in
GLA

List slovenskih delavcev v Ameriki.
TZLZrON PX8AKHX: 4687 COSTLAKDT. 1	intered as Seooad-	Claaa MatUr, September U, 1903, at the Po* Oflee «1 Hew York, H. Y* odar the Aet of Oonj	[raaa of Ma	rah S, 1S79.	TELEFON PISARN	E: 4S87 OORTLANDT,
NO. 110. — ŠTEV. 110.		NEW YORK, THURSDAY, MAY 10, 1917. — ČETRTEK, 10. MAJA, 1917.			VOLUME XXV.	— LETNIK XXV.
Štediti je treba.
TRGOVCI KIMAJO ZADOSTNE ZALOGE, DA BI MOGLI VSEM VSTREČI. — ŽIVEŽA BO VEDNO MANJ. — VEDNO VEČJE VPRAŠEVANJE JE VZROK VIŠANJU CEN. — PAZITI JE TREBA NA VSAKO NAJMANJ&O MALENKOST. — PO PRIVAT NIH SHRAMBAH JE ZDAJ DOVOLJ HRANE. — TROŠENJE JE NARODNI GREH AMERIKE. — V AMERIKI VRŽEJO VSAKO LETO PROČ SKORAJ ZA SEDEMSTO MILJONOV UPORABNIH ŽIVIL.
(ktopodinj*. ki polni shrambo z raznimi živili, kakor s sladkorjem in moko. v želji. da bi njena dni/ina imela v slabih taMh kaj jesti, na 1a način sama nomam dražiti živila.
(iroctrwi m> popolnoma i/r»re-numili način prodajanja. Tudi proccrrsti raj« prodajajo > večjih kot v manjših količinah, kajti ta način je cenejii.
Izprt* videli rs so, da kupci želijo vrv kot pa more on sam ku-l»iti. In ako sedaj naroči kupci* 'JO funtov sladkorja, mu ;ra more trgrovee prodati samo pet. Na t« na*-in ao trgovci primoranf *veto-vati svojim odjemalcem. da naj kupujejo samo od tlne do dne, kakor ravno potrebujejo.
Ako pa irospodinje kupujejo v veejih množinah in vee kot po-trrbujejo. tedaj že špekulirajo 7 živežem in naravna posledica je. errdo cene viaje.
Tako postopanje ni pravdno in je nepatrioti«'Do, kajti revnejše družin.- n»* morejo kupiti hrane za ve« mesec, ali eelo za dalje čaaa. tetu\eč kvečjemu a en teden in \*ri tem morajo plačati višje cene kot i>a bogatejše drniioe. ki kupujejo na debtdo.
V normalnih časth je bilo kupovati je na debelo pravilno, ker m iroNpodinja « tem nekaj prihrani. toda sedaj tudi t—*wei ne do bivajo Živil v i*ti mnogim kot
prej.
lVihodnjo zimo bo mogoče zelo malo živeža. Iz teca sledi. da bodo oni. ki (to v stanu kupiti večje množuH* iivil in za več časa. imeh dovolj hrane. <mi pa, ki niso tako sre«'ni. da bi razpolagali a Večjo mnoimo denarja, sploh ne bodo »nosrh kupiti potrebnega živeža.
1'ozuavatelji trjra pravijo, da je hrana, ki je prej le/.ala po skla-«ii«**ih. s«siaj po ki&ah v sliram bah. Pravijo, da je sedaj liranu liakopKeua po privatnih strani bah. kamor so je znesle skrbne eo«TKs1inje. katerim ni treba čakati konca Tedna, da jim prinese moz. ali roapodar tedensko plačo.
Da si rospodiaja. ako vidi, da nara&'ajo cene In t»i upanja, da bi se rutiale. preskrbi za prihodnost, j* priporočljivo. toda dobro je >aino za botra te jie družine.
Kaj bo v tem slučaju z revnimi družinami f
<Yne sladkorja s«? bodo višale dokler hodu popravwli zanj.
Zdaj pa je za vsakdanjo m>tr<-bo se dovolj aladkorja. Obeta se jako bora ta sladkorna letina in ni misliti da bi t>OMaI v jeseni dražji kot je ««daj. Mocoče je celo. da se poceni.
Iz tega razloga ni svetovati, da bi si »edaj kupovali večjih zalog sladkorja« temveč je na m?«tu da si počaka novega pridelka.
Kavno* isto velja o drugih pridelkih.
Ne kup*eimo zalog, katere lahko i hi jedo črvi in moli. temveč kupujmo v raaujAih množinah in pustimo živeti tudi revnejše sloje. —
svojo/»n med odpa<lke živil, ki predstav ljajo vrednost $700.000.000. To je dvakrat in pol obresti za svotc d<rločeno od kongresa za vojne iz <*atke. Najlažji način prislužiti ti obresti je varčevati z dobro in porabilo hrano, ki smo jo dosedaj metali med odpadke in v smeti.
Marsikatera gospodinja preživi eelo svoje življenje v razmišljanju koliko in kake vrste hrano mora hueti njen mož. Živila, ki jih pripravlja za njega, ocenja predvsem po njegovem okusu, ne da bi ime la kako določeno znaai je. kolike ■ tvarin potrebuje z azirom na ma j ščobo. beljakovine in ogljične hi-: drate. Veliko lažje bi bilo za ku harieo v kuhinji hi resničen pri- j hranek v preskrbi družine, če b?' se jo prehranjevalo po določen: formuli. To pa žalibog sedaj še n: mogoče. Izdelali so natančne formule za krmljenje živine, a so povsem bedasto pustili stično na straii glede prehrane človeških bi tij. Strokovnjaki, ki se pečajo ; živili, pa so določili, koliko potre buje povprečni človek na dan. Kot merilo se je vzelo človeka, ki dela precej z m&ieami in tak človek potrebuje vsaki dan naslednjo kombinacijo hrane:
Francoska komisija.
Maršal Joffr«. bivši ministrski predsednik Viviam in tovariši \ New Yoricn. — Prisrčen sprejem
Mesto New York je priredil« francoski komisiji, ki je dospeli včeraj sem. veličasten sprejem. P« ulicah dolenjega dela mesta je bi lo toliko ljudi, da je bil skoraj vej promet več kot eno uro prekinjen
Maršal Joffre je izjavil, da it nikdar ni imel takega sprejema tei ; da se ga bo spominjal do svoje smrti.
Joffre je bil že enkrat v New Yorku in sicer pred tridesetimi le ti. Lahko si je misliti kakšen utic so napravile nanj one izpretnem be, ki so se izvršile od onega čast do današnjega dne.
S kolodvora se je pripeljala ko j misija ob četrt na pet popoldne \ poleijskem čolnu "Patrol'' nr
Nemčija hoče mir.
V PONDELJEK BO GOVORIL V RAJHSTAGU DRŽAVNI KANCLER. — CENTRALNE OBLASTI BODO STAVILE NOVE MIROVNE PONUDBE. — SKORAJ VSE JE PREPRIČANO, DA BO KMALO SKLENJEN MIR. — DELNO PREOSNOVANJE NEMČUE. — NEMŠKEMU CESARJU BODO ODVZELI VELIKO PRAVIC. — DELO USTAVNEGA ODBORA NEMŠKEGA DRŽAVNEGA ZBORA. — LIBERALNI ELEMENTI. — OPROSČENJE NEMŠKEGA NARODA. —
> ' « 0 » u
Kodanj, Dansko, 9. maja. — Iz '3erlina je dospelo noeoj poročilo, la bo govoril v pondeljek v nem» ikem rajhstagu nemški državni cancler. Pri 1ej priliki bo odgovoril na mirovno interpelacijo, ka-nero so stavili socialisti.
Državni zbor bo sredi meseca
odgoden, toda ne. kot je bila do Battery. Goste so pozdravljali vs I navada, do jeseni, pač pa sa-
KNG Alfonso .c* 5RMN
Španski kralj Alfonz, o katerem pravijo, da bo imel pri mirovnih pogajanjih precej odločilno besedo
Iz Rusije.
Francosko bojišče.
8vet delegatov je izposloval koali- London. Anglija. 9. inaja. — cijsko ministrstvo. — V ministr-' Sinoči so nase čete napredovale v stvu bodo zastopani socialisti, i smeri proti Har^ricourt.
---j Včeraj so Nemci naskočili naše
Stockholm, švedsko. H. maja. —;postojanke severo-vzhodno od vasi Provizorična ruska vlada, ki je bi- [Gavrelle. Ta napad smo odbili
Kn in četrt funta kruha, ki vse l1*	revoluciji meseca j strojnimi puškami.
marca, bo zanaprej skoraj brezj V istenr času so se sovražne čete vsake oblasti.	'pripravljale na naskok pri Fres-
Iz Petrojyrada poročajo, da jej coy. Napad smo odbili z artile-bilo stvorjeno koalicijsko ministr- j rijo.
s-tvo, v katerem imajo skoraj prvo. Zapadno od Fresnoy smo irtrdi-in odločilno besedo socialisti. jli naše postojanke in smo zopet To pomeni, da so v vseh sporih i zavzeli ozemlje, katerega smo vee-in konfliktih zmasrali delegati de-'rtj izgubili.
parniki v pristanišču in pisk sirec je bil tako močan, da skoraj ni bi lo razumeti nobene besede.
Vse mesto je bilo slavnostno o krašeno. Skorai z vsake hiše so vi hrale tri zastave: ameriška, fran coska in angleška.
Na Battery se je zbralo nad 2t tisoč oseb. Na ulicah med! Battei*3 in Mestno hišo je bilo nad 150,00C ljudi.
Danes bo obiskal Joffre Brook • lyn in si ogledal razne zanimivo sti našega mesta.
V New Y^rku bo ostal do so bote.
lavske i a vojaške stranke.
Zdaj vlada v Rusiji popolen mir , Zadnje dni meseca aprila so se vr-j šile velike demonstracije, ki so se i pa končale, ne da bi dosegle najmanjši uspeh, j Geslo socjaliMov je:
Mi zahtevamo mir brez aneksije tega ali onega ozemlja, mi zahtevamo mir brez vojne odškodnine.
Washington, D. C., 9. maja. — I Vladni krogi so izjavili, da je no vita, da bo sklenila Rusija separaten mir z Nemčijo, čisto neutemeljena.
Troiienj« je uaa narodni greh. T rušili suio srojo zemljo, »voje rudnike, svoj 1« m denar. bolj potrošili p« urno bili v svojih domovih. Pod pritiskom vojnih razmer pa tie moram.> sedaj naučiti varčevati ta v vsaki tf vari v enem mesecu, rrmr bi se na* moralo n čiti Že od otročjih let naprej. Kou-t rak tor ji « kuhinjskimi odpadki so obogateli od maščob, katere bi se moralo za v žit t. Sedaj jih mo-
mm.	Iiiliitftw
bnje >koro isto redilno vrednost
koc funt riia. koruzne moke. je-šorena itd.
I>ve unči ali četrt češice suro vega masla, olja ali kake drugr mašiM.be, I>ve unči ali četrt časi ce sladkorja ali 1—3 češice me du. sirupa.
En in četrt funta svežih sade zev in zelenjave.
Dvanajst unč hraue iz razreda ki se sra označuje kot "meso m .ladomestHa mesa'*. V ta razred je šteti >rfdnto mastno meso. kure tino. ribe. jajra, sir, suho sočivje kot fižol, grali. leča. Med to tira no spaJa ludi mleko. Ker pa vse^ l«uje sledujc veliko vode. je treba štirikratne množiue ostalih v tr razred spadajočih živil.
t'lovek, ki težko dela in še na prostem zraku .potrebuje morebit
več hrane kot zgoraj navedeno in	_
človek, ki sedi v uradu za mizo |	———————
morebiti manj. Navedene številke!	-	- «
so primerne za človeka, ki deloma!	OTC1 ne	NemClje-
sedi. deloma hodi ter tudi dviguj* Baltimore, Md., 9. maja. — Li-nepretežke stvari.	berija. zamorska republika v Afri-
_____, ki. je prekinila diplomatieiie zveze
z Nemčijo.
Linčanja	Tako je izjavil generalni konzul
zamorske republike. Ernest Lvon.
Ljudska množica v Phoenix, Ari- j Konzul je to sporočil v Washing-zona je "iztrgala šerifom Star Da ton
leyja in tra linčala. Daley je vbil j
Jomcs Ray Gibsona. potovalnega	General Pershing
agenta za neko čikaško tvrdko | Washington, D. C. 9. maja — bhzo Mese. ki ^e nahajn osemnajst i Poveljnik južne ameriške arma-mdj o,l tukaj.	jde Venera! Pershing, je bil pokli-
,Gib*>u m njesrova žena .sta s« j call v Washington. pHwla v a\*tomobilii. ko je Delay; Iz teea 6k]epajo, da bo Pei-shing
ubil f^bsoua. Po izvršenem zločinu! peljal ekspedieijo na Francosko
,.e napadel Gibsonovo žeaio. ' ,0 tem so tem bolj prepričani, ker
i vsi odobravajo, da je iz bora o vo-Rusko bojišče.	j dil ek^edicijo v Mehiki.
Petrograd, Rusija. 9. maja. — j . Vroči artilerijski boji so se vršili! Kitajaki kabinet v tajni seji pri Vilni, Smorgon in Krevo. Pri Pdcin®, 9. maja. — Danes je
jene je sovražnik razstrelil dve mini. ki so poškodovale naše za-kope.
Severovzhodno od Brzezany je, napove vojna naša artilerija povzročila med na-1 štmi baterijami več raastrelb. ;
Na oetalem bojišču ni bilo važ-; nih bojev.
Donaj, Avstrija. 9. maja. — V j južni Bukovini smo prepodili ruske poizvedovalne oddelke. Drugega nimamo poročati.
Zboroval v tajni seji kitajski kabinet. Ministrski predsednik in drugi so svetovali, da se Nemčiji
POZO* NAROČNIKI!
POZORI Ker nam je od (fcragega
kakih 800 Koledarjer, tj po lie.
00-
Imdehsmo. da potuje po Penn-iylvanlji nek človek z Imenom KOS, Id m isdaja sa xastopnika "Glas Naroda". Tega Slovaka ni oaie npravništvo nikoli ir™M«wfflo ta pobiranje naročnine. — Mi ga ■ploh m pomamo. Rojaki, ne za. upajte nm denarja.
io oni, katerih t "OtecNaio-UioH tainfld di«H>» J.
Nočno poročilo:
V	bližini Bullcourt so se vršili vroči boji skozi ves dan. V teh bojih smo s strojnimi puškami potolkli sovražne čete, ki so na odprtem polju poskušale prodirati psroti nam. .Sovražnik je imel zelo velike izgube.
V	cfkoliei St. Quentina, pri Bul-lecourt. Wancourt in Arleaux se nadaljujejo vroči artilerijski boji
Paris, Francija, 9. maja. — Celo noč so se vršili zelo vroči boj pri Chcmindes in Dames. Sovraž nik je poskušal nas pregnati h postojank, katere smo malo pre; zavzeli, pa smo ga odbili z velikimi izgubami.
Bolj proti vzhodu pri California
Nove odredbe glede živil.
Pari*, 9. maja. — Francoska vlada je prepovedala rabiti ko razno, rženo, ječmenovo m ajdo vo moko za kaj drugega kot zi kruh.
Obregon rerigniral.
Mexico City, 9. maja. — Sino či je mehiški predsednik, genera' Carranza sprejel resignacijo me hiškega vojnega ministra general? i Odškodnine
no do sredi meseca julija.
Amstedam, Nizozemsko, 9. ma ja. — Berlinski dopisnik tukajšnje ;a "Tjid?' poroča, da so centralne »blasti sklenile staviti nove mi-•ovne predloge ter da bo o teh mirovnih predlogih govoril nemški državni kancler v državnem zboru
Pri tej priliki bo odgovoril na vse stavljene interpelacije.
Amsterdam, Nizozemsko, 9. mala. — Vse je prepričano, da bo kmalo napočil mir. po katerem ; lirepene vsi narodi že mesece in j nesece.
| Vojna mora biti v najkrajšem j Času končana. II koncu vojne je j lajveč pripomogla ruska revolucija ki je prišla tako nepričakovano in napravila silen preobrat.
Več državnih poslancev je izjavilo. da bodo nevtralne države stavile mirovno ponudbo. Pri tem se bodo ozirale v prvi vrsti na Rusijo.
Kodani, Dansko, 9. maja. — Nek bavarski časopis, ki je glasilo bavarskega ministrskega pred-j sednika Hertlinga, pravi, da Nemčija ne namerava zahtevati vojne v denarju. Nemčija
Kot je menda znano vsem, vzdržuje v Nemčiji vsaka država svojo lastno armado. V bodoče bodo vsi nemški vojni ministri, izvzemši bavarskega, odgovorni državnemu zboru za administracijo njin kontingenta. To pomeni, da je storil državni zbor svoj prvi korak kontroli vojaškega aparata države.
Delo ustavnega komiteja nemškima državnega zbora še ni končano. Končano ne bo toliko časa. dokler se nemško cesarstvo ne iz-premeni v ustavno monarhijo, stoječo pod kontrolo ljudskega zastopstva. Ustavni komitej ima pred seboj še dolgo pot. Morda so bo obotavljal uvesti preveč civilne kontrole v vojaško vlado kot je sedanja. Liberalni elementi v Nemčiji pa so v večini ter morejo v vsakem trenutku izvrševati kontrolo, podeljeno jim vsled premoči. Sedaj bi morali dati zraza svojemu trdnemu sklepu, da završijo o-proščenje nemškega naroda in sicer še predno se končajo mirovna pogajainja. To pa zato, da, bodo mogli sovražniki Nemčije sklepati svoje pogodbe z ustavno vlado. Taka izjava nemških naprednja-kov je neobhodno potrebna, če se hoče odstraniti velike zapreke, ki se stavijo na pot mirovnemu gibanju.
Obregima, ki je prosil Carranzo lzahteva v prvi vrsti, da ji bodo za-
da ga naj prestavi med npokoje-[ siffurani oni trjri ^ jih je imcla
j pred vojno ter da je ne bo v kup-c eiji nikdo oviral.
ne generale.
Predsednik je izjavil, da bo tem odločeval kongres.
Lenina pogrešajo.
London, 9. maja. — Exchange Telegraph poroča, da je "*Svek sna Dagbladet" prinesla vest, d« že dva dni pogrešajo Lenina, ra (likalnega voditelja ruskih soeja listov. O njem ne vedo ničesar Ž€ dva dni.
Nikolaj Lenin je bil pod stare rusko vlado pregnan iz <iomovi-ne. Ob sedanji revoluciji pa je
Nadalje zahteva, da ji morajo vrniti vse konfiscirane ladje ter vse kolonije.
Ako ji zavezniki obljubijo, da bo to dobila, je pripravljena skleniti mir.
Iz precej zanesljivega vira se je doznalo, da je rekel grof Cernin da je stala vojna Nemčijo 60 mi-ljard mark. To je primeroma mala svota, če se vpošteva silno boga stvo cetralnih držav.
Nemčija ne bo potrebovala nika-
zopet smel priti na Rusko. Nem ška vlada mu je celo dovolila, da jkc odškodnine. .
planoti so Nemci poskušali zavzeti ^ *	iz Švice peljati preko , V .ItaljJ1 f? ^ načela zelo velika
~	akcija, da bi sklenila vlada sepa-
raten mir z Avstrijo.
naše pozicije. Večkrat so z veliko ^mčije v Busijo. silo navalili na nas. pa vsakikrat Pričel je zelo veliko kampanjo smo jih odbili s strojnimi puškami j z radikalnimi socjalisti ter je de-Imeli so zelo težke izgube, pa ven-|lovaI za mir- Dosegel je it toliko dar so prodrli do naših prednjih j weha, da se je javnost baal, da vrst, nakar smo jih z bajonetnim,	sklenila separaten mir.
napadam vrgli nazaj in umaknili; ^ Pustila svoje zaveznike na so se v velikem neredu.	j cedilu. V zadnjih dneh je njegov
Na bojišču so ostali celi kupi mr- j!tpiiv Ponehal, tvih nemških vojakov.
Proti večeru smo navalili na so-	Balkansko bojišče.
vražne zakope, katere smo zasedli v dolžini 1200 metrov. Vjeli smo 160 vojakov.
Nočno poročilo:
Na fronti med Cenry in Hurtes-bise smo utrdili zavzeto ozemlje in odbili vse nemške protinapade V teh bojih smo vjeli 200 sovražnikov.
Severno od Rheimsa smo zavzeli nemške zakope v dolžini 400 me t rov in smo vjeli sto sovražnih vojakov, med temi dva častnika.
Jetniki pripadajo k štirim različnim polkom.
Sibirski general ubit.
Biga, Rusija, 9. maja. — Gen. major, Karzoff, povelj, sibirske divizije, je bil danes ubit. Napad se je izvršil, ko je šel mimo železniške podtaje. Napadalec je izginil Vojaki, med katerimi je bil general zelo priljubljen, pravijo, da napadalec n! mogel biti njihov to-
-T
- ------ ■ --
■■■HHmI
Pariz, Francija, 9. maja. — Artilerija je bila delavna na celi fronti. Angleški letalci so z velikim uspehom bombardirali postaje v Dedluo in Palioeresto.
Donaj, Avstrija, 9. maja. — Na ozemlju, med Ohridskim in Presbi-škim jezerom so avstrijske in turške čete raz gnale sovražne čete.
Turčija bo odprla fiardaaele.
London, Anglija, 9. maja. — V London so prišla poročila, da je v Švici več turških asreaitov, ki delujejo na to. da bi turška država še nadalje obstojala. Ako ne bodo pregnani iz Carigrada, potem so Turki pripravljeni odpreti Darda-nele za vso trgovino.
Turški poslanik v Carigradu je izjavil, da bodo Turki odprti Dar-danele Rusiji, ker se Rusija ne bori proti neodvisnosti Turške.
POZOR!
Ustavni odsek nemškega državnega zbora je predlagal par izpre-meinb v ustavi nemškega cesar-srtva. Bodoče odredbe in vovelja nemškega cesarja morajo biti izdana v imenu cesarstva ter podpisana od nemškega državnega kanclerja, "ki prevzame s tem odgovornost napram državnemu zbo-ru .
Določa se nadalje, da se državnega zbora za čas vojne ne sme razpustiti, razven s privoljenjem istega samega. H tem preneha državni zbor biti le pečat te rsi obenem prisvaja veto-pravieo glede uradnih dejanj nemške cesarske vlade.
Mornarica ne sme biti š«, nadalje le organizacija, ki jo ima cesar popolnoma in edino v rokan. Vsa častniška imenovanja morajo biti odobrena od državnega kanclerja.
Izjava Hindenburga.
Amsterdam. Nizozemsko, 9. maja. — Maršal Hindenburg je ponovno izjavil, da bo Nemčija zmagala v sedanji vojni.
— Vojaški duh se je zo<pet izkazal — je rekel. — Če bodo oni. ki so doma in delajo doma, ravno tako vstrajali, kot vstraja armada na bojišču, smo si lahko svesti zmage. — Delovati moramo roko v roki. — Zmaga nas bo bogato poplačala za vse prestane napore.
Razmere t ječi.
Vsled neke zmote pisarja sta bili zaprti v mestno ječo v Cleveland, Ohio, Rosalija Johnston in Louise Kramer. Ta zmota je povzročila. da je municipijalni sodnik Culi uvedel preiskavo, ki je dognala, da v mestni ječi vladajo čudne razmere.
Posledica te preiskavo bo, da mestnim volilcem predlože vprašanje, da dovolijo en miljon dolarjev za gradnjo nove mestne ječe. —
Žganje in vojaške postaje.
V obližju vsake vojaške in mornariške postaje v Chicago, 111., ho« čejo odpraviti žganje in prostitucijo. Ta vest je došla iz "Washing-tona in dr. Franklin H. Martin, ki je član generalnega zziravstvene-ga štaba, pravi, da bo okrog vsake vojaške postaje ustanovljen pas. ki bo kot plot držal proč žganje in venerične bolezni.
20 tisoč zdravnikov za armado. Washington, D. C.. 9. maja. — Državni department je pozval v vojaško službo 20 tisoč zdravnikov. Armada takoj potrebuje 15 tisoč zdravnikov, mornarica pa pet tisoč, pa Še le v nekaj mcsecih.
m
Pošiljateljem denarja*
..... i
Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denar za izplačila ▼ A^ atriji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa vedno še izposljujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, Zgkor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajflr, ki so sasedeni po laški armadi.
Kadar pofljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo vojnega ujetnika ker nam a tem pomagate sestaviti pravilni naslov,
TVEJDKA FRANK SAK8EB,
--------- Iw Ic®4| N. Ym
"OLAS NARODA"
mm o om 9 a
LOUIS BWIDIK,
M T
«f Bnrtnm at %bo torporttkn and addresses of stars
93 Oortlaadt Street, B«rougt> ot Manhattan, New Tort City, !». X
wm	miml	mm UM m Amerik*		Za celo leto m mm	rto N>w Iot|	tJ»
	ta G	i—rta , . ..______________	mM	Zrn pol leta aa mot	o New Torte.	a. 09
ft*	Ni k	KI _____	a. to	Za Mit leta m. mm	•to Now I«r|	1J0
te	Mrt	tata	\M	Za UMMMmatvo m «	»k» 1MO	
•ftUUi HABODA" tstaja dan torsneflolj la prawttov.
"8L1I uioor
("Voles of tta People") taws* every dar except Sunday*
Subscription yearly $30».
JDepta« feres podpisa ta osebnosti ss as prlobCnJeJo. Deaar aaj ss blajporoU pciUJatl po — Money Order atroinlkoT prostmo, da ss nam tad! ■nanl. da Hitreje najdemo aasloyalka.
Zli pogled.
ta poBlJatrasi naredite ta <«L1I N A K O D A"
New T«f Clt?
Telefon: 4687 Oortlandt.


MacDonalton, Pa.
Da ne bo k<io naših čitate-ljev mislil, da spimo, se hočem jaz oglasiti.
Poročam Vam. da smo lukaj na štiajku, ker se borimo za vsakdanji kruh ter zahtevamo 8-umi delavni čas in unijo. Ker se pa Bruder Co^i Co. noče podati, zato smo pa vsi trdni. — da bomo vstrajal-i naprej do končne zraa?e. Nas je precejšnje število; iz rovov št. 2. 3 in 4 se nam je pridružilo okol: 400 "dinarjev" in p>« tudi rudarji v bližnji naselbini Berlin in Pine HilL
Ne svetujem nikomur sem hoditi za ta čas; dosedaj nimamo še nobenega stavkokaza in želeti bi bilo. da bi ne prišle take srake mod nas. Pa naj zadostuje, toliko v naznanilo, drugič kaj več.
Stavka r.
Zdravniško-dnšreslovna razprava.
O strahu pred pogledom in prav posebno o "zlem pogledu ', katerega se boji eeli evropski jug. naš j jo poročal znani zdravnik S. Se-ligmann iz Hamburga v nekem strokovnem listu. Iz te razprave povzemamo sledeče:
valo očesu. Zli pogled povzroča lahko vse mogoče bolezni, Vnetje oči, glavobol, želodčne krče, omotico, impoteiieo. /neplodavitost. jedko. srčne hibe in celo direktne ! smrt Zli pogled se prime tudi živali. Mlečne krave izgube svoje mleko, ali pa postane slednje kr--vavo in gosto, neporabno. Konji, mezgi, kamele se pi*>čnejo plašiti i jih ni spraviti z mesta, ali si pa polomijo noge. Ysled ziega pogle-
Razlikovati je treba tri stopnje da J« ribiška mreža začarana.'
Pod njegovim vplivom usahnejo rastline ali pa prinašajo neužitne sadeže. Po ljudskem naziranju je najti ljudi, ki izvršujejo ■zavestni"; in z namenom, da bi škodovali, njili zli pogled. Najti pa je tudi take. ki so obremenjeni s to strašno lastnostjo nevede ali i>roti njih lastni volji. Številni teh člo veikih baz i lis k o\- ne kažejo nika-kih zunanjih znakov, drugi pa so "zaznamovani" kot pravi narod
oftalmofobije to je strahu pred očmi. Prva stopnja obstaja v dejstvu. da je številnim osebam neprijetno ali sitno, če jih kdo dalj časa trdno in nepremično gleda. Tz tega i/vira j o prislov i ee kot "uničujoč pogled" itd. Dolg, re sen. očitajoč pogled brez premikanja trepalnic je včasih več vreden kot dolga moralna pridiga. Prijazen, oproščajoč pogled ki obeta, da ne bo sledila nobena ka
Razvoj in zdravje vašega dojenčka
fe odvisno največ ocl hrane, ki i<> iuu (lajate. Ako m* morete dojiti, dajte mu
BRAND CONDENSED
MILK
T M C ORIGINAL
Se lahko priredi, je lahko prebavljivo. Dojene! ljubijo to.
Izrante te oglu in ptslitle a»: Borden"« Condensed Milk Co
New York City. N. Y. in prejeli boste brezplačna navodila v rloveiukem jezika, ki povedo kako sc j rabi.
G. N.
Vaše noge trebajo sveži zrak ali Pedisin.
ALI PA BODO ZADAHNILE V ČEVLJIH.
- Telesne hibe vsake vrste, posebne-
Malo pregleda,
Združene države bodo k malo po sJale v Evropo prve oddelke vso jib r-ot. Zaenkrat jih bodo zavezniki
uporabljali sai t am i.
To bo torej mada, ki bo
lavce, kateri j rokodelsko on oom.
no za dela za fron-
močna rezervna ar-nadomeščavala de-o morali zamenjati >dje s puško in to-
Anglija in Francija bosta imena ta način v hipu na razpola-Vfliko tisoč vojakov, ki bodo ipomogli h končni zmairi nad
v Rusiji že vsaj zaenkrat podleči najekstremnejši elementi.
Nemški raj h sta fr bo imel v bodoče več besede kot jo je imel do zdaj.
Dokler si ne bo prilastil pravi-ee izbirati vladarje in kritizirati njihovo vladanje, bo najbrže tudi v Nemčiji vse postarem.
Riba začne pri glavi smrdeti. — pravi pregovor. Ako ji odreže-jo samo plavuti, se smraa čisto nič ne zmanjša.
»a i m
• i«
>tizmom
Ih
je vračal eesar
•esar
n vojaj Zdaj j
cibati £»kc ijonkj prelit
Avštrijaki so zadnji čas precej utihnilL
Prav je tako! Pred stroeo pori haja poročilo, da je [stavo izgine tudi ljubezen do — ul na nemškega ee- j domovine" Avstrije.
je zadel v avtomo-j	*
V Clevei&ndu nam očitajo, da smo pisali za Avstrijo. za avstrijskega cesarja in sam Bog ve. zakaj vse.
Gospoda ima strašno kratek spomin. Pozabila je namreč povedati, da smo začeli tedaj korakati po lastni poti, ko smo izvohali. da je vsa agitacija za Jugosla-bo mogel izo ! yij° agitacija za neko kraljev-! -*ko dinastijo, ne pa za Slovence Hrvate in Srbe. katerim naj bi ta dinastija vladala.
poke. ki so u namenjeni, mu je bilo
ckoliko drugače pri sr-daj, ko je slišal »trelja-unieilo na tisoče njego-:ov.
siueajn
go se ji n
utekel smrti
•la bo
kri
njegova > zadošči lškesra nar
■ h
kn 'nje xla
miza
Na Ruskem se je zopet pomirilo. Morda je to samo mir pred — v ili ar jem.
Nek ameriški vojaški strokovnjak je prerokoval, da bo na Ruskem v najkrajšem času izoruhni-la državljanska vojna, kakoršne Še ni videl svet.
Radikali zetu j* zdrav in potre-'na ranjencev na be n. toda le do gotove meje. K ot '■rvojega '4 lista"'.-povsod drugod, bodo morali tudi
-OOO-
Mi imamo namreč do kraljev in eesarjev ravno tako spoštovanje kot ea imajo Rusi do carja.
Zotti je naiprej nas ozmerjal, za nami socjaliste, zdaj zmir^a pa J. S. K. J.
Bosr ve. česa so bo zatem lotil f Mogoče bo začel priobčevati zopet Otj začetka kot priobčuje ime-."adnji strani —
K.
Zgodovinska primera.
Kakor v februarju 1848 v Pa- so bili pariški bratje. Ne dajo se nzu. v takem položaju so bili v pregovoriti in zapeljati po lepih marcu 1917 petrograjski delavci, obljubah, temveč so se sami polo-ki so vodili revolucijo k zmagi, j tili dela. da zasigurajo boljšo bo-Kakor »o bili pariški delav« i doenost ruskega proletarijaia.
idej, tako so bili tudi petrograjski delavci polni socialistične interna-c j on ale. Kakor se je takrat francoska vlada morala ozirati na po- pravice ter bodo mnotro a\nko h učne nazore delavstva, ravno Piivali na razvoj ruske države.
Kuski delavci so si v vojaški stranki utrdili svoj upliv in bodo varovali in zagovarjali delavske
u-
taJco mora sedaj ruska vlada ra c una ti x ruskimi delavskimi rt volucjonsrji.
V prvih tednih pariških nemirov so se ozirali na socialistične ideje, ravno tako tudi v Rusiji o-7 rrsl i Mi bodo na nje do prihod-njih volitev ustavne vlade.
Odvisno bo od izida volitev za IMtavno vlado ako se bodo tudi ▼ naprej ie spoštovale ideje ruskih delavcev in ruskih socjali-
ftftT.
Kakoršne može bodo volili, taka bo struts prihodnje ruske rlade.
Dogodki zadnjih dni kažejo, da meščaraka stranka želi odstraniti dHav&ki in aocv1io,^Čm apliv n* vlado. Morda bo tudi v Petro-eradu prišlo do do bojev med meščani in socialisti, kot M je to »godilo * juniju 1848 r Parim
Morebiti «• bo tudi rusko meš-tako zmotilo kot se i« pada «i bo zopet zalel^o «tvs kot si je pari&k
Ali pa bo njihov upliv ostal tudi po volitvah ustavne vlade?
Ali bo ta stranka tudi po volitvah še tako trdna?
V	zadnjih dneh se je žo pokazalo veliko nasprotstvo mod rusko vlado in delavstvom.
Ali se bo to nasprotstvo dalo poravnati?
V	interesu delavstva je, da poskušajo obdržati svoj upliv vsaj toliko časa. dokler ni zasigurana demokratična vlada. To bo pa trajalo še pmecej časa, morda se bo zgodilo šele po sklenjenem miru Ali pa bo ruska vlada taka. da se bo stalno dala vplivati po delavski stranki?
To je zelo dvomljivo, ako ne bo v vladi zastopana v veliki mno-ž ki i delavska stranka v zvezi z mu-ž ikom.
Želeti je, da bi delavska stranka pri volitvah dosegla zmago, — kajti le na ta način je gotovo, da dra&va demokrati č-
Pismo iz jetništva.
i
Aquila, Italia. 21. marca 1917 Dragi prijatelj!
Tudi jaz Vas prosim kot svojega prijatelja, da blagovolite ustreči moji želji. Imam tam v Va&i sročni novi domovini veliko sorodnikov, pa ne vem za nobenega, kje se nahaja. Naslove sem izgubil na bojišču in jim sedaj ne morem pieMi. Ker je vse mogoče pod nebom, zato je tudi mogoče, da se ž njimi skupaj nahajate ali da jih morebiti vsaj poznate. Tukaj Vam napišem njih imena*
Antoai Skok, Anton Svetina, Anton Cerkvenik in njegova se stra, Josip Opara z ženo, Josip Gombaič, oženj en, ter Franc Ivan-eič.
Vsi so Primorci iz občine Naklo pri Divači.
Prosim Vas, alio koga poznate, izročite mu moj pozdrav in naslov.
Za danes Vam pošiljam annogo srčnih pozdravov, Ako mi bodete odgovorili, V am drugič kaj več pišem, posebno, kako sc nam je godilo na bojišču,
Pdxlrav vsem srečnim Slovencem. ki se tam nahajajo.
Josip Svetina, prdgioaiiero di guerra. Italia	Aquila.
Prov. Abruzzi
Tu navajamo dopisnico, katero je pisala žena svojemu možu, ki sc nahaja v laškem jetništvu v Aquila v južni Italiji.
Sv. Križ pri Kostanjevici, 27. januarja 1917.
Dragi mož!
Predno Ti nadalje pisom, Te prisrčno pozdravim in se zahvalim za kartice. Zdaj vem, da si še živ. ili vsi in otroci sano zdravi.
Dragi Tone. pri nas je meter modre kontemine deset kron, eiž-mi stanejo sto kron, podplatov mi dobiti, imamo lesene podplate. Pri nas je jako slabo in ne vem, kako bo.
Prej.mi še enkrat srčne pozdrave.	Ana P.
a rilo. Temu nasproti pa[)a ^esnc bolezni, označujejo ta-povzroči preoster pogledih «^recne/.a. Kdor škili, kdor
zen. osreči otroka bolj Kot naj lepše dar
lahko povzroči pi_______ A . ___
krčevit iok	i,ma na 0('e	marogo, kdor
Celo osebe, ki niso' drugače! !m.a vnete- rdečeobrobljenc <x-i, preveč občutljive, pridejo pri tem v zixlrego. Občutek imajo, da je
'kdor je enook ali ima obrvi nad nosom skupaj zraščene. ta je v j
Vsak del vašega telesa potrebuje sveži zrak in tako tudi noge. Vi nemorete hoditi bosi in zato potre-jbujete Pedisin. kar pomeni sveži j zrak nogam.
Krepi živce in ne dovoli, tla se i noge potijo, so utrujene, ali da rastejo kurja očesa ali odtisi. Od-j strani ves neprijeten duh od nog. j Rabi se prav lahko. Ni potrebno kopati nog ali kaj enakega. Samo namažite z Pedisinom noge vsake* jutro in popolno boste ozdravili. Pedisin vrši svojo nalogo.
Velika škatlja za družino, zadostuje več mescev in stane le $1.00. Pošljite takoj svoje naročila na .
GROWN PHARMACY
2812 W. 79th St ! E. CLEVELAND. OHIO.
Kmet.
Nek kmet je imel na svojem vrtu plemenito hruševo drevo. Ko je neko jesen sadje bilo po sebno dobro, je mož sklenil nekaj hrušk podariti sultanu in se podal proti njegovi palasei.
V palači pa je kmeta doletela čudna usoda. Ko je kmet še čakal v veži, so privedli dvajset, roparjev. katere so vjeli. —- Dasi se je kmet branil, so trtdi njega z roparji vred vrgli v ječo.
Čez nekaj časa je prišlo sultanu na um jetnike obiskati. Pr: tej priiiki je bila sreča mila kmetu in njegova nedolžnost se je iz kazala. Sultan je bil zelo poparjen vsied krivice, katera se je pripetila njegovemu zvestemu podaniku. zato je hotel po svoji moči to poravnati. Kmet naj si iaprosi kako milost.
"Presvetli padišah", je reked kmet, "nočem drugega, nego pet §rošev in koran."
"Zakaj pa to?"
4'Za pest grošev si kupim sekiro, da ž njo doma posekam h ruše-vo drevo; koran pa potrebujem, ker hoičem nanj priseči, da V3e svoje življenje ostanem v domači vasi ter ne pojdetn nikdar več na dvor, da bi sultanu prinašal darov."
WVS0JI IUlflf tr KM
opazovalec nekaj razkril na njih. da ni nekaj v redu.
Bolj neprijeten za dotičnegu pa je strah pred pogledom, če se dvigne ta strah do druge stopnje. Nesrečna bolnik — in ponavadi je v resnici bolnik — si resno prizadeva prikriti svojo osetbo pred tujimi pogledi. Vsakikrat, kadar mora v družbi ali javno nastopiti ter se pri tem izpostaviti pogledom številnih" aili enega samega, ima močen občutek zadrege in slabosti. Roke mu postanejo mrzle, srce mu hitrejše utripa, prične se potiti in tresti, njegove misli se zmešajo in dogodi se celo, da pado v nezavest. En del telesa je prav x>osebno, kojega opazovanje mu je izvanredoio mučno, namreč obraz in v obrazu zopet prav posebno oči. Pogledi, ki so obrnjeni na njegove oči ter i<ade-nejo njegov lastni pogled, so zanj naravnost neznosni.
Naravna posledica tega strahu in nerazpoloženja je ta, da se skuša dotični v kar največji meri izogniti tujim pogledom. Izogiba se vsaki priliki, da bi javno nastopil. Če pa tega iie more preprečiti. bo že našel pota in sredstva, da se napravi kar najbolj neopažene^a in skritega pogledom. Taka sredstva so skrivati se za drugimi, jemati pred oči predmete kot pahljače, dežnike, ali pa sedati za zavese.
Pri tretji stopnji pa gre za nekaj bolj realnega, namreč za strah, da bo vsied pogleda nekega drugega dejanski oškodovan na telesu in na duši, in sicer s pomočjo kakega čaranja. Obstaja namreč strah, da morejo vsied zlega pogleda nastati vsakovrstne telesne bolezni. V to verujejo ne le malo civilizirani narodi, temveč ta vera ostaja v veliki meii tudi pri narodih, ki bi bili prav gotovo razžaljeni, če bi se jih prištevalo med manj civilizirane. Tak narod je naprimer itsiljanski.
Pripozna se lahko celo, da mo-j re strah pred zlim pogledom v ! resnici povzročiti gotove bolezni, in sicer vse bolezni, ki morejo nastati sugestivnim potom vsied strahu, prestrašemja, domišljije in nenvoizaiosti. Kdor pa veruje v zli pogled, je prepričam brez vsakega nadaljnega razmišljanja, da morejo nastati tem potom resnične bolezni, celo aicutne in kronične infekcijske. epidemije itd. Kdor veruje v zli pogled, ne reče, da je nastala imenovana bolezen iz strahu pred zlim pogledom, temveč trdi. da je nastala vsied pogleda samega, potom očesa, in v tem tiči osnovna napaka tega praznoverja.
Za naaaranje, da je oko v zvezi z dušo alt da je celo sedež duše. ima primitivni človek še vedno celo kopico sodokazov na razpolago. Da učinkuje, mora očesna duša ali duh pogleda razpošiljati žarke, pogledne aJli očesne žarke. Ker .pa si »misli tak človek očesno dušo v zveri s telesno, so tudi o-česni žarki odvisni od telesne duše. je telesna duša dobrega značaja, prenaša svoje dobre lastnosti tudi na očesne žarke.
Če pa
je slaba, se navzamejo tudi očesni žarki slabih lastnosti. Ponavadi se t&godi slednje, kajti po primitivnem ljudskem naziranju so duhovi vedno bolj razpoloženi u-einrti slabo kot pa dobro. Posebno ena slaba duševma lastnost je, ki jo izžareva očesna duša, namreč zavist. Ker se smatra za motiv zlega pogleda ponavadi zavist, je tzli pogled identičen z nevoščljivim ali zavistnim pogledom.
Le malo ziih čarovaii&li učinkovanj je, katerih se ni pripiso-

številnih deželah brez vsakega! nadaljnega razmišljanja osumljen zlega pogleda.
Pri številnih narodih je najti
rišu zaposlen je žotisk ali dekli« jn-i podajanju opeke, je odločii
diagnostična sredstva, s katerimi f^insld svet, "da sme ženska de se ugotovi, če ni kaka pomota alee je bolezen v resnici povzročil zli pogled. Tako naprimer meče jo južni Slovani v takih dvomi ji vih slučajih žareče oglje v vodo ter nato odločijo, če pade oglje na dno ali ostane na površini vode. Na Španskem se na sličen nu-
lati, da pa ne sme mešali ali do-našati apna". Povprečno je bila stvar tako, da so smele v.rokodelstvu izvrševati ženske ona dela, ki so bila vsakemu dovoljena, katerih |>a mojstri in pomočniki niso hoteli opravljati.
Poleg tega je najti slučaje, ki
i
čin meče v vodo kose jelenovih s<> zahtevali izjemnih določb i a rogov. Na Sardiniji se meče v vo- ^redb. Leta 15H4 so se pritoki do predmete, slične po obliki o- izdelovalci baretov ali Čepic radi! čem in zračni mehurčki, ki se onih žensk 1n deklic, ki so pose-dvignejo, kažejo le, če je zli po- v nJih obrt- Izjenmo jr-gled vzrok bolezni ali ne. Pri napravilo le z neko Jrta.ro žensko, zdravljenju ali terapiji igra var- -i1' že izza davnih časov dobav-stvo pred zlim pogledom največjo patrieijskim družinam bare-nlogo. V tem oziru so posebno ve- te' in 2 vdovami mojstrov, pri ka-likega pomena amuleti ali škapn- terih tvorilo to delo edini vir lirji Učinkovanje amuletov proti dohodkov. Mojstrom je bilo pre-zlemu pogledu sloni po mnenj;! povedano zaposliti ženske mesto naroda v glavnem na tem, da vle^ pomočnikov.
če j o nase poglede dotičnih ljudi Prav ^ Prvega početka se ni ter s tem odvajajo te poglede od tako	postopalo proti žen-
nosileev amuletov samih. Zed o skemu del" v rokodelstvih. Sele dobro se jih je vsied tega ozna- vedno voč-ia konkurenca^ slabi ča-čilo kot "strelovode". V svoje ki so ijrišIi za rokodelstvo, so varstvo jih ne nosijo le ljudje, dali Povod za take ozkosrčne od-temveč se jih obeša tudi živini. redbe- pred tcm ^asom se je celo
jemalo ženske v rokodelske zadruge ali cunfte.
Pomen ženske v rokodelstvu in nje delovanje v tem oziru pa je Clo še naprej. V 13. in 14. stoletju _ je bilo najti v Parizu zadruge, ki Vojna je potisnila Ženo iz tišine"so obstajale izključno iz žensk, hiše v javnost. Posebno v deželah, Ena teh zadrug je bila ona predic ki so zapletene v boj, so stopile svile, ki so imele "velike kolovra-žeue delavcev in nižjih uradnikov te". Učenke in delavke so stali na njih mesta ter se pridno in pod mojstricami in slednjim sta spretno kretajo v številnih rno- naeevali dve voditeljici za ških poklic-ih, ki so jim bili dose- druge.
daj si voro popolnoma tuji. Med te' Pri delu na domu se je od ne-je prištevati tudi razna rokodel , kdaj uporabljalo delavno silo s^va.	j ženske, in sicer v industriji igrač,
Prod številnimi stoletji pa je pri konfekciji in vezenju ali ple bila ženska pogosta prikazen v ten ju košar. V tekstilnih tvorni-rokodetetvu. dasiravno v drugem c ah je zaposslcmih na tisoče žensk smislu kot danes. Izvrševala je in deklic.
rokodelstvo v krogu svoje druži-j č'e se more torej žena v roko-ne ter posegla tam po najbolj delstvu ozirati nai^aj na tako sfare čudnean delu, ki bi po pravici za- in solidne tradicije večstoletnegu
dela na tem polju, stopi lahko danes povsem mirno naprej ter se
VPRAŠANJE.
Ako kdo izmed Slovencev na deželi sprejema če£ leto letovi-ščarje. naj nam naznani podrobnosti. Javilo sc je več tu živeči!« rojakov in rojakinj, ki bi radi šli par mesecev na deželo, da se od-počijejo po trudapolnem delu. Vsa pisma naslovite na
rpravništvo (das Naroda, 82 Cortlandt St.. New York X. "S'.
(10-12—5
Ženska v rokodelstvu.
Kje sta pastirja?
A VL
A
h^evalo škega.
večje telesno moči mo-
Tako stoji naprimer v starejših loti dela. Pri tem ji bosta v veliko
pravilih nekaterih kovaških zadrug, da sme žena kovača vihteti kladivo v delavnici svojega moža. Isto smejo hčere, a nikakor no tujo ženskei To pa se je kljub te mu dogajalo, kajti ženskah, ki so bile zaposlene kot k
oporo čut za red in spretna roka
POZOR, ROJAKI'
Na prodaj je 80 a krov obsegajoča farma blizo Naylor, Mo. 3'2 poroda se o a^Qy j0 nanovo izčiščenih. ostalo „ . uposlene kot gOZd ter vse z žico ograjeno. Na iovaske pomocmce Pozneje se je farmi je hi5a s tremi sobami, vod-te ženske izklju.3,lo od rednega' jak in h1ev ter je oddaljona le :l /n-rsevanja obrti, a ne iz zdrav- mitje ^ že le mrliške postaje in 10 stvenih ozirov kot se dela to se-|minut do žole	se po nizki
Natanč-
ceni in tudi na izplačila.
daj. temveč da se ne dela pomoč-'
nikom prevelike škode ter pre-'neja p0ljasni]a daje lastnik: pre?i znižanje cen od strani takih
mojstrov, ki so imeli v službi le ženske.
Iz vsega tega se izlušči zanimivo dejstvo, da so smele tedaj ženske izvrševati najtežja dela, nikakor pa ne finejših m lažjih del.
Rokodelstvo torej ni bilo posebno »galantno napram ženskam. Po vsem tem, kar so ženske izvršile dandanes in že prej v nekaterih drugih, ne more biti nobenega govora o tem. da bi ne bile sposobne za nnejša in natančnejša dela. Končno je bilo tudi v ko-vačniei še kaj drugega dela, ki sicer ni bilo posebno fino, a ni kljub temu zahtevalo moči kot jr» zahteva kovanje.
Ženske moči pa se ni uporabljalo za težka dela le v kovačniei. Tudi pri drugih rokodelstvih so b(He zaposlene ženske, in sicer pri delih, ki bi bila po sedanjih nazorih kaj malo prikladna za ženske in deklice. Ko je hotelo leta 1463 par knmkih mogstrov v Norim-bergu prepovedati nekemu twa
Frank Zvonut. 5323 Reber PL. St. Louis, Mo. (10-14—5)
Iščem svojega bratranca JOSIPA ARRAMOViČ, doma iz vasi Grabel na Hrvatskem. Pred par leti je bil v Washington u, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi — Paul Donkovac. Box 137, Darragh. Pa.	(10-12—5)
Kje sta moja dva sorodnika: po-polbrat MATIJA DUH in brat ALOJZIJ TOMAŽ IN' Doma sta iz Rake na Dolenjsekm. V Združenih državah se nahajata kaka štiri leta. Popolbrai mi je pisali zadnje pismo iz Collin-woo.da, Ohio, že pred štirimi leti. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi} naznani, ali naj &e pa sama o-glasita svoji sestri: Mrs. Mary Stajner (rojena Tomažin), Bos 248, New Brunswick, N. J.
Prijateljem zabave.
V soboto zvečer, dne 12. maja. bo priredil naš znani Jugoslovanski Tamburaški Zbor
družinski večer
v dvorani gospoda Franka M r a-k a, Graham Ave., corner Magg Street, Brooklyn. N. Y. — Iz pri-joznosti bo Sodelovalo tudi lzbor-uo pevsko društvo "Brookivnski ZvoH Tamburaški zbor in ome-pevsko društvo .sta porok, da ne bo nikomur manjkalo prijetne. domače in neprisiljene zabave. — Kdor ni prijatelj plesa, se bo lahko zabaval na kegljišču, kjer bo keglanje za lepe in vredne dobitke. — Za izborna jedila in pristne kapljice bo skrbel znani slovenski gostilničar
Firank Mrak.
Začetek ob osmi uri zvečer. — Pridite vsi kajti vsak ho zadovoljen!	(Adv.)
NAZNANILO
Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem, da je dne 27. aprila preminul za ta svet preljubljeni soprog oz. oče
ANTON POZLEP.
Smrt je dohitela ranjkega pri raizstrelbi v Hastings. Colo. Star je bil šele 40 let. Bil je član društva sv. Alojzija št. 47 J. S. K. J. v Trinidadu. Colo., kjer smo pokopali zemeljske ostanke ranjkega dne 4. maja.
Doma jo bil iz Ljubljane, kjer zapušča svojo mater in tukaj pa poleg nas spodaj navedenih še enega brata nekje v Gary, Ind.
Priporočamo ga vsem v dober spomin. Tebi pa, nepozabljeni, naj bo lahka črna zemlja.
Žalujoči ostali: Rozalija Pozlep, rojena Šoren, vdova.
Mary, Frank in Edward,
otroci.
Hastings, Colo.
(2x 3&1Q—5)
__- ■■■■■ •_; - '-_:_
GLAS NARODA, 10. MAJA 191?
GLASILO JUGOSLOVANSKE® KATOLIŠKE JEDNOTE
Uft&norljena le** 1896.
Glavni sedež v ELY, MINNESOTA.
Inkorporirana leta 1900.

v*.
GLAVNI URADNIKI:
Predalnik: MIHAEL ROVANŠEK, E. F. D. No. 1, Conemaufh,
r».
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain,
Ohio.
01*vm tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Minn. Blagajnik N. 5.: LOUIS COSTELLO Salida, Colo,
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 6A3 East Ohio Street, Pittsburgh
Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOCZE, Box 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue"M", So. Chicago, III.
JOUN VABOGA. 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. JOHN BUPNTK, Box 24, S. R., Delmont, Pa. _
.	• s
GOSPODARSKI ODBOR:
r&SEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich.
JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn.
MAT. POGORELC, 7 W- Madison St., Room 605, Chicago, Ili
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver,
Colo.
VRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali nearadna pisma od strani članov se ne bode
oziralo.
Društveno glasilo: "G LAS N A £ O D A".
Jrduota posluje po "National Fraternal Congress"
lestvici.
Oni, ki ne zna izražati svojih misli z d ost o jn in i besedami, naj rnj-še molči. Boljše bo zanj in ca vse članstvo.
Kakorhitro ie stavljen kak predlog in potoni glavnega odbora dan na glasovanje, naj *e t.lie bata o njem popolnoma preneha.!
valo. Delujmo vsi za napredek in p me v it naše jednote.
John Brandstetter. •vOp. uredn. Pišite prihodnjič samo i»a eni strani lista.}
K.
Cleveland, Ohio.
vidim v dopisov, kako se
stanih. nima eel sve; niti ene dru-Jane. ki bi še trpela pomanjkanja, kakor ni pomanjkanja po samostanih in župnidčih.
Dane« vendar živimo v dvajsetem stoletju. pa so še ljudje nr. sTeta. da skušajo zopet naeaj pripraviti kake natezalniee, kar b*
Oni. ki niso z izidom glasovanja nekateri navdušujejo, da ostane morali iz dna svoje duše sovražiti zadovoljni, naj mirno počakajo še za nadalje ime 4'katoliška".in poprijeti se onih, katerim se je prihodnje konvencije in naj šele namesto "podporna", hočem v začel um bistriti, da delayee-trpin
takrat pridejo s svojimi zahteva-, s v rho tega še nekaj izpre govoriti mi in predlogi ponovno na dan. j
Tako je drugod in edino pravil- dopisu orne-mO, da no bi bilo pri JSKJ.
ne more
pm nikdar
I	po enaki poti
Kakor sem ie v prvem svojem priti do boljšega življenja. Pravi-
Prosimo glavne uradnike, naj razniotrivajo o tem in na spor oče. da bomo vedeli ravnati.
Uredništvo Glasila.
V blagajni ima nad $200,000.00 (dvesto tisoč dolarjev).
. m .i ..i...J
Bolniških podpor, poškodnin. odpravnin in smrtnin je že izplačala nad $1,220.000.00 (Miljon, dvesto dvajset tisoč
dolarjev.
Jednota zavaruje za $250.00, $500.00, $1.000.00 in $1.500.00
smrt nine, ter po $1.00 in $2.00 dnevne bolniške podpore.
i
Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest, da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
_,	^ svdaj nočejo izplačati
Društva Jednote se nahajajo po več naprednih slovenskih! Kar ** p:i <*ru&ih» oziroma
Pittsburgh, Pa.
Nimam ravno kaj veselega sporočati kot žalostno no vie o, da je nemila smrt pobrala v najlepši dobi v 38. letu Katarino Valenčuč dne 2. maja ob \>J}. uri zjutraj. Pokojna je bila bolna samo 3 dni ta pljuiemieo. Rojena je bila čič v vasi Dol niže ni na Notranj skem. Bivala je v Ameriki 2 leti. , Zapušča dva otroka od 10 do 12 I l«t stara in žalujočega moža ter j tri brate. Bodi ji lahka tuja zem-iljica.
Zopet je tukaj dokaz, kako je žalostno, ako katerega nesreča zadene in ni v nikakem podpornem društvu.
Zatoraj priporočam vsem tistim, kateri še niste v nikakom slovenskem podpornem društvu, bodisi moški ali ženska, ne odlašajte več in pristopite k društvom. ker nikdo ne ve, kje in kdaj ga doleti nesreča.
Toraj še enkrat, dragi rojaki, vam kličem, pristopajte v slovenska podporna druStva, he pa v angleška. To pa za.ro, ker imamo dokaz, ko je pred S dnevi umrl neki naš rojak z Notraaijskega in ki je bil več let v angleškem društvu. pri katerem jo bil tudi za-! varovan za smrtnino, katero pa
slovenski na- j ce imamo ene in iste, kakor oni rod nima Judov ali protestantov,! gospodje {>n društvu sv. Barbare pa se Se dobijo Ijrnije. ki hočejo v La Salle. ki omenjajo v svojih
da so se nepoklicani
na vsak način uvesti med nas pošten slovenski narod Jude, posebno v JSKJ.
Dopisnikar iz Exp o rta, Pa., o menja in eeLo priporoča, da ni potrebno dajati otroke krstiti, da
predlogih. ( ?) pripravili, da uničijo našo JSKJ in da ž njo napravijo p rot i -versko! Vprašam, ali nismo vsi enaki čhtni -JSKJ? In če smo, lipam, da ima vsak član ali članiea
na ta način postanejo Judi ter še pravico svobodno izraziti svoje pripomni, <ia le Judi so bogatini f mišljenje, kadar s© gre za izbolj-katoiičani pa siromaki. Kdo je šanje kake točke v pravilih.
bogatejši ne bom govoril v tej vrsti, toda najpoprej se hočem nekoliko izpodtakidti ob novi ini-cijativni predlog društva sv. Barbare št. 3 iz La Salle, 111.
Društvo je namreč stavilo pet
Da, tudi mi nepoklicani, kakor se nas imenuje, se zavedamo, da smo pravi sinovi slovenske mate re. kajti upam se na tem mestu izraziti da ravno mi nepoklicani smo že mnogo več žrtvovali domu'
točk in v vseh teh točkah je po-'na oltar, kakor pa oni, ki sc vsi-vedano vse to, za kar se ubogi našjijuj^j0 za poklicane! narod že na tisoče let botri, poseb (;e se izpremeid ime pri Jednoti no delavec, da bi se enkrat in za s tem še ni rečeno, da potem po
vselej oprostil verig, v katere jih stane Jednota neslovanska ravno katoliška vera oklepa in še j brezverska. Ali ni v resnici le danes poskušajo metati ubogemu \ podporna ter podpira vse enako.
delavcu verige na vrat in to rav no oni, ki pravijo, da so Kristusovi namestniki.. V prvi vrsti št. 3 priporoča, da Jednota mora postati strogo katoliška, nadalje naj
kadar je kdo vreden podpore-Zakaj toliko vpitja, če se nekateri upajo in vidijo, da bi bilo bolje, da se Jednota izpremeni kakor-šna je v rosniei in tudi mora biti'
se vstanovi sk upaia spoved, izvoli TzprevideK smo. da staro ime ne naj so duhovni vodja (seveda pa odgovarja nič več v sedanjih ča stir mora biti. da varaj« podivja- j sih in mogoče ne bo dolgo, ko bone ovčiee), nadalje v Jednoto se mo prisiljeni izpremetniti ijne. dc*. smejo sprejemati le 4'praktični" j bo odgovarjalo poslovanju Jed-katoiičani (to so pa sami lemena- note.
tarji in duhovnik^ kateri so »tu- NV bom nadalje razpravljal o cliraJi ter imajo dobro prakso) in J tej stvari, toda prosil bi na tem da vsak član JSKJ. bo primoran. mestu še enkrat vse člane in čla-da podpira cerkev ter da pošilja nice, da kadar kdo kaj piše v gla-svoje otroke v župnijsko šolo. Ka-silo, naj piše le stvarnega ter ute-kor seun že omenil, društvo svete' meljuje naj razločno le o predlo-Barbare je navedlo pet točk, toda, gih, kateri so stavljeni, in to brea najvažnejšo točko št. 6 so pa po- .strahu, kajti vsi smo e^naki in zabili in to je -— inkvizicija. Da.1 rmožnosti lahko svetujemo, kaj upam, da sc še dobijo ljudje na in kako bi bilo boljše za našo or-svirtu. kateri bi se upali uvesti ganizacijo.
med naš narod take st\ari in to Toda pustimo in umikajmo se še celo v naše podporne jednote,'osebnosti. Pustimo vsakemu nje
Kavno ta mesec maj bo odločil. Na tej mesečni seji se bo glasovalo pri vseh sejah društev, spa-dajočih k JSKJ; ta mesec se bo odl«jvilo. se-Ii odvzame naši Jednoti to Častno ime. Odločilo se bo. ali bo naša JSKJ zvezana še s ka • toličani, ali bo odpala od svete vere.
Upam, da smo vsi rimokotoliča ni. ni Judov med nami in ne poganov, vsi smo rojeni od katoliške matere in smo krščeni v ime nu kateliške cerkve. Tako, dragi bratje in sestre, spomnimo se. kaj smo bili, ^a ostanimo, kar smo. Saj smo lahko ponosna, da imamo <5vojo Jednoto s takim lepim imenom. naj si bo v slovenščini ali pa v angleščini (South Slavonic;nili.	« { £ ^g
Catholic Union). Ako pa uradniki j Dobro s«- še spominjam pr»*go-naše Jednote nočejo drugače, kakor si pridobiti besedo "podporna". saj si jo lahko pridenejo. Irn enovala bi «e JSKPJ. bilo torej samo nekoliko večje ime
Sedaj, dragi člani in č-laniee na-j je misli strm razodel svojemu oče-Še slavne Jednote. v naših rokah Hu iu materi, ki m> mi pa kot nila-leži odločitev; i-si naredimo križ.deanu neizkušenemu fantiču od-pod besedo ne, pa bo naša ainaga!. ločno odjsrvetovali Toda juz le ni-Ijavrencc Bandi.	odnehal. Pride neka ženica
in pravi: "O čemur človek en-Collinwood-Cleveland, Ohio. ^rat govori, to rado se zgodi, ako Kakor vsem članom JSKJ, rav-j.io le mogoče." Oez Jeto dni bil notako je tudi meni posrtal list sem že v Ameriki, akoravno som
imel doma dosti dela in tudi no premalo jela. -
Ravno tako se bo zgodilo z ua5o Jednoto i;i prej ko se uresniči na njej ta pregovor, bolje ^anjo, z manjšimi stroški bomo prišli skozi in bolje bomo napredovali.
Da pa ne bo kateri v zlo štel iti kaj očital, kar se je že enkrat pripetilo, akoravno jaz nisem bil pi-
sTva, katero bi pristopilo v društvo in Jednoto. ako bi se ista Jie iioenovala katoliška, in to zaradi finega poslovanja in obile bolniške ter poškodninske podpore in operacijskih stroškov. Ko sem šel za novim članstvom, sem prišel do rojakov, katere sem pričel nagovarjati, naj pristopijo v JSKJ. Rekli so mi: '"Pri vas greste vsako Vel ikon oč k spovedi, oziroma morate iti", akorsivno ni res, toda nisem jim mogel dopovedati. Rekli so: " Vaša Jednota je katoliška in po tem se morate tudi ravnati." V resnici sem imel precej po-sia. da s»tu vse razložil, na kakšni podlagi poslujvino. kar bi pa ne bilo potreba, ako bi ime izprenie-
vora. iz mojih mladih let in kateri -•c je ravno na meni uresničil. Ko .)♦• šel moj sosed iz starega kraja bi j v Ameriko, vnela so je tudi v me-■ ni ž»4ja po ti novi domovuii. Svo-
al^ i Glas Naroda priljubljen, in to
naselbinah. Tam, kjer jih se ni, priporočamo vstanovitev ^^	je pa takl° ^'Č'^1? v-pcvdponie ■Wnote'!osebnosti Pustimo vsakemu nje
novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. .Z^Z^^™?™. Z£Vllltl ^	Se za ^	goro prepričanje ter delujmo kar
Jiovih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami
Zh nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
ooo
Glasilo J. S. K. J.
p
ivi dopisnikov, katerih pr-; Zatem je prišlo še nekaj dru-r-ilj je napre«lek Jednote. neigega.	1
medsebojni prepiri, najdejo le Društvo sv. Barbare štev. 3 je o odmeva pri član>tvu.	stavilo predlog. Mi smo dobili od
Dop
ki odobravajo oziro- glavnega odbora brzojavko, da
ma podžiga jo prepire, se je že to-i predlog ni bil pravilno stavljen Jiko nakopičilo v uredništvu "G. j in da ni treba o njem glasovati. Narod.*", la bomo morah začeti Brzojavko mo priobčili na prvi !'•' < jat i Glasilo na šestnajstih, strani trikrat ali štirikrat zapore-
»t ranch. č»4 bomo hoteli vse občila. Dolžno
pri ; doma, da bi je kako dvaštvo ne j prezrlo, kajti v prvi vrsti Je tre-
meroc
rastejo kot gobe po dežju.
J. P.
Yukon, Pa.
Odgovoriti moram nekoliko na dopis članu, društva sv. Mihaela št. 40 v Claridge, Pa. Ni bil moj namen, v glasilu o tem razpravljati. toda skoraj sem primoran sporočiti svoje nroonje. Vedno se čujejo protesti, tako da zares človeka že glava boli
Zelo hud udarec bi bil za našo slavno jednoto, ako se uresniči, kar priporoča član društva sv. Mihaela. Pravi, da bi se moral vsak -član versko izkazati. To bi bilo nemogoče. To delo stane denar. Zahtevali so pet dolarjev. Bili pa so slabi časi Plačati nisem mogel omenjeno s vote, zato sem bil odstranjen za toliko časa, da jih prislužim. Potemtakem bi bi' lahko črtan iz jednote.
Dragi rojak, kam si zašel s svojo pametjo? Ti bi šel tudi poldne zvonit brez zvona. Ali je naša podporna organizacija za duševne. ali telesne potrebe? Troba nam je telesne pomoči, ne rpa du-Vsi dokazi ^ bili žh najmanj] društva J. S. K. J. ter posamezne ševne. Potrebujemo telesnih uče-
nikov, da bi se naučili sami ml-&Iiti, kajj je dobro in kaj slabo osa organizacijo, potean pa naj bo te ga a-li drugega imena. Ime naj bo kakoršnokoli, poglavitni njen namen je dajati članom podporo, kar se pa tiče verskih zadev, naj skrbi zanje vsak sam in naj se tudi vsakeunu pusti prosta volja.
Zato va« prosim, dragi bratje in sestre, delujmo vsi za enega in eden za vse. To bo napravilo našo jednoto močno.
Nek drug dopdsnik priporoča zopet sv. pismo. Sv. pismo naj berejo taki, ki so za to. Nam duhovni sicer pravijo, da bi te hudič
naši Jednoti je. da se tako p i šarjenje enkrat za vselej prepreči ter >e z dobrimi m pametnimi na-Kveti in odločbami privede velik del članstva z>pet na pot, s katere je ie daleč za vozil.
Najprej je šlo zastran imena.
iajiiih oseb > ba vpoštevati določbe glavnega urada, ki je pri Jednoti najvišja inštanca.
Par dni pozneje je prišlo iz u-rtfda društva sv. Barbare sledeče pojasnilo:
41 Za inieijativni predlog društva nv. Barbare štev. 3 — pravilno
Dopis za dopisom, protest za j predložen in poslan v glavni urad m .,f>toin, br< z konca in krajal ter objavljen v današnjem Glasi-k.ikor romanje v deveto deželo, j hi — se poziva vsa — še katoliška
petdesetkrat pogreti, vse trditve in proti trditve najmanj stokrat ponovljene.
Prijatelji in člani JSKJ.. s tako »stvarjo ne pridemo do cilja, ki si ca ie postavila Jednota.
Tako delovanje rodi razpor in razcepi še one sile, ki lako dosti doggie, če bi skupaj delovale.
Ker se je oglasilo dovolj dru-St«*v. je moral dati glavni odbor Ktvar na glasovanje.
Glasovanje bo odločilo, če bo usodepolni MK '* ali če ga ne bo.
Toda nekateri niso v svoji o«or-•V-nosti toliko prevdarni, da bi počakali konca.
fte »laj za časa glasovanja teče polemika in ho tekla tako naprej po glasovanju morda do prihodnje konvencije.
Is društvenih dvoran se bo ras.-na hiie in bo
člauefiee) da razpravljajo o predlogu, — ker je pravilno mav-ljen." —
No. ali zdaj veste člani, pri čem ste?
Ali imate ubogati glavni urad. ali določbe posameznih društev? Kdo ima prvo besedo in kdo ima odločevati T
No samo erlavni odbor, tudi mi imamo težavno stališče. Včasih je res tako, da ne vemo, kaj bi priobčili, da bi bilo že vsaj deloma vsem prav. h*
Po našem mnenju bi bilo najboljše, če bi glavni odbor določil, kaj se sme priobčati in česa se ne
sme. To bi ne bila nobena eenzu- ^^ -ako bi bral vse sv. pismo, v
ra. pač pa le potreibna stvar, brez katere res ne bo mogoče izhajati.
Po našem mnenju bi bilo najboljše, če bi se napravilo čiato na splošno. Osebni napadi in dopisi
katerem se nahaja mmogo, kar ni za navadne ljudi in se prav lahko po hujšajo.
Naša jednota je delavska organizacija, dušni pastirji pa arajj si
vsebujejo razna zabavljanja, j svojo vstanovi jo. Dajmo ljudstvu
kožo.	| največ moremo složno in uspeh
Kakor je omenil L. Supančič iz bo zagotovljen. Da bi pa v Jed-Exporta, Pa., da le Judi so bogata ■ noto vsiljevali stvari, kakor je na-ljudje na svetu, toda pozabil je.primer prisiljena spoved katera pri tem omeniti, da so vsi, le z(že toliko preglavice dela neki malo izjemo, revnejši in to po, drugi Jednoti, potem pridemo go-svoji krivdi Kakor se dobi med tovo prej ali slej do prepada naše vsakim žitom kaj slabega zrna,'Jednote.
tako se dobi med vsakim narodom j Kakor sem že omenil, brez stra-nekaj slabih ljudi, da niso vredni hu izražam svoje mnenje in tudi
podpore. In ker je pa pri judovskem narodu navada, da se medsebojno podpi rajo v vseh ozinh, zato pa tudi pridno napredujejo v vseh ozirih. posebno pa na trgovskem polju. Kje pa smo mi z našo grdo nevoščljiv ostjo, akoravno je naša vera bogata (hočem
priporočam izpremembo imena na Jugoslovansko Podporno Jednoto'.
Z bratskim pozdravom
Rudolf Perdau.
Cleveland, Ohio.
Kakor član društva, spadajoče-reči voditelji vere) ! Vzemimo/ si ga v JSKJ. občutim v svojem le pred oči resnični dogodek, ka-lsrcu vez, katera me veže. napisati kor nam zgodovina pove, mučeni- J v glasilo par besed proti izpre-eo "Devico Orleansko".	jmembi, z lepšo besedo povedano.
Iveta 1429 je tbila na Franco- proti oropansju besede 'katoliška' skem neka mlada deklica, komaj iz uaše častne Jednote. 17 let stara. Bila je zelo nadar-j Vprašajmo se sami sebe. ali bi jena v vseh ozirih, posebno je bila imeli dobiček od tega .' Ne, ampak •zelo polna navdušenja za osvobo ! stroške za znake, trakove in za ditev Francoske. In ker je bila stave, ker bi se moralo vse premo-zelo brihtna in vedela nekoliko j viti. AH bi imela Jednota korist, več od drugih, so jo začeli prega- oko bi se izuebila te častne bese-njati ter naposled vjeli in vrgli v de? Ne, ampak nasprotno, ker ječo tetr jo mučili na vse načine prepričan sem. da če vpra^111 in navsezadnje živo na grmadi človeka, kateremu ni mar za bož-sežgali. In kdo je storil tako stra-1 jo stvari, ako hoče vstopiti v na-šni uanor? Oni, ki pravijo, da so še društvo, oziroma Jednoto, od-
Kristu&ovi namestniki
Da, agodovina nam pove in priča, kako grozni umori so se dogia-
govoril bi: "Kaj me briga, naj bo božja ali vražja, samo da mi izplača podporo v času bolezni.*' jali za časa inkvizicije. Rešiti jo.Ravno nasprotno pa bi bilo po izje hotel neki plemič, kateremu je. premembi Ako bi vprašal kake-tudi ooa rešila življenje, toda niti'ga katoličana, da bi postal ud na-dva plemiča nista imela toliko'še JSPJ. gotovo bi odgovoril:
"Ne, nočem! Kaj, to je tista oro-ptema Jednota, katero ste oropali njene časti, vredno katoliško ime. odvfceli ste ji ime. katero so vaši predniki, njeni vstanocviteiji, postavili kot temelj, na katerega so imeli vse zaupanje v bodočnost
skupnega premoženga, da bi jo odkupila In ji rešila življenje. Toda prišel je pa en sam škof ter jo s samim zlatom odkupil, kar nista mogla storiti niti dva plemiča skupaj z vsem premoženjem. (Zgodovinsko je malo drugače. Op. uredil.)	odvzeli ste ji verige, katere so jo
Tukaj je dokaz, brat Supančič. vezale s sv. katoliško cerkvijo." kje je bogastvo ali denar doma!: Zato pa, dragi sobratje in so-In verjemite mi, da je še danes sestre, nikar ne odstranimo tega toliko denarja po župniščih, da. kamena iz naše slavne Jednote, če bi se ves dotični denar razde-.katera se razprostira daleč na-
naj sploh ne pridejo v list
f prosto voljo, potem bo napredo- 13, kar ga je tudi po rasnih samo-'okrog.
di vsake četrtkove izdaje, katera zapopada tudi glasilo JSKJ. V resnici težko pričakujem sobote vsakega tedna, ko dobim glasilo v roke, pazno ga prečrtam do pi-čice.
Odkar je društvo št. 104 iz Chi-eage, lil., stavilo iniciativni pred log za izpremembo imena, čitajo se v glasilu razne opazke in kri-!s°c istega dopisa. Reklo se mi je. tike, katere seveda niso vse dobrega me zato Bog tako tepe, ker in zdrave za JSKJ in njeno član-Make dopise pisem, kar pa ne prist vo. Eni so za izpremembo ime-; poznam; pripoznnm pa, da me na. drugi zopet ne, toda mislim, j usoda tepe, in to & preeej, nko-da večina nas je za izpremembo j ravno se ji odločno zoperstav-Lmena in še več bi nas bilo, akoj'jaiu. Dotieniku pa nas vetu jem, bi članstvo bolj trezno mislilo ! nai še malo bolj bogaboječ, Seveda nekatere ima verski fana-j pregovor pravi, da Bog tiste-tizem jako v svoji oblasti in po ! tepe, katerega ljubi; potem on tem mislijo, da mora biti ostale! ™*ni ne Tnore kaj takega očitati, članstvo tudi nn njiii strani in dii J Ne p repi raj mo se vedno v gla-ime "katoliška" nikakor ne smel^u JSKJ, delajmo za napredek izginiti iz JSKJ.	p roe vit iste. Ko bomo glasova-
Nikakor mi ne gre v glavo, da i k, glasuj mo tako. da bo koristilo bi mi kdo vero vsiljeval, ako bii^aši dični organizaciji, in ko bo že ne veroval, in to človeku pr , glasovanje končano, idimo po 21 letih. Vero so nam vsiljeval? j ogledu naših tukajšnjih drža v-v starem kraju, v gnili Avstriji nib volitev, podajmo si bratsko
j 'oke, srd in zavist naj izgineta iz ; rtaših siv', delujmo vsi skupaj za napredek organizacije po geslu: ! .'Si za enega, eden za To bod*. • iaš princip. Vsak član pa naj skr-n, da bo do vedel enega novega ! ida, da bomo danes čez eno lefto ' iahko rekli, da smo napredovali, j Bratski pozdrav vsem članom šil j a ti svoje otroke v katoliški 'j n članicam JSK»J. šole, da bi se učili verskih pokor ;	John ^lalovrli.
ščin in nazadnjaštva ter za to š< ,
posebej plačevali, ko že itak mo	Baltic, Mich,
ramo plačevati za javno šolo al: j Štejem si v dolžnost kot več-public school. To se pravi da ho | 'etni član JSKJ, da malo izprego-čejo imeti nas ostalo članstvo, k ' /orim v glasilu o sedanjem času sedaj prosto misli, za svoje suž f n poslovanju naše slavne jedno-njc ter nas hočejo pognati za naj e. Moje nmenje je, da vsi člani manj 15 let nazaj.	j TSKJ, bodisi te ali one stranke,
Jaz bi svetoval dotičnemu dru « ega ali onega mišljenja si bomo. štrvu, naj od njega navedene ob i lobro zapomnili tako uganko kot veznosti izpolnuje samo spohiujc ! je sedaj pri JSKJ. z Mr. Kompora, nas ostalo član \ Dragi bratje in sestre, ali smo stvo pa pusti v miru, ker nobedei ! tega potrebovali? Ne, pa ne; ker ne vidi rad, ako se mu kaj ena- i * tem bomo oškodovani le mi tr-kega vsiljuje v svobodni Ameriki j pini "vsalr posebej in vsi skupaj, Dobro se še spominjam debati- j ter jednota s takimi napredki ne ranja na 10. glavnem zborovanji j nore rasti, ampak le nazadovati, glede imona JSKJ, kjer pa nisra« j Želei bi da bi naš narod enkrat nrč ukrenili drugega, kakor da s* 1 izprevidel, da s takimi naprednja-odloži do združenja, ako ravno st i '^i, kot se sc oglasili pri naši jed-je veliko časa potratilo.	| noti. ni kar z eno besedo nič. Ali
Sprvega, ko je prišel indeijativ j ie pri JSKJ treba takega razburili predlog za izpremembo imena ' jenja med članstvom ? In še celo bil sem tudi jaz za istega, toda še j sedanji čas, ko jednote in zveze, setui bil v nekakih dvomih ter setr * delujejo, da bi prišle pod eno zase tudi oziral na sklepe zadnje j stavo in naprednjaki so mnenja konvencije. Ko pa primerni v roke | Se eno kupiti in vendar jih je že glasilo JSKJ z dne 26. aprila in i preveč in preveč je nepotrebnih ka pazim notri dopis brata Pertla, izdatkov.
na. predsednika združevalnega I Torej, sobratje in sest re, ogni-
ko smo bili še šolarji. Ako nisen dosti glasno molil in v cerkev šel sem jo pa dobil na tismi del telesa ki se ne spodobi, da bi ga tu ime noval. Sedaj pa še tudi tukaj pri dejo s predlogi da bi moral h vsak član k spovedi, da bi imel duhovnega vodjo, oziroma zdraž barja, da bi moral vsak član po
odbora, kjer se pravi, da je pot do združenja še daloč. To me je pa nama h predrugačilo. Misli! sem si: Kar sami bomo morali še naprej delovati; da bomo pa lažje delovali in bolj napredno, nam je v prvi vrsti potrebno, da uredimo, kar smo že za počeli in da naredimo na glasovnice tam, kjer stoji DA, spodaj v okvirju X-
Kot večletnemu uradniku društvu in delegatu zadnje konvencije mi je precej znano mnenje &*ustva Jednote in tudi nečlan-
mo se nepotrebnih izdatkov in glejmo rajši za napredek, kajti s tem bo prišel naš narod v večje prijateljstvo in zadovoljstvo.
Želel bi, da se ne bi napadalo tako, kot so nekateri začeli. Ako sem jaz katoličan, kaj komu me ri ? In če je drug socialist, maj nas ne briga. Delujmo za slogo pan društvih in jednotaii, ker pri njih smo vsi enaki, pa bodimo kateregakoli mišljenja.
Želel bi. videti od glavnega odbora kaj več pojasnila o tem zelo
__•___i__L_" £______________



y-

GLAS NARODA. 10. MAJA 1917
▼winem did a, predno bomo volili Cliuie in flan ice našega društva «a novo »me jednote. Tajniki kra- tudi pretim, danaiajte redno in je-vnih društev bi m morah izka- točno svoje mesečne prispevke, ■sd pred člani, da so dobili po- ker človek ne ve, kdaj in kje ga j—>ilo od jedaott', zakaj sc rn nesreča čaka ali zadene, na voAit»>v iu v kak namen.	| Srčno lepo pozdravim vse Č-lanv
Druga stvar je, ki ni nikakor, in članice JSKJ, posebno pa na prsviina volitev. Po hišah »n p.) š^ga društva št. 13. ter želim vsem v »odi se r.e vola po mojih mislih, skupaj obilno zdravja in sreče v ker se Lahko zfodi, da pride še df napredku.
večjega razurjetija med član I Najtoplejše pozdravim br. gl. stvoiu. Volitve naj bi *e vršile v. tajnika J>*KJ ter se mu presrčno dvoranah, kjer društva zborujejo zahvalim ra dobrotljivost in trud
in osj bi bali navzoči utuije oWJ> strank pri štetju |tUm> viti«. ne ha sso tajnik pa predsednik.
Prusšiu,	« jt- in v »bral ji
ako moguiT Im kateri vxH kako UM»j« bcaedo za žal, pwveni nu*-prej da uummu tefa laariil.
Torej, člani iu članice društva
tei
rečem čaest iu slava! IVank Jordan, tajnik.
Kaj vemo o sadmerth čudežih starega veka?
(Dr. Edgar J. Banks-a, znanega starinoslovca, je naprosil urednik nekega magacina, naj napise maj h no črtico o sedmih čudežih sveta. Banks se je lotil dela. a i* male črtice je nastala knjiga, iz jcatere povzemamo naslednje zanimive po datke o sedmih staroveških čude-sih sveta, o katerih je gotovo ie
Kakor je že mogoč*, večini eii 1 nov društva Vitezi »v. Jurja štev 49 JSKJ v Kunsas City, Kansav znano, imamo prihodnjo sejo dne j 2t». maja. Na vrati je splošno pin-j
vsakdo slišal pripovedovati. — 0-p&zka uredništva).
Obzidje Babilona.
Zgradil <ra je babilonski
kralj bil že
•JSKJ. Odločiti imamo namim',!za časa vlade tejra kralja kaj staro ali naj m' ostane JSKJ. ali se iz mesto, a on ira je zelo povečal in remeui na J agoslcvan.sko Pod- olei>šal Zidovje je bilo zgrajene porno Jednuto. Upam *n želim, du ppolnoma iz pečene ilovice ali ope--e ne bo noben naš član potegni! ke. v kujo v.^ako s«* je utisuilo nje-/m *'podporno"' ter se sramove', eovo ime. Kako velikansko je bilo že 19 let starega imena *' k atol a-! to zidov je. nam pripoveduje lle-ška ".	rcKlot iu več drugih staroveŠKili pi-
Torej se prav vljudno vabit t j sate je v. Mesto je tvorilo četvero-vai člani društva Vitezi sv. Jurja; kot. ki je bil ob vsaki stranici dolg na splošno vdelearitev, ker je to i petnajst milj. Obdajal ga je jarek, namreč nekaj važnega.	.globok deset čevljev in napolnjen
Bratski pozdrav vsem članom
in članicam JSKJ.
Geo. Bajuk, tajnik.
Protest.
Društvo sv. Alojzija štev. 1 JSKJ v Baggalev, Pa„ protestiid proti strogi točki v zapisniku 10 konvencije JSKJ iui strani 14<» Točka se glasi: 4 * Vsi suspendira ni člaaii(ee) j/^gube vse pravice do podpore, kakor tudi do smrt-j •nine."
Naše društvo zahteva: Za prv mesec suspendaeije izgubi čiart ali članica vse pravice do bolnii ške podpore; drugi mesec pa. t e ni poravnal(a; ase*ineuta za dva meseca, izgubi tudi do smrtnim-; tretji mesec izgubi vse pravice.
Torej, cenjena društva, zahte vagino vsi, da sc ta točka izpre meni in odpravi iz jednotinili pravil.
Frank Koltme, predsednik.
Frank Jordan, tajnik.
Anton Rak. blagajnik. (Pečat društva. >
Naznanila.
Hortjau* it. tri, da uc bodete "ovanje glede imena naše slavno[ Xebukhadnezar. Babilon je »sestali od prihodnje ker po-vam vnaprej, da ue bum d* ssTBic tuMul po hr-ih iu nagovarjal, ds voiitr. Izpulile iit v naj iep*em aobratat vu
Vami imIcui aoUrat
Peter Klobučar.
Sheboygan, Wis.
Prtmun. priobčite v našem vrlem glaailu zopet teh par vrsti.' glede glasovanja o izpremeinbi imena naše J-ednote.
Prosim vse člane m enakoprav ne članice, da se vduleže seje, katera bo 20. maja, da uredimo, kar od nas želi glavni urad. flane iu članice pa. ki stanujete v dmgi'i krajih in pripadate k društvu sv. Jameza Knrtnika št 82, prostim, da oddiuwte svoje glasove pismeno, kakor kateri želi, ali da ostane še zanaprej ime "katoliška , ali se odwtrani. Zdaj prosim vsi sob rate iu sestre, ki stanujete izven Shctboygana, da mi hitro pi-s meno sporočite, kakor Kateri žel: Zdaj je vam. aobratje ni enakopravne članice JSKJ, na razpolago, da se ne bo potem zopet ptea lo v glasilu kakor do/daj. Glasi: le imamo zato, da bi nam prinr-šalo lepe in koristne stvari za našo Jednoto. Glasujte, da bo potem mir o tem, da ne bo vedno puiunuioga pregovarjanja in da bo zopet vsakdo h nil kak lep i a vesel dopis it naših naselbin.
Drain »»bratje. enkrat vat; prosti u. da h*> vdelezite seje 2*». maja, kateri pa Ktanujetr v dru-jrih krajih, pa sporočite pi7rmen> društvu.
In naj wlja /a vse članstvo JSKJ, da naj vsak sobrat ali ent-. Upravna »»sestra iKlda irlas, k« -kor kateri Idi. To ne velja samo va društvo št. 82. ampak za vse č! a nst v o JSKJ. Vnak član ali čla-niča. ki se kaj /aiuma za stvar, bo oddal svoj glas.
Tudi naznanjam članom drr-štva št. 82, kdor hoče zv&ati svojo dnevno podporo z enega dolarja na dva, jo laliko zviša z zdravniškim »prir-evaloTii; vsak mora biti pri zdravniku, potem pa lahko r.viKi svojo dnevno p«nlporo
Zdaj »pa lepo pozdravljam vse članstvo SKJ Vaš sob rat
Anton lic, tajnik št 82.
Članom društva sv. Jožefa št 4"» JSK-f v Indiauapoli&u, Iud., se naznanja, da se morajo polnoštr-vil no vdeležiti prihodnje seje, ki se bo vršila dne 13. maja. ker pri tuj seji se bo glasovalo, ali lu-.j JSKJ lq)reiueni ime ali ne. Dolžnost vsakega člana je, da odda svoj glas za to važno stvar. Zato upam, da bo članstvo omenjenega društva to vpcwtcvalo in se bodo vdeležili vsi brez izjemo prihodnje seje.
Z bratskim pozdravom
Loivs Kudman, tajnik.
z vodo. Prvi zid bil dvojen, zunanji in notranji, vsak nekako 24 čevljev debel in 36 čevljev narazen. Prostor vmes je bil napolnjen z blatom. Notranji zid je bil višji od zunanjeca. Natančne višine se ne pozna, vendar pa se domneva da je bil najmanj 160 čevljev visok. Nad zidom pa so še štrleli v zrak stolpi Za tem zidom je bil drugi, tudi dvojen in nekako 55 čevljev širok. Tudi ta je bil opremljen s stolpi, o katerih višini moremo le ugibati. Drugi ziaovi, ne tak odebeli, a dvigajoči vedno višje. so tvorili krog za krofom v obrambo mesta.
Ilerodot poroča, da so bili zido-; vi visoki 335 čevljev, Ktezijas I 300 in dr. Banks je mnenja, da se ; oba pisatelja nista dosti oddaljila od resnice. Se današnje razvaline so 40 čevljev visoke.
Perzijski kralj Cirus je zavzel Babilon brez boja leta 538 pred Kr. Odvrnil je namreč vstiran re-
i
: ko Evfrat in njegove čete so udrle po strugi mesto.
Darij je zavzel mesto z zvijačo nekoliko obzidja.
Leta 434 pred Kr. je dovršil kralj Kserkses razdejanje, v koli-! kor so prišle vpoštev obrambne
Vsem članom društva sv Cirila in Metoda št. 9 JSKJ v Calumo-tu. Mich., se naroča, da se vdelc-žijo prihodiije redne mesečne se-katera sc* vrši dne 20. maja v navadni dvorani ob 9.30 dtrpol dne. Na dnevnem redu je važen predlog, oziroma splošne glasovanje ara izpremembo imend.(j.	, . ,. Ku-i „r • - • iter pustil razde,iati •«>KJ, ah naj ime izpremcni.
aLi na nuij ostane sedanje im Tony vdeležrte se v^i omenjene si>jc do zadnjega člana.
Nadalje sc naznanja vsem čl.i-i ,,
.	zjrradbc.
noui zgoraj «»meujt nega društva.
da se iuwijo iu«*s.'čni asesmenti pla čati pred čotrto nedeljo vsakega meseca iu nc kakor so neka-. ,	. . . .
-i • i i i- i i • , .sveta, .ie postala sedaj zapuščena ten .-lam delali do sedaj, da so! ■ , . - . , , ♦	i-i ^ i	i ivas in kar je se ostalo od velikan-
tri elm ah celo en teden po za !- , •,	- - •
j	' ,.;skih zidov, se je počasi razrušilo,
njem dnevu v mesecu plačevali
mesečni aaesment. Torej prosi.a vse člaaie, da opustite dotičiri .sistem. da se vam nc pripeti kak;< Ta kip je bil glavno delo Fidij?, neprrtika, postavim suspendacij'i.
Leta 275 preil Kr. se je prebi-vace Babilona prevedlo v Selevei-! jo. Kar je bilo prej glavno mesto
Kip olimpijskega Zevsa.
kajti kadar j** člau suspendira i, »gubi vso pravico do vseh podpor, katere izplačuje JSKJ. Še enkrat opozarjam, da člani vpo-števajo zgoraj omenjeno stvur.
Pozdrav vsem članom in člaui-eaui JSKJ.
John D. Zu-nicli. tajnik.
Člane društva sv. Mihaela Ar-hangela št, 27 JSKJ v Diamond-ville, Wyo., teju potom pozivam, da se vsi vdeležite seje dne 20. maja. ker imanio volitev in oh enem še mnogo drugih važnih reči.
Z bratskim pozdravom
Anton Koun, tajnik.
Prve morske mine.
Prve morske anine z električnim prižigalam je položil leta 1S4J5 v holštajnski vojni v varstvo kd-el-skega kanala proti napadom danskega brodovja Werner von Sic mens, o čemur poroča ou sam v svojih življensikh spominih. Upo rabil je za to neprodirne sode, nabasane s smodnikom, hi pozneje vreče, ki so vsebovale nekako pet »totov razRtreljiv. Te je zasidral nekako 20 čevljev pod površino vode ter jih zvefcal s kablom iz gumija e zavarovano opazovalno postojanko ob bregu. Ko je pre-aonetrl slain) dansko ivosadko v fortu Friedrichsort. je položil v varstvo ttxinjave pred vrata nti-ivo, ki pa je nepričakovano eksplodirala, ko sta se vsied viharja strnili, vodilni lici. Danei so mislili da je zletela v zrak eua izmed morskih min, katerih so sc čevalo za priiiodnjih šest mesece v (zelo bali ter so dobili pred to no-centov na redni seji meseca vo iznajdbo tako .velik rošpekt, Ta list je jako dober: j« da se m tekom cele vojne vprao--1 v kori« in pomoč ter rilo nobea*ga~ pesku«* streti v
i kiel-ko pristanišče.
t
Naznanjam	članom iu
• lamcisutt društva s.-. Alojzija št. 13 aJSKJ v Baggalev, Pa., ds io bUo sklenjeno na 10. konvenciji, da mora vsak član(ics'» plačati po 50 ceutov na leto za jednotiuo g-lasilo. Torej v*si zaostali člani it Član&ce. prosim, izpolnite vsak svojo dolžnost, ker sc bo «pet pla-
njabolj slavnega iznied grških kiparjev, istega Fidije. koje Palas Atena je kronala Akropolo v A-tenah.
Fidias ali Fidij je izujnil, potom kojega se je postavilo leseno so-ho ter jo pokrilo s ploščami slo-uove kosti in zlata in sicer slono-vo kost za ude telesa, zlato pa za obleko. Te plošče se je spravilo skupaj na ta ko umeten način, da ni bilo videti sklepov. Ta proces se je imenovalo *' hrizelefantine "
Veliki uspeh Fidije mu je pridobil tudi dosti nasprotnikov. Ob-dožilo se ga je, da je izklesal svoj lastni obraz in oni svojega zaščitnika Perikleja med podobe, ki so ( krasile ščit Atene. Za to bogo-; skrunstvo je bil izgnan tz Aten. ; Našel je pribežališče v Olimpiji. tftarodanev kraljestvu na zapadli i obali Peloponoza, kjer so se tudi i vršile slavne Olimpijske igre. Ko je dospel Fidias v Olimpijo, so bili njeni prebivalci ravno zaposleni z zgradbo velikega svetišča za Zeusa. Najsvetejše je šc vedno čakalo na kip velikega boga, kajti v Olimpiji ni bilo nobenega kiparja. katerega bi se smatralo vrednim, da izvrši to delo.
Fidias se je lotil naloge in osem let pozneje je bila izvršena. Glasi se, da je bil kip nekako štirideset čevljev visok. V notranjosti je bil lesen, ojačen z železom in namočen v olju. Preko tega lesa se je položilo plošče slonove kosti, ki so predstavljale mesnate dele. Oči so ble napravljene iz najdragocenejših kam eno v. Plašč, lasje, lovorov venec in sandale so bile iz najčistejšega zlata, posejanega z dragulji. Bog je sedel na prestolu, ki je stal im odru, dobrem trideeet čevljev in Širokem dvajset. Levi iu sfinksi. skupine kipičev in izdolbene figure so obdajale ta oder. Kip je stal kot tek približno tisoč left
je kip preživel ta požar, se ga je pozneje razbilo in odneslo na vse straui. Razdejanje svetišča ie dovršil močan potres. Reka Alfej je preplavila razvaline ter zakopala v pesku ostanke nekdanje krasote. Od leta 1875 naprej se ie z izkopavanji razkrilo velik del svetišča, predvsem temelj in vse, kar se je našlo zanimivega na mestu, se hrani v majhnem muzeju, nahajajo-čeni se na istem mestu.
Svetišče Dijane Efeške.
To svetišče je bilo zadnje v celi vrsti š«> večjih svetišč, ki so jih zgradili Efežaiii bosrinji Dijani. k) je baje padla z neba. Prvo teh svetišč je bila neka duplina v velikem drevesu. Peto svetišče je zgradil Krez. najbogatejši človek starega veka. med leti 560 in 546 pred Kr. To svetišče je uničil leta 356 pred Kr. s požarom neki Ilerostra-tes in sicer v noči. v kareri je bi' rojen slavni maced^r»ski kralj Aleksander Veliki. Dela pri novem svetišču so se pričela leta 350. Leta 334. j<r poslal Aleksander Veli ki svojejra arhitekta, da dovrši stavbo.
Temelj je bil 418 čevljev dolg irs 239 čevljev širok. Na ta temelj se jez srradilo oder, na katerega se je dospelo po 14 stopnjieah in na tem podstavku je stalo svetišče samo dolgo 342 čevljev in 164 eevijev široko. 127 stebrov, po šest čevljev v premeru in več kot 60 čevljev visokih. je podpiralo streho. 36 teh stebrov so podarili kralji in vsi so bili okrašeni z relifnimi izrezbami do višine dvajsetih čevljev.
Izklesana pročelja in okraski h raznobarvnega mramorja so delali to svetišče najsijajnejšim na svetu. Versko službo v tem svetišču se je opravljalo na sijajen vzhod ni način in glavni moment bogo sluija je tvorila procesija po ce lem meritu, v kateri se je nosilo srebrne kipe boginje Dijane. Široka cesta, miljo dolga, tlakovana t mramorjem in pokrita s kameni-timi oboki, da se obvaruje žrecc pred solneem in dežjem, je spaja la mesto s svetiščem.
To svetišče Dijane je bila obenem a ves iztočni svet. zaidadui-ca najlepšega, kar je dotedaj proizvedla umetnost in obenem pribežališče za vsake vrste zločinov
Vsem so znani doživljaji, ki jih je doživel v Efezu apostol Pavel ki nam tudi pripoveduje, kako unet je bil ta narod za svojo boginjo Dijano.
Germanski Goti. ki so udrli v pokrajino, so razdejali mesto in svetišče leta 262. pred Kr. Manjše svetišče na druari strani pa so razdejali prenavdušeni kristijani. — Ljudsko sporočilo nam javlja, da se je nekaj strebrov velikega svetišča prevedlo v Carigrad, kjer jih je videti še daues, ko podpirajo veliko mošejo ali uekdanjo krščansko cerkev sv. Zofije.
Grob kralja Mavzola.
Grobni spomenik kralja Mavzola je stal v Halikarnasu. glavnem mestu kraljestva Caria v južnem delu Male Azije. Oba otroka kra lja Hekatomnus, Mausolus in Ar temisia. sta postala mož in žena po prastarem običaju karijske kraljevske družine. Ko je Mausolus leta 353 pred Kr. umrl, je zlomilo to Artemiiji skoro srce. Poroča se da je pustila njegovo telo zažgati in da je nato zavžila pepel, pomešan med vino. Sledila je Svojemu soprogu in bratu na prestolu ter sklenila počastiti njegov spomin z nagrobnim spomenikom, ki Di presegal vse stavbe na svetu glede lepote in umetniške dovršenosti. Poklicalo se je v deželo najbolj slavne arhitekte in kiparje. Med delom pa je kraljica umrla in skoro nič denarja ni ostalo, da bi se nadaljevalo s stavbo. Arhitekti, graditelji iu kiparji pa so nadaljevali z delom iz ljubezni do mrtve kraljice ter si medsebojno obljubili, da bodo izvršili najlepše, kar je bilo v njih moči.
Pisatelji vseh dob, prav do dva najstega po Kr. označujejo nagrobni spomenik Mavzola kot pravi čudež. Nekoliko pred 1402 je močan potres razsul spomenik.
Kolo« na Hodošu.
Kolos na Hodošu je bil velikanski kip iz medi, ki je stal pri vhodu v pristanišče na otoku Rhodes. Kip se jo zgradilo bogu soln ea kot zahvalni dar za poraz De-metrija. sina macedonskega kralja, ki je z velikim brodovjem napadel mesto na otoku. Ko je poraženi Demetrj odplul. je pustil
seboj veliko maso polomljenega Leto 408 pad Kr. Je avetittej vojnega orodja. To kovino se je
pogorelo ter je mogoče, da jeago^ predalo » trideeet talentov ter rel ob. te j priliki tudi kip. Ce pa določilo denar za zgradbo kipa.
Kipar je bil Kares. učene« Lisi-pa. Kip je napravil in ulil v posameznih delih, katere se je nato spojilo. Visok je bil nekako i05 čevljev nad podložkom. Kip Svobode v New Yorku je visok 151 čevljev. Kot k slednjemu, so vodile tudi k kipu na Rodoeu. stopnjiee prav do vrha.
Leta 224 pred Kr. je vrgel potres kip na tla. Posamezni deli so ležali na mestu do leta 672 po Kr., ko so osvojili Arabci otok ter prodali kip nekemu zidu kot staro železo.
Svetilnik v Aleksandri)!
Svetilnik je stal na skali ob vhodu v to pristanišče, ki je v onem času jrloblje segalo v deželo kot danes. Aleksandri jo je ustanovil Aleksander Veliki, ki pa Je umrl še predno je bilo mesto zgrajeno Da se zavaruje prihajajoče ladije pred ostrimi čermi, ležečimi pod vodo, se je postavilo na enega iz med številnih majhnih otokov ta svetilnik. Visok je bil od 400 do 600 čevljev. Popisi svetilnika se v tem oziru razlikujejo, a neki arabski pisatelj iz šestega stoletja, ko je svetilnik še stal, poroča, da je bil visok "sto mozkih postav".
Svetilnik je imel štiri etaže, približno enako velike. Najnižja jc bila kvadrat, to zidovje je imelo obliko četverokota. Druga je bila šetsterokot, tretja je bila okrogla in četrta je bil svetilnik sam. iz katerega se je metalo s pomočjo velikih ogledal in leč svetlobo na razdaljo več kot sto milj na morje. —
To ogledalo ali reflektor je bilo največje čudo. Najbrž je bilo sestavljeno iz finega brušenega stekla in morebiti prave leče ter tako veliko, da ca Arabci niso mogli več spraviti na prejšnje mesto, ko so ga enkrat odstranili.
Leta 875 po Kr. se je izpreme-uilo svetilnik v mohamedanski minaret. Leta 955 je potres vrgel na tla višek svetilnika. Leta 1357 jc stala še prva etaža in tudi ta se je kmalu razvalila v kup. ftedaj ni o svetilniku nobenega sledu, a v bližini mesta, kjer je nekoč stal. eno izmed svetovnih čudes, se nahaja danes moderni svetilnik.
Hranilna vrednost masti.
Povprečna ameriška gospodinja nima skoro nobenega pojma o vrednosti maščob kot hrani. Masti ali maščobe so med glavnimi viri anergije. Maščobe so dvakrat bolj uspešne kot proizvajalke energije kot pa so beljakovine ali ogljikovi hidirati.
Ameriški narod ne izraDi maščob, ker se je temu privadil. Navade pa so včasih zelo škodljive.
Maščobo kupujemo v obliki surovega masla, ki ga mažeino na kruh. Niti ne mislimo na to. da bi kupili v ta namen svinjsko ali kako druero mast in vendar je slednja glede proizvajanja energije prav tako uspešna kot .ie surovo maslo. Mast rabimo pri peki in kot materija!, v katerem pražimo druge snovi. Maščobo, ki se stopi iz gnjati ali špeha, se včasih uporabi za omake, a največkrat jo vržejo proč. G ovej.sko mast se še veliko manj ceni kot živilo in vendar je ta maščoba funt za funtom prav toliko vredna kot je svinjska ali pa surovo maslo.
Kadar zremo kupit steak, nam odreže mesar lepo vso mast s kosa ter je vrže v sod, ki stoji pod mi zo. V tem sodu se nahajajo kosti in drugi odpadki, ki jih dobi pozneje izdelovalec mila. Sladka goveja mast. ki se drži dobrih kosov mesa, je prav tako uporabna kot kaka druga, a z vsakim dnem je manjše število kuharjev in kuha? ric, ki bi znali uporabljati to maščobo.
Staljeno govejsko mast se v tej deželi kaj malo rabi kot namizno mast, dasiravno se jo v Evropi dostikrat zavživa na kruhu, mesto surovega masla. Govejska mast ima nekoliko močan duh ter se težje topi. To so mogoče vzroki, da jo ne rabijo na mizi. Močni, deloma neprijetni duh se lahko takoj odpravi, če se pridene govejski masti pri topen ju nekoliko mleka. To mleko se absorbira in staljena govejska mast izgubi popolnoma oni duh.
Nikakor ne smemo dovoliti, dia bi se še nadalje pošiljalo vso govejo mast svečarjn. Surovo maslo stane danes 50 centov funt, svinjska mast pa 30 centov. Govejska mast, ki je glede hranilne vrednosti popolnoma enakovredna prvima. pa stane le 15 centov hurt. — Nekateri maserji pa jo prodsoaio ie pod to oeno.	i
Ce bi uporabljale gospodinje pri
kuhi v gotovih slučajih govejsko mast mesto surovega masla ali svinjske masti, bi se skupne stroške lahko skrčilo na eno tretino dosedanjih.
Prebavnost živalskih maščob so proučevali številni izvedenci v tej stroki. Nek tak raziskovalec je prišel do zaključka, da se surovo maslo in govejsko mast prebavi do 96 odstotkov, dočim je nek dru gi izvedenec dognal, da se govejsko mast veliko lažje asimilira ali prebavi kot pa svinjsko.
Iz vseh tozadevnih raziskovanj moremo sklepati da je govejska mast kljub temu. da se težje topi. enaka vsem ostalim živalskim maščobam srlede hranilne vrednosti.
Prerokovanje John P. Hol-landa,
Itilo je nekega due v aprilu 1W1, ko so se odpeljali zastopniki nevvvorškega časopisja na povabilo John P. Hollanda. zgradite lja j k) njtim imenovanega pod morskega čolna, v Elizabeth. N. J., da prisostvujejo tam splovlje nju "Moeeasina '. katerega se je zgradilo v Ivlizabetiiportu, N'. J Takrat se še ni pripisovalo velike važnosti podmorskim čolnom in zastopniki časopisja, nied katerimi se je nahajal tudi pisce teh vrstic, so delali vsakovrstne pri pombe glede ueznatnosti ladje. Nikdo ni takrat slutil, da bodo igrali podmorski čolni odločilno ulotgo v svetovni vojni. Na to se je mislilo prav tako malo kot na svetovno vojno samo. Kot \sak iz-najditelj pa je bil teunu nasprotno Holland navdušen za svoj j
GLAVOBOL.
Ko ste enkrat prebrati io pi^inu, k! je prišlo H. H. Vou Sclilicku med ti soči drugih, potem vprašajte samega sebe, ako je potrebno, da imate Bolgarski Krvni Čaj pri rokah Ce prav samo za glavobol. Dragi gospod :—
Prejeli smo ta čaj in se zahvaljujemo. da ste ga tako hitro poslalL NnV: odjemalci so prav zadovoljni z njim i a moja mati ga tudi z*'Fo ljubi. Njo j.-vedno mučil glavobol iu izprevidela j.-, da ji ta čaj zelo pomaga. V nadi, da v kratkem oglasite. Al rs. Stefan Mtzal ko. 17 Lake Ave., Banbury, Conn.
Ena škatlja. ki ju imate zdaj pri r..-kah in ki odstrani oz. ozdravi poletiii glavobol je vredna zlata. Bodite čvrsii in zdravi, rdečih lic iu bistrih oči
Nikar ne žrtvujte svojega zdravju s ponaredbanii. Vedno vzeinite original / {»odpisom II. H. V on Schlicka na zavit ku. Za sedem meseeev zado-tujf* !♦• $1.00 s poštnino vred. Pušljite gotov denar, znamke ali m one v order, aii ia naročite na C*. O. 1» Prirejen it: janu'* u le pri:
Marvel Products Company
9 Marvel Bldg. PITTSBlTUiH. P*\.
Opomba. Ako hočete, da zavitek p: i l- ročiino. potem pošljite Se 10c.
Ugodna prilika.
OGLEJTE SI FARME
V ST. HELENA,
N. C.
St. Helena, N. C., leži * bližini velikega mesta Wilmington, N C„ in tu imamo še čez sto izčiščo-uih in razoranih farm. Zemlja je izbrana narjboljša iu razdeljena v farme po 10 in tudi več akrov Tukaj rodi vse, in sicer 8 mescev v letu. Podnebje je zdravo in prijetno, 1 *er nikdar ni prevroče iti ne premraz. Dobra pitna voda.
Od ze preje označenih »'arm so prodane št. 9, 11, 12, 19 in 14. Tu
stvar ter ponovil prerokovanja.j zdolaj opišemo zopet par farm, ki ki jih je objavil že leta 1900 vj*e niso prodane. "Harper's Monthly'*, in sicer. Farma št. 16. — Izvrstna mala prerokovanja glede uspeha pod farma, obsegajoča 10 akrov fine morskih čolnov v bodočih vojnah.I zemlje. Lepo barvana prikup Rekel je, da bi bilo me^to XevvJjiva hiša. Mala šupa. Na pri-i'ork na milost iu nemilost izi-o-jjaznem kraju ob glavni cesti, počeno podmorskemu čolnu, ki bi se teg postaje. Vsa zemlja j" izčisče-'iiahajal pri vhodu v pristanišče.jn«a kakih osem akrov je uora-potopljen pod vodo, dasiravno bi^ih, en de! zasejan in to zemljo so otračiio mesto 30 bojnih ladij,,vsakemu lahko priporoči. Cena ravno toliko križark in obrežnih 50. plača se $'JS7,.r>0 takoj in utrdb, min itd Boj proti takemu P° $172.50 na leto v petih letih, podmorskemu čolnu bi bil nemo Farma št. 19. — Ta farma oh-£oč. Podmorski čoln bi lahko Zi-,sep lf) akrov. ima prostorno peljal pred Battery ter pognal s	s štirmi sobami, prijazno
pnevmatičnimi dinamituinii topo-jpol,arvano-	šupa, studenec
vi mesto v zrak. Podmorski čelniin nmli vinograd. Leži ob glavni bi uničil bojne ladje in križark..-,Icesti- ,)!izi1 postaje, cerkve In šo predno bi ga slednje sploh zapa-1le 7M; akrov fino obdelanih in «ile. Holland je takrat celo smolo ostal° ie dobra zemlja, katero se trdil, da bi bilo nemogoče najti.lahko izorje. ee potrebno. Xa tak podmorski Čoln. ee bi enkrat.to farmo se lilhko takoi naselite, zavozil v notranje pristanišče. |LePa Prilika Prili fl° dobre
vniirni iyinvMini in me- Cena $1150, plača se $287.50
takoj in $172 50 vsako leto v netili letih.
Farma št. 21. — Deset akrov fine zemlje brez poslopij. Kupec
S temi svojimi izjavami je segel iznajditelj seveda daleč preko cilja, a dosegel je svoj namen, ker jo zvečata vlada kupila njegov podmorski čoln '' Plunger zgrajen leta 1397 v Baltimore, Md.( lahko rabi sosednjo poslopje, do-ter naročila še šest nadaljnih pod kler si ne zgradi svoje lastne hiše. morskih čolnov, kojih prvi jc bn|Ve^ materij al za zgradbo poceni, ta "Moccasin" v KlizabethportuJ Leži na severa o stran železnice. Tudi Anglija je pustila zgraditi(okrog milje od postaje, cerkve šest takih čolnov Holland tipa. kt in ljudske šole. Vsa zemlja je iz-
so bili takrat najuspešnejše vojno •orodje pod vodo.
Holland, ki je zgradil svoj prvi podmorski čoln leta 1S31 v Pater-sonu, N. J., je doživel čas, ko so skoro vse mornarice sveta naročile podmorske čolne. Ker pa je u-mrl ie dne 12. avgusta 1914, ni več doživel največjega triumfa podmorskih čolnov, njegove lastne iznajdbe.
Oddaljenim dušam.
V bridek mi hodite spomin ali sladek, kakor vi hočete, dragi udje mirnih družin ki zdaj za mano se jočete.
vem. da nisem vreden joku. Zato le nikar ne jokajte! Jaz jočem včasih a takrat Bogu. in Njemu za mene odgovor dajte!
Kako oddaljena, rajna mati
in rajni oče moj! Povejta. kod moral bi vaju iskati in vaju najti in pokoj svoj! Vrh neba? Ah. da bi bila že srečna tam! Ah, da bi meni ne bilo treba iskati vaju drusrod in drugam!
-c;■ ___aa______
■ iarSfS! »:.'
•JE- ' -
PRIPOROČILO.
Rojakom po državi Pennsylva-niji naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
FRANK MEH. ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda".
Cenjenim rojakom ga toplo pri-porodamo ni prosimo, da mu gredo na roke.
tTpravništvo Gla& Naroda.
- ' - _'-• _______ik I
ciščena in polovico izorane. Ostalo se takoj lahko izorje. Cena $500, plača se $125 takoj in p* $75 na leto v petih letih.
Farma št. 276. — Ta farma obsega U akrov prav ob progi Atlantic Coast Line železnice in je blizu poetaje. Vsa zemlja je izči-ščena lesa. Sedanja ceua je $700, toda nadaljuje se z delom in prištelo se bo še stroške za razne naprave. Pogoji: eno četrtino naprej in ostanek v letnih obrokih v petih letih.
Enakih farm je na izbero in tudi imamo mnogo zemlje za pašnike, katero zemljo naseljeniki lahko rabijo, dokler ni prirejena za razprodajo.
Vsa zemljišča so last Mr. Hugh MacBae & Co. in na zemljiščih je Mr. L. N. Johnston superintendent, kateri daje naseljencem nasvete in jim je v pomoč.
Družba nima kričavih agentov in zato tudi ne klice špekulantov, za katere ni prostora v tem kraju. Namen družbe je, da se vsak sam prepriča in potem aelc kupi. Družba noče špekulantov, ampak' le pridne naseljence, ki si hočejo z delom vstanoviti svoj dom in n« pa z mešetairijo. Take potrebujemo, pa nobenih dragih, ker zs zadnje pri nas ni prostora.
Vsak prvi in tretji torek v me-se u je znižana cena za vožnjo iz Washington^, D. C., do St. Helena, N. C., in stane ie $11.10 za sem in tja. V slučaju, da se odlo čite za obisk na farme in želite kaka nadaljna pojasnila, nam pi šite iu mi vam bomo dragevolje pojasnili, kar boste želeli.
North American Farms Assn.
(Inc.)
17 Batter? PI.. New York. N. V,
\
__ }
Rodbinska sreča.
L. M. Tolstoj.
(Nadaljvanja).
Zbolela sem proti koncu sezone in cela dva tedna nisem mogla iz hiše. Ko sem po prestanej bolezni sveder prvokrat obiskala god-beni venček, zvedela sem, da je med mojim samot o van jem dospela že davno pričakovana, po svc-jej lepoti sloveča lady S. Kakor navadno, zbrala se je druiW oko-
— Dobro srečo, prijatelj moj! — odvrnil je še Francoz.
Nisem mogla ničesar več slišati, ker sta šla ravno za vogel. Malo zatem za culi so se koraki na drugej strani. Stopala sta doli po stopnjicah ter prišla čez nekoliko minut skozi stranske dveri in se jako začudila, ugledavši naju.
Zardela sem, ko se mi je približal markeze, in prevzelo nic neka ko mučno čustvo ko mi je ponudil svojo roko pri odhodu z dvora. Nisem ga mogla odvrniti in korakala sem ž njim, gospa L, M. pa z njegovim prijateljem proti naji-nej kočiji. Bila sem razžaljena *
lo mene, ki me je radofctuo poz
dravila, pa ie večji krog zoral sejtom kar je Francoz izrekel o meje okoli novodošle lepotice. Vri i ai če tudi sem tajno priznavala, okoli mene so govorili o njej in o if izpovedal le to, kar sem ču-njenej lepoti. Pokazali so mi jo. ; tila sama. Toda še huje me Jc osup
se je ter z nasmehom nekaj izpre-govoril.
Niti slutil ni, kako neizrekljivo mi je omrzel v tem trenutku.
Življenje kazalo se mi je sedaj tako nesrečno, bodočnost tako — brezupna in minulost tako črna!
Gospa L. M. govorila je z menoj, toda nisem je razumela. — Zdelo se mi je, da govori ie iz pomilovanja. da bi zakrila zaničevanje, katero sem ji vzbudila. — V vsakej besedi, v vsakem pogledu čutila sem njeno zaničevanje in razžaljivo pomilovanje. Poljub arorel mi je kakor sramotno znamenje na lici in misel na moža in otroka bila mi je neznosna.
Ko sem bila sama v svoji sobi. poskušala sem uremišljevati o
neprijetna mi je bila na njej nc I radi surovosti svoje. Slutil je mor-ka nabuhla samosvest, kar sen,! la. da sem slišala njegove besede, tudi odkrito povedala.	J oa se me vender ni malo ni bal.
Vse, kar me je veselilo doslej J Bilo mi je mučno in gnjusno trdilo mi je teira dne zoprnu. Pri >eti ga tako blizo sebe in ne gle-»iodnjetra dne priredila je iadv C j lajoča nanj, niti mu odgovnrjajo--prt hod v grad, kateretra se pej!a. šla sem brzo za L. M. in Fran-iaz nisem hotela udeležiti. Škorci -ozom. in držala svojo roko tako u ostal pri meni in v mojil i la nisem slišala njegovih bese-h »c je vse spremenilo; vsi se lij. mi zdeli naenkrat bedasti in
ih
dolgočasni. ui skoraj bi j»c bila r<azjokala. Sklenila sem zaradi te ga kakor najhitreje končati svojf zdravljenje ter se vrniti na Rusko. Porodilo se mu je v duši neko ostudno čustvo, katerega si do»ilej še nisem hotela prizna ti. Smatrala sem. da je to samr posledica moje bolezni ter nisen veič zahajala v društva. Le redke kodaj sem šla v jntro -*ama k stu vode, ali sem se vozilf russko svojo znanko p( >j mož takrat ni bil v nu; odšel jc v Heidelberg je čakal, da zvršim zdravljc voje v toplicah in da se pogrneva na Rusko. Samo Časi!
prihajal v Baden. koč povabita je lady
uenci z L. okoli« Bade: kjer
H
M
tiovoril mi je nekaj o krasnem 'azgledu, o nepričakovane j sreči la sc je sešel tu z menoj in še o narsičem drugem; jaz ga nisem poslušala, mislila sem pri tem kl ivojeca moža, na svoje dete in na Pfl, Rusko. Sramovala sem se in sem hitela, da bi sc čim prej vrnila lomov, v samotno svojo sobo v gojilnici. tla bi tam premišljevala o vsem. kar mi je rojilo po možga-•lih. liospa L. M. hodila je počasi: do kočije je bilo še tako da-eč in moj spremljevalec je navi-lezno ustavljal korake, kanor bi ne bil hotel zadržati.
— Kaj pa to! — pomislila sem n jela korakati hitreje.
svojem položaji, pa zopet mi je bi v rewm'i mična; samo|nd lu razburil markezov jrovor za- lo tesno v samoti. Nisem mogla piti čaja. ki so mi ga podali in sama ne vedoča zakaj, na vrnila sem. da sc zvečer popeljem k svojemu možu v Heidelberg. Še le ko sem s služabnieo stopila v prazni železniški voz. ko je začel vlak dr drati in me je ovel hladen skozi okno pihljajoč veter, zavedla sem se zopet in začela jasneje premi šljevati o svoji minulosti iu bodočnosti.
Vse moje zakonsko življenje od cine, ko sva se preselila v Petro grad. pokazalo se mi je li krati v no ve j luči ter očitaje težilo mojo vest. Prv ikrat sem se živo spomni prvega časa najinega življenja na deželi, na najine načrte ter sr vprašala:
—	Kakšno srečo užival jc mo; mož v tem časi?.---
In čutila sem, da sem dosti zakrivila proti njemu.
—	-VIi zakaj me ni zadrževal, zf kaj mi ni bil odkritosrčen, zaka' me je razžaljeval! — vprašali sem sc. — Zakaj ni upotrebljavaT
I moči svoje ljubezni, ali me pa ne
... . . . .	-mara eelo ljubil ni?... Ali naj b'
Mi sedaj bas me je res ustavil !bil tudi ^ a]i ^ poljuVj tuj
n mi celo stisnil roko. L. M.
dr pe M
V p
^ VS) i " vt-iv mi>uu runu. ii. jx, m
ah na izlet in ja> I ljen	sta zavila rav
ooludne z gospo L t Ztt et,stjl1 ovmt'k 1,1 mkU'a s ve s«- počasi vozi
v koetji po ee»iti met I starim ko Nt a nje v je m, skozi katero se nama jc odprl pogled ua divno baden nko okolico, obsijano z žarki za h a ja joče trn *o!nea — začeli sve s« resnobno pogovarjati, kar se šf doslej ni pripetilo.
bila sama Prevzel me je grozan strah. — Oprostite. — rekla -sem hladno in hotela mu izmakniti roko toda čipke mojega rokava so se za oele ob njegov gumb. Sklonil se |e k meni ter začel razvozlavat n njegovi goli prsti so se dotika J fi moje roke.
Spreletel me je nek hladen čut ti ni bil ne strah ne veselje. Pogledala sem ga hladno, da bi mn pokazala kako ga zaničujem; to la moj pogled ni izražal tega kat *em hotela, marveč le strah in razburjenost. Njegove iskreče o "i pre Žale so od blizu na-me; za irabil me je z obema rokama z? oko; njegove ustne so nekaj nc-s takšnim čustveni stopile SVf j *epetale- dejal mi je, da iru
jubi. da seui uui vse na svetu. — Pri tem so se mi približevale te ustnice in stiskal mi je vedno čvrste je roke.
Po žilah se mi je jela pretaka ti zavrela kri. stemnilo se mi j< prčd očmi. da sem se vsa tresla
<iospa L. M., katero seui pozna I !a ic davno, pojavila se ml je se ' daj prvikrat kot izvrstna in ra ' z umna ženska, s katero jc bilr
možno eovoriti o vsem in kater* prijateljstvo je človeku lahko ko ribtilo. Govorili sve o rodbini, < otrocih* o praznoti selau^v-ga ča
sa; tožili po Rusiji, po domačij' in bilo je nama nekako težko ir prijetno pri srci.
\ grajsko dvorišče. V zidovji via
dal je sveži hlad, na vrhu ra/va
lin pa je srrel«
On
iu mlineva1
je vsak še tako till korak ali glas Skozi vrata videla se j« kakor v okvirji ona očarujoča. a za uaf Ru*ie vender hladna sluca baden
ske okolice.
Vsedli sve, molče sve gled ee. Zaslišali s<
no irlasovi in /delo «*<» mi je. dr! tajoča*iu osramočena sem mi' je nekdo imenoval. Poslušala, »red njim in sra gledala.
'o vek a gorei je na mojem lici iD nitila sem tra še vedno.
Kolikor bližje sem prihajal? Heidelbergu. tolikanj jasneje sen >i predstavljala moža in t^ikan itrašneje težilo me je bližajoče s« midenje.
—	Hočem mu izpovedati vse. vs< rplakati z solzami pokort, — mi dila sem si. — in on mi bo vse odpustil.
Ali nisem še vedela sama. ka;' 'vse" mu naj razodenem. in samr ^ebi nisem verjela, da mi bo od pustil.
To^la, k i sem stopila v sobo k svojemu možu ter vgledala nje tovo mirno, če tudi začudeno lice -ačutila sem. da nimam ničesar : 'tar bi mu povedala in dt* ga nc norem prositi odpuščanja. Kes ir 'alost ostala mi jc v duši, ker jc 'lisem bila zmožna izraziti.
—	Tako iznenada? — pozdravi1 •ne je on. — Jutri sem te hotel obiskati.
Iu pogledavši mi bližje v lice orc-jftrašil se je nekako.
—	Kaj jc s teboj* Kaj ti je? — oovprašal me je.
—	Nič mi ni. — odjrovorila seir mu ter komaj zadržala solze. —
in besede, s katerimi sem ga ho ia si 'Xlpocijeve in tela odbiti, obtičale so mi v grlu
ale 7aha jajoče soln Naenkrat sem občutial vroč jx> j PrišJa sem za zmiraj. Če je te mo h krati razb><" j ljub na svojem lici in vsa trepe | točc. odpotujva že jutri na Ru
stala j sko.
Gledal me je precej aolgo mol
Nisem luojrla ni spregovoriti ni
'išala vsako besedo
sem in nehote
Glasovi bili nn znani.	prestopiti. Nemo sem zrla vanj in
Bil je markeze D. in ueki Fran-j bala se ura. ♦•oz. nj<>gov prijatelj, katerega; Vse to je trajalo samo trenu sem tudi poznala. Govori1!!! sta r tek. Ali ta trenutek bil je grozen. Spoznala sem ga natanko;
meni iu o lady S. Francoz naju je primerjal dede lepote. .\i govori) ra/žaljivo. pa vender mi je vsa kri šinila k srcu. ko sem poslušala njegove	Pojasn«val je podrobno, kaj je bilo prijaznega na in»mi in kaj zopet lepejra na la<ly S. — jaz da sem ie mati. s lady S. Šteje le devetnajst let; — jaz da imam lepše lase. a lady da je brhkejšc postave; lady da jf velika gospa, v tem ko je — vaša lepotica — dejal je — nekaka neznatna ruska kneginja. katere se začele poslednji čas kaj pogosto zahajati sem.
Končal je z opazko, da prav — ravnam, če se ne spuščam v tek-
opazila sem mu vsako črto na obrazi. ravno in nizko čelo pod velikim slamnikom, podobno čelu mojejra moža; lep. pravilen nos z razširjenimi nosnicami, dolsre, o-stro zavihane brke. malo brado srladko obrito lice in zardeli vrat. Mrzela sem tega človeka, nala st sra, pa vender je njegova razburjenost in strast vzbudila v tem hipu v meni neko nepremagljivo moč. ki me je proti moji volji sili la in vlekla k njemu, prenala me j solze, v mamljivi prepad, ki jc tako ne- i zmiraj nadno zazijal pred menoj...	— Ali,
— Tako sem nesrečna. —. pomisli*! sem. — naj sc torej nakopiči
»e m TK>zoi*no.
—	Nu. povej vender, kaj se je ugodilo! — silil je.
Zardela sem nehote in pobesile oči. V njegrovih očesih zasvetila se je jeza. Prestrašila sem se mi slij. ki so se mu mogle vzbuditi in rekla sem:
—	Nič se ni zgodilo; bilo mi je le neugodno in dolgočasno brc7 tebe in premišljevala sem mnoge o najinem življenji in o tebi. Že zdavnej sem se pregrešila uad teboj. Zakaj hodiš z —"noj tjekaj kamor ti se ne poljubi?... Zakaj si pustil vse po mojej volji?.. Že zdavnej sem mnogo zaklivila! — ponovila sem in posilile so me
Pojdiva na deželo, za —
— Naj se nakopiči še več sramote na mojo glavo. — stresla sem se vnovič v svojem srci.
movanje z lepo AngliČanko S., da še več nesreče na mojo glave, sem inače za B:iden kmalo mrtva Objel me je z jednor oko in se n izgubljena oseba.	nagnil k mojemu licu.
—	Meni je žal...
—	Kaj ne, če bi se ne hotela sprijazniti z vami. — dodal je Francoz krohotaje.
—	Ako odkle, pojdem za njo, — odgovoril je oni z italijanskim na glasom.
—	Srečen človek! Znabiti se morete še zaljubiti! — porogal se je Francoz.
—	Zaljubiti! — ponovil je glas in umolknil. — Da... Jaz ne morem živeti brez ljubezni. In življenja treba je vstvarjafti romane. In moj roman se ne ustavi nikdar na polo pota. Končal homed tudi
moja draga, prizanesij mi s tako vznemirljivimi prizori'! — delaj le hladno. — Da hočeš > | na deželo, to je lepo. ker so nama novci že skoro pošli; da pa hoče? t je za zmiraj. to je nesmisel... Vem, da tam nc v st rajaš dolgo. Izpij skudelieo čaja. to bo bolje a-te. — končal je, vstal in pozvo-
— Jaz vas ljubim! — šepetal!nil služabniku, jc z glasom, ki jc zvonci, kakor; Prišlo mi jc na misel vse. kar si glas mojega moža.------ie mogel misliti o meni. in bilo
Sergij in moje dete zazaeta sta se mi kt zdavnej premiuoh dragi stvari, katerima sem se čisto odrekla.
Zaslišal se jc hkrati na ovinku ceste glas moje prijateljice, ki me je zvala. Spametovala sem se o-pet, izmuznila mu svojo roko in ne ozrevši se nanj, pohitela do gospe h. M. Vsedli sve v kočijo in
ae lc sedaj sem se ozrla. Odkril čem, iz jočem
me je strah th mislij, katere sem mu pripisovala, ko sem sc vjela z njegovim nezaupljivim in tako rekoč sramotilnim na-me uprtim pogledom.
— Ne, neče in nc more me razumeti !
Rekla sem. da grem pogledat k otroka ter Mm odiila od njega. If orala sem biti sama, da se izjo-
Zopet je oživela naša tako dolgo zapuščena hiša v Nikoljskem; pa ni oživelo, kar je poprej živelo v njej.
Matere ni bilo več in midva bila sva sama. Ali sedaj nama samota ni bila več potrebna, temveč jako neugodna.
Zima minila nama jc tolikanj ža-lostneje ker sem bila opet bolna in sem ozdravila še le po porodu svojega drugega sina.
Moje razmere proti Sergiju Mi-hajliču bile so tudi nadalje hladno prijateljske, kakor v časi najinega mestnega življenja, samo ua me je tukaj vsaka dila, vsaka stena, vse pohišje in drugo spominjalo, kaj mi je bil mož in kaj seui izgubila.
Zdelo se mi je, kakor bi naju bil razdvojil kak neodpustljiv greh. kakor da me hoče mož zaradi nečesa kaznovati, pa se zraven vender delati, kakor bi o tem nič ne vedel. Kako bi ga naj prosila odpuščanja. ko še vedela nisem, zaradi oesa ?...
Kaznoval me je samo s tem, da mi ni več odkrival svoje duše. — svojega srca, kako poprej, pa ni ja tudi nikomer odkrival, kakoi bi tra sploh več ne imel.
Časih mi je prišlo na um, da se le samo tako dela. da bi me mučil la živi v njem še ono poprejšno nistvo. in skušala sem mu ga vzbuditi. Ali delal se je vsakikrat .takor bi se izogibal odkritosrčno ;ti, kakor bi ne imel na sumu, da se mu hlinim ter se bal vsake občutljivosti kot kake smešne reci.
Njegov pogled mi je pravil:
— Vem vse, vse mi je znano, kar ni hočeš povedati;, vem tudi, da Irugače misliš, kakor govoriš!
Sprva me je žalostil njegov itrah pred odkritosrčnostjo, tode lotem sem se spoprijaznila z mi dijo, da to ni neodkritost, temveč la on le sploh ne čuti potrebe — nasproti meni biti odkritosrčen Sedaj bi mu tudi ne bila mogla reči. da ga ljubim, ali prositi ga la bi z menoj molil ter ga zvati laj bi poslušal, kako igram. MeJ lami je zavladajo tiho zakonske ;ivljenje. Živela sva vsak za-se.
On se je ukvarjal s svojimi o iravki, v katere se jaz meševah nisem in jaz sem se pečala s svoj* brezposelnostjo, ki me pa ni več ako žalostila in jezila, kot poprej Otroka pa sta bila tudi še prema a, da bi naju mogla zedmiti in jomiriti.
Prišla je spomlad.
Katra in Sofija dospeli ste če2 eto ne daželo in ker sva dala na iino hišo v Nikoljskem prezidati >reselila sva se v Proko-vo.
Bila je še ona ista stara znana liša s hodnikom, z raztegljivo mi so, s klavirjem v svetle j dvor;oii 3ila je še moja soba z belimi zave i£ini in z mojimi, že skoro pozab jenimi dekliškimi spornim...
V tej sobi bili ste dve postelji iedna bila je poprej moja, v kate-rej pa je spaval sedaj moj nial rdečelici Kokosa, iz druge manjše >a je kukalo iz penic malo ličiet vTanjevo. Stala sem Često, ko sem iu prekižala na večer, sredi te. ti he sobice, in h krati so mi iz vseh iotov stopale pred oči slike iz minule. srečne mladosti, in zdelo se mi je. da mi stari, znani glasovi po i o dekliške pesmi.. .
In kaj je bilo iz teh prikazni, h teh sladkih mislih pesmi?
Uresničilo se je vse, kar sem se lc nadejati mogla. Uresničile so se vse moje safnje in domišljije, ali ravne to uresničenje delalo mi e življenje težko in otožno! —
In — vender je vse taico kot jt bilo poprej; vidi se skozi okno ravno isti sadovnik, one iste klopi in steze, od jezera čuje es ona ista sla-veeva pesem, cvete tam baš isti bezeg. Oni isti mesec stoji nad hišo; pa vender je vse tako tužno; vse se je tako močno i spremenilo.
Kako hladno je vse, kar bi ime lo biti tako milo in ljubo! Enako kakor poprej, sedele sve s Katro v dvorani in se tiho pogovarjale ter govorile o — njem.
Ali Katri se je nagrbančilo celo. lice ji je bilo resnobno in bledo in oči ji niso odsevale več one radosti, temveč izraževale tu go sočutje in pomilovanje. Nisve bile več navdušeni nad Sergijem, kakor sve bile nekdaj, obsojevale sve ga; nisve se več čudil*, kako in akaj bi bile tako srečne m namesto, da bi želele kakor poprej da bi mogle povedati svetu, kaj čutive, sve le šepetale, da 'nI naju kdo ne slišal ter se po stokat povpraševale. zakaj se je vse tako spremenilo!
'A Sergij Mihajlič ostal je ka kor poprej, samo. da je čelo imel že nagrbančeno in precej sivih Ua na sencih, njegov globoki, poženi pogled zdel se mi je kakor da
hi bil pred meno i vedno z nečim <
- i." .*,.«■■ . ' •
VABILO KA IZLET,
ki ga priredi
društvo sv. Barbare štev. s
v Johnstovvnu. Pa., v nedeljo dne 13. maja 1917
na slovenski zemlji v Morellville. Zar-etek točno ob 2. popoldati.
Vstopnina $1.25. Vabimo vsa bratska društva iz Johnstown a in okolice ter vse posamezne rojake in rojakinje, da nas posetijo na gori omenjeni dan. Za pivo ju dobro zabavo bo skrbel	Odbor.
Na redni seji dne 6. maja je bilo sklenjeno, da član. ki se ne vdelem izleta, bo prispeval v društveno blagajno $1.25 za pokritje stroškov. Torej pridite vsi' (10-11—o)
POTREBUJEM
50 mož. ki so vajeni dela v gozdih. Delo je stakno za beliti hoje in žr.gati Jokse; lini gozd. Plača po dogovoru, na dan ali od kosa. ' Vse svoje stare delaivce poživljam. da pridejo zopet k meni nazaj.
\ntun Požar. (10-11—p	Leetonia. Pi.
POZOR!
delničarji Kranjsko - Slovenskega Doma v Pittsburghu, Pa.
Na zadnji glavni seji se je skle nil o. da se delnice ne sme vej prodajati privatnim osebam. K. S. Doni bode delničarjem, kateri hočejo prodati svoje delnice, izplačal in kdor -pa hoče delnico kupiti, naj se obrne na odbor K. S. Doma.
Obenem se tudi naznanja, da je original delnica št. 18 neveljavna in se opozarja rojaka, kateri ima to delnico, naj jo prinese v K. S-Dom.	Odbor.
(2x 10&17—5)
VABILO na
PRVO LETOŠNJO PLESNO VESELICO,
katero priredijo Slovenski fantje v Greensburgu prostorih rojakinje Mrs. Mary Miheve na Havdenville. Pa.
Pri spahnenju in zdrobljenja )
▼drgnite takoj s Dr. Richter»jcv«n
PAIN-EXPELLER
V r*bl ie 50 let pri »lo»en«krh družinah in priljubljen kot domače sredttvo.
Jedino pravi s varstveno znamko sidra«
in jOc. ▼ lekarnah in naraTnost od F. A D. R1CHTER & CO.
Tem potom vljudno vabimo vse 74"8° VVa»h,nffton street. New Yqrfc, N. Y,
Slovence in Slovenke iz bližnjih o., i , • TI	i	,, '
naselbin, posebno iz K. C. D., da1	IZVed°l Za na*lov KAR°-
se naše veselice polnoštevilnJ vdeleže. * Za sveže pivo in dober j prigrizek bodo skrbeli fantje.
Vstopnina za moške 50^. dan« so vstopnine proste.
Veselica se vrši dne 12. maja. Torej na veselo svidenje' Odbor slovenskih fantov. (10-11—3)
KRISTUS.
Krasne premikajoče slike o življenju Kristovem, ki so bile prirejene v Sveti deželi. Zdaj se kažejo v Rimu, Parizu in Madridu, kjer je bilo že nad 1000 predstav. Potrjene so od vodstva katoliške cerkve v Rimu in New Yorku. Posebno dobra godba Orkester, izbrana iz Metropolitan Opera House in Philharmonic Symphony.
CRITERION THEATRE, Broadway & 44. St., New York.
Dvakrat na dan, vštevši ob nedeljah, 2.20 popoldne, 8.20 zvečer.
Matinee: 25^ do $1.00.
Zvečer: 50^ do $2.C0.
<7—5 v d)
VABILO NA VESELICO,
katero priredi KRANJ SKO-SLOVENSKI DOM v Pittsburghu, Pa., v sredo dne 30. maja 1917. I2® delati v usnjarni. Dabra pla Vspored:	stalno dels.
LINE KOLIH (Konestabo). Doma je iz Pregon j na Notranjskem. imam ji naznaniti nekaj važnega. Če kdo izmed rojakov ve za nje naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sama oglasi na naslov: Vincent Ro-lich. 471G California Ave., S^-attle, Wash._(8-10—5)
ST. CLAIR AVE. JEWELRY CO,
Joseph Marinčič, lastnik, 5805 St Clair Ave, Cleveland. Ohio.
Slovencem in bratom Hrvatom priporočam nakup vsakovrstnih ur, verižic, priveskov, prstanov, tudi takih z drnSt-veniml in jednotiniinl znaki. V zalogi Imam vse kar spada v trgovino zlatnine, diamante, stenske are • kukavico, budilke, Columbia gramophone, slovenske In druge plošče. Sprejemam v popravo ure vsakega Izdelka, gramophone In zlatnino ln za vsako delo Jamčim. Priporočam se ca obilo naroči; Jaz bom vsakemn točno ln po-8teno postregel. Ne pozabite gesla i svoji k svoilm.
___JOSIP MAMNftČ.
Wisconsin.
^'a prodaj imamo zemljo trde-SMRDELJ. Pred dvema letoma jlesa v Florence okraju, Wis-je bil pri meni na stanovanju.Ieonsin- lia Jahka odplačila od $15 Prosim cenjene rojake, r.ko kdo . $25 aker' vlažna in črna ilov. ve za njegov naslov, naj mi ga^na prst' ld rodi	rž, je-
blagovoli naznaniti ali pa naj'	ovcs- PraJl> lan- navadno
se sam oglasi na naslov- Jacob!m	detoli°> sladkorno pe-
so in najboljši krompir na svetu 200 do 100 bušljev na aker. IJišo
Rad bi izvedel za naslov JOHNA
Zajec, Box 36. Export, Pa (10-12—5)
I&ČE SE MOŽE
Ob 'J. uri zjutraj sv. maša za umrle delničarje. Delničarji K. S. Doma, kakor tudi vsa društva, ki zborujejo v Domu, sc zberejo v Domu ob Vol), uri iu pe-tem odkorakamo skupno v cerkev.
Po maši prosta zabava v Domu. Ob 7. zvečer bo nastopila Slovanska del. godba in igrala do polnoči za ples.
Vsa društva, katera zborujejo v Domu, se poživljajo, da se tc veselice vdeleže polnoštevibio. Vabimo tudi rojake iu rojakinje iz Pittsburgha in okolice na to veselico.
VSTOPNINA PROSTA. Pridite torej vsi na to veselico, kjer bomo vsaj za par ur v veselju pozabili na vse težkoče. S pozdravom	Odbor.
(2x 10&17—5)
C. Moensch Sona Company,
(13—4 v d) Gowanda. N Y
rščeui svojega brata FRANKA ZATKOVICH, podomače Čare-teov, št. 52 iz Račice (Novi grad) na Primorskem. V Ameriki biva že kakih sedem let in je otženjen s Poljakinjo. Kakor sem čul, se nahaja nekjo v W. Va, ali 'pa v Clevelandu, Ohio. Prosim, da se mi javi, ker poročati mu imam nekaj važnega. Mrs. Marv Plešovec, Box 104, Hastings, Colo.	(8-10—5}
Iščem svojega brata ANTONA J CHANT, doma ii vasi Gore št. 18 pri Koinenau na Gorenjskem, Prosim ga, da se mi oglasi: Frank Juhant. c/o Glas Naroda, 82 Cortlandt St.. New-York, N. V.	(10-12—5)
Kčem JOHNA NAMER, ki je bil prej v Clevelandu. Doma je iz KamJ>rcskega na Primorskem, pri Gorici, iz občine Ajba. V A-meriki je že šest let, star je 2G let. Zanj bi rad izvedel njegov brat Avgust, ki se nahaja v la škem jetnistvu. — Anton Pišek, 1400 E. 34. St., Cleveland, O.
NAZNANILO.
Našim rojakom v Thomasu. W. Va., m v Dodsomu, Md., ki so prosili, da bi prišel k njim slovenski duhovnik, pri katerem bi opravili svojo velikonočno dolžnost, sporočam, da pridem v Thomas, W. Va., dne 16. maja, kjer ostanem tri dni. Odondot se podam dne 19. maja v Dodsou. Md., kjer o-Ptanem nekaj dni, da lahko vsi opravite svojo krščansko dolžnost.
P. Benigen Snoj, O. F. M (10-12—5)
Dr. KOLER
€38 Peno Ave., Pittsburgh, Fa
SLOVENSKIIZD RAVNIK
Dr. Kotor i* ■taniH slovuuk: »UravBlk, ftp*«:!* slat v Plttabwrsk* kl lma Uletno >rak mo v sdravljsm« t*Jnia aotkm »■
am ii« an usm
WUenJ« krvi sdr»v ■ glajunitlni •<>«, mi r* I« ItuBi! «r pro«. Brttek C* I ■sat« mozolj«
_ _ ___ _ mehurčka po t«l*
* Srt^ttMSan la«, bol«<ln« y
ir'&JZ^V&ZiLSVr XJZ'
•smsnotok, kspavse all trlpar ln 'tQi va« druge posledic«, kl nastanejo ra.41 t«aa. Te bolezni zdravim po zadnji
metodi v,nmjkraj*«m fiuo.
S
taaiva« pri <11 ta ta Ju raza fo kes •opat povrnil.
BaS«nJe acvu ki vodi u sikvn oadravlai r kratkant Saan, XydroMlo «11 vodenico, kUo ozdravim v ta oran tn si car brez operacij«.
Bataatf makarja, kl povaro«|« kela-jtea v totlu la krita la v«aslk «a«l
ftaumatlaan«.
Mina, arftaClco, ikrofla In druo« kotne botanii. kl nastanejo valad nefiste krvi ooeravfaa t kraticam Cam ta al H«n*

Urada« ara: T MMldJkA, wask
* est t^ffiFv.
«	<o i. «w avaear. — Ok
aidetjsb pa do dv«k popoldne.
■ pošto a« delam. — Pridite k^a«. — Ne poaaMta las« la Btevllkel
si lahko napravite za manj kot $100. Tovarna za sladkor plača $S za tono sladkorne pese, krompir pa že zdaj lahko zagotovite po 75^ b ušel j. Delo se dobi v po-srednji bližini poleti in pozimi. North American Land & Timber
Company, 310 S. Desplaines St. Chicago, I1L
KAZNANTLO.
Cenjenim rojakom v Wisconsinn naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš xairtopntk
Mr. Janko Flaik*
U je pooblaščen sprejemati narofc nino ca "Glaa Naroda" in isdajatg tozadevna potrdila, t—i Upati jo, da mu bodo ili rojaki y v»eh oai« rih na roko-
flrodnlltvo.
J- s.	JABLONSKI
	FOTOGRAF
2303 Praftssor Ave.	6122 St. Clair Ave.
	CLEVELAND. OHIO.
POTREBUJE SE
gozdarje m Charcoal Iron Co. of America v državi Michigan. Za pojasnila obrnite ae na: Matth. Kernc, P. O. Ro* 3, McMillan, Mšch. (7-11—ft)
Zaupaj, pa vedi komu!
Garantiram, da so moja vina naravna, ker ne prodajam drugin kot ; ta najboljšega obljskega grozdja doma pretana vina, vsake vrsto ln ceoa » na debelo so sledeče:
Delaware In Catawba, slate barve........po |1.00 galona
Concord, rdeče barva...................... po 70c. galcma
; aa 10 galan poaodo računam $1.00. sa 23 salon pa fl.00, pri vefjlb naro-' Blab Ja pa poaoda zastonj.
TBOPINJEVEC la D ROŽNIK. Garantiran, Ost, doma Scan, najbolj51, kl sto ga Ae kdaj pili velja - • Salona $3.00, $3.60 ln $3.75. Na debelo od 10 salon naprej po $2.05 salona. * Naročilo priložite denar all pa money order.
Louis Knaus
! HLBTBGOHNA DOMAČEGA VINA IN DOMA KUHANEGA tGAMJA WW »1$ St. Clair Ava, Cleveland. O. . » Pboaa: Central MM K.	. -t'
j Edini SL0VKN6KI SALOON V ALLEGHENY, PA
i JOSEF SAVEC, lastnik.
Toči najbolje, vedno sveie piva,	In
floU la any priptack vedna aa raspalaca.
Posebno m priporočam Štajercem, Kranjcem ln Hrvataaa,
HOTEL JOE
717—719 East Sfc, Cor. Foreland (preje First St)'
PUTBBUBGB, PA.
.""V;-
"i,-- K	1

.
. s*-.-

GLAS NARODA, 10: MAJA 1917
ILOIIVIKO
Jmllu«
mp« irasro
s
©

sviti Butal

m VL Šmarja IMS v
6LATN1 CBADNIK1;
r. B. TAUGHXB, «74 Abaaj Are., Boek Sprtega, Wye*
JAKOB DOLENC, box lfil, Brousbtoa, Pa. Tajali: fKANK PAVLOVČlC, box M7. Forest City, Pa.
tajnik: AVGUST OOSTlflA. box 810, Forest City. Pa. Blagajnik: JOSIP MARINČlfi. 6809 St. Clair ArtL, Cleveland. Okk, Potnoftni blagajnik: ANT. HOCHEVAB, BFD. No. 2. box 11%. Bridgeport, Obla.
NADZOBNI OOBOBi
nada. odbora: JOSIP PBTEHNEL, baz 06, Wllloek. Pi L —danralk: JERNEJ HAFNER, box 96, Federal, Pa. t. aadaornlk: IVAN GROŠELJ, 888 M. 1ST tu St.. Clavalaad, Ofcft*
POROTNI ODBOJI:
porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72. R. Minami, : FRANC TEROPČIČ, R F. D. Na 8, oax 148, Fort BaJttk. : JOSIP GOLOB, 1818 Bo. 14tb Bt^ Springfield. 121.
VRHOVNI ZDRAVNIKI Da, 70827 V. 4RAHKK. Ml K Oblo 8L. Plttatrargh. Pa.
-«LAB NARODA". 82 OortlaaOt BU lM Zavft, ■. Z,
droitvm. oatroma njih uradniki ao upretai poftlljatl ves 8» flaa dbvktno na {Uroeca tajnika in nikakor drugega. Denar naj aa pa pb 8Dja adlno potom pofetnlh. ekspreanlfc ali hanftilh	atka
kor pa na potom privatnih čekov, na naalov: Frank Pavlov Clč, Farmer« * Miner« National Bank. Forest City, Pa.
V alafiajn, da opastjo društveni tajniki pri poroCillh glavnega tajnik« poms nj kiji t osti, naj to nenodoaa nama nt jo nradu glav. tajnika, <a ■oca napako popra riti.
DOaTOJEVSKI:
Mladenič
Za GLAS NAJRODA J. T.
(iT
Nadaljevanje'
—	A tako. tako----Prokkte duše!
Nikar nt- ir/ite, c^spod Dol po roki. - - Zdaj ni več Časa zajhuril.
1 ripo\(«<lovanje. — Zdaj je treba delati, zdaj je treba vse preprečiti. samo če se bo ie dalo.
Tatjana Pavloma z začudenjem posllišala povest Lamberto-ve ljubice. — Purkrat j*' pokarala name in si napravila znamenje na čelu. češ, da sem neumen.
•Taz ke ninem več /menii z;; njo. . — Govorite vendar, gospodična, kaj se je zgodilo! — Kakšna nevarnost preti Katarini Nikolajevni?
—	Oli. ta l.amb«*rt io je povabil k sebi, da ji bo dal pismo. In ftna je prišla. — Todu ne	— Za. njo se j** priklatil tudi
Vmilov. — Zdaj čaka pri vratih in samokres drži v rokah. — Ne
vein, če una samo seraokres — Zdi se mi, da ima tudi sekiro. _
l "bil jo bo* — l "bil! — O, moj Bo*, kaj bo z meno j I — Kaj bo z l^ambertom! Ne, ne smerno dopustiti! — Pomagajta nam!
.Ta/ sem hotel planiti skozi vrata, toda Tatjana Pavlovim me je pridržala in odločno za povedala :
—	Ne hodi — Nikamor ne hodi!
—	Zakaj ne!
—	Pustite pa vt ndar trospu! — je profila Alfonzina.
—	Zakaj ne smem iti ? — sem jo ponovno vpraša! in se ji bku aal iztrgatL.
Prepričaj se, če je resnica, kaj trovori ta ženska. — Morda te boč-jo zopet sprawti v kako past. — Fant, bodi previden'.
—	Torej mi ne zaupate? — je vprašala Alfonzina.
—	Ne prav posebno. Dobro, pa vam bom dokazala, da ne lažem. — Pismo je bilo
—	Če ne razumete, vam »e enkrat povem, da nimam denarja.
—	Napišite menico____tukaj imate papir. — Zatem pa dobite
denar. — Vi ga prav lahko dobite.
—	Ne niorem, saj sem vam že povedala.
—	To ni moja stvar. — Jaz bi čakal kvečjem en teden. — Ne dalje kot samo en teden. — Če mi prinesete denar, vam bom vrnil menico in žnjo vred vam bom dal pismo.
—	Motite se. gospod. — Iz te moke ne bo kruha. — Brez skrbi ste laliko, da ga ne bo.
—	0,\}az pa dobro vem, da bo. — Nikar ne tajite. — Jaz prav dobro poznam ženske in vem, kaj jim pri takili prilikah brodi po glavi.
—	Samo če hočem, vam še danes odvzamejo pismo.
-— Kako! — Na kak način?
—	Na policijo grem in vas naznanim.
—	Seveda, to je ves lepo, pa ne gre tako hitro. — Medtem bo stari knez že videl pismo. — In nikar ne mislite, da ga bom pustil v stanovanju. — To je predragocena stvar.
—	Kako bi ga pa potem pokazali staremu knezu?
—	Potom tretje osebe. — O. posredovalcev je dovolj, samo če jik | čiovek hoče. — Nikar ne bodite tako trmasti. — Oe bi bil kak drug
na mojem mestu bi zahteval še enkrat ali dvakrat toliko. — To malo uslugo mi vendar lahko storite----
Po teh besedah se je Lambert zaničljivo zasmejal.
Katarina Nikolajevna je do ušes zardela in stopila proti vratom. Tedaj je pa potegnil Lambert iz žepa revolver in ga je nameril na j prsi. —
—	Nobenega koraka od tukaj 1
Ko je revica izprevidela, da se ta čovek ne šali in da rts hoče njeno življenje, če ne dobi denarja, je padla v naslonjač.
Tedaj sem mislil, da je napočil zame ugoden trenutek. — Planil skozi vrata in obstal sredi sobe. — V '-tem hipu je skočil skozi druga vrata v sobo tudi Versilov.
Oba sva se postavila pred Lamberta, ki jc bil tako razburjen, da ni mogel izpregovoriti nobene besede.
Versilov je bil bolj podoben živali kakor človeku.
Spodnja nstniea se mu je bila povesila, oči so se mu zakrvavile -bi preko ustnic so mu silile bele pene.
V hipu je iztrgal Lambertu iz rok revolver in ga udaril žnjiin s tako silo po glavi, da telebnil na tla.
Iz rane na glavi mu je privrel močan curek krvi.
Ko je Katarina Nikolajevna opazila Versilova. jc na smrt pre-bledela.
Nekaj časa je začudeno strmela vanj. potem .ie pa omedlela.
On je planil k nji.
Ves ta doživljaj se vrti v moji glavi kot dolga vrsta premikajočih slik.
Vse se je odigravalo s silno naglico.
Jaz sem videl samo njegov višnjevkast obraz in s krvjo pod-j plute oči.
Zdelo se mi je. da me je videl, toda spoznal me najbrže ni. — Ne-i zavestno je prijel in jo je dvignil z močjo, katere bi mu ne bil nirče 'prisodil. — Držal jo je v naročju in jo nosil po sobi kot nosi mati i bolnega otroka.
Prepričan sem bil, da je čisto znorel. — Neprestano jo jc gledal i Zdelo se mi je, da ne more od nje odvrniti pogleda.
Jaz sem tekel za njim po sobi in sem se bal, da bi ji ne prizadel kaj hudega. — Revolver je še vedno držal v roki, tik njene glave.
Ko sem mu hotel odvzeti žensko, me je dvakrat brcnil, dvakrat s ali trikrat me je pa sunil s komolcem.
Hotel sem poklicati druge, pa sem se bal. da bi ga še bolj ne raz-
Ali Vam ni znano
da bi morali kupovali vaše pijače kjer jih morete dobiti najboljše in za najnižjo cena. Tako mesto je samo eno v Ameriki, a to je trgovina na debelo BREMAN £ OSGOOD v Pittsburgh!!, Pa.
Prečitajte poinljivo sledeči cenik:
Naš B. & O. posebni rdeči in beli whiskey od $1.75 do $4.00 Pravi fini Torkoly, ^ galona	od $2.50 do $5.00
Čista močna slivovka,
galona	od $2 50 do $5.00
Najfinejši kumnovec ali hruševec galona, $2.50, $3.00 in $5.00 Cojmae galona $2.50 do $5.00 Fino belo ali rdeče mizno
vino	$1.00 galona in več.
Sladki Tokajee,
galona	$2.50 do $4.00
Fini, zelo temni rum
galona	od $2.00 do $4.00
Pravi brinjvee, galonn
$2.00, $3.00. $3.50, $4.00 in $5.00 Tropinjevee, galona $3.00 in $4.00
Mi plačamo stroške za pošilja-tev od $5.00 in več med New Torkom In Chieago.
Prihranili boste ako kupite od aas, ker mi nimamo agentov.
PiSete nam lahko v slovenskem jeziku.
Breman & Osgood,
112 FULLERTON ST., PITTSBURGH. PA.
JOSIP P. P AAL, upravitelj.
Na5a trgovina je ustanovljena leta 3893.
Doktor Cowdrlck. nsJveCjl ftpeclaUst. j« pri ne*« 1 a eeboj r Cleveland tm svoj« Cud odšlo« stroj« aa sdravUenJe bolnih mot In ten. Tukaj bo nadaljeval lati uspeta! caCin zdravljenja, kakor ga j« uporabljal ▼ najboljših imniir«h t Evropi. Poleg tega n« računa old aa nasvet« ln pnslAče vaako bolno o««bo s X-iarkl br«spladzu>. ako ae pusti potem prt nJem zdraviti. Vseeno Je, kdo ln kako Vaa J« adravll. ali kako dolgo »te te bolni: pridi ts k temu velikemu tpedaUstu ln pokaftlt mu, kaj mor« aa Vaa atari ti-
Ali imate
i
bolečine v želodcu; aH Imata katar; BoleClne na ledvicah, ali v mehurju, na Jet r ah T Revma-tlzem, glavobol, za« p rt Je T Nečisto krt, bo letine In težave. Blaboat, nervoznoet. onemoglost, Ulo, kaielj, slaba pljuta, Jrlvatne bolezni Itd.
Vaša priložnost.
SsdaJ Imate priliko, da vpratats za svet vcllkeca i peci • allata, kl Vae pr«. itd« natanko z X-žarkl. fra nlkdo nI nudil tak« lep« pri-lik« bolnim moiktm In ženskam v tem mostu. Nujno Vsa poživljamo, da nae takoj vpraiate za evet. Ne čakajte; odlašanje Je nevarno.
ZA $1000.00 X-2ARK0V SE'RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE
-AKO STE BOLNI.
Pridite takoj ln pustite ss natanko preiskati po tem Specialistu; potem bodet« vedeli sa Vato pravo bolesen in ako morete oadravetl. Njegov uspeh ln dober glaa J« posledica vestne preiskav« ln učenih metod, katerih se poslužuj« v vsakem slučaju. Njegovi različni stroji, katere Je nabral s vseh delov sveta, tvorijo najpopolnejši ln najboljši urad v tem mestu. Tukaj morete najti mnogo čudodelnih strojev, ki dosežejo svoj namen, ko vse drugo nI ved pomagalo. Je vseeno, kaka Je Vata bolezen: ako sdravnik najde, da Je ozdravljiva, se bodete prepričali, kakor hitro Vas prične zdraviti, da ste na potu boljtanja ln stalnega cdravja. Zdravnik ne mara Vašega težko prlaluženega denarja, ako nlate doaegU popolnega uspeha. Oglasit« e« prt nJem ln povejte mu svojo bolezen privatno ln zaupno.
DOCTOR COWDRICK, Specialist
2047 East 9th Street 4th Floor Betw. Euclid & Prospect, Cleveland, O.
Uradno ure: ob dslsvnlklh od 9. ura' zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljsh od 10. do t.
fgfZIHIZfgfgfEfE^^
Hotel Gilbreath
694 East 152. St.
COLLINWOOD — CLEVELAND, O.
oro
(Dalje prihodnji*}.
mmtmmmm

Frank Petkoviek
Javni notar (Notary Publi«) 718-720 XiRXIT 8TKK1T
■ AVKISAI, lit

Prirejen po načinu, ki «a je rabil star moder menih
SOROL
•e je Izkazal čudovito uspešnim sa krte v želodcu ia trebuhu, bolan vrat, naduh«, slavaM. iinba teka, preklad v slavi. itd. itd.
Priredi za ista kompaaija
ki izdeluje alavnT "Pain Ex-peller". staro vredno sredstvo sa vdrsrnenj«.
Pameten človek ima vedno ^ eno steklenico pri rokah,
25c. in 50c. v vseh lekarnah, ali pa pri:
F. AD. RIOTER ft CO, 74-80 Washington St, NEW ¥ORBL
Anton Sershen
vabi vse vrle Slovence in Slovenke na obisk.
Vlnce je sladko, teče pzav gladko.
Pivo ln kranjske klobaaa delajo kratke nam Case.
Sobe sa preno&iča. —
Godba m plea.
Se priporoča
ANTON 8EB8HEN,
694 E. 152. St^ Collinwood pri Cleveland«. O.
PRODAJA fin* vina, |gvfftta«
patentirana adraTUa, PRODAJA Talne Ijftki iwk mloa« sk&M
rotILJA 6m$i I ttad kal aaaNUh« M
HARMONIKE
"GLAS NARODA'
H Oartlandt BkrtaK
mtm ud. b, t.
UPRAVLJA flR S Jote dalflb
POROTNIKI,
v rjavtm rivitku, - Za-<*ujalo »e je z besedami: — i4Že doL*n> časa' sem iiamera'vslu
—	I>ovi>lj! — sem v/klikiiii. — Vrjamem!
—	Ali res vrjainete?
—I)a. popolnoma! — Zdaj pa kar na delo!
Oblekel sem suknjo in odšel.
Tak«.j za menoj sta pritekli ALfonzma in Tatjana Pavloma.
Jaz wm vstavil pr\o kočijo in planH vanjo. — Ko vSmo sedeli vsi trije, sem dal ko«;ja/u naslov in jra pri milosti božji rotil, naj podi konje kolikor more.
Pot ni bila dolpu. toda raeui se je zdelo, da vozimo v Sibirijo. — Vozurk je udrihal po konjih, konja it a šla v tralopu, toda meni se je sdclo vae le ie prvpoeasi.
SI«- injir, >lednji<" smo vendarle le prišli do stanovanja.
•Taz vm šel prvi po stopnicah in rekel ženskam naj počakata •podaj.— 55elo radi sta ubopali.
V kuhinji sem srebal slažabnieo. katera me |e že od prej poznala. liila je ravnotako ali pa »e bolj preplašena kot Alfonzina.
V	pretrgranih stavkih mi je povedala, da sta. prišla v stanovanje V« rsiiov m Lainb«*rt. ter da sta najbrže oba oborožena. — Pristavila je tudi. da je v Lambetovi roki prav natančno videla*revolver.
Po prstih i*eui se splazil v sosednjo sobo ter pogledal v »prejemnico. —
V	gobi »ta bila samo Lambert in Katarina Nikolajevna.
Meni ae je čudno zdelo, kje je Versilov. Najbrie j« v sosednji sobi skrit.
Katarina Nikolajevna je sedela polep okna v naslonjaču, Lam-rrt je pa hodil seantertje po sobi.
—	Jaz zahtevam za to pismo samo tridesettisoč rubljev — je govori Lanbret in se zaničljivo smehljal.
Katarina Nikolajevna je bila preplašena in ni vedela, kaj bi odgovorila.
—	Jaz vem, jaz prav dobro vem — jc zajecala.
—	Kaj veste?
Jaz vem. da ste mi nastavili past. — Samo nečesa ne vem.
—	Ctaa ue veate T
—	Ne vem. kaj pravzaprav hočete----Kajti če bi to pismo res..
—	Moj Bo*, ali se adaj ne vrjameie? — Tukaj je pismo. — Ali era ne vidite! — Ali ea ne poznate?
—	No. in?
—	No. in zahtevam zan tridesettisoč rabljev. — Nobene kopejke
\
II if mmmjml pntaTatl t nUiTsUnfl imeuhni aH imn	4
bo potrebno nabaviti pohištvo la fcnhlajafco opravo ako ae fculatu	d
v aal naartMal Zato ob tej priliki prlporoiaaa svoja vaUks	A
kjer dobite vaa kar la potnbnjata. Pri ncal laate vadaa 9»	i
la aannaljlm blaca	a
Ako doapate v COevaland na poeuj« la aa aa vsota kin abntO, »a	d
Princeton lm aH pa Boaedala 1881 In Jan boat poslal	p
m avtoaaobil po vaa. Ako pa vaaaaeta pocestno karo aa paUlte a 9L OUb	i
kara Oe 83. aaate la aa vosaln St. COalr ln. ia aaalovj	S
6127 8t. Clnir Glereland, O.	S
Pri »aal aa vaflao flabl latal koladar aa ao«. »oitalb Mini	d
9
vrata
popravljan pa aaJaHJIk io lujaJaa la aaaaaljlfa taaealjlva vaakda poUja aa« 18 M tnkaj v « avojaaa laatnaaa 'iiaai kraajaka haraaoaika. Babljaao jeaa la laaawa tndl v t laevrataa
J08R
lili mm_
POZOR ROJAKI
A. GRDINA,
Raje nič piti, kakor škodljivo mešanco
Mnogi pravijo, da pitje opojnih pljaC škoduje, ali se motijo? Zakaj? Zato, ker zmerno uživanje opojnih pijač čistili in ne ponarejenih odločno Škodovati ne more — Škoduje le ničvredna Škodljiva mešanca, katero nekateri prodajajo za Cisto, ne ponarejeno opojno pijačo.
Kadar uživate opojne pijače, pomislite na to, aa uiivate čisto Čvrsto in zdravo pijačo!
Toda kje se jo dobi se vprašaš? No v veletrgovini	*
Tvojega brata
ŠTEFANA C A 6 A LI K A 968 Liberty Ave., - - Pittsburgh, Pa.
(Blizo Union postaje.)	(Blizo Union postaje.)
Br. Štefan Čabalik si je le s svojo poštenostjo, pridnostjo ln točnostjo pridobil tak uspeh. Njegova dolgoletna skušnja v trgovini, njegova poštenost — to mu je zadobilo dober nspeh in dobro ime. "Kdor pri Cabaliku kupi, — dobro kupi."
Pri Čabalikn morete dobiti le čiste, čvrste in neponarejene pl jače!
Zato ne pite Škodljivo mešanco, temveč čiste, čvrste in ne ponarejene pijače, katere dobite pod jamčevino pri njem.
ŠTEFAN ČABALIK,
968 Liberty Ave., - - - Pittsburgh, Pa.
Blizu Union postaje!
,kekette«
Najstarejša slavensko-hmtska trgovina z likery v Ameriki. M
i teki tal
....~--._-.-~.- WA, 8250, 82.78 la 8.00
io.oo
82.78 la—.----- 8.00
BrtaJavM. naboj (8 Brtnjevoe, aaboj (12 Tropinjevee, galcaia ..< TropCaJevac, aaboj (8 Tropinjevee, aaboj (12
BUrevka, gslon......
Brlnavec, (poaaainana steklenica) .... — ..— — — — ——————
Maš slavni "Off* Pure Hjre Whiskey, T lat eter
aaboj (8 atekiaale)____-------________
saboj (12 steklcals) —-----...._____— -
Ooaeord vino. rdaCa, boeal.. — — Ooaeord vino, nM% pol barala.. Pri odjemn 8 la 10 caloa. stena s Pil odjema ene mat salaaa pa., Hala vino, baial — — _ Balo vino. pol baesla n — r ■ ■ ■ t Prt odjeara s ali 10 saloa, ataaa i Prt odjeara saa aaaaa saleaa pa.
giya 1117
1M
J«
X
■k 8 la 181
ta 4%
(pol
Br. LORENZ,
Jas sem edini slovensko govoreči Specialist moikKb bolezni ▼ Pittsburghu, Pa.
aH
THE OHIO BRANDY JMSTHUNG COMPANY
Uradne ure: dnevno od 8. do-i poldne do 8. ure aveCer. V pet-I ki h od 9. dopoldne do 2. popoL Nedeljo od 10 dop. do 2. pepoL
•44
rekli?
I'
Aea.IL

NOVO!
Naznanjam ^njenim rojakom širom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče).
E 3258 (Sem slovenska deklica	I&a
(Regiment po cesti gre	I 3C
E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni bTlo
(Divja rožica	• OC
E 3260 (Škrjanček poie žvrgoli
(Slišala sem ptičko pet*	>
Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto.
To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; po jo na obe strani.
Se priporoča Vaš rojak: IVAN PAJK, 156 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
BOJA1X NABOdAJTB SS MA
na dsevn
^ - i- * lr .
Sgilr-	Vri" '
I •-'•.'i >.,
magmi
O L A 8 VABOD A' ▼ ZD*,