slike o kopanju in vkrcanju tupine na ladje itd.
kreditna 230 den., Merkantilna 101—104, Praaredi-ona S08—815, Slavonska 65—67, Kreditni zavod
175—185, Sirojnc. tovarne 95—123, Trbovlje 335 3-18, Vevče 100—108, Nihag 38—42, Stavbna družba 165—180.
Zagreb. Hrv. eskomptjia 112—113, Kreditna, Zagreb 108—112, Hipotekama, Zagreb 63—63.50, Jugobanka 97—08, Praštediona 810—850, Ljublj. kreditna 225, Stavenska Ho—66, Eksploatacija 54— 55. Sečerana 400, Nihag 12, Gutman 370—375, Sla-veks 140—115, Slavonija 45—16, Trbovlje 340. Vevče 105, 7 odstot. invest. posoj. 78, vojna odškodnina 277— 278.
Dunaj. Podunavsko-savsko-jadranska 80.5, Alpine 30.52, Greinitz 14.3, Kranjska indu&tr. —, Trbovlje 43.41, Hrvatska eskomptna 14.9, Leykam 17.9, Jugobanka —, Hipobanku 7.8, Avstr. tvor. za dušik —, Gutmann —, Mundus —, Slaves —, Slavonija 5.1.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Hrastove vozovne deščice 1. in ti. vrsta, 43 ram—2.65 m, 53 mm do 2.85 m, fco meja (2-3 do 43 nun, 1-3 do 53 ram) 1300 den., testoni, mor.te, fco meja 565 bi., drva bukova, do 10 odstot. okroglie. 1 m dolž., fco nakl. postaja 10 vag. zaklj., 18.40. — Žito in polj. pridelki: Pšenica bncka, par. Ljubljana 320 bl., oves bosanski, par. Ljubljana 210, laneno seme, to o T iubljaha 500 den.
Prvotno razglašen občni zbor za društvo >Vrt-
nr.rska šo!a< bo šole jeseni.
vestnik.
BORZA.
10. avgusta 1925.
DENAR.
(sirih. Belgrad 9.25 (9.25). Berlin 122.60 (122.60), Italija 18.50 (18.45), London 25.0150 (25.01), N'ewvork 515 (515), Pariz 24.07 (24.60X Praga 15.55 (15.55). Dunaj 72.50 (72.47), Bukaješt 2.70 (2.65), Sofija 3.75 (3.65).
Zagreb. Berlin 13.19—13.29, Italija 199.13— 201.55 (201), London 269.64-271.64 (271), New-vork 55.53-56.13 (55.75), Pariz 269.64—271.64 (260), Praga 164.65—166.65 (165.75), Dunaj 7.81— 7.91 (7.85), Curih 10.825—10.905 (10.85).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.675, Budimpešta —, Kodanj 161.80, London 34.45, Milan 25.44, New-york 709.20, Pariz 33.12, Varšava 125.50. — Valute: dolarji 706.—, angleški funt —, franc. frank —, lira 25.52, dinar —, češkoslovaška krona 21.—.
Praga. Devize: Lira 157.875, Zagreb 60.5, Pariz 163.95, London 163.95, Ne\vyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odstot. invest. posoj. 75—80, vojna odškodnina 279—281, zastavni listi 25 den. kom. zadolžnice 25 den., Celj. posoj. 201—205, Ljublj.
ToTc.rišire dijakinje! V četrtek, t3. t. m. zve-čer se zberemo ob tri čert na 6 na glavnem kolodvoru, nakar se odpeljemo z večernim vlakom v Kamnik. Zato pridite v Ljubljano istega dno dopoldan ali popoldan. Zglasite se takoj po prihodu v Ljudskem domu III. nadstr., kjer dobite še nekatere informacije. Prosimo, da se tudi ljubljanske dijakinjo zglase v četrtek od 8—12, ali 1—4 v sobi. One, katere se zborovanje ne morete vdeležiti že v četrtek, pridite v soboto zjutraj s prvim vlakom v Kamnik, kjer vas bedo na kolodvoru pričakoval«* ostale tovarišicc. Hrano vzemite po možnosti s seboj, vendar bo pa tudi za kaj toplega preskrbljeno. Enako je preskrbljeno tudi za prenočišče. Radi vožnje preberite tozadevni oglas v Slovencu od 8. t. m. Vsi oglasi, ki so v dijaškem vestniku, veljajo tako za dijake kakor tudi za dijakinje!
Dijaški dnevi r Kamniku in pri sv. Primo. žu. Zborovanje je pripravljeno. Treba te še, da se ga udeleži vsajt naš dijak in dijakinja od blizu in daleč, saj mu to nudi obenem najlepšo priliko, da malo potuje po domovini
Akademiki imajo svoje posebno zborovanje 15. avg. v kaplaniji; srednješolci v Kamniškem domu; dijakinje v deški ljudski šoli. V vsem sc obračajte na rediteljstvo!
Srenja (spisal Jalen), ki jo igrajo igralci "-Bistrice • v soboto 15. avg. po litauijah, bo za dijake brez vstoipnine.
Za izlete prinesite s seboj pelerine, palice, daljnoglede, nekaj hrane.
Petje. Peli bomo, kolikor se bo dalo. Tudi pri naših skupnih mašah. Zato se pevci držite vedno bolj skupaj. — Vse nadaljne informacije bo dobil vsak pri dohodu v Kamnik v posebni pisarni.
Našel se je dne 1. avgusta brevir Horae diup> nae pri dolenjskem vlaku. Lastniku se vrne v zbirališču najdenih stvari, Ljubljana, Glavni kolodvor Izgubil se je 9. t. m. pri kopanju ob Sori blizu žel. mostu v Medvodah zlat prstan z enim kamnom. Pošten najditelj so prosi, da ga odda proti odškodnini na policijo.
Naroiajfra ,$Sov@nca'l
Specialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LDDOTIK BARAGA Ljubljana, še,e&ašl1lloa^,io;o6/,
VAJENCA
s primerno šolsko izobrazbo ter znanjem slovenskoga in nemškega jezika, se sprejme v trgovino. Hrana in stanovanje v hiši. Anton Petek, Slov. Konjice.
Vajenca
14 let starega, s primerno šolsko naobrazbo, sprejme A. SUŠNIK, železnina — Ljubljana.	5195
Mesar, pomočnik
in vajenec sc sprejmeta pri ADOLF ŽABJAK, mesar — Ljubljana,	5219
Iščeta se dve dobri
služkinji
ia dve holjši rodbini. Pisali za pogoje na; I. RISTIČ — Bos. Šamac.	5218
POHIŠTVO
naprodaj. — Emonska cesta št. 2, I. nadstropje. 5242
ženitna ponudba.
Premožen Amerikanec, star 56 let, išče v svrho ženitve gospodično ali vdovo brez otrok, staro 35—42 let, čedne zunanjosti, mirnega značaja. dobro gospodinjo. Pogoj neomadeževana preteklost. Ponudbe, po možnosti s sliko, je poslati s polnim naslovom na upravo lista pod šifro: Dobrosrčna 5241.
Naprodaj ie lepa
STAVBNA PARCELA
zasaien vrt ca. 1100 m' — suha, peščena lega, Poljanski okraj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5227.
Slovo.
Zapustivši Rajhenburg, se tem potom poslavljam od vseh znancev in se iskreno zahvaljujem za vso izkazano mi ljubeznivost in za vse usluge, izkazane mi tekom mojega večletnega službovanja v Rajhenburgu.
Raihecburg, 8. avg. 1925.
Inž. Bohuslav Marek.
Prodam
ZLATE CEKINE
po 100 kron in kupim one po 10 kron. — Naslov pove uprava lista pod štev. 5224.
Enonadstropno HIŠO lepo, prodam s hlevom, drvarnico in sad. vrtom. Zraven farne cerkve v Preski. Od žel. post. Medvode pet minut. Pripravna za trgovino, obrt ali letovišče. V lepem in promet, kraju. - Fr. JENKO, sedlar, Medvode 3.
KLEČALNIK
dobro ohranjen iz črešnje-vega lesa, ugodno naprodaj. Naslov v upravi pod 5214.
V prijaznem m^stu Slovenije se proda na lepem prostoru
pritlična HIŠA
z vrtom po ugodni ceni. -Kje, sc izve v upravi 5174.
Snažno, prazno SOBO
išče gospodična. - Upravi lista pod: »Uradnica« 5203.
vzamem za dva ali tri mesece proti dobri odškodnini v najem. Po možnosti pogon z ogljem. — Ponudbe pod »Tovorni avto« št. 5123 na upravo »Slovenca«,
KOSTANJEV TANIN SKI LES
kupujem vsako količino, na progi Ljubljana — Karlo-vac in Ljubljana — Zidani most — Zagreb. Dobava do 15. septembra 1925. — Ponudbe z naznako količine in cene je poslati na DRAGO HADL, Novo mesto. 4940
Pozor!	Pozor!
DIRKALNO KOLO
poceni naprodaj. - Naslov: ' Štefan Braun, Tržaška c. 4. , Ogleda sc lahko opoldne od
1 12. do pol 2.	5220
CHRISTOFOV UČNI ZAVOD V LJUBLJANI
Klavir
salonski, dobro ohranjen, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista pod štev. 5244.
POHIŠTVO.
Naslov v upravi lista. 5243
najstarejša in najbolje obiskovana. drž. koncesionirana zasebna šola za stenografijo in strojepisje — vpisuje za Naprodaj je dobro ohranjeno šolsko leto 1925-26 vsak dan na Domobranski cesti štev. 7. — Korespondenčno pismo. — Debata. — Desetprstni sistem. — Priprava za učiteljski izpit iz stenografije in strojepisja. — Veliko pisalnih strojev raznih sestav. — Vpisnina 10 Din, mesečna šolnina 120 Din. Zavod preskrbuje absolventom službe.	5230
S.
Okrajni zastop t Laškem odua naj<
boljšemu ponudniku delo temeljitega prepleskanja okrajnega mosta čez Savinjo v Laškem. — Interesenti, ki dobijo potrebna navodila pri podpisanem gerentu, naj si ogledajo most in naj vpošljejo ponudbe do 20. avgusta 1925 na Okrajni zastop v Laškem.	Gerent; dr. Roš.
aaBCIKBM HHMBt
g WoSiova ulica 1.JI.
■I ■ Telefon ilev. 66. m _ M

je naprodaj v lepem mestu na Štajerskem, blizu kolo-dv ora, nova hiša, za vsako obrt pripravna, nov hlev, lep sadni vrt, prvovrst. njive, pripravne tudi za stavbo, lep travnik, 12 johov smrekovega gozda. - Zaradi družinskih razmer ugodno za kupca. - Dopise na upravo »Slovenca« pod šifro: »Šta.ersko« štev. 5161.
OcItfriCnc Iroraice
Zastopstvo m Jagoslavlto: Seienburgova 7. Hišo Ja<3ran§h€ banhe.
Oehauliaisv naiso^<3neiše in tia:cenejše elektromotorje, tur-IRUdVljajU. bogeneratorje in vse ostale električne stroje.
f» Ho* električne centrale, električne železnice, cuk-VliaUc. raril6j pivovarne, rudniške naprave itd. itd.
Obračajte se v vseh primerih na pisarno v Ljubljani! Poset inženirja brezplačno na razpolago.
e •
Mitni zavod za trgovino in s
LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslopju)
Obrestovani vlog, nakup in prodira vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujemi in krediti vsak vrste, Esliompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-depositi Itd. itd. Brzojavke: Uredit Ljubljana Tel. 40, 457. 518,805. 806
Izdala konzorcij Slovenca«, .
Odgovorni uredniki Josip Grošelj
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.