i ht Kdor pičlo seje, bo tudi pičlo žel; in kdor seje v obilnosti, bo tudi žel v obilnosti. II. Kor. 9, 6. Izkaz o delu slovenskega učiteljstva v dobi vojne za, »Rdeči križ«, za druge vojnopomožne svrhe in za vojna posoiila, ki ga prijavljamo v današnjem listu, govori, da snio že daleč prekoračili drugi milijon in da se bližamo, kakortudi snio obloženi z vsemi križi in težavami tega strašno žalostnega in bednega živIjenja, z radodarnitni rokami t r e t j e m u m i 1 i j o n u ! In če smemo govoriti v priliki in podobi, rečemo, dia bo kmalu zavojevana tudi ta trdnjava, kakor se je to morda zdelo nemogoče, ko so takoj ob izbruhu vojne naše napred. učiteljske orgainizacije na naš poziv potožile p r v e svoj prvi tisočak na žrtvenik domovine in dale vse svoje članstvo na brezpogojno razpolago »Rdečemu križu«! — Ponosni smo na to, da je delo, ki smo ga mi fzprožili, rodilo tako veličasten sad! Kakor vihra gre naše navdušenje naprej, neprestano žrtvujoče, s pritrgavanjem od lačnih ust z vseobvladajooiin zgledom vabeče in čudeže ustvarjiaijoče — da, gre naprej in naprej, dokler ne pride do tistega srečnega konca, ki nam blesti v na-šem hrepenenju in pričakovanju! Kiaikor govori beseda: Vse, karkoli hočete, da store ljudje vam, storite tudi vi niim! (Mat. 7, 12). To je naše domovinsko delo doma! Če pomnožimo milijone kron z vinarji, pa še ne dobimo milijonov solz in znojnih kiapelj in zdihov in upov, ki so spremIjevalci temu našemu delu: saj smo kon- čno tudi mi ljudje z dušami in telesi! In tudl naši možje, sinovi, bratje, tovariši, so na bojneni polju. In koliko jiih nikoli več ne bo nazaj! Šli so, kamor jiin je velel domovine ukaiz, zdravje in življenje v njih, pa so padli do črne zemJje globočin! Žalost leži na naših srcih, in domovina jokai nad izgubaini, saj so bili oni sejalci seinen domoljubjai, požrtvovalnosti, poguma in junaštva — sami junaki v svojih civilnih službah, saj so zrnagovali vso pezo beraštva in vsa bremena odgovornosti s pravim heroizmom! Kdor ne verjame, naj se odpove satno za eno leto svojemu sijaju in svoji mogočnosti, pa naj stopi z golim svojim življenjem sem dol v nižino naših eksistenc in videl bo, k a j s e p r iai v i ž i v e t i ! Nikoli in nikogar nismo slepili z besedami in obljubami; pošteno smo delali in živeli, kakor je veličastna smrt naših junakov — naijmogočnejši zgled dejanske domovinske ljubezni! Kakor govori beseda: Veliko bolje je ne obetati, kakor po obljubi obljubljenega ne dati! (Pridig. 5, 4). Temelj našemu delu je d o 1 ž n o s t, netivo pa mu je zavest, da delamo d o b r o zaradi dobrega. Iz dolžnosti in zavesti se je rodila naša borba za vsakdanji kruh. Črv se brani, piai bi se ne branil človek, četudi je učitelj?! Nekoč smo svoj stan prispodabljali sveči, ki uničuje sebe, da sveti drugkn. To velja še današnji clan! Ali smo bili plačani s kruhom, s pohvalno besedo? Najgrša poteza v značaju socialno neizobraženega človeka je ta, da ne vidi in neče videti tegai, kar je na bližniku in v njegovih delih dobrega, lepega, plernenitega, nego da s posebno slastjo išče le njegove slabosti, jih dviga na beli dan in na uradne aikte, razprede njih pege v dolžino in širino, graja, ob.soja, kaznuje, dokler vse dobrote popolnoma ne otemni, ne ubije v prizadetem vse tvoreče sile, volje, energije in vere v pravičnost! Tisočkrat maTij gorja bi bilo na svetu, ko bi videl vsak v človeku brata, stvarno presojal njegova dejanja, slabosti vzporejal dobrotam, te poveličaval in kazal nanje, veseleč se plemenitosti in s srcem izrekajoč sodbo. Kakor govori beseda: Jaz pa vam povem, da bo vsak, ki se jezi nad svojim bratom, kriv sodbe! (Mat. 5, 22). Ako sino delali dobro zaradi dobrega in ako je naš trdni sklep, takisto delati tudi v bodočib časih — ali smo opravičeni, da zalitevamo povračila zai storjena dela ali vsaj obresti od tega, kar smo ustvarili s težkim trudom, ko nam je premnogokrat tisoč zaprek ležalo na poti in ko so nain — polena metali pod noge? Mi nečemo ničesar, kar ni utemeljenega v zakonu in v človeškem č u s t v o v a. n j u ! Vse naše dtelo je vedno streinilo za tem, da z a g ot o v i m o n a š e m u š o 1 s t v u s v ob^odni razvoj, a svojemu stanu ugled, spoštovanje in človeka dostojno eksistenco! Potemtakem ne zahtevamo nič slaibega, nič nemožnega in nič takega, česar bi ne mogli zagovarjati in kar bi bilo vredno graje, obsodbe in toaizni! Dobro delo samo zahteva po svoji plemeniti tendenci, da ga uvažujejo, spoštujejo in mu ne podtikajo zlosti, škodljivosti in nekorektnosti, ki jih absolutno nima! Tako je bilo vedno in tako je tudi sedaj, ko daje slovensko napredno učiteljstvo v polni nieri cesarju, kar je cesarjevega! Mi hočemo samo pravičnosti in objektivnosti, ničesar drugega! Ako je bilo prej in je tudi sedaj drugače — eno upanje nas tolaži: bodočnost nam b o- p r a v i čn e j š a ! Ta vera je rojena v našem delu, zato ni slepilo in omama. Onim pa, ki nas hočejo razumeti, govori besedar. Ne delajte nič krivičnega v sodbi, pri vatlu in tehtnici in meri! (III. Moz. 19, 35).