LISTEK. Ne kradi! (Resnična dogodba. J. E. Tyl.) Ssdel je torej aa vrtu v senco, da bi malo počil, morda le pride kdo, ki se ga bo usmilil. Nad vrati pri gostilai je visela tablazaapiaom: vaak daa sveže pivo. Zraven je bil naslitian poln vrček v živib barvah. Pavel je željao ogledaval to steklenico in mialil si je, kako bi si ugasil pekočo žejo, če bi imel stekleaico piva. Zbral je ves svoj pognm ia šel v goatilno z namenom, da bi dobil malo vode. A videč pri mizah aekaj moskih, ki ao pili pivo, ga je postalo nekako sram ia ker je imel v žepu desetico, je tndi on aaročil stekleaico piva. PrijazBa gostilničarka ma je takoj poatregla in mu rekla naj se aaede. Pavel je rad nbogal ia pivo mn je prijalo nad vae. V kratkem je bila atekleaica prazna do daa. Okrepčal se je dobro, a treba se je bilo tadi ločiti od desetice. Gostilničarka ma je dala dva krajcarja se nazaj. Veselo je korakal dalje, žeje ai čntil več ia npal je, da bo kmala v trga, kjer ga bržkotne gospod sodaik ne bo odslovil čiato praznega. V tej aladki aadi je daroval zadnja in edina dva krajcarja siromakn, ki je ob ceati prosil milosčine. Bližalo se je poldae. Solace je palilo z vso močjo, Pavla je zopet začela mnčiti žeja in glad. Ves vroč in utrnjea je sledajič prisel do avojega cilja. Sodaik se je čudil, da mn Loboda tako daleč poslje čevlje aa dom, a veaeljebil, da jih je prijel. Takoj jih je primeril in plačal. Pavel je zavil denar v papir in ga spravil v žep. Spomail se je pri tem aa dolgo in trudapolao pot, ki jo bo treba premeriti v popoldanaki vročini. Zato je nekako plaho pogledal zaaaj na pragn po cesti. Sodaikova gospa je to zapazila: n6otovo si lačea ia žejea, rerček, čakaj, ti bom dala malo mleka." Pavel si ai dal dvakrat veleti. Usedel se je k mizi v veži ia dekla mn je primesla skledico mleka ia koa kruha, kar mu je pravdobro tekailo. Zahvalil 86 je uljndao ia nbral apet pot pod noge. Hodil je zdaj počasi. Vroče je bilo kot v peči, ceata ravna kot miza in prašna, ob strani aikakega dreveaa aiti grmička. Cez dalj čaaa aele je prisel do košate lipe, ki je rasla malo atrani aatravaikn. Vlegel se je za par treaotkov v seuco ia za8pal.  Eo 86 je zbndil, ae je ailno prestrašil. — Zdelo se mn je, da stoji solnce že aizko. Edo ve, koliko čaaa je apal ? Hada lakota, ki se je zopet oglašala, je pričala, da bržkotae precej časa. Skočil je po koacn in začel stopati, kar ae je dalo bitro, da bi nekoliko popravil, kar je zdaj zamudil. Pot mu je tekel kar v curkih s čela, a ai se menil za to. Bal se je, da ae bi zjezil mojatra ia poaebno ga je 86 skrbelo, kaj bo rekla žena, ki čaka na deaar, kot aa ediao rešitev. Eot obstreljeni zajec je pribežal do gostilae, kjer 86 je bil dopoldae uatavil. Vea ntrnjen je sedel v goatilni za mizo kot zjutraj. Hotel si je samo malo odpočiti, toda komaj 8e je asedel, se ma je zdelo, kot bi imel aoge polomljeae. Hotel je vstati ia iti dalje, a pred očmi ae mn je delalo črao ia vea se je tresel. Bal se je, kaj bode rekel mojster. Šinila mn je v glavo misel, da bi si dal prinesti kaj za jesti ia piti. S tem bi se aekoliko okrepil ia dospel potena areČBO domov. Plačal bi z mojatrovim denarjem, ki ga ima pri sobi. A spomail se je, da bi bila to tatviaa, ker mojatra ae bi mogel povraiti potroaeaega zaeaka. Da bi niel akušajavi, je plaail aa pro»to in se vlekel po cesti dalje, kar se je dalo hitro. Jokaje je hitel dalje komaj kake četrt are ia že ae je začelo mračiti. Ž?ja ia glad ata ae oglaiala vedao močneje in skoraj popolaona preglasovala opomine vzaemirjeae vegti. Ob cesti je stala zopet gostilaa. Skoraj aevede, kaj dela, je vstopil, se vsedel za mizo ia željao pogledoval aa krožaik, s katerega je bližaji gost slaatao pobiral okuano večerjo. B6e meni kaj takega", dejal je Pavel goatilničarja a precej boječim glasom. wImaa deaar?" vpraaal je ta aezaBpao. BImam,a pokimal je Pavel ifl 6ez par miflat je imel tndi oa poln krožaik pred seboj ii zravea stekleaico piva. Ni veliko pomišljal, kako je prisel do tega, temveč jedel je ia pil, da je bUo veselje. Eo je bil aaaičea, je vpraaal zaračnn, kije laaaal ravBO kroBO. Zlekel je iz žepa petkroaski novec ii ga pomolil goetilaičarju. Drobiž, ki ga je dobil Bazaj, je skrbao zavil v papir ia odšel. Telesae ntrujeflosti Bi čatil več, toda oglaBila ae je slaba vest. Kakor skala mn je leglo aekaj na duao. Nekaj ga je botelo takorekoč tlačiti k tlem, kakor težek sviaec mn je leglo na srce vpraianje: kaj bo pa doma? ZaČel je gorko plakati ia premisljati, kako bi ae mojatrn opravičil in ga potolažil.  čim bolj se je bližal mestn, tem teaaeje mn je bilo pri srcu. Sledajič* je dospel do vrat mojatrovega staaovaaja, a ni imel pogama pritisaiti aa kljnko. Šel je par korakov po čeati dalje ia ae zopet vrnil, a Btrah ia s'aba veat sta se oglašala vedao hnje. Eoaečno je sel do bližnjega ogla in sedel aa obcestni kamen. Bilo je že precej tema in videlo 86 je komaj par korakov dalje. Svetilnice so bile poaejane precej poredko. Cez aekaj čaaa ae približa Pavlu počasaib korakov neznaaa moska postava in ga ogovori: nEaj pa čepii tnkaj aa ceati? Gotovo si aapravil kaj aepoiteaega, paglavec. Le čakaj, bo že priiel policaj ia te spravil v lukajo." Besedi »policaj" in Blnkajaa ste spravili Pavla gpet na aoge. Prestrašil se jib je, da ni vedel kam bi 86 dejal. Naneril je korak zopet proti doma, a pri vratih ma je vpadel pogum, da ai mogel aaprej. Treael ae je kot trepetlika ia t dnhu je videl in alisal, kako ma grozi mojater, da ga pretepe in apodi. Tb je priatopil k ljemn zopet oai človek in mn začne prigovarjati, naj mu razloži, kaj se mn je zgodilo. Pavel je boječe in aezanpao pogledoval aezaaaca in zdelo se mn je, da mora biti to kak potajoči pomočaik. Pogam ma je začel rasti in razložil mu je odkritosrčno vse, kar ae je prigodilo. Neznani prijatelj ga je pazao poslasal ia dejal: nA tako, seveda zdaj domov ae morea ia ne smes, slaba bi ti predla brez dvoma. Mojster bi te pretapel, da di cvilil kot mačka, ki ji stopia na rep, in slednjič bi te dal se zapretL" nZa božjo voljo", vaklikail je Pavel v smrtnem strabn, nkaj pa naj počaem ? S čim pa aem si hotel ngasiti žejo ia utolažiti lakoto, ker aiaem imel niti krajcar svojega deaarja pri sebi?" -Ali si tn v mestu doma?" »Ne.« »Dobro; Blnšaj, kaj ti povem. Tndi jaz ne vem, kain bi se dejal čez aoč, oba bova pa že dobila kako preaočilče. Zjntraj pa jo mahneš domov, povea odkritosrčao atarišem, kaj se ti je zgodilo, dali ti bodo potrebai denar ia vse bovredn". Prestraaeaemn Pavlu se je ta avet dopadel in sklenil je, da ae bo ravaal po ajem, samo da odide aramotBi ječi. Šel je torej 8 tujim prijateljem v aeko gostilao, kjer je preaočisče jako poceai, kot je zatrjeval ajegov spremljevalec. Soba, kamor sta priala, je bila zelo zakajeaa ia skozi goatc oblake tobakovega dima si je Pavel le 8 težavo malo ogledal aavzoče goste, ki so bili nenavadno glaani. Bili ao v precej zamazaaih oblekah in snmljivo hndobaih obrazov. Pavel ni bil take drnščiae aič kaj vesel, vendar je dobil polagoma več pognma, zlaati ko je videl, da so njegovega spremljevalca dobro poznali ifl z veseljem vzeli v avojo sredo. Tadi iz zadrege, kaj bi si aaročil za večerjo, je tovaris reiil Pavla 8 tam, da je naročil za vsakega kozarec žgaaja. Pavel se ga je v začetku branil na vae kriplje, češ, da ga ai pil se aikoli, a vai so hvalili tako izborao kapljico ia ga silili, aaj vsaj poknsi. Pavel je poknail in pil, žgaaje mu je kmala začelo stopati v glavo, postal je živahefl ia zgovorea, naročil je ae ia se pil. Emaln mn je pričela glava omahovati ifl vae se je vrtelo okrog njega. Prijatelj ga je prijel za roko, ga vedel ven aa srež zrak, šla ata nekaj čaaa po ozki ulici ii prišla do pokošenega travaika. Tu je omahail Pavel aa kup pokoaeaega aeaa in v bipn trdo zaBpal. Drngo jntro ga je prebudil osorea aezaaa glas. Preatrasea je skočil po koacn. Solace je atalo že precej viaoko aa aebu. V prvem strahn Pavel ni vedel kje iii kaj ae ž ajita godi. A hitro se je domislil na dogodke včerajsnjega dae ia grozen atrah ga je obsel, ko je zagledal pred seboj finaačnega pazaika. Spomnil se je beaedi svojega Bprijateljaa o policaju in ječi ia jokaje je padel pred finaačaega pazaika aa koleaa, meaeč, da 80 ga gotovo poslali poaj policaji, ia ga prosil: nZa božjo voljo, ae zaprite me, saj je bilo aamo par grosev ia atarisi bodo to radi povrnili." nGlej, glej, zdaj se mi pa zdi, da sem maletel aa prav zdravega ptička. No, ker ga že imam, ga je treba pa držati. Hajd, faate, z meaoj v meatol" Pri tem je pogledal Pavla tako divje, da je ta kar Btrepetal ia se spustil v g'asen jok. (Eonec prihodrgič.)