PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovimi 'A A !•_ Abb. postale I eruppo “ teU 1JLT V NEDELJO IN V PONEDELJEK DELNE UPRAVNE VOLITVE S skoro pet tisoč zborovanji se je zaključila volilna kampanja Po sporazumu in obvezah ministra za promet je bila odpovedana stavka železničarjev, ki bi morala biti 14. junija Leto XXII. St. 137 (6424) RIM, 10. — Zaključila se je volilna kampanja, ki je dobila današnji zadnji dan izreden obseg: bilo je okoli pet tisoč VP' lilnih zborovanj in so vse stranke za to priložnost mobilizirale svoje najvidnejše predstavnike. Na bližnjih upravnih volitvah bo volilo v celoti 4 milijone 882 tisoč Volivcev. Izvolili bodo 105 pokrajinskih svetovalcev in 3937 občinskih svetovalcev, od katerih 450 v občinah, ki so glavna mesta pokrajin, odnosno 2562 v občinah, ki imajo več kot 5000 prebivalcev in kjer se voli po proporcionalnem sistemu. Volitve se bodo pričele v nedeljo °b 8. uri in bodo istega dne zaprli volišča ob 22. uri ter jih ponovno odprli v ponedeljek ob 17.uri; volitve se bodo zaključile ob 14. uri. Predvidevajo, da bodo znani prvi volilni izidi že v ponedeljek zvečer. Med današnjimi zaključnimi volilnimi zborovanji so spregovorili Vsi vidnejši predstavniki strank. Predsednik vlade Moro je govoril v Bariju, kjer je govoril tudi podpredsednik vlade Nenni, Colombo v Lavellu, Andreotti v Rimu, Reale v Vernole. Brodolini v Messini, Spa-gnolli v Neaplju, Tognl v Piši, De Martino v Genovi, kjer je govoril tudi Taviani, Mancini je govoril v Belmontu, Bosco pa v Caserti. Tajnik KPI Longo je danes zaključil volilno kampanjo v Rimu in o njegovem govoru objavljamo kraj- ši izvleček, ker v zadnjih dneh po agencijskih vesteh nismo mogli obvestiti naših čitateljev o stališču KPI. saj so iz nerazumljivih razlogov vesti izostajale ali prihajale izredno pozno. Longo je ugotovil, da je kriza levega centra splošna in to ne samo na vrhu, temveč tudi v stotini občin. Longo je ugotovil, da je volilna kampanja pokazala, da hoče KD celotni levi center premakniti na desno, kar se je izkazalo pri sestavi list in pri usmeritvi volilne kampanje. Zato je Longo polemično vprašal, če je resnično krščanska stranka, ki se vedno in izključno zavzema za bogate in mogočne, katerim ne manjka ničesar, ter zahteva žrtve od tistih, ki so v težavah in pomanjkanju. V Firencah pa je govoril senator Terracini, ki je med drugim izjavil, da bodo pri teh volitvah imeli vlogo vsi vzroki nezadovoljstva in, ki so pripeljali deželo v sedanje stanje vznemirjenosti in vrenja. Ugotovil je zatem, da se je med sedanjo volilno kampanjo znova pojavil z vso silo antikomunizem, «zla-'sti pri tisti stranki, ki ima glede svobode največjo krivdo pred ital’ janskim ljudstvom«. Pripomnil je: «To je trenutek, ko je treba mimo vse konvencionalne vljudnosti spomniti Italijane, da so krščanski demokrati podzvrst 'populistične stranke dali roko in ljudi pri sestavi prve fašistične vlade, ki je nastaia v krvi stotin socialističnih, komunističnih in katoliških delavcev leta 1922.» Vsedržavne organizacije železničarjev so odpovedale stavko, ki je bila napovedana za 14. junija. Stavko so preklicali po razgovoru z ministrom za promet Scalfarom, ki se je zaključil ob 21. uri. Po razgovoru je minister izdal uradno sporočilo, v katerem navaja sprejete obveznosti. Minister je sprejel obvezo, da bodo sredi julija izplačali proizvodno nagrado, ki so jo običajno plačali decembra, in to v istem znesku kot leta 1965. Od 1. julija bodo priznali prispevek za prihranke, kar | Davi je bodo pričeli izplačevati 1. januar- ;--------- ZDA, Malezije, Sovjetske zveze, Velike Britanije, Jamaike, Norveške, Alžirije, Švice, Turčije in Iraka. Pred zaključkom stavke pomorščakov v Angliji? LONDON, 10. — Izvršni odbor sindikata pomorščakov je danes popoldne sporočil, da je mnenja, da je našel rešitev spora. V ta namen je treba sklicati skupaj predstavnike vlade, ladjedelničar-jev, predstavnike Trade Unionov ter sindikat pomorščakov. sindikat pomorščakov znova zavrnil poročilo posebne ko-ja 1967. Pred poletnimi počitnica-! misije kot podlago za pogajanja mi bodo predložili parlamentu nač’*,; in je sporočil, da bo nadaljeval o reformi podjetja po predhodne' i sindikalno akcijo tudi brez podpo- rnim,im.mnHmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin •'""""""n Izredna pooblastila generalu Kiju Odred posebne policije vkorakal v Hue, kjer so uvedli obsedno stanje SAJGON, 10. — Južnovietnamska tiskovna agencija je javila, da je Predsednik vlade general Ki dobil *a tri mesece izredna pooblastila, kar se tiče razglašanja zakonskih odlokov, ki se tičejo gospodarskih *h finančnih vprašanj. Do sedaj so to oblast imeli skupno vsi člani vojaškega odbora. Namen tega ukrepa je poskus zajezitve inflacije. V Sajgonu se nadaljujejo stiki bled vlado in budističnimi vodite-Iji. Včeraj se je Tam Cao sestal z generalom Kijem. Po nalogu saj-gonske vlade je danes vkorakal v Hue odred posebne policije, ki Itha nalogo vzpostaviti red. Odred Približno 400 mož je prevzel nadzorstvo v mestu. Zasedel je sedete krajevne policije, Iti se pred dnevi ni upirala budističnim de-Piofistracijam. Poleg tega so v mestu razglasili obsedno stanje. Krajevna policija in vojaki, ki so simpatizirali z budisti, niso reagirali. Zaključila se jc volilna kampa-11 ja, ki je bila zlasti zadnje dni izredno bučna; računajo, da je bilo včeraj skoro pet tisoč volilnjh zborovanj. na katerih so govorili naj-vidnejši predstavniki strank. Povsem nepričakovano se je u-Kodno zaključil razgovor med ministrom za promet Scalfarom in sindikalnimi predstavniki železničarjev tako da so odpovedali stavko, ki je bila napovedana za 14. junija. Minister za promet je sprejel točne obveznosti tako glede nekaterih sindikalnih vprašanj kot Šiede osnovnega vprašanja reorganizacije podjetja. Blede evropskih vprašanj je kancler Erhard dal včeraj nekaj važnih izjav, potem ko je povedal, ‘i* so izročili de GauUu njegovo Pismo ter povedal, da se bo z njim Sestal letos sredi julija. Dejal je, J* bi bil pripravljen obiskati tudi Moskvo, ker sovjetski odgovor na nemško noto o miru vsebuje tudi ‘Očko, ki «dopušča začetek poga-glede prepovedi rabe sile», v«ndar se Bonn lahko slovesno od-pove atomskemu orožju, ^ šele ko bo vedel, v kakšnih pogojih se bo ^jamčila varnost Zahodne Nemci-f- Za odnose z Jugoslavijo je dejal, da v Bonnu z zanimanjem pričakujejo odgovor SFRJ na že omenjeno noto o miru. Za bruseljska ^Rajanja je rekel, da je bil dolžen sporazum «le o postopku ne Da o bistvu«. Seveda je glede Viet-nama izrazil simpatijo Američanom, «ki se borijo za svobodo«. , Včeraj so v mestu Hue progla-si'i obsedno stanje in iz Sajgona Poslali še 400 policajev, ki so zajedli sedeže krajevne policije, kafra so lnidistlčnim demonstracijam ni hotela upreti. General Ki * dobil še nova pooblastila gle-?* gospodarskih in finančnih vpra-*»nj In ameriški general padalcev * izjavil, da je prav Ki najprimernejša oseba za predsednika Jujgonske vlade ter da _ .je treba .'Ju poslati na pomoč še nadaljnjega pol milijona ameriških vojakov. Partizani pa nadaljujejo na-Pade na sajgonske in ameriške po-Jmjanke. Ameriška letala so izvedli1 včeraj 60 bombnih napadov na “♦verni Vietnam. , Jutri bodo v Sovjetski zvezi iz-v°Hli oba dela vrhovnega sovjeta zvezni svet In svet narodnosti, “režnjev, ki je govoril ob zaključku Jduflše kampanje, je obrazložil že ‘bana sovjetska stališča do medna-'°dnih vprašanj ter petletni načrt, f? katerega je rekel, da predstav-‘Ja politično podlago za prihodnjo mkguodajno dobo. življenje v mestu je skoraj popolnoma omrtvičeno in promet ovira na tisoče budističnih oltarjev, ki so jih verniki postavili po cestah. Zopet je začel oddajati vladni radio ukaze iz Sajgona. Budističnega voditelja Tri Kvan-ga, ki je pred dvema dnevoma začel gladovno stavko, so danes prepeljali v bolnišnico zaradi motenj v krvnem obtoku. V kraju Qui Non, obalnem mestu, ki je oddaljeno 400 kilometrov od Sajgona, so določili policijsko uro, ker so se pojavile saboterske skupine osvobodilne vojske. Preteklo noč so partizani razstre-lili električno centralo v Lai Tieu 25 kilometrov sevemozahodno od Sajgona. Centrala je bila poškodovana In ne more več delovati. V gosti džungli severno od oporišča Dak To, ki je oddaljeno 400 kilometrov sevemovzhodno od Sajgona, so v teku ostri boji. Enote osvobodilne vojske so obkolile dva ameriška polka in samo z nastopom letalstva so se Američani lahko rešili. Američani so začeli vojaške operacije na sektorju plantaž v Loc Minh in Quan Loi 80 kilometrov severno od Sajgona. Pri tej i operaciji sodelujejo številne ameriške enote ob spremstvu tankov in oklepnih sredstev, podpira pa jih letalstvo. Ameriški general padalcev Ben Stemberg, ki se je vrnil iz Vietnama, je izjavil, da je mnenja, da bo potrebno še drugih 500 tisoč ameriških vojakov, da se preprečijo «infiltracije in oskrbovanje iz Severnega Vietnama«. Po njegovem mnenju je sedaj v Južnem Vietnamu nemogoča civilna vlada. podjetja posvetovanju s sindikati. Pričeli bo do razpravo o položaju pomožnega osebja. Dogovorili se bodo o novih določilih glede sindikalnih svoboščin. Zasedanje sveta programa OZN za razvoj MILAN, 10. — Danes je zunanji minister Fanfani v svojstvu predsednika generalne skupščine OZN začel drugo zasedanje upravnega sveta programa Združenih narodov za razvoj. Zasedanje se je začelo v palači narodov milanskega velesejma. Gre za prvo skupno zasedanje po spojitvi razširjenega programa tehnične pomoči (EPTA) in posebnega fonda (SF), o čemer je začel veljati sporazum 1. januarja 1966. V upravnem svetu so predstavniki 37 držav. Svet določa splošno politiko programa ter tehnično pomoč OZN. Poleg tega odgovarja za odobritev načrtov ter dodelitev sredstev. Med milanskim zasedanjem bodo razpravljali o priporočilih za tehnično pomoč v višini 100 milijonov dolarjev, ki jih bodo prispevale ta organizacija in zainteresirane države. V svojem govoru je ^Fanfani ugotovil, da so na XX. zasedanju generalne skupščine OZN sklenili združiti oba programa tehnične pomoči, s čemer so ustanovili program Združenih narodov za razvoj, kar pa je bilo zapleteno zaradi razdelitev mest v upravnem svetu med razvitejšimi državami in državami v razvoju. Fanfani je poudaril, da je urejen gospodarski in socialni razvoj najboljše jamstvo za nacionalno varnost. Na tisoče strokovnjakov, ki so jih Združeni narodi poslali na vsa področja sveta, so ustvarjalci miru. Za tako važno delo ne zadostujejo sredstva niti napori. V tem je tudi pomen poziva papeža v Bombaju, naj se del sredstev za oborožitev uporabi za razvoj zaostalih področij. Fanfani je nato podrobneje govoril o interesu in o prizadevanjih Italije za pomoč državam v razvoju in je navedel vrsto pobud, ki jih je sprejela italijanska vlada. Po Fanfanljevem govoru je govoril predsednik programa opolnomo-čeni minister Mario Franzi, upravnik Paul Hoffman pa je prečltal poslanico papeža Pavla VI., ki jo je ob tej priložnosti poslal generalnemu tajniku U Tantu. Na današnjem zasedanju so na kratko spregovorili še predsedniki Jordance, re Trade Unionov. Voditelj Trade Unionov George Woodkock je po nocojšnjem sestanku s člani izvšnega odbora sindikata pomorščakov izjavil, da ni velikih sprememb, toda izboljšalo se je splošno ozračje, kar daje upanje v sporazum. Nocoj je Wood. Po štirih dneh obširnega razpravljanja - zaključek večletne diskusije VI. kongres SZDL J se je včeraj končal z izvolitvijo nove «zvezne konIerence» Kongres je sprejel dopolnjena in popravljena besedila petih resolucij - Za predsednika je bil ponovno izvoljen Lazar Koliševski, za gen. tajnika pa Milentije Popovič - Novi važni organi zveze bodo poleg komisij odslej tudi «sekcije» za strokovno proučevanje važnih vprašanj (Od našega dopisnika) v gospodarstvu; za družbeno - go- BEOGRAD, 10. - Sesti “v nega ljudstva Jugoslavije je po štiridnevni razpravi, v kateri je sodelovalo okrog 320 delegatov, končal danes popoldne svoje delo s sprejemom šestih resolucij in novega statuta, ki določa novo organizacijsko strukturo vodilnih organov. Odslej najvišji organ zveze ne bo več zvezni odbor, temveč zvezna konferenca. Pred zaključkom kongresa so delegati izvolili novi nadzorni odbor in zvezno konferenco, ki ima 185 članov, med katerimi so predsednik republike Tito, Edvard Kardelj Rodoljub čolakovič, Koča Popovič, Aleš Bebler, France Bevk, Tone Fajfar, Vida Tomšič, Josip Vidmar, dr. Joža Vilfan in drugi. Na seji, neposredno po kongresu, je zvezna konferenca ponovno izvolila za predsednika Lazarja Kolišev-skega, za generalnega tajnika Mi- i i.: :„ -J«- vw-»,-4 vivarl Predsedstvo proučuje tudi načrte dela in določa predjoge dnevnega reda za seje zvezne konference. Izvršni odbor deluje kot operativno telo in skrbi za izvršitev programa dela, sklepov in odlokov ter opravlja tekoče posle med zasedanji zvezne konference. Novost pa so sekcije, ki strokovno proučujejo pojave in dogajanja v raznih področjih družbenega in gospodarskega življenja. V skladu lentija Popoviča, in~ štiri ' podpred- s tem njihovim namenom sestav-sednike med katerimi je tudi Lidi- ljajo sekcije člam zvezne konferen- aktivisti Socialistične zveze ja šentjurc. Po določilih novega statuta ima zvezna konferenca naslednje organe: predsedstvo, izvršni odbor, komisije in sekcije. Predsedstvo proučuje predloge in pobude organizacije Socialistične zveze, Zveze komunistov, drugih družbeno - političnih organizacij, družbenih organizacij, združenj državljanov in zastopniških in samoupravnih teles. ce, -------- družbeno političnih in družbenih organizacij in združenj meščanov, člani organov samoupravljanja in drugi javni in družbeni delavci. Zvezna konferenca bo imela naslednje sekcije: za sredstva informacije in propagando; za kulturo in umetnost; za prosveto, izobrazbo in znanost; za mednacionalne odnose; za družbeno - gospodarske odnose kock poročal ministru za delo. ................................................omilili......... mini im iii min m um Himmiim TISKOVNA KONFERENCA BONSKEGA KANCLERJA Erhard je ponovil vabilo Kosiginu naj obišče Zahodno Nemčijo «•Sovjetski odgovor na bonsko noto vsebuje točko, ki dopušča začetek pogajanj» ■ Ni še dozorel čas» za normalizacijo odnosov z Romunijo BONN 10. — Zahodnonemški kancler Erhard je na tiskovni konferenci sporočil, da so davi izročili de Gaullu njegovo pismo, katerega vsebina se seveda ne objavlja, tudi ce «m treba mnogo fantazije, da se ugane«. Erhard je potrdil, da se bo sredi julija sestal v Bonnu z generalom de Gaullom v okviru francosko-nemške prijateljske pogodbe. Naštel je nato razne sestanke, ki jih bo imel v Zahodni Nemčiji ali v tujini z drugimi državami. Omenil je, da se bo 27. junija sestal v Zahodni Nemčiji s predsednikom italijanske vlade Morom, konec julija ali prve dni avgusta bo odšel v Washington, ker predsednik Johnson ne more sedaj priti v Evropo, julija bo sprejel tunizijskega predsednika Burgi-bo, ki bo prišel na uraden obisk v Bonn. še vedno upa, da bo mogel imeti razgovor s sovjetskimi voditelji, ker je poslaniku Smirnovu, ko je ta odpotoval v Moskvo, ponovil vabilo Kosiginu, naj določi datum za svoj morebitni obisk v Zahodni Nemčiji. Erhard pa bi bil pripravljen iti tudi v Moskvo, če bi sovjetski voditelji izrazili to željo. Erhard je dalje izjavil, da se stiki z Moskvo ne smejo omejiti na izmenjavo not, temveč morajo potekati v obliki neposrednega dvogovora. To mora biti mogoče v nekaterih okoliščinah tudi z drugimi državami vzhodne Evrope. Na vsak način ni pričakovati vidnejših korakov, kajti tudi v primeru Romunije, katere vlada je večkrat izrazila željo po izmenjavi poslanikov, «niso časi še dozoreli za normalizacijo diplomatskih odnosov«. ............Ul,.........I.......llllllIIIIIIIIIIII.il.. GOVOR BREŽNJEVfl NA VOLILNEM ZBOROVANJU V MOSKVI Realističen je smoter ustanovitve sistema kolektivne varnosti v Evropi Brežnjev je ugotovil nekatere spremembe na bolje v odnosih z nekaterimi evropskimi državami MOSKVA, 10. — V nedeljo bodo v Sovjetski zvezi volitve za obnovitev obeh zbornic vrhovnega sovjeta, in sicer zveznega sveta in sveta narodnosti. V prvo zbornico bodo izvolili 766 poslancev v drugo pa 750, v obeh primerih za štiri leta. Vpisanih volivcev je 142 milijonov. Med kandidati so vsi naj višji voditelji Sovjetske zveze, ki so jih določili na predvolilnih zborovanjih. Dve tretjini sedanjih poslancev ni na kandidatnih listah, da se omogoči zamenjava. Od novih kandidatov je 42a žensk. V okviru volilne kampanje je danes govoril v Moskvi glavni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev. «Konec vojne v Vietnamu, je dejal Brežnjev, in uvedba sistema kolektivne varnosti v Evropi bi pomenila velik preobrat v mednarodnem položaju in bi ustvarila pogoje, na podlagi katerih bi mogh začeti reševati druga važna vprašanja: konec oboroževalne tekme, prepoved širjenja jedrskega orožja, splošno in popolno razorožitev.« «Smoter evropske varnosti, je dodal Brežnjev, je realističen, če se upoštevajo tudi nedavne spremem be na boljše v odnosih med Sovjetsko zvezo in nekaterimi evropskimi državami. To se je pokazalo zlasti v francosko-sovjetskih odnosih» Pripomnil Je, da bi nadaljnje zbližan je med Moskvo in Parizom pomagalo k ustvaritvi tistega ugodnega ozračja, ki je potrebno za konkretno napredovanje za okrepitev evropske varnosti in sodelovanja. Govornik je poudaril, da se boljšajo tudi italijansko - sovjetski odnosi ter da se ugodno razvijajo odnosi Sovjetske zveze s Finsko, švedsko in s številnimi drugimi državami. Glede Vietnama je Brežnjev izrekel prepričanje, da bo stvar Hanoja in osvobodilne vojske zmagala, in je tudi poudaril, da je sedanji smoter sovjetske politike u-stanovitev enotne protiimperiali-stične fronte v podporo vietnamskemu vietnamskemu ljudstvu. Dodal je, da Sovjetska zveza in druge socialistične države stopnjujejo potrebno politično, gospodarsko in vojaško pomoč vietnamskemu ljudstvu in da sprejemajo nove ukrepe za pospešitev zmage vietnamskega ljudstva. V zvezi z Evropo je govornik poudaril, da je Zahodna Nemčija, ki jo podpirajo ZDA, najnevarnejši činitelj motnje na celini. Tu je stanje napeto zaradi revanšističnih zahtev bonskih militaristov in zaradi njihovih prizadevanj, da bi dobili jedrsko orožje. Vendar pa so nastale že omenjene spremembe na boljše, zaradi česar je realisti- čen smoter ustanovitve sistema kolektivne varnosti v Evropi. Brežnjev je poudaril, da Sovjetska zveza podpira narode, ki se borijo za svobodo in neodvisnost, narodnoosvobodilna in revolucionarna gibanja. Sovjetska zveza se bori za zmago načel miroljubnega sožit ja med državami z različnim socialnim redom. Največja ovira za uresničenje te miroljubne politike pa je imperializem, zlasti ameriški, ki napada Vietnam, izziva Kubo, kuje zarote proti državam, ki so nedavno postale neodvisne, ter podpira revanšistično politiko Bonna. V takih pogojih skrbi Sovjetska zveza za svojo vojaško pripravljenost, čeprav to negativno vpliva na državni proračun. Potrebno je boriti se za enotnost mednarodnega komunističnega gibanja. Na koncu zunanjepolitičnega de la svojega govora je Brežnjev poudaril, da je Sovjetska zveza pripravljena sodelovati s tistimi zahodnimi državniki, ki kažejo zdrav razum, ter je izrazil zadovoljstvo, ker ZDA zgubljajo v Vietnamu in so politično vedno bolj osamljene zaradi svojega vmešavanja jugovzhodni Aziji. Ko je govoril o notranji politiki je govornik obrazložil petletni načrt, o katerem je izjavil, da predstavlja politično podlago partija za prihodnjo zakonodajno dobo. Po mnenju Erharda vsebuje sovjetski odgovor na nemško noto o miru točko, ki dopušča začetek pogajanj, in sicer da bi bila Sovjetska zveza pripravljena izmenjati izjavo proti uporabi sile. Kancler je dodal, da bo zahodnonemški poslanik v Moskvi dobil nalogo, naj nadaljuje razgovore s tem v zvezi. V odgovoru na vprašanje nekega jugoslovanskega časnika, ki je vprašal, kakšne konkretne ukrepe bi Bonn sprejel v zvezi z Jugoslavijo, «da izpolni predloge o mednarodnem sodelovanju, ki jih vsebuje nota o miru od 25. marca«, je Erhard odgovoril, da v Bonnu z zanimanjem pričakujejo odgovor na to noto, ki ga Jugoslavija še ni dala. Na vrsto vprašanj o NATO in o bivanju francoskih čet v Nemčiji je Erhard poudaril znano bonsko stališče, t.j. da je po izstopu Francije iz integriranega obrambnega sistema treba ohraniti kolikor mogoče tesne vezi s Parizom in izkoristiti vsako sredstvo, da se najde podlaga za sodelovanje s francoskim zaveznikom. Dodal je, da bodo po umiku francoskih čet izpod poveljstva NATO, ki je določen za 1. julij, zadevo začasno uredili v obliki izmenjave pisem. O bruseljskih pogajanjih Je izjavil, da so pripeljala do sporazuma «o postopku, toda ne o bistvu«. Obrazložil je, zakaj Zahodna Nemčija nasprotuje konferenci med člani atlantskega in varšavskega pakta. Dejal je: «Načelno tej konferenci ne nasprotujem, vendar sem zelo skeptičen, ker bi na njej govorili predvsem o nemškem vprašanju, katerega rešitev bi lahko predstavljal samo načrt Rapackega, poleg tega bi govorili o umiku zavezniških čet z nemškega ozemlja.« Prav tako je treba zavrniti evropsko konferenco, iz katere bi bile izključene ZDA. Zatem je Erhard dejal, da bonska vlada nima razloga, da bi gledala na bližnje de Gaullovo potovanje v Sovjetsko zvezo z nezaupanjem ali z bojaznijo. Prepričan Je, da se bo de Gaulle predstavil v Moskvi «kot zagovornik nemške stvari«. Francoski predsednik izhaja iz načela, da je Sovjetska zveza močno zainteresirana, da je njen zahodni blok pomirjen in na splošno da Je Evropa v miru. De Gaulle, je zaključil Erhard, se nedvomno zaveda, da se vzhod in zahod ne moreta združiti, toda morata najti način konkretnega sožitja. Glede Vietnama je Erhard izrazil simpatijo do Američanov, «ki se borijo za svobodo«, izrekel pa se je proti vsaki «vojaški ali dozdevno vojaški« obveznosti. Izrazil je nato željo, da bi arabske države obnovile diplomatske odnose z Bonnom, dodal pa je, da bi morale one napraviti prvi korak. Kancler je omenil tudi vprašanje nemške solastnine pri atlantski jedrski oborožitvi. Dejal je, da to vprašanje ni «aktualno», toda Zahodna Nemčija se bo lahk-, izrecno slovesno odpovedala atom ijemu o-rožju šele tedaj, ko bo vedela, «v kakšnih pogojih se bo zajamčila njena varnost pred grožnjo, ki jo predstavljajo sovjetski izstrelki na srednjo razdaljo«. Zatem je Erhard izjavil, da se na navzočnost ameriških čet v Nemčiji ne sme gledati v zvezi z vpraša njem plačilne bilance med obema državama. Glede valutnih težav Anglije, ki nastajajo s stroški britanske armade v Nemčiji, je izjavil, da je med nedavnimi razgovori v Londonu ugotovil, da se stališče ; obeh vlad «ni mnogo zbližalo«. Kar se tiče gospodarske politike, je Erhard izjavil, da bo vlada storila vse mogoče, da ohrani stabilnost, ki mora imeti prednost pred razmahom. V ta namen bo 22. junija izdala tri zakone za stabilizacijo. Zatem je izrekel nekaj pridržkov v zvezi z izmenjavo govornikov med obema Nemčijama, ker «ne vidi jasno, kaj bo prinesla«. Obljubil pa je socialdemokratski stranki podporo vlade pri njenih diskusijah s komunisti. Na koncu je dejal, da bo postavil nekaj vprašanj socialdemokratom, da pojasnijo svoje mnenje o nemškem vprašanju, ker na kongresu v Dortmundu ni bila po njegovem mnenju določena nobena nova politika glede združitve. Maršal Tito in iranski šah V Poreču BEOGRAD, 10. — Predsednik re-publike maršal Tite je danes odpeljal svojega gosta iranskega šaha na izlet A ladjo do -Poreča. Po obisku Poreča sta se predsednik in iranski šah vrnila na otok Van-ga, 'kjer sta I>o kosilu nadaljevala razgovore. Pri razgovorih sta sodelovala tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Jakov Blaževič in državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezič. Pričakuje se, da bodo po razgovorih objavili v Beogradu in Teheranu skupno poročilo. PEKING, 10. — Agencija Nova Kitajska javlja, da bo predsednik kitajske vlade Cuenlaj junija obiskal Romunijo na vodstvu delegacije komunistične stranke in vlade. Delegacijo je povabil centralni komite romunske komunistične stranke. zdravstvu in socialni politiki Stalni pomožni organi zvezne konference ostanejo komisije za uresničenje demokratičnih načel kadrovske politike in za mednarodno sodelovanje in stike. Dokler ne o-pravi svojega posla bo začasno delovala tudi že prej ustanovljena kandidacijska komisija, ki ima nalogo, da predloži kandidate za najvišje funkcionarje v federaciji. Predsedstvo ima 43 članov. Poleg predsednika, štirih podpredsedni-cov in generalnega tajnika so po položaju člani predsedstva tudi: predsedniki SZDL republik med njim torej tudi Vida Tomšič kot predsednica glavnega odbora SZDL Slovenije, med ostalimi člani predsedstva je tudi dr. Joža Vilfan. Izvršni odbor šteje skupno z generalnim tajnikom zvezne konference 18 članov, med njimi so po položaju tudi tajniki konferenc SZDL vseh šestih republik. Sesti kongres SZDL je včeraj pravzaprav zaključil večletno raz-pravo in povzel politično bitko, ki se je posebno zaostrila lani z začetkom izvajanja gospodarske reforme za dokončno preusmeritev družbe od etatizma na samoupravljanje. Na kongresu so obravnavali stara, ze znana vprašanja: druz-beno-gespodarskih odnosov, nagra-jevanji po delu, vprašanja med-nacionalnih odnosov, gospodarske reforme, neposredne demokracije, dušitve etatističnih birokratskih, psevdoliberalističnih in podobnih pojmovanj itd. Kongres je vsa ta vprašanja sistematiziral v petih resolucijah, ki nalagajo 8-milijon-skemu članstvu zveze in njenim organizacijam, da se vztrajno borijo za nadaljnji razvoj samouprav ljanja in socialističnih družbenih odnosov, saj se od doslednega izvajanja pričakuje tudi rešitev najbolj perečih vprašanj. Čeprav je bil kongres posvečen notranjim političnim in družbenogospodarskim vprašanjem, so delegati smatrali vendarle za potreb, no, da spričo trenutnega mednarodnega položaja pojasnijo stališče Socialistične zveze do mednarodnih dogajanj v pesebni resoluciji »O mednarodnih odnosih in borbi za utrditev miru., v kateri se ugotavlja, da je osnovni vzrok nestabilnosti miru nenehna oboroževalna tekma, ki spodbuja tendence za delitev sveta na bloke in ovira razvoj in emancipacijo novoosvobojenih, nezadostno razvitih držav. Osnovna naloga miroljubnih in naprednih sil je borba za graditev takega sistema v mednarodnih odnosih, v katerem bi stabilizacija miru temeljila na dokončni odpovedi uporabe sile, na postopni razorožitvi, likvidaciji vseh oporišč in končno na or ganizirenem naporu mednarodne skupnosti, da se ustvarijo taki po goji gospodarskega sodelovanja, ki bi omogočilo narodom, da svobodno uživajo plodove svojega dela. V resoluciji se ugotavlja, da je miroljubna koeksistenca edina realna pot, ki vodi k miru in trajnemu smotru naprednega človeštva. V resoluciji se obsoja napad ZDA na Vietnam, zatem akcije neokolonialističnih sil v Afriki in drugih delih sveta kot najbolj drastični primer poskusa vsiljevanja imperialistične volje drugim narodom ter zagotavlja polna podpora narodov Jugoslavije v dajanju pomoči narodom, ki se borijo za osvoboditev in emancipacijo od kolonializma. Kongres ugotavlja, da revanšistične zahteve Zah. Nemčije zadržujejo utrditev stanja v Evropi in da se mora sedanji sistem vojaških oporišč zamenjati s širokim in konstruktivnim splošnoevropskim sodelovanjem. Kongres nalaga zve-zl, da v borbi za mir in enakopravno sodelovanje med narodi razvija sodelovanje z vsemi miroljubnimi in naprednimi silami, z vsemi demokratičnimi, socialističnimi in o-svobodilnimi gibanji na osnovi polne enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja. V resoluciji o razvoju samouprav- ljanja in neposredne socialistične demokracije kongres nalaga zvezi med drugim, da se stalno bori: za take gospodarske družbeno-politične odnose, ki bodo rušili odpor biro-kratsko-etatističnih sil; za razvoj zavesti o enotnosti borbe za samoupravljanje in neposredno demokracijo; da se zveza odločno bori proti vsem kompromisom v gospodarski politiki; za razdelitev dohodka po delu, da se zavzema za de-mokratično sestavo predstavniških organov, da se odločnejše bori za demokratizacijo lastne prakse in še bolj pogumno razvija svobodno graditev političnih stališč. Z resolucijo o razvoju kmetijstva na vasi, kongres priporoča med drugim: izvajanje take gospodarske politike, ki hi vzpodbujala povečanje in modernizacijo kmetijske proizvodnje; tesnejše sodelovanje zasebnih kmetov z družbeno - kmetijskimi podjetji; vzpodbujala zasebne kmetovalce na nakup manjših strojev. Kongres nalaga dalje zvezi, da posveča mnogo večjo pozornost reševanju aktualnih vprašanj na vasi in skrbi zlasti za razvoj modernega kmetijstva, za urbanizacijo vasi in dvig stopnje splošne zdravstvene in tehnične kulture na vasi. V resoluciji o razvoju tn demokratizaciji družbenih odnosov v komun in družbenih dejavnostih se med drugim opozarja na potrebo hitrejšega odstranjevanja etatistične prakse v odnosih občinskih skupščin in njenih organov do delovnih organizacij, resolucija zahteva, da občinske skupščine čimbolj upoštevajo potrebe in stališča delovnih ljudi. Kongres nalaga nadalje organizacijam zveze, da razvijejo tako idejno - politično delovanje, ki bo zagotovilo popolnejšo udeležbo delovnih ljudi v gradnji socialističnih družbenih odnosov v komuni. Kongres je posebno resolucijo posvetil vprašanju mladine, in sicer družbeno - gospodarskemu položaju, izobrazbi, vzgoji in udeležbi mladine v samoupravljanju. Med drugim nalaga vsem socialističnim silam, da se odločno zoperstavijo vsem poskusom, da se mladi zapostavljajo pri zaposlitvi in razdelitvi dohodkov, da se pri natečajih zagotovi, da bo vsako leto postalo dostopno res najboljšim in najsposobnejšim. Kongres posebno posebno poudarja potrebo zagotovitve zadostnih materialnih sredstev za šole, izobrazbo, za zboljšanje življenja in dela mladih in posebno poudarja vprašanje likvidacije nepismenosti. V resoluciji o nalogah Socialistične zveze o nadaljnji krepitvi enakopravnosti, bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije v pogojih razvoja samoupravljanja, ki vsebuje tudi posebno poglavje o narodnostih. O tej resoluciji smo včeraj že podrobneje poročali. Resolucija med drugim poudarja • važnost krepitve materialne o-snove za uresničenje politike enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije*. V zveznih organih mora priti do izraza enaka in skupna odgovornost vseh narodov in narodnosti. Politično-gospodar-ska enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije je pogoj za vsestranski in svoboden razvoj na-cionalnih kultur. Medsebojno u-stvarjalno sodelovanje in povezava nacionalnih kultur prispeva k medsebojni povezavi in zbližaniu narodov in narodnosti in bogatitvi njihovega kulturnega ustvarjanja Kongres nalaga v tej resoluciji vsem organizacijam, da se zavzamejo za nadaljnjo poglobitev socialističnih družbenih odnosov, za krepitev enotnosti in enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, ker bo to »prispevalo k uveljavitvi Jugoslavije kot odprte skupnosti, kot činitelja povezovanja držav in narodov in ljudi zaradi ohranitve miru in prijateljskega sodelovanja med narodi, družbenega napredka in socializma.* B. B. tednov ustavljene ladje v pristanišču Southampton zaradi stavke pomorščakov Skrivnostni objekti v najoddaljenejših območjih vesolja V znanstveni govorici običajno ne uporabljamo superlativov; vendar odkritje najoddaljenejših zvezdam podobnih svetov, ki — čeprav znatno manjši kot ena Galaksija — izžarevajo stokrat več svetlobe kot sto milijard sonc naše Rimske ceste, je že mnogokrat privedlo do stopnjujočih se besednih formulacij. Ti svetovi so bili označeni kot najneobičajnejši, najoddaljemejši, najbogatejši z energijo, najskriv-nostnejši' in najrevolucionamejši objekti. Da. že sam njihov obstoj je v protislovju z našimi dosedanjimi znanstvenimi dognanji. Ker ti svetovi intenzivno žarčijo radijske žarke, jih imenujejo v astronomiji «kvazistelami radijski izvori«, na kratko »kvazarji«. So nekaj povsem drugega kot radijske galaksije, ki so prav tako nenavadni objekti in v območju radijskih valov izžarevajo nekako stokrat več energije kot v optičnem področju. Ko je začela po vojni radioastro-nomija s svojim delom, je že kmalu odkrila veliko število kozmičnih radijskih izvorov, ki so v večini primerov — kolikor je bilo to sploh možno ugotoviti — samostojna otočja svetov daleč izven naše Rimske ceste. Danes poznamo v vesolju kakih 10.000 takih radijskih izvorov; vendar je do sedaj uspelo samo v nekaj več kot sto primerih te svetove tudi optično zaznati in jih fotografirati. Večina leži domnevno tako daleč, da nas sicer dosežejo njihovi radijski žarki, ne pa tudi svetlobni. Z radioteleskopom vidimo globlje v prostor kot s svetlobnim teleskopom. Pri tem pa dolgi valovi radijskega žarčenja zelo otežko-čajo točno lokalizacijo radijskih izvorov na nebu. Radioobservatorij v Owens Valley, ki pripada kalifornijskemu inštitutu za tehnologijo v Pasadeni, je lahko določil v zadnjih letih s svojimi modernimi radioteleskopi posebno natančno mesta mnogih kozmičnih območij izžarevanja. Prav v tem inštitutu se ;e pričela naravnost razburljiva zgodovina raziskovanja tistih nenavadnih objektov, ki so prodrli pod začasnim imenom «kvazistelarji radijskih kot nova in nenavadna nebesna telesa v raziskovalno območje a-stronomije. Raziskave so privedle do prepričanja, da prihaja močno kozmično radijsko sevanje v nekaterih primerih iz zelo majhnih nebesnih območij, katerih premer doseže — merjeno v stopinjah — komaj znesek ene ločne sekunde. Iz tega izhaja kot zelo verjetno, da lahko prištejemo ta energije polna sevanja k objektom, ki jih je zaznal svetlobnooptični teleskop. To je napotilo astronoma Allana R. Sandagea v observatoriju Palomar, da je fotografsko zasledoval te zanimive pojave s petmetrskim zrcalnim teleskopom. Na zasedanju ameriške astronomske družbe v decembru 1960 v New Yorku je že lahko objavil, da mu je optično uspelo določiti radijski izvor 3 C 48 kot zvezdi izvorov« i Kvazarji zaradi tega ne morejo ob-■ s tajati iz milijardnega krdela sonc in jih torej ne moremo primerjati z nam znanimi Galaksijami. Iz radioastronomskih določevanj intenzitete so dognali, da so nastali radijski izvori iz elektronov, bogatih z energijo, ki se premikajo v močnih magnetnih poljih. Izvirajo torej predvsem iz tako imenovanega sinhrotron-žarčenja. Iz tega lahko napravimo določene zaključke o naravi kvazi zvezd radijskih izvorov. Kot posebno presenečenje so se izkazala skrbna merjenja svetlobe: svetlobna moč kvazarjev je spremenljiva! Najsvetlejši izvor, 3 C 273, so zasledili kot «zvezdo» na starih slikah neba, ki segajo nazaj do prejšnjega stoletja. Iz nerednih utripanj svetlobe lahko izračunamo v grobem «periodo» kakih trinajst let. Tudi pri nekaterih drugih kvazi zvezdah lahko talogu pod tekočo številko 48. S tem je bila odkrita prva kvazi zvezda radijskega izvora; vendar ni še nihče vedel, kakšno nebesno telo je to. Najprej so mislih, da je to šibka, nekoliko nenavadna zvezda naše Rimske ceste, ki so jo imenovali zaradi njenega intenzivnega radijskega sevanja «radio-zvezda«. Kmalu pa so sledila nekatera nadaljnja odkritja te vrste. Veliko oko astronomije na gori Palomar v Kaliforniji, petmetrski zrcalni teleskop, je do sedaj lahko ujel na ploščo otočja svetov, majhna kot vretenca, oddaljena od nas približno dve milijardi svetlobnih let. Odkritje kvazi zvezd nam še mnogo bolj razširja mejo nam optično dostopnega sveta. K posebnostim novih objektov štejemo med drugim tudi njihovo intenzivno modro obarvanost, ki kaže na veliko energijo sevanja v ultravioletnem spektralnem območju. Spektri so nenavadni, ker kažejo svetle spektralne linije, tako imenovane emisijske linije, ki so predvsem značilni znaki vročih kozmičnih plinastih oblakov. uiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiifiHiiiiiiiiimiiiiiiiuiiuiiiHiiiiiimiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiifiiiiiiii Se enkrat Quousque tandem Pod svoj članek na tretji strani nedeljskega Primorskega dnevnika sem napisal — namesto podpisa — Non quis sed quid prav s tistim določenim namenom, ki ga te besede izražajo: zato pač, da se nihče ne bi spraševal, ali smem ali ne smem pisati, kar sem napisal, temveč da bi raje — kogar se kaj tiče — vsaj malo razmislil, če je v tistem, kar je napisano, vsaj zrno resnice. V Novem listu (10. trn.) pa se je oglasil eden izmed profesorjev, ki ga pa očitno prav ta nebistvenost («quis») močno vznemirja, ko išče v mojem članku «osebne note«, po katerih bi se dal «s precejšnjo stopnjo verjetnosti določiti izvor članka, člankarjeva stopnja izobrazbe ter osebni razlogi, ki so pisca privedli do pisanja tega članka« In to naj bi bilo za oporo «vtisu, da članek ni bil napisan edinole v blagor slovenske šole«. Preden sploh nadaljujem, izjavljam (enkrat za vselej — za članke, ki sem jih že kdaj napisal o šoli, kakor za tiste, ki jih mogoče še bom), da je bil članek napisan edinole v blagor slovenske šole! To je tudi izhodišče za vsako nadaljnjo trditev ah zavračanje. Tudi ne bom šel, spoštovani gospod profesor, čisto po vrsti Vaših odstavkov, temveč se moram ustaviti kar v sredini Vašega članka, tam, kjer pravite: »...odločno odklanjam take izvenšolske posege v profesorsko delo, kakršnega predstavlja že sam članek in kakršni naj bi bili »demokratizacija« in »zanimanje« staršev za šolo, kot si jih zamišlja člankar.« Vi lahko odklanjate, kolikor hočete, gospod profesor, toda to mč ne bo moglo odvrniti, da ne bi še in še pisal o šoli in era tal, če se mi kaj zdi narobe. Sploh je prav v tem bistveni nesporazum med nama in Vi ste samo dokaz za mojo trditev, «da je ta miselnost (namreč o demokratizaciji šole) na naših šolah še zelo tuja«. Nesporazum je že v tem, kaj si Vi predstavljate kot »blagor slovenske šole« Demokrati zaeija šole pomeni meni blagor šole sploh, torej tudt slovenske In dosti ne bo pomagalo, ce se boste, gospod profesor, še tako upirali — «non feram« ...et reliqua (spominjate na trmastega otroka, ki cepeta z nogami) — danes tudi šola ne more več biti kaka zaprta trd njava in profesorji so pač nedotakljivi le toliko, kolikor s svojim delom zares ne dajejo povoda za grajo. Toda kar precej ste ustrelili mimo, ko primerjate profesorja z zdravni kom ali advokatom. Ne zaradi akademske izobrazbe (čeprav se ne dogaja, da bi študent prava ali medicine opravljal posle zdravnika ali odvetnika, kot se to pogosto dogaja na šolah, kjer mladi ljudje brez diplome nadomeščajo profesorje) temveč zaradi nečesa drugega, kar ste spregledali: midva lahko zdravnika ali odvetnika menja- va (ker se nama po najinem — čeprav subjektivnem — mnenju zdi, da je slab) skoraj prav tako, kakor lahko menjava krojača ali začneva hoditi po kruh k drugemu peku. Toda profesorja? Ali lahko profesorja menjava? (Pravite, da učite že nekaj let na slovenskih šolah. Mogoče je teh let premalo, da bi imeli že tako velikega otroka, da bi recimo, v začetku šolskega leta po prvem srečanju s kakim profesorjem ta Vaš o-trok prišel domov in Vam povedal: «Dragi očka, ampak ta tvoj kolega...« In Vi bi bili v zadregi, saj tistega svojega kolego že dolgo poznate, toda pred otrokom pa morate ščititi njegov ugled. Neroden položaj, zares. — Vem, da boste po vsem tem šli takoj gledat, če je kje na šoli kak moj otrok. Je, v prvi klasični. Da pa Vam ne bo treba spet iskati, kateri profesorji so tam, moram poudariti, da se opisani resni čen primer ne nanaša ne na mojega otroka ne na ta razred, kakor sploh profesorjev tega razreda nisem imel v mislih Dri pisanju svojega članka.) Sami pravite, da so boljši in slabši profesorji — toda starši med njimi ne morejo izbirati Pravite nadalje, da so boljši in slabši starši, da pa «niste še nikoli nobenega očeta prijeli, da slabo vzgaja sina, čeprav se je ta sin do vas vedel še tako nesramno.« Vaša stvar je, j če očeta niste prijeli, in jaz vas zaradi tega prav gotovo ne bom pohvalil. Toda zaradi tega nikakor ne mislite, da Vas jaz ne bom «priiel», če boste s svojim ravnanjem v šoli dali za to povod. In tudi glede ocenjevanja, pa če Vi to trpite ali ne trpite. Sploh pa si izbijte iz glave, da bi me tisti Vaš «ne trpim« kakor koli o-plašil! In na šoli nič ne spada v va*o izkliučno kompetenco, kot trdite. (Zavedati se morate nekoliko, da pišemo leto 1966 in ne 1866!) Glejte, gospod profesor, vse drugo, kar ste sicer napisali v svojem članku, ni več bistveno, ker predvsem ni pobilo niti |ene moje trditve. (Nekatere neresnosti v vašem članku, na pr. prvi odstavek in še kaj, kar preidem.) Ko bom utegnil, bom pobil še nekatera Vaša zmotna mnenja in povedal Vam bom tudi, da ste tisto o cigaretah čisto napačno razumeli. Za konec pa tole: pravite, da «bi prosili gospoda člankarja... da Vam dokaže itd.« V svojem članku sem že poudaril, da o-čitki ne morejo pasti na vse profesorje. In Vi sami pravite, da niste osebno prizadeti, vsaj v polni meri ne Jaz pa Vam povem, da stoji za vsako mojo trditvijo resničen primer; torej osebno prizadetim bi moral kaj dokazovati. Naj se javijo. saj bržkone vedo, kdo so, pa bom dokazoval. In tudi Vam če ste med njimi; vendar boste morali prej nastopiti s polnim imenom (zadostuje tudi samo priimek). Rado Rauber Cilj, to je raziskava sestave — torej fine strukture — kvazi zvezde samo s pripravami, s katerimi razpolaga radioastronomija, je skorajda nemogoča. Izjema v tem pogledu pa je ravno kvazi zvezda radijski izvor 3 C 273, za katere natančnejše raziskovanje se je izkazal naš Mesec kot zelo dragocen pomočnik. Ta izvor namreč leži v obsegu mesečeve poti: naš trabant se včasih pomakne pred oddaljeni radijski izvor in ga zakrije. S tem nenadoma tudi preneha sevanje. Ker je vsakokratni položaj Meseca dobro poznan, lahko tudi natančno ugotovimo lego radijskega izvora. Poseben pomen pri tem pa ima okoliščina, da mesečev rob odbije vstran radijske valove, ki zadenejo v njegov rob in povzroči kot pri svetlobi odbojni pojav. Iz te »igre valov« lahko zvemo različne podrobnosti o fini strukturi.. Ko so avstralski radijski astronomi leta 1962 opazovali več zatemnitev 3 C 273, so ugotovili, da objekt sestoji iz dveh izvorov: šibkejši je sestavljen iz sevajočega jedra, ki ga obdaja plin; močnejši je od tega jedra oddaljen 20 ločnih sekund in ima podolgovato obliko, tako da je ves objekt podoben klicaju. V svetlobnem valovnem območju je razporeditev energije obrnjena: notranje jedro, za katerega je vzeta kot razsežnost 10 svetlobnih let, je sorazmerno svetlo «ozvezdje» 13. veličine, podolgovati del pa je na fotografiji le zelo šibka meglena črta. Zdi se, da so tudi drugi podobni objekti sestavljeni iz vsaj dveh komponent, od katerih je vsaka poseben radijski izvor. Domnevno obdajajo večino teh izvorov prostrana območja razredčenega plina (radiohalos). ) Pred kratkim uspela optična identifikacija radioizvome kvazi zvezde 3 C 2 podpira mnoge teh predstav. Na posnetkih neba, napravljenih pred več kot poldrugim desetletjem, je izvor podoben šibki, rdečkasti Galaksiji. Na novih posnetkih pa se pojavlja izvor kot moder, za več razredov svetlejši objekt. Torej ;s moralo priti pri 3 C 2 v kraticem času do bistvenega povečanja energije. Naravnost smelo teorijo je razvil angleški astrofizik Fred Hoyle skupaj z ameriškim raziskovalcem Williamom A. Fowlerjem. Nebesna telesa, katerih masa je eno- do stomilijonkrat večja kot sončeva, bi razpolagala z ogromno gravitacijsko energijo. Na določeni točki razvoja bi dosegla kritično stanje, ki bi pripeljalo do prenehanja gravitacije Uničenje materije, implozija nepredstavljivih razmer, bi razdejalo zvezdo. S takim poru-šenjem težnosti bi > bila povezana izredna sprostitev energije. Vendar očitajo hipotezi Hoyle-Fowler, da take tvorbe niti niso znane niti si jih ne moremo misliti. Pa tudi po teoriji nastanka zvezd postanejo nebesna telesa z več kot stokratno sončevo maso že nestabilna: razletijo se. Po dognanjih laboratorijskih poizkusov, do katerih so prišli v inštitutu za fiziko plazme stan-fordske univerze v Kaliforniji, naj bi igralo medsebojno delovanje gravitacijskih in magnetičnih sil pomembno vlogo pri nastanku kvazarjev. Ti obstajajo — po teoriji — pred sprostitvijo energije iz nakopičenj ogromnih mas plazme, torej iz plinov, ki se pod zelo visokimi temperaturami razcepijo v električno nabite delce. Ce nastane iz katerega koli vzroka motnja v ravnotežju sil, pri čemer magnetno polje izgubi svoj učinek, potem taka plinasta masa največjih razsežnosti pod vplivom gravitacije razpade sama v sebi. V najnovejšem času se Je ta kompleks vprašanj zapletel z nadaljnjim odkritjem. Pri fotografskem iskanju kvazarjev so naleteli na objekte, ki se odlikujejo prav tako po intenzivni modri obarvanosti kot tudi po spektrih istega tipa, kot je bilo to opaziti pri kvazarjih, vendar pa ne oddajajo nobenega dokazljivega radijskega žarčenja. Sprva so tudi te objekte prištevali med zvezde Rimske ceste, toda njihov izvengalak-tični položaj so medtem pri nekaterih ugotovili iz rdečih premi kov. So mnogo pogostejši od kvazarjev. Po dosedanjih raziskavah Allana Sandagea smo morda na sledi doslej nepoznanemu tipu velikih zvezdnih sistemov. Njihova absolutna svetlost je občutno večja kot pri običajnih Galaksijah. Zaradi tega jih — kot kvazarje — tudi še lahko opazimo na razdalji, na kateri otočja svetov kot naš sistem Rimske ceste ali meglica Andromeda že dolgo ne bi bili več vidni. Za razliko od kvazi-zvezdnih radijskih izvorov jih imenuje Sandage «kvazi zvezdne-Ga-laksije«. Po njegovih navedbah bi lahko znašala oddaljenost — pri domnevni svetlosti, ki ustreza 22. jakostnemu razredu — okrog 10 milijard svetlobnih let. Ta številka ne pomeni samo nepredstavljive oddaljenosti, temveč tudi pogled v najoddaljenejšo preteklost. Danes vidimo te objekte take, kakršni so bili pred 10 milijardami leti! V katerem razvojnem obdobju se je nahajala naša Rimska cesta pred milijardami leti? Je bila še kvazar? Morda je bila kvazi zvezda Galaksije? Znanstveniki z vso vnemo iščejo rešitve teh problemov. Morda bomo lahko že v bližnji bodočnosti našli marsikakšen odgovor. Nekega dne bodo po vsej verjetnosti astronomi spoznali zakonitosti in zvezo med dogajanji, ki so se zvrstila v teku kozmičnih časovnih razdobij. Potem bodo lahko napisali najnenavadnejšo biografijo: zgodovino Galaksij. hnjiffc ^ fflorlnti:\ce Na letošnjem mednarodnem lesnem sejmu v Ljubljani je škofjeloška tovarna »Jelovica« razstavila lično montažno vikend hišico v alpskem slogu. Hišica ima 32 kvadratnih metrov čiste površine, v njej pa lahko prebiva 6 do 10 oseb •iiiiiiiiiiiiiiiiininmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiMimiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiMiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiui VČERAJ POPOLDNE PRI MANTOVI Tri dekleta so utonila V' Sla so se kopat v reko Oglio, a nobeno ni znalo plavati MANTOVA, 10. — Včeraj popoldne so se šle kopat 17-letna Maria Rosa Pastono, 16-letna Margheri-ta Grazioli in 15-letna Marilena Della Bona. Vse tri so utonile_ Z njimi je bila tudi 16-letna Emilia Grazioli, ki se je rešila. Pozno popoldne so se vse štiri odpravile na izlet. Iz Fontanella Grazioli so prišle do Isola Dova-rese (Cremona) ter nato odšle k reki Oglio. Ustavile so se nekje, kjer je voda mirna ter struga nizka, tako da je mogoče rokav reke prebroditi. Ker je bilo zelo toplo, so bile deklice kmalu v vodi. Prebrodile so rokav reke ter prišle na peščeno plitvipo, kjer so se začele igrati z žogo. Samo E-milia Grazioli se je vode bala in je samo čakala, da se spet vrne na obrežje. Ostale tri'so se igrale v plitvi vodi. Nenadoma pa so padle v neko luknjo, globoko štiri ali pet metrov, in voda jih je odnesla s seboj. (Mogoče je voda le nenadoma odtrgala del plitvine.) Emilia je začela obupno klicati na pomoč Pritekla sta dva kopalca — 45-letni Giuseppe Fe-roldi iz Cremone in 38-letni Ser-gio Mariotti iz Milana — ki sta se zagnala v vodo ter privlekla na kopno trupli dveh deklet, medtem ko so tretje truplo našli pozneje ribiči. ki jo je zahtevala žena. Sedaj policija moža zaslišuje, ker je osumljen, da je on požigalec. 0tlo faojino PARIZ, 10. — Preteklo noč sta nesrečno umrli 22-letna Chantal Bismuth ln njena dveletna hčerka. Nekdo je ponoči z bencinom polil vrata njih stanovanja in zažgal. Chantal in hčerko so dobili gasilci nezavestni in močno opečeni. Umrli sta že nekaj minut po prevozu v bolnišn'co. Policija je pozneje našla 26-letnega moža Maxa Bismutha. Zakonca sta čakala na razporoko. Grozne posledice vročine in orkanov NEW DELHI, 10. — V zadnjih treh dneh je okrog 180 oseb izgubilo življenje zaradi močnega toplega vala v indijski državi Uttar Pradeš. Vfest sporoča «Indian Ex-press«. List navaja, da je 25 oseb umrlo zaradi vročine v industrijskem mestu Kanpur, 15 v Benare-su, 10 v Allahabadu (rojstnem mestu Indire Gandhi) in 10 v Agri. Nadalje piše list, da so v tej državi zabeležili temperature do 50 stopinj; to so naj višje temperature zadnjih petdeset let v teh krajih. TALLAHASSEE (Florida), 10. -Orkan «Alma» se je danes spremenil v navadno tropsko nevihto. Na Floridi je orkan zahteval najmanj pet smrtnih žrtev, na Kubi pa 12. Ko je orkan najbolj besnel, Je na obali Floride ruval drevesa, jih je odnesel do 70 km daleč notranjost. Tornado, ki je včeraj zajel To-peko (Kansas-)rt>» je povzročil smrt 15 oseb, medtem ko je okrog 400 ranjenih. Ti podatki pa še niso dokončni. Kakih 20 do 30 oseb imajo za izgubljene. SLOVENIJA JUGOSLAVIJA Dolenjska turistična zveza v Novem mestu je izdala dovolj čeden, kratek vodič Bela krajina. Tekst je napisal Jože Dular, ki v zgoščenih besedah podaja nekaj zgodovinskega pregleda, potem pa preide na opis posameznih krajev (Adlešiči, Črnomelj, Gradec, Melika, Semič, Stari trg ob Kolpi, Suhor, Vinica). V stilu turističnih vodičev je navedeno vse, kar more (in tudi mora) turista zanimati. Med tekstom so lepe vinjete Mladene Brancelj. Umor na kvesturi BOLOGNA, 10. — Včeraj zvečer sta bila zakonca Giammarella on star 33 in ona 29 let — poklicana pred asistentko ženske policije dr. Mario Luiso Morelli. Zakonca živita že nekaj časa ločeno in pogovoriti bi se bilo treba za dodelitev otrok. Sporazum je bil skoraj dosežen, ko je mož ženo obtožil, da ga vara. Zena, ki je imela v naročju dveletnega otroka, . ga je zavrnila, toda mož ji je od-I govoril, da jo je včeraj zvečer videl nekje z nekim moškim v av tu. Zena je užaljena pritisnila možu klofuto. Ta pa je v trenutku izvlekel pištolo, jo naslonil na že nino levo sence in sprožil, preden je mogla asistentka posredovati Potem je položil pištolo na mizo in pustil, da so ga agentje, ki so pritekli, zvezali. Kmalu nato je izbruhnil v solze. iniiiiiiMniiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiinifiiiiimtiiiiiiiiiiiiiliimiiiiiiiMimminiiiiiiiiiiMniiiitiiiMimiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiliiiMMiiiimiiiiiiiMiiliiiiiiiiimdiiiitiiiiiiii Jugoslovanska turistična literatura V tem času se bodo bolj kot v drugih letnih časih pričela potovanja in dopusti. Za tiste, ki bodo potovali po Jugoslaviji ali bodo tam na dopustu, navajamo naslove turistične literature, ki je trenutno — po sporočilu Turistične zveze Slovenije — naprodaj v ljubljanskih knjigarnah. (Marsikaj tega se bo verjetno dobilo tudi v Tržaški knjigami). Poleg naslovov je, v oklepaju navedeno, v katerih jezikih se delo dobi in kdo ga je izdal; cene so navedene v novih dinarjih. Prav gotovo bo tega ali onega katero od navedenih del zanimalo. «Ljubljana», podobe iz njene zgodovine (nem., ital., izdal Mestni arhiv v Ljubljani) 60; «Mari-bor» (nem., franc., angl., izdal Mestni svet Maribor) 80; »Škofja Loka z okolico» (izdala Mladinska knjiga 1962) 9.50; «Poljanska in Selška dolina« (izdala Mladinska knjiga 1962) 9.50; «Ljubljana» (1. Bratko, M Maleš 1964) 28; «Gorenjska» (Državna založba Slovenije) 35; «Rogaška Slatina» (F. Novak 1965) 5; «Piran-Portorož» (1965, angl., nem.) 15; «Bled« (angl. nem.. 1965) 15; «Postojna» (angl., nem., 1965) 15; «Slov eni jan (angl, nem., 1964) 11; «Vrba» (slov.) 2.50; «Škocjanske jame» (slov.) 2.50; «Rog» (slov.) 2.50; «Jugoslavija», turistična enciklopedija (izdala Turistična štampa Beograd) 140; «Jugoslavija danasn (izdal publicističko-izdavački zavod Jugoslavije Beograd) 90; «Ju-goslawische Stadte« (izdal Grafič-ki zavod Hrvatske 1965) 90; «Ju-goslauile un long ete (izdal Grafi čki zavod Jugoslavije, Beograd) 50; «L’Adriatique jougoslave« (izdat Grafički zavod Hrvatske, Zagreb) 36; «Jugos(avija» (A. Melik 1958, izdala Državna založba Slovenije) 23; «Turizem v Jugoslaviji» (nem., izdal Grafički zavod Hrvatske, Zagreb) 40; «Jugosla-vija» (izdal Grafički zavod Jugo- slavije, Beograd) 18.75; «The King’s Church in Studenica« (angl., nem., izdal Grafički zavod Jugoslavije, Beograd) 5; «Hopo-vo» 5; «Krušedol» (izdal Grafički zavod Jugoslavije, Beograd) 5; «Mileševa» (izdal Grafički zavod Jugoslavije, Beograd) 7.50; »Dečani« (izdal Grafički zavod Jugoslavije, Beograd) 7.50; «Kalenič» (isto) 7.50; «Beram» (isto) 7.50; »Makedonien« (isto) 50; «Bosna in Hercegovina» (1963) 50; «Nov i Beograd» (angl., franc., srbohr.) 33; «Pula» (Agencija za fotodokumentacija, Zagreb) 36; «Zagreb» (izdala Matica Hrvatska) 65; «Beo-grad» (Izdala Turistička štampa) 150; «Skopjet> 100; «Narodna republika Makedonija» (Skopje) 10; «Rimske izkopanine v Šempetru» 4.90; ((Votivne podobe na Gorenjskem.» (izdal Gorenjski muzej, Kranj) 5; «Slovensko Primorje« (A. Melik, 1960) 17.50; «Kuda na odmor — Planine» (izdal Turi-stički savez Jugoslavije, Beograd, 1965) 1; «Kuda na odmor — Moreš (izdal Turistički savez Jugoslavije, Beograd, 1965) 1; «Slove-nijas (izdala Prešernova družba — France Planina, ital, slov.) 10; «Stare piranske soline» (izdala Mladinska knjiga) 17; «Smarna gora in svet okoli njes (brošura) —.25; «Okoli Krimas (brošura) —.45; «Cmgrobs (izdala Mladinska knjiga) 7.90, «Die Plitvice Seens (izdala Mladost, Zagreb, 1964) 7; «Rabs (Mladost, Zagreb, 1964, nem.) 10; «Z avtom po Ju-goslavijis (1965, angl, nem.) 15; «Lov v Jugoslaviji» (več jezikov) «Dalmatien tours (izdal Grafički zavod, Zagreb) 70; «Pula», »Split«, «Korčulas, «Trogir», «Rovinjs, »Zadar«, «Petrovaradins (vse nem., ital., srbohr., franc., angl., izdal Grafički zavod Jugoslavije, Beograd; vse po isti ceni) 10; «Bu-dva • Petrovac - Sv. Stefan« (1965) 7Mi »Opatija* T KV Ugjoa* 'M, «Boka Kotorska» 7.50; «Istra — Kvarners (1964) 11; «Razgled s Triglava» (V. Mazi, izdalo Planinsko društvo Ljubljana — matica) 2; «Triglavski narodni parks (angl., slov., izddla Mladinska knjiga) 2.50; «Naša predgorja in doli-nes 3; «Po Notranjski» 3; «Kamniške Alpe in Karavanke» (izdalo Pleninsko društvo, Ljubljana ■ matica) 4; «Julijske Alpe» (izdalo Planinsko društvo, Ljubljana ■ matica, 1964) 4; ((Slovenske gorice -Pohorje» (Obzorja, Maribor) 1.50; «Pohorsko Podravje in Savinjska dolina» (društvo geogr. ing. in geomet. v Mariboru) 2.50; «Načrt Ljubljane» (izdalo Turistično društvo, Ljubljana, 1966) 5; «Avtokarta Slovenije» (izdala Avto-moto zveza Slovenije) 8; «Avtokarta Jugoslavije» (izdala Avto-moto zveza Slovenije) 8; «Avtokarta in turistični vodič Jugoslavije» (izdala «Epoha», Zagreb, 1965) 7.50; «Jadran • atlas» (izdal Jugoslovanski geografski zavod, Zagreb) 18; «Jadran vodič in atlas» 25; «Poslikane panjske končnice» 7.40; «U-metnost situl« (izdala Mladinska knjiga) 70; ((Janezova cerkev ob Bohinjskem jezeru» (izdala Mladinska knjiga) 9.60; «Kronika — Ljubljana, podobe iz zgodovine» (Magistrat); «Antična Emona v srcu modeme Ljubljane» (izdala Mladinska knjiga, 1961) 2.35; «Turistično gostinski priročnik» 7.40; Jezikovni slovarji» (praktični pouk) 6.40 • 7.60; «Podvodni ribolov» (franc.) 11; «Meštrovič» (izdal Grafički zavod Jugoslavije, Beograd) 7.50; ((Folklora Jugoslavije» (franc., ital., izdal Grafički zavod Jugoslavije, Beograd) 40; «Narodne noše» (slike Naša deca, Zagreb) komplet 12 in 60; «Crkva sv. Dimitrije u Peči» (cirilica, izdal Grafički zavod Jugoslavije, Beograd) 5; «Tisoč otokov Jadrana« (izdal Grafički zavod Jugo-s’avije, Beograd) 50. * ir Slikar Felice Carena je v Benetkah umrl BENETKE, 10. — V starosti 86 let je umrl v Benetkah slikar Felice Carena. Rodil se je v Piemontu in je najprej študiral v Turinu. Že leta 1912 mu je beneška Biennala priredila osebno razstavo. Na beneško razstavo se je še večkrat povrnil, na rimski Quadriennali, kjer je tudi večkrat razstavljal, pa so mu podelili eno izmed največjih priznanj, nagrado «Camegie». Do zadnjega je delal v svoji hiši v Benetkah, kjer je prebival od leta 1945. V zadnjem času je skoraj popolnoma izgubil vid. «Premio Campiello« BENETKE, 10. — Alberto Be-vilacqua z delom «Questa specie d’amore» (Rizzolij, Duši z «La moglie» (Bompiani), Malerba z «11 serpente» (Bompiani), Monte-santo z «La cupola» (Mondado-ri) in Tobino » «Sulla spaggia e al di Id dal molo» (Mondadori) so prejeli zlate medalje ter vsak po milijon lir, kot je določila žirija za «Premio Campiello». Izmed teh nagrajencev bo (iveliko razsodišče«, ki ga sestavlja 300 bralcev, določilo dobitnika glavne nagrade ((Campiello« (2 milijona lir). Predsednik žirije je bil Bonaventura Tecchi, člani pa Gian-antonio Cibotto, Giovanni Comis-so, Diego Fabbri, Enrico Falqui, Adriano Grande, Virgilio Lilli, Ni-cola Lisi, Giuseppe Longo, Miche-le Prisco, Edilio Rusco in Vitto-rio Cossato kot tajnik. Anna Moffo v film «Traviata» RIM, 10. — Začeli so delati film po Verdijevi operi »Travia-ta». V glavni vlogi nastopa Anna Moffo, poleg nje pa Gino Bechi in Franco Bonisolli. Režira Mario Lanfranchi. Filmanje bo trajalo sedem tednov. Prav pri tej priložnosti interpretira Anna Moffo «Traviato» stotič. František Blaha: Medicina na krivih potih Prav škoda je, da smo na knjigo češkega zdravnika Františka Blahe Medicina na krivih potih morali čakati toliko časa. Medtem ko je knjiga v originalu izšla že kmalu po vojni, smo jo pri nas v odličnem slovenskem prevodu Viktorja Smoleta in v izdaji zc,-ložbe Borec dobili šele sedaj. Knjiga je namreč odlično delo, razen tega pa govori o koncentracijskem taborišču v Dachauu, kjer je med vojno trpelo toliko slovenskih ljudi. Povrh tega se Blaha v knjigi nadvse pohvalni) izraža tudi o slovenskih m sploh jugoslovanskih zdravnikih, ki so delovali v tem taborišču, tako da bi to zanimivo knjigo lahko dobili že prej. Ni pa nikoli prepozno in tako lahko zdaj slovensko jav- bl!hn't;»U'r» nost opozorimo na to delo, ki ja v resnici vredno branja. Avtor knjige je že v drugem letu vojne prišel v Dachau, kjer je opravljal najrazličnejša opravila, samo ne svojega poklica zdravnika. To delo je bilo pridržano pripadnikom drugih poklicev, ki so pod vodstvom esesov-skih «zdravnikov» skrbeli za zdravje zapornikov. Slednjič se je Bla-hi le posrečilo, da je lahko opravljal svoj poklic kirurga in to tako uspešno, da so ga začeli spoštovati celo Nemci. Spričo svojega dela je Blaha veliko videl in eli-šal. sam je še več doživel in tako je nastalo na podlagi medvojnih zapiskov eno najboljših del 0 koncentracijskih taboriščih in 0 življenju v njih. Seveda se avtor ni omejil na nekaj površnih opisov in nekaj bežnih ugotovitev, temveč je gradivo zbiral kar najbolj skrbno in ga v svoji obširni knjigi tudi temeljito obdelal. Pri tem pa se pisec ne omejuje samo na P°d' račje medicine, temveč opisuje splošne razmere v tem koncentracijskem taborišču, posebej P° še zdravstvene razmere, načine zdravljenja, bolezni in medicinske eksperimente. Pisatelj P°( drobno opisuje nastanek taborišča, njega razvoj in ustroj ter se nato v posameznih poglavjih dotika dnevnega reda, bivalnic, zdravstvenih postaj, invalidskih barak, v naslednjih poglavjih Pa spet opisuje lastna doživetja n štirih letih. Pri opisih razmer se dotika zlasti razmer v holnišnim in problemov zdravniške pomoči, najprej s stališča laika, nato P® v zadnjih poglavjih še s strokovnega vidika. Za medicino v taborišču in za Nemce sploh so najbolj obtožujoča poglavja. 0 katerih govori o poskusih z vM’ larijo, z mrzlo vodo, o flegmon-ski postaji. Pisatelj pri tem opisuje tud* delovanje zdravstvenega osebja W se z največjo pohvalo izraža o delu slovenskih zdravnikov. Zrelost in neustrašnost ter povezanost jugoslovanskih zapornikov p? postavlja za zgled vsem internirancem. , Knjiga vosreduje tudi nekaj statističnih podatkov. Sicer pa ) vseskozi pisana izredno zanimivo, stvarno, čeprav brez vsakih M^-ramih pretenzij, kar je za dokumentarno delo tudi razumljivo-Toda zato pa je toliko bolj pr* pričljiva in stvarna ter na bralca s svojo stvarnostjo naravnost moreče deluje. Zato pisatelj na koncu svojega dela opozarja na današnji čas in podobne strahote, ki so se dogajale ponekod v letih po zadnji vojni in ki se dogajaj0 še danes. Tako nam knjiga Františka h * he posreduje največja grozodejstva, ki so se dogajala v latih dru, s svetovne vojne, obenem P° nas opozarja in svari. SI. Ro. fiat FILIALA V TRSTU Lil. Čampo Marzio 12 »el. 31985 kjer je rabljeni avtomobil dober nakup zadovoljuje in daje zaupanje zagotovi prihranek v široki izbiri modelov tudi avtomobili s posebnim jamstvom največje olajšave pri izplačevanju razstava je stalno odprta NEKAJ GLOBALNIH IN PRIMERJALNIH PODATKOV Lanski obračun zavoda INPS se je zaključil s prebitkom Na seznamu zavoda je nad 6 milijonov in pol upokojencev - Kako so razporejeni dohodki in izdatki Kje so zabeležili primanjkljaje Državni zavod za socialno skrbstvo (INPS) je ustanova, ki zanima velik del prebivalstva, predvsem In neposredno upokojence, Posredno pa tudi ljudi, ki računajo, da bo njihova ((življenjska je-sen» v precejšnji meri odvisna Prav od boljšega ali slabšega poslovanja te ustanove. Sicer je res, , da v mnogih primerih vodstvo te ustanove ne more samo o vsem odločati, ker pač mora upoštevati tudi vedno nove in nove zakone, s katerimi parlament ureja Področje socialnega skrbstva, vendar je od vodstva ustanove v pretežni meri odvisno, kako bo z razpoložljivimi sredstvi ravnalo, da Po oskrbovancem najbolje. V na-Sem današnjem prikazu ne nameravamo dajati ustreznega komentarja boljšemu ali slabšemu poslovanju te ustanove, ker bi to terjalo celo vrsto analiz. Zato se bomo ustavili le pri navajanju konkretnih podatkov, ki se tičejo poslovanja ustanove v letu 1965. Preteklo leto je državni zavod za socialno skrbstvo dobil v obliki prispevkov 2.609 milijard lir, izdal Pa je 2.751 milijard lir za pokojnine in razne druge obveznosti, ki spadajo na njegovo področje dela. Iz gornjega bi mogli reči, da je INPS imel 142 milijard deficita. Dejansko pa se je obračun leta zaključil z 217 milijardami prebitka, kajti poleg že omenjenih 2.609 milijard, kolikor je zavod inkasiral na račun prispevkov, je v njegovo blagajno prišlo še 1.342 milijard iz raznih državnih prispevkov, 86 milijard pa na račun obresti njene aktive, tako da so celotni dohodki INPS v letu 1965 znašali 4.037 milijard. K že omenjenim 2.751 milijardam izdatkov za pokojnine in druge obvezne dajatve pa je treba dodati še 1.069 milijard lir, ki jih je zavod moral izdati za razne Podpore za bolne upokojence, za razne ustanove, za obresti svojih ddlgov in za upravne stroške, tako da znašajo izdatki ustanove — seveda za leto 1965 — v celoti 3.820 milijard lir. Mimogrede bomo dodali, da so znašali upravni stroški 3.83 odst. celotnih izdatkov ustanove. Ko smo tako navedli globalne Podatke za leto 1965, se bomo usta-,vili še pri primerjalnih podatkih za lansko leto in za lito .1964. V tem ko Je zavod INPS izplačal v letu 1965 na račun pokojnin 1.879 milijard lir, jih Je leto prej izplačal 1.316, to se pravi, da so se njeni izdatki v letu dni na račun postavke pokojnin povečali za 563 milijard lir. Od kot to? Znano Je, da gre vsako leto v pokoj 300.000 njenih zavarovancev. Ta čedna številka novih upokojencev pa ne more imeti tolikšne teže na njegov Proračun, ker se v istem letu zaradi smrti z njenih seznamov črta Ustrezno dokaj veliko število njenih upokojencev. Toda omenjenih 653 milijard Ur, kolikor, jih je zavod plačal več v 1965 kot v 1964, je treba pripisati predvsem zakonu štev. 903 od 21. julija lani, ki je v določenih sektorjih izboljšal pokojninske razmere. In ker gre v celoti za 6 milijonov in pol upokojencev, so tudi neznatne spremembe — konkretno poviški — v svojem končnem obsegu velike. Podobno velja tudi za povečanje otroških in družinskih dodatkov. V letu 1964 Je zavod INPS izplačal za družinske dodatke 568 milijard lir, lani pa že 653 milijard. To še pravi, da Je lani ustanova Imela glede tega kar za 87 milijard Ur več Izdatkov. Tudi to povečanje gre na račun novega zakona, In sicer na. račun zakona štev. 433 od 1964.. ki je stopil v veljavo v dveh «obrokih». In sicer enkrat v oktobru 1964 in drugič s 1. aprilom lani. Državni zavod za socialno skrbstvo ima v svoji kompetenci tudi Protituberkulozno skrbstvo. Glede tega večjih sprememb ni bilo, kajti leta 1964 je ustanova dala v ta namen 97 milijard, lani pa prav toliko. Pravzaprav bi ustanova bila mogla glede te postavke kako milijardo prihraniti, saj Je znano, da tuberkuloza, ki je nekoč bila izrazita in skrajno huda množična socialna bolezen, danes v splošnem upada. Toda v proračunu In obračunu Je ta postavka ostala nespremenjena, del sredstev pa Je bil uporabljen za rekvallfikacijo bivših tuberkuloznih zavarovancev. Prav tako ni bilo velikih sprememb kar zadeva pomoč, ki Jo Je ustanova dolžna dati brezposelnim. Leta 1964 Je ustanova dala V te namene 67 milijard lir, lani Pa 68 milijard. Ker pa je znano, da Je število brezposelnih v letu 1965. v primerjavi z letom prej, krepko naraslo, se ta majhna razlika tolmači s tem, da je v ta namen posegla druga ustanova, in sicer «Cassa Integrazione Guada-Bnt», to je neka dopolnilna blagajna. Veliko drugače pa je glede Postavke, ki zadeva tako Imenovano dopolnjevanje plač Ker je mnogo podjetij dejavnost skrčilo, kil ker so mnoga podjetja le začasno odpustila nekaj svojih delavcev in nameščencev, so se dajatve Zavoda INPS v letu 1965 močno Povečale v primerjavi z njenimi stroški glede tega v letu 1964. Leta 1964 Je zavod INPS Izplačal v ta namen 15 milijard, lani pa kar ®2 milijard Ur. Ko smo tako navedli glavne postavke zavoda INPS za leto 1965, bomo poudarili, da Je pribitek vendarle znašal 217 milijard Ur, hkra- ti pa je treba pri tem dodati, da je ustaflova v štirih postavkah imela določene težave, ki se izražajo v večjih primanjkljajih. Te postavke so: zavarovanje za invalidnost in starostno zavarovanje in zavarovanje preživelih upravičencev neposrednih obdelovalcev, kolonov in spolovinarjev. Tu je zavod INPS zabeležil skoraj 22 milijard lir primanjkljaja v primerjavi s svojim proračunom. V blagajni za pomorščake se je izkazal primanjkljaj 19,5 milijarde; v blagajni za dopolnitev plač zavarovancev, ki so bili začasno odpuščeni ali imeli skrčen delovni urnik, pa so imeli primanjkljaja za obilnih 26 milijard, 23 milijard primanjkljaja je končno zabeležila še postavka zavarovanja proti brezposelnosti. Iz zadnjih podatkov je razvidno, da gre precejšnji delež tega primanjkljaja na račun ekonomskih težav, v katerih se je znašla država. Brezposelnost, začasno skrčenje delovnega urnika in podobne posledice ekonomske konjunkture so privedle do večjih izdatkov, vendar kaže celotni obračun zavodš INPS svoj prebitek, ki smo ga omenili v začetku. Sedaj bi se sicer mogla začeti podrobnejša analiza posameznih postavk in številk, toda že v začetku smo rekli, da se v to ne bomo spuščali, ker smo hoteli dati le sliko finančnega stanja te ustanove z dnem 31. decembra 1965. Glasbena Matica iz Clevelanda, katere pevski zbor pride v nedeljo v T rst, kjer bo imel popoldne v Kulturnem domu koncert, prireja tudi spevoigre in opere. Na sliki moški zbor Glasbene Matice v »Cavallerii Rusticani* OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA NA OPČINAH Izpodbudne ugotovitve ob šolski prireditvi v Prosvetnem domu Slike s četrtkove prireditve na Opčinah: pevskega zbora III. razreda in nastop dijakinj III. razreda z narodnimi plesi Za vsak narod velja, da je njegova bodočnost v mladini, v mladem naraščaju. Za Slovence v naših krajih pa velja to še tembolj, ker smo pač tu nekako «na prepihu», kjer je za našo mladino veliko možnosti, da se utopi v večjem tujem morju. Zato je tembolj razveseljivo, ko stopimo v kako šolo, ki šteje veliko učencev in dijakov; zato je človeku tembolj prijetno, ko pride na šolsko prireditev, kjer se kar tare mladine in njihovih staršev ter prijateljev. Tako je bilo v četrtek popoldne v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, kjer so priredili dijaki slovenske srednje šole na Opčinah zaključno šolsko prireditev ob koncu letošnjega šolskega leta. Dvorana openskega Prosvetnega doma je bila za to priložnost odločno premajhna in mnogi Openci so se morali ustaviti na hodniku, ker v nabito polno dvorano že niso mogli več Ob tej prireditvi bi hoteli še posebej poudariti razveseljivo novost, da smo med številnim občinstvom opazili tudi lepo število slovenskih projesorjev in učiteljev. Bil jč tu tudi svetovalec za slovensko šolstvo na Tržaškem prof. Stane Mihelič. Številno občinstvo pa ni prišlo na prireditev zaman, kajti bogati spored je navdušil vse. Za to gre iskrena zahvala dijakom open• ske slovenske šole in njihovim profesorjem. Pred začetkom sporeda je prof. Ivan Artač v imenu profesorskega zbora openske slovenske srednje šole pozdravil občinstvo in nato podal besedo napovedovalki, dijakinji III. razreda Ivani Suhadolčevi, M je vsako točko programa zelo neposredno napovedala. Najprej je napovedala nastop šolskega pevskega zbora, ki je zelo, lepo zapel tri slovenske pesmi, in sicer «Kje so tiste stezice», «ža-be» in pa domačo v narečju «Kej me b’š toku zameru«. Nastopu pevskega zbora je sledila recitacija Gregorčičeve pesmi < SESUAN ««enter> /LA TI /A SHEKKM nh /<* in v/ medmeti Pascoli, zapisnikar De Paoli) sta se morala zagovarjati brata Giuseppe Dolfin, star 44 iet iz Mester in 34-letni Napoleone Dolfin iz Rialta S. Polo v Benetkah. V priporu je bil samo Giuseppe Dolfin, ki je bil tudi glavni obtoženec. Oba so obtožili sodelovanja pri goljufijah in ponarejevanja delnic. Giuseppe pa je bil tudi obtožen, da se je izdajal za neko drugo osebo. Sodniki so spoznali Giuseppa za krivega ter so ga obsodili na 5 let m 4 mesece zapora ter 200.000 lir globe. Obsojencu pa so priznali pravico do dveh let pomilostitve na podlagi pomilostitvenih odlokov v letih 1953 in 1966. Odprto pa je ostalo vprašanje odškodnine, o kateri bodo razpravljali na pristojnem civilnem sodišču. Vendar pa bo moral Giuseppe Dolfin plačati nekaj več kot 18 milijonov predujma. Poleg tega mu je prepovedan dostop do javnih služb za 5 let. Sodniki pa so na drugi strani oprostili vsakršne krivde njegovega brata. Pred več kot 15 leti so Dolfino-vi posli odlično uspevali. Pozneje pa se je vse zataknilo in moški se je znašel v precepu. Prav tedaj je s pomočjo nekega posrednika (ki je potem umrl, baje zaradi teh nevšečnosti) spravil na trg 18.000 delnic podjetja *Rina-scente. in 700 delnic podjetja «Saffa». Skupna vrednost izdanih delnic je znašala več kot 19 milijonov lir. Ko so ga pozvali, naj delnice zamenja, prizadeti ni mogel poravnati svojih obveznosti ter je vsa zadeva romala na sodišče. sj, aa v LOTTERIA Dl MONZA prva nagrada tedenske nagrade UPRAVA ENALOTTO grmovja, niti ne posaditi novega, šolskem letu. Dijaki naj se zbe- Prav tako ne smejo kopati jarkov ali zidati novih objektov. Omejitve veljajo za dve leti, pozneje pa jih lahko podaljšajo, kar se ponavadi redno dogaja. Podobni ukrepi so v povojnih letih bili že večkrat na dnevnem redu v doberdobski občini. Zato je razumljivo negodovanje naših ljudi, ki stalno zahtevajo ukinitev vojaških služnosti, ki močno ovirajo kmetijsko delo; v odgovor pa prihajajo še nove omejitve z razširitvijo vojaških služnosti. Zato se upravičeno sprašujejo, kdaj bo takemu početju konec. V zadnjih letih so z raznimi vojaškimi deli in napravami spremenili naš Kras v nekak Dien Bien Fu. Ljudstvo pa si želi po tolikih vojnah in razdejanjih, da bi lahko v miru in brez omejitev obdelovalo skopo kraško zemljo ln si iz nje pridobilo košček kruha zase in za svojo družino, saj Je prav ta zemlja že preveč napojena s krvjo domačinov in drugih, ki so se morali boriti na njej. Domačini si želijo cest, gospodarskih objektov in drugih podobnih naprav, ki naj bi mu pomagali pri valorizaciji zemlje in gospodarskem razvoju. Kaj takega bi pač bilo mogoče zlasti sedaj, ko se s sosednjo Jugoslavijo iz meseca v mesec utrjujejo dobri sosedski odnosi in se ugodno razvija tudi gospodarsko in kulturno sodelovanje. T. J. VESTI IZ TRŽIČA Majski promet na letališču v Ronkab Blagovni in osebni promet na letališču v Ronkah je dal v preteklem maju zadovoljive rezultate. Potnikov pri odhodu in prihodu so našteli 888, od tega jih je 426 odpotovalo, 462 pa prišlo. Pri tem moramo seveda upoštevati, da se je zaradi stavke letalski promet prekinil za skoro teden dni; Potniki se poslužujejo letal predvsem za potovanje v Rim :n zato bodo v poletnih mesecih zopet vzpostavili direktno zvezo z Rimom, brez vmesne postaje v Benetkah."*1 V blagpvnejn prometu so zabeležj; li 2.335 lig raznega blaga in 4.247 kg prtljage pri odhodu in 3.263 kg blaga ter 4.693 kg prtljage pri prihodu. Pošte so v nočni službi prepeljali 10.309 kg, od tega 5.458 pri odhodu in 4.851 pri prihodu iz Rima. VINSKO RAZSTAVO bodo odprli danes ob 18. uri v drevoredu S. Marco. Uradna otvoritev pa bo jutri ob 10. uri. Razstava z raznimi manifestacijami, o katerih smo že pisali, se bo zaključila v ponedeljek zvečer. Razstavljajo domača, briška in furlanska vina. NOV HOTEL «Alla Sirenetta« so odprli te dni v Tržiču ob cesti iz Tržiča proti Gradežu. Uradno ga bodo otvorili danes ob 17. uri. Upravljata ga Piero in Teresa Orlando. Zaključek pouka na slovenskih šolah S šolsko mašo, ki bo danes ob 9.30 v goriškl stolnici, bodo slovenski srednješolci v Gorici zaključili reden pouk v letošnjem * v rejo ob 9. uri na svoji šoli, odkoder bodo skupaj s profesorji odšli v stolnico. Po maši bodo objavili za prvi in drugi razred enotne srednje šole izide, ki bodo objavljeni na razglasni deski šole. Za tretji razred pa se bodo začeli zaključni izpiti. Na osnovnih šolah bodo za 5. razred zaključili pouk 16. t. m. in 17. t. m. se bodo začeli izpiti. Ostali razredi osnovnih šol bodo imeli pouk do 23. junija; izpiti čez 2. razred pa bodo 24. junija. Zaključek šolskega leta bo z mašo dne 28. junija. Jesenski izpiti bodo 1. septembra z isto izpitno komisijo. DVE PROMETNI NESREČI Motociklist podrl kolesarko in sam podlegel poškodbam V dežju je z avtom podrl goričkega trgovca Gorkiča Včeraj ob dveh po polnoči je v goriški civilni bolnišnici podlegel poškodbam 63-letni motociklist Isi-doro Scardoli, bančni uradnik v pokoju iz Gorice, Ul. Duca d'Aosta št. 38, ki je dobil hude poškodbe pri prometni nesreči prejšnji večer ob 21.30. Iz Ločnika proti Gorici se Je ob tisti uri peljala s kolesom 42-letna Leda Favari por. Samar iz Gorice, Ul. Pasubio 9; z drugim kolesom se je peljala za njo njena 15-letna hčerka Mafalda. V Ul. Brigata Re, kakih 100 metrov od križišča pri Madonnini sta se kolesarki ustavili, da bi popravili zadnjo recepcija, kopališče, čolnarna, prsnica in likalnica, ribolov. Lezi gozdu ob Bohinjskem jezeru po«* hotela «Zlatorog». Lastnik hote «Zlatorog», Bohinj, p. Stara rti žina. prenočitev 3.00 N. dih Cene v glavni sezoni: parkiranje osebnega avtomobila 1-50 parkiranje motornega kolesa 0.80 turistična taksa 1-00 BOHINJ — »MLADINSKI DOM*’ 523 metrov . . Površina 5.000 kv. m, parkiranj*, pitna voda, elektrika, sanitarije n» izplako, umivalnice — topla n mrzla voda, recepcija, trgovina, note! in restavracija. Leži na jas pred ((Mladinskim domom« in n®~ Bohinjskim jezerom. Lastnik «M*»-dinski dom«, Bohinj, p. Stara Fužina. Cene v glavni sezoni 1966: . prenočitev 2.00 N. d® parkiranje osebnega avtomobila 1.50 parkiranje motornega kolesa 0.80 turistična taksa 1.00 1.50 0.80 1.00 BOVEC, 483 m. Površina 4.000 kv. m, parkiranje, pitna voda .elektrika s priključki, sanitarije na izplako, tuš, kopalni bazen, recepcija, buffet, restavracija in trgovina v bližini, weeken« hišice. Leži med drevjem. Lastnik Turistično društva Bovec. Cene v glavni sezoni 1966: . prenočitev 2.00 N. din parkiranje osebnega avtomobila 1.50 parkiranje motornega kolesa 0.80 turistična taksa 1.00 IZOLA — »BELVEDERE*, 40 m. Površina 40.000 kv .m, parkiranje, pitna voda, elektrika s priključki, sanitarije na izplako, u®j" valnice, tuši, restavracija in hotei, trgovina, recepcija, kopališče. L£ ži na jasi nad morjem, poleg hotela «Belvedere», ob cesti Koper •— PortofOl Lastnik hotel «Zora», Izola. Cene v glavni sezoni 1966: prenočitev 3.00 N. din parkiranje osebnega avtomobila 1.50 parkiranje motornega kolesa 0.80 turistična taksa 1.50 parkiranje, nrikliučki, KAMNIK, 401 m. Površina 2.000 kv. m, , pitna voda, elektrika s priključ sanitarije na izplako, umivalnic*, tuš, gostilna, stalni oskrbnik, limpijski bazen — kopališče, Spojni prostori in naprave, ribolov. Leži med drevjem poleg kopalnega bazena. Lastnik Turistično društvo Kamnik Cene v glavni sezoni 1966: prenočitev 2.00 N-din parkiranje osebnega avtomobila 1.50 parkiranje motornega kolesa 0.80 turistična taksa 0.60 KANAL OB SOČI — «KORADA», 104 m. Površina 2.000 kv. m, parkiranje, pitna voda, elektrika s priključki, sanitarije na izplako, umivalnik, tuš, stalni oskrbnik, restavracija trgovina v bližini, kopališče. na jasi nad reko Sočo. Lastnik TU. ristična društva Kanal ob Soči. Cene v glavni sezoni 1966: „ prenočitev 2.00 N. din parkiranje osebnega avtomobila 1.50 parkiranje motornega kolesa 1.00 turistična taksa 1.20 J,,,,,,.,...nggaaaaaaaflaaaaaaaaaa.............na..................se JURIJ KOROLJKOV *• I V mrkooranžne, opečnate strehe, počrnele tovarniške dimnike, poleg katoliške cerkve kolonado, ki se je končavala z odprto kupolo, iz katere je sikala para iz vročega gejzira. še dalje je bilo opaziti del obrežja, kostanjev drevored, vse to pa na ozadju zelenih obronkov, ki so ležali za mestom. Zeleno barvo listja je motila rumenkasta in rumena barva in celo vijoličasti madeži jeseni, ki se je napovedovala. Tistega dne Sorge ni šel nikamor in je zato zaprosil, naj mu prinesejo večerjo v sobo. Istega večera, že zelo pozno, ko se je po ulicah porazgubil val dopustnikov, je odšel ven nadihat se svežega zraka. Sestopil je po stopnišču z železno ograjo k cerkvi in skozi visoka vrata, kot skozi vhod v hram, vstopil pod kolonade. Richard se je zaustavil pred ogromno, kamnito čašo, iz katere so bruhali nagli curki gejzira in se napotil dalje. Prešel je most, prispel na majhen trg, se napotil malo po obrežju in se vrnil v penzion. Večerni sprehod je Sorgeja osvežil. Zaklenil je vrata, odvrgel suknjič in legel na zofo pod oknom. Olajšano je vzdihnil: vse je bilo storjeno! Preostalo je samo še počakati na ladjo. Z ulice je prihajala svežina, prijetno je bilo ležati in uživati v miru. Richard je pomislil: vendar je dobro, da se tukaj lahko nekaj dni spočijem. Ce hočemo biti pravični, vražje se je bil utrudil zadnje tedne, čeprav še ni bil začel delati tako, kot je bilo potrebno. Richard je imel rad te toplice, prihajal je semkaj med svojim bivanjem v Nemčiji in zdaj je prav rad prišel sem pred svojim odhodom na Japonsko. Sicer pa vse skupaj ni bilo v oddihu, lahko bi se spočil tudi na morju, med potjo, toda bolje je, da pred odhodom nikogar ne bode v oči. In to tem bolj, ker bi ga lahko poklicali k Ribbentroppu. Tega obiska si nikakor ni želel. Sorge se je spomnil svojega nedavnega srečanja z Ludvigom v nekem majhnem mestecu, takšnem kot je sam zdaj v njem. Toda to je bilo v Nemčiji. odšel iz restravracije. Med odhaja Človek, za katerega ni bilo skrivnosti Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorge ju in Vukeliču Mož si je z roko popravil čop temnih las s prelivom kostanjeve barve in v hišo je vstopil rahlo šepaje. «Ne bom ostal dolgo,« je rekel lastnici penziona. »Dobro bi bilo, če bi dobil sobo na sončni strani in obvezno bi si želel tiho sobo. Trušča ne morem prenašati.# Prišlec je ponudil gospodinji svoj potni list. Odprla ga je. ((Gospod je Richard Sorge?« «Da, Richard Sorge. Toda bolj me poznajo kot Johnsona. Ali ste slišali za tega novinarja? To je moj književni psevdonim — Aleksander Johnson. Sicer pa me nazivajte, kakor vam je laže.« Elegantni tujec, ki se je tako čudovito znal obnašati naravno in preprosto, je naredil ugoden vtis na lastnico penziona. Pospremila je gosta do drugega nadstropja in mu odprla vrata v sobo. Gost je naglo preletel sobo in bil je videti zadovoljen. Bil je čas po kosilu in soba je bila prepolna sončne svetlobe. Sorge je pristopil k oknu in začel opazovati odprto panoramo: ____________________________________________________________________ Bilo je pred nekaj dnevi. Prispel je ob mraku, prenočil v hotelu, zjutraj pa sta se srečala. Kot navadno je tudi tistega jutra Richard zgodaj vstal in okrog osmih je bil že na cesti. Odšel je na obrežje, prepolno lesenih stojnic, kjer so že prodajali bižuterijo: broške, gumbe, poceni ogrlice in ostale drobnarije. Pred ugledno restavracijo, pred širokimi izložbami je malce zavrl korak. Richard je bil tudi poprej v restavraciji in zdaj je kot stalni gost, sproščeno vstopil. Tistega trenutka je bila ogromna dvorana, prepolna naslanjačev, skoraj popolnoma prazna. Vse je bilo prijetno in lepo — tako udobni naslanjači, ki so kot sloni stali okrog majhnih, okroglih mizic, kot vratar v zlati livreji in zadržane, dobro vzravnane natakarice, ki so bile podobne redovnicam v svojih belih delovnih haljah. Vse je bilo poslovno in strogo! Sorge si je izbral mizo poleg okna in naročil zajtrk. Za isto mizo je sedel še neki obiskovalec, zatopljen v časnik. Raztreseno je pogledal Sorgeja, ko ga je ta vprašal, če je mesto prosto. Pritrdilno je prikimal z glavo in se spet zatopil v časnik. Richardu se je še pri vstopu v dvorano posrečilo, da si je ogledal človeka: bil je manjše rasti, plavolas, globoko vsajenih oči — vse se je v glavnem ujemalo. Sosed je molče izpil kavo, izvlekel denarnico, se zagledal vanj in živčno skomignil z rameni: ((Oprostite, ali bi mi lahko izmenjali bankovec?« se je obrnil na Sorgeja in položil predenj bankovec za pet dolarjev. «Bojim se, da ne bom mogel.« Sorge je izvlekel podoben bankovec iz listnice in ga položil na mizo. «Tudi jaz imam prav tako pet dolarjev, nobenega drobiža...« Neznanec je vzel bankovec, pogledal številko na njem in ga vtaknil v listnico. Sorge je podobno storil z bankovcem neznanca. Dvoma ni bilo več — številke so bile skoraj iste: zadnje številke so se zapovrstjo ujemale — sedem in osem. Plavolasec je vstal, položil drobiž na mizo, in, ne da bi počakal na natakarico, njem je rekel: «Jaz sem Ludwig... Danes ob petih za poštnim dvoriščem-Na izhodu iz mesta, vzdolž reke... Sli boste za menoj...« Ko se je potopil v množico brezdelnih obiskovalcev k0-pališča, se je Sorge ob določenem času počasi sprehodil ot) reki. Kopališka sezona je bila na viška in na pešpoteh ter P° obalah reke, obrobljene s kamenjem, so bile skupine negovanih ljudi. Po asfaltu so drveli odprti avtomobili. števil® so imeli rajši kočije in so cele vrste zapreg zvončkljale proti poštnemu dvorišču. V tej procesiji je bilo nekaj staromodnega in krdelu podobnega. Popoldanska vročina je pojenjavala in prijeten hlad se je razlival pod stoletnimi stebli. To je bil naj čudovitejši da« za sprehod! Ko je minil nekakšna vrata z amorji, podobnimi gl*v® tim medvedom, se je Sorge približal poštnemu dvorišču, K* je bilo stilizirano kot poštna postaja s konjušnico na dvorišč11 in moderno restravracijo s stekleno verando. Richard je še od daleč zagledal Ludwiga, ki mu je še> naproti. Ta ga je med množico opazil in se še tisti hip naglo obrnil nazaj ter mogočno zakoračil po asfaltni cest* kot človek, ki opravlja reden dnevni sprehod. Hodil je, n® da bi se ozrl, šol čez most, minil dolinico in se začel po stez* vzpenjati na hrib. Tu je bilo že manj sprehajalcev in Ludw>? je zavrl korak ter počakal na Sergeja. Naprej sta šla všttjSi Pod nogami jima je šuštelo lanskoletno listje. «No, zdravo,« je veselo vzkliknil in krepo stisnil Sorgeju roko. ((Prinašam vam mnogo pozdravov, toda predvsem da takoj preideva na stvar: kdaj nameravate odpotovati"* Ludwig je govoril nemško brez naglasa, toda Richard je tudi brez tega vedel, da Je bil človek, ki Je šel skupaj z njim proti griču, prišel iz Moskve. (Nadaljevanje sledi)