8554 &
OSREDNJA KNJl£NICA
P.P.126 6600l KOPER
60100200
S
Primorski c
novink
•51SSSI J5S“ Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 119 (10.031)
TRST, nedelja, 21. maja 1978
^MORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» Ctovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ITALIJA POTREBUJE
demokratično slogo
llj(J
*ioja pravnih volitev 14. in 15. najbrž za vse stranke komentatorje veliko pre-rjj7e- Daši so vsi pričakovali j. *eu krščanske demokracije % V^ranne volitve že tradicio-%9Ubo komunistične partije, vj Predvideval, da se bo KD g V® v tolikšni meri in se vr-^ mven 1958. leta in da se tj ^Pnhu vrnili na položaj izlili- ’Uniia Predvsem pa da bodo vmesne °hranile svoje volivce ali °krepile, saj je vse kaza-te volitve korak na-fc® ^Polarizacije italijanskega j 9a življenja.
Pogledu sp volilni izidi po-' 5rfsPravi pretres, bili so povod ^enhečena ugibanja in amlize, H	razpravo v strankah
%' teh razprav in analiz \ j ''e bo obrodil takojšnjih sa-Sj,S' °°do vsaj glavni obrisi
med volilno kampanjo za * ,'Mur
^lte"UU7?le 'n za deželne, pokra “jj !n občinske volitve v naši ■«t l’ dolini Aoste, ki bodo > J'0 kot volitve prejšnje ne-\^7eWben test demokratične S, ln zavesti italijanskega na-Ce',
ern° nadrobneje analizirati Vei V°Hinih izidov se moramo lVt>rQšati, ali so bili upravi-
C-ki
N
So glasovali 14. in 15. ma-" teie ‘ model celotnega volilne-'i sa'?a' Statistično vzeto so to oJ So Predstavljali okrog 10 L- tn Vsek volilnih upravičen-% razdelitev okrožij pa ven-S ’ taka, da bi lahko v Sta »aŽai° težnje italijanskega Sl ^anikala so velika indu-Si0 5redišča, zaradi česar de-K^brž ni 5ii0 zadostno za-S bi/; seveda ne pomeni, da Si volilni izidi'resničen test, le n,6, da je bil test, ki je imel
c*
ti. Pomembno vprašanje, ki \|j ^jbrž zastavili vsi, je v ' kt^^ri je na volivce vpliva-' Itj ^ !’ona izsiljevalna ofenzi-tll je dosegla višek s pokolom an* ter ugrabitvijo in u-^Jiredsednika krščanske de-<etJe/!da Mora. KD je bila j- ka glavna tarča te ofen-N ?® so bili skoraj izključno
V	“taisti ali somišljeniki.
V	Pa je, fcijub pritiskom z t\jPu°Bl/m.no vztrajala pri za-V,i ,Vsokršnega pogajanja s
kot tudi tista, ki se kaže s krinko lažne demokratičnosti kot DN, doživela pekoč poraz.
Prav tako tudi skrajna levica ni požela rezultatov, ki si jih je nedvomno nadejala. Oba ekstrema sta ostala še bolj izolirana kot sta že bila.
Če sedaj algebrično seštejemo navedena dejstva, je prva ugotovitev ta, da so volivci, skupno vzeto, odločno potrdili veljavnost politike demokratične enotnosti kot pravilen odgovor na izjemno stanje in globoko krizo, ki jo preživlja država. To so dobro razumele stranke vladne koalicije, ki so, navzlic pojavu nekaterih sredobežnih sil, potrdile zvestobo dosedanji politiki. Zmagovalce uspeh zaenkrat ni premamil, poraženci pa se ne cehovsko zapirajo sami vase, tudi ker se najbrž oboji dobro zavedajo, da nedeljski izid ni dokončen, pač pa se gmota glasov, na valu čustvenosti, pa tudi konkretnih rezultatov, lahko vselej prevesi na drugo stran tehtnice.
Predvsem pa se — in to je dokaz odgovornosti do države, ki preživlja globoko politično, gospodarsko in družbeno krizo — zavedajo, da ni čas jalovih polemik, ki bi pokopale celotno skupnost, pač pa trdega skupnega dela za premostitev hude ure.
VOJMIR TAVČAR
PO SRDITIH BOJIH SO FRANCOSKI IN BELGIJSKI PADALCI ZAVZELI KOLVEZI
S pretvezo reševanja evropskih priseljencev francoski vojaški poseg zavri upor v Sabi
«Letalski most» v Evropo za tisoč beguncev ■ V Bruslju trdijo, da je za evakuacijo Evropejcev iz Sabe bil že dosežen okvirni sporazum med uporniki in mednarodnim rdečim križem, a so to Francozi preprečili
KOLVEZI — Kljub izgovorom o nujnosti reševanja belopoltih priseljencev ni dvoma, da je bil glavni cilj nenadnega francosko - belgijskega posega v Zairu, rešiti Mo-butujevo vojsko, kj so ji uporniki «fronte za osvoboditev Konga* o-nemogočili nadzorstvo nad bogato pokrajino Sabo. Kot priznavajo v samih krogih francoskega vojnega ministrstva so francoski padalci navezali srdite spopade z uporniki v Šabi in jim ped za pedjo iztrgali nadzorstvo nad rudarskim centrom Kolvezijem. Medtem pa so belgijski vojaki iz zasedenega letališča in glavne mestne bolnišnice pričeli organizacijo letalskega mostu preko Kamine in Kinša-se v Evropo. Računajo, da je privolilo v izselitev z vojnega področja nad tisoč belih beguncev, od katerih jo nekaj sto že v Bruslju in Parizu.
Francoski padalci, katerim se je pridružila še druga enota «tujske legije* naravnost s Korzike, nadzorujejo Kolvezi, razen nekaterih predmestnih četrti, kjer se domači uporniki še vedno branijo in
je pokazala nesluteno
\ m
trdnost.
1% ! s° io zato brez dvoma na-V h nieno zadržanje, zgre-Xtebl bilo pripisati nedeljske » ' 4lvalu emotivnosti ob Mora. Bila bi nevarna Poskus, da bi si prikrivali
.S’*•*»•
Verietno dobro zaveda ko-.® iPartija sama, kot med t azuje petkov dokument jNti {9a Sodstva, ki govori o i*e	in samokritične a-
jVlj “oo v vodilnih organih in ( Sq Se^cah. Nesporno dejstvo ffoiijj komunistična partija po Jjulti 137,1. leta najprej z ne-jJSij in nato s formalnim vladno večino veliko j,1 bj a k trdnosti demokracije, njenega tvornega do-Č 4 k! današnji položaj v dr-l* Dedi - dramatičen in napet, tLHesi! in bolj krvaveče. Prav
■’-L%r7-n° m ie’ ** ie ***tem
'r	vrsto napak, pred-
\,J(irrJey odnosu do KD pre-s no jo osebnost in
Nitij rv nedavnem intervjuju 'N lo£!ac°rio Pajetta — je v kj Wnosti pozabila na pole-bila samo dopustna pač I, \jo ^na' ln končno — pri tem \\omunisti najbrž najmanj-v re< " se položaj, kar se ve-LEnJ* *n odpravljanja kore-S ’ ni premaknil z mrtve
^Ijo’ da Sj vonvci telijo bolj A jj arakterizirane in sa l)v\, anke, je tudi napredek
samo-so-
IIIIIIIIHIMIIlllllMMIIIIItllllMHOlMIIIIIIlIMflllitMIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIlilllllllllMIIMIIIUIIIIIIIIIMIIIII
V ŠM IGLO VI ZIDANICI BLIZU COMILSKECA
Slovesnost ob 40. obletnici prve konference KP Slovenije
Sekretar CK IKS Franc Šetinc o nevarnosti sektaštva
LJUBLJANA — Skoraj 10 tisoč ljudi se je včeraj udeležilo proslave 40-letnice prve konference KP Slovenije, ki je bila v «šmi-glovi zidanici* blizu Gomilskega v Savinjski dolini. S tem zborovanjem so obeležili 17 april 1938, ko je generalni sekretar KP Jugoslavije Josip Broz Tito po svoji zgodovinski vrnitvi iz Pariza v domovino prišel ilegalno v te hribe, da bi sodeloval na izredno pomembnem zborovanju slovenskih komunistov. V skromni zidanici je Tito tedaj ocenil mednarodni položaj po priključitvi Avstrije k tretjemu rajhu in da-lekovidno ocenil ,da bo Hitler kmalu napadel tudi Jugoslavijo.
Na proslavi je bilo poleg velikega števila delovnih ljudi, mladincev. udeležencev NOB, tudi pet udeležencev prve konference: Edvard Kardelj, Franc Leskošek, Pepca Kardelj, Branko Babič in Andrej Stegnar. Na slovesnosti so bili tudi najvišji družbenopolitični delavci Slovenije.
Slavnostni govornik, sekretar predsedništva CK ZK Slovenije Franc Šetinc je poudaril, da so v Evrbpi pred 40 leti redke politične sile doumele smisle in cilje nacizma. Prav slovenski in jugoslovanski komunisti so bili tisti, ki so vedeli, da je prišel trenutek akcije, poleg tega je slovenska partija tedaj po podrobni preučitvi notranjih razmer in razkrinkanju nekaterih sil, ki so pak-tirale s fašističnimi državami postavila tudi temelje osvobodilne fronte, brez katere ne bi bilo vstaje v Sloveniji. Franc Šetinc je spomnil še na to, da se je prva konferenca slovenskih komunistov lotila tudi vprašanj sektaštva in oportunizma v partijskem
delu, s katerim se. kot je dejal, zveza komunistov srečuje tudi danes in ki za vpliv komunistov med množicami ne pomeni nič manjšo nevarnost od na primer klerikalizma. »Sektaštvo ni samo nekakšno kabinetsko vprašanje, temveč konkreten pojav, povezan z nerazumevanjem vloge zveze komunistov in socialistične zveze*, je dejal Šetinc.
Potem ko je odprl obnovljeno Šmiglovo gidanico, ki je zdaj preurejena v muzej, je Edvard Kardelj predal ključ mladim z besedami, da jim ga predaja v imenu vseh revolucionarjev in borcev NOB kot pomnik na težki boj in zmago slovenskega naroda.
JURE PENGOV
skušajo prebiti obroč. Giscard D’Estaing ne skriva svojih namenov in medlem proglaša, da bodo francoski padalci ostali v Sabi »dokler ne bo vzpostavljen red*, iz česar je mogoče razumeti, da čakajo na povratek Mobutujeve vojske in izgon upornikov preko zairskih meja, verjetno v Zambijo ali Angolo.
Nobenega dvoma ni, da so polemike, ki so medtem nastale med belgijsko in francosko vlado, posledica zapletenega ozadja, ko ne gre samo za reševanje življenja belopoltih priseljencev, pač pa za velike strateške in gospodarske interese.
«Odbor za Zaire* v Bruslju je namreč razodel, da so se belgijske oblasti (premier Tindemans in zunanji minister Simonet) že okvirno dogovorile s predstavniki upornikov FLNC, ki imajo svoj sedež prav v Belgiji, o načinu evakuacije Evropejcev z bojnega področja v Sabi. V ta namen so navezali že potrebne stike z mednarodno organizacijo rdečega križa, kateri so uporniki zagotovili, da bodo pomagali pri tej operaciji.
Verjetno so za dogovor izvedeli Francozi, ki so medtem že pripravljali vojaški poseg v podporo ma-javnemu Mobutujevemu režimu pri tem pa računali na pomoč Vehke Britanije, ZR Nemčije in ZDA. Preprečiti so morali miroljubno rešitev »človeškega problema*, ki je v teh dneh nudil izvrstno propagandistično kritje za opravičevanje vojaškega posega na afriški celini. Tako so presenetili tudi svoje zaveznike in izvedli desant padalcev na Kolvezi ne da bi pri tem seznanili belgijske vlade. Ta je vskočila s svojimi padalci (računajo da je v šabi trenutno nad tisoč francoskih padalcev in 1750 belgijskih vojakov), kj pa zatrjujejo, da se ne udeležujejo bojev, pač pa skrbe za evakuacijo Evropejcev. Begunce so odpeljali nato s »herculesi* v Kamino in od tod v Evropo.
Francoske vojaške oL.asti so medtem razširile vest, da so našle okoli sedemdeset trupel pobitih E-vropejcev in vest sedaj na vse kriplje napihujejo, da bi dokazale upravičenost vojaškega posega v šabi. Pri tem pa velja poudariti, da so uporniki v samem začetku ofenzive večkrat opozorili, prav iz Bruslja, da bodo pripisali morebitne pokole belopoltih priseljencev Mobutu.ievim oddelkom, češ da slednji tako skušajo izzvati internacionalizacijo vojne in pritisniti
na evropske države, naj posežejo s svojimi oddelki.
Iz prvih pričevanj beguncev, ki so jih z letalskim mostom prepeljali v Evropo, pa je mogoče sklepati, da so nekateri Evropejci padli v spopadih z uporniki, ker so se v njihove hiše zateci Mobutu-jevi častniki. Italijan Bruno Rossi je bil ubit, ko so uporniki zahtevali, naj jim izroči ključe tovornjakov, kj jih je imel v garaži. Rossi naj bi se tedaj uprl, enemu izmed upornikov naj bi iztrgal iz rok orožje in tako povzročil reakcijo njegovih tovarišev.
Begunci vsekakor poročajo, da so uporniki v glavnem napadali Francoze in Belgijce, ne pa drugih Evropejcev, ki niso bili vpleteni v spopad.
Francosko - belgijski poseg v Šabi je medtem izzval reakcije v mednarodni javnosti. Podprli so ga predvsem državni poglavarji nekaterih afriških držav, ki so pod neoosrednim francoskim vplivom (cesar Bokassa I. in Leopold Sen-ghor), nadalje Kitajska in ZDA. Italija se je akciji »reševanja be-
guncev* pridružila z enim «her-culesom*. na katerega so natovorili hrano in zdravila. ZDA pa s »herculesi* dovažajo v Šabo težko orožje in opremo.
V Franciji odločno kritizirajo sklep Giscard D'Estainga komunisti, ki obtožujejo Francijo, da skuša biti «afriški žandar*. Francija je namreč že lani omogočila prvi poseg maroške vojske v Šabi, ko so vanjo vdrle čete domačih u-pornikov. (st.s.)
BEOGRAD — Mešana komisija za odškodnino, ki jo bo skladno z osimskim sporazumom plačala Jugoslavija italijanskim oblastem za nacionalizirano imovino v bivši coni B, se je sestala te dni v Beogradu. Zaradi razlik v ocenah odškodnine so sejo odložili do jeseni, ko se bo komisija zbrala v Rimu. Medtem so podaljšali do 15. junija rok za predložitev dokumentacije tistih italijanskih državljanov, ki nameravajo ostati lastniki imetja v Istri in bodo zato dali imetje v oskrbo bližnjim sorodnikom.
ZARADI BUDNOSTI VARNOSTNIH 0RCAN0V
V krvi zadušena akcija propalestinskih teroristov na pariškem letališču Orly
Trije teroristi in en pripadnik francoskih varnostnih sil ubiti, šest oseb pa je bilo ranjenih
PARIZ — Pri neuspeli akciji propalestinskih teroristov na pariškem letališču Orly so bile ubite štiri osebe (tri teroristi in en pripadnik francoskih varnostih organov CRS), ranjenih pa je bilo šest oseb.
Do krvavega dogodka je prišlo včeraj nekaj minut pred 16. uro v drugem nadstropju glavne letališke stavbe «L'Aerogare sud* letališča Orly, medtem ko je policija pregledovala dokumente in prtljago potnikov namenjenih v Tel Aviv z letalom izraelske družbe »El Al* in nekega letala namenjenega v Malago.
Po izjavah očividcev in policije je skupina teroristov, točnega števila niso še ugotoviti, srečno prešla carinsko kontrolo in se napotila proti dvorani, kjer so čakali potniki izraelskega letala. Namera pa je sprožila sum izraelskih varnostnih organov in francoske policije. Teroristi, po nekaterih pričevanjih naj bi jih bilo Pet, so iz svojih torb privlekli brzostrelke in pričeli streljati. Francoski in izraelski agenti so takoj odgovorili s svojim orožjem. Dva terorista in pripadnik francoske varnostne službe so obležali vrtvi v mlaki krvi, modtem ko je panika zajela potnike v o-
niiiiiiiHiiiHiiitiiniiMiimiHiiiitiiiiii jniiiiiHiiiiiiiimiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimuiiiiimiiiiiiiHimiiiiiiMiiiniimiiimiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiin
LETAK SO TERORISTI POSLALI NEKEMU RIMSKEMU LISTU
Javni tožilec prepovedal objavo zadnjega sporočila rdečih brigad
Za ta ukrep se je odločil, ker bi letak lahko vseboval šifrirano sporočilo
RIM — V prejšnjih dneh se je marsikdo vprašal, kolikšen je dejanski «domet» odkritja dveh rimskih skrivališč rdečih brigad in sedmih zapornih nalogov, ki jih ‘je podpisal preiskovalni sodnik dr. Gallucci (štiri od priprtih so namreč izpustili na prostost). Na splošno je med poznavalci prevladal vtis, da je važnost odkritega gradiva sploh večja od tega, kar bi lahko sodili po dokaj optimističnih ocenah preiskovalcev. Domnevo je, pa čeravno posredno, potrdila včeraj tudi teroristična organizacija z novim sporočilom, prvim po uboju predsednika krščanske demokracije Alda Mora.
Sporočilo je dobil rimski list »Messaggero*, ki so ga teroristi
že v preteklosti večkrat izbrali kot naslovnika svojih dopisov. Vprašanje pa je, če je dokument avtentičen, saj ni napisan v običajnem slogu brigadistov ali vsaj ne v tistem, ki so se ga posluževali v sporočilih za primer Moro. Pisec ali pisci so tokrat veliko bolj sarkastično zaničevali do učinko-tosti države, znova si prilaščajo očetovstvo pisma, s katerim so sporočali, da Morovo truplo leži na dnu gorskega jezerca Duchessa.
Dokončen odgovor na vprašanje bodo zato lahko dali le izvedenci, ki se že dalj časa ukvarjajo s terorizmom. Vsekakor pa je zanimivo, da je kdo imel za potrebno zagroziti z objavo zapisnika zasliševanja Alda Mora z očitnim
POMEMBNA SLOVESNOST OB UDELEŽBI PREDSTAVNIKOV OBLASTI IN DOMAČINOV
V Ceneboli nad Fojdo odprto zadružno poslopje obnovljeno tudi z nabirko Primorskega dnevnika
ČENEBOLA (Fojda) — V čene-boli, slovenski vasici nad Fojdo, na skrajnem zahodnem robu Benečije, so včeraj slovesno predali svojemu namenu poslopje zadružnega doma »Zadruga Joanac*, ki ga je potres skoraj popolnoma porušil in ki je bilo obnovljeno s sredstvi, ki so bila zbrana v okviru nabirke Primorskega dnevnika in emigrantskega odbora «Pro Fri-uii* v Švici. Prihodnjo soboto bo
podobna slovesnost tudi v Bardu, kjer bodo prav tako izročili domačinom zadružno poslopje, ki je bilo popolnoma obnovljeno in prenovljeno s sredstvi, zbranimi na pobudo našega dnevnika in organizacije furlanskih in beneških izseljencev v Švici.
Slovesnosti so se poleg praktično vseh vaščanov čenebole, ki so se že skoraj polnoštevilno vrnili na svoje obnovljene Mi na novo po-
V’ le(oki so se vrnili na raven ' Najbrž to ni bilo samo L do Za avtonomno stališče ,Spanja Moro, pač pa H%jQ zu polemično noto do IgOj vlude, pri kateri so mar-^kočiu KP 1 na levi. Kot tj H pl!1 Pajetta pa je volilni •X . tudi odraz dejstva, da h)SgQ ln sami delavci želijo res »t-n“s(°pa, vendar pa ne ene Si^ke. morda tudi zato, ker bi bila premočna.
?re omeniti še dejstvo, 'lotu,lna desnica, tako izrazito rna in fašistična kot MSI,
Med odprtjem zadružnega doma »Zadruga Joanac* v čeneboli.
Z * m
■ %mšt
.(Foto Luciano Feletig).
stavljene montažne domove, udeležili tudi župan občine Fojda geometer Calledoni, podpredsednica občinske skupščine Tolmin Jožica Jarc, sekretar OK SZDL Tolmin Stane Jan, tajnik SKGZ iz Trsta Duško Udovič, videmski pokrajinski svetovalec prof. Petricig, občinski odbornik iz Čedada Jacolut-ti, tajnik koordinacijskega odbora furlanskih in slovenskih emigrantskih združenj Gino Dassi, predsednik kulturnega društva «Ivan Trin-ko» iz Čedada prof. Viljem čemo, predsednik koordinacijskega odbora za pomoč Beneški Sloveniji Dino Del Medico, predstavnik Primorskega dnevnika Jože Koren in številni zastopniki beneških društev in organizacij.
Tajnik koordinacijskega odbora za pomoč Beneški Sloveniji Firmi-no Marinig, ki je začel slovesnost, se je v svojem uvodnem nagovoru najprej iskreno zahvalil vsem, ki so pripomogli k obnovitvi zadružnega poslopja, zlasti pa Primorskemu dnevniku in njegovim bralcem, odboru »Pro Friuli* v Švici, ter županu Fojde in izrazil željo, da bi tudi ta zadružni dom pripomogel, da bi se končalo žalostno poglavje emigracije in da bi lahko Čenebola in z njo vsa Benečija zaživela gospodarsko, socialno in kulturno. Pri tem je izrecno poudaril ozračje plodnega sodelovanja ob meji, zlasti še po podpisu osimskega sporazuma, ki »mora biti izhodišče sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo in jamstvo za naš razvoj v prihodnosti*.
Tajnik zadružnega doma »Joa-
nac* Claudio Petrigh je poudaril
izreden pomen pomoči, ki sta jo Čeneboli nudili pokrajina Trident in SR Slovenija, za obnovo hiš, nato pa je izrekel zahvalo odboru emigrantov iz Švice in našemu dnevniku za pomoč, s katero je bil povsem obnovljen in opremljen zadružni dom. Obenem se je zahvalil tudi Koordinacijskemu odboru za pomoč Beneški Sloveniji.
Župan Fojde geom. Calledoni je izrazil zadovoljstvo občinske uprave nad dosežki obnove in predvsem nad novim zadružnim domom, izrekel priznanje Primorskemu dnevniku in odboru »Pro Friuli* v Švici, tehnikom, delavcem in vsem, ki so vložili svoj trud, da ima Čenebola danes tako lep in prepotreben zadružni dom. Posebej je izrekel priznanje Dinu Del Mediču, Adu Kontu, predsedniku zadruge Edu Cenci-ghu in drugim.
Jože Koren je v svojem nagovoru poudaril zadovoljstvo tržaških in goriških Slovencev, da so lahko s svojim prispevkom preko Primorskega dnevnika pomagali beneškim bratom v nesreči. Dejal je med drugim, da so se prav ob potresu in po njem maše bratske vezi še bolj utrdile, da smo danes vsi Slovenci, ki živimo v demokratični republiki Italiji v tržaški, goriški in videmski pokrajini, še bolj ena sama družina. In še več, p0 potresu in po njem se je pokazalo, da smo ena sania družina vsi ljudje, Italijani, Furlani in Slovenci, ki v tej deželi in ob tej meji živimo di»'g ob drugem kot dobri sosedje, ki
(Nadaljevanje na zadnji straniJ.
namenom, da bi tako zavrl preiskavo.
Zaključni odstavek dokumenta vsebuje vrsto številk, morda šifriranega sporočila, zaradi česar je namestnik glavnega pravdnika dr. Guido Guasco s posebno odredbo zaplenil letak ter prepovedal objavo.
Kar zadeva preiskavo samo pa ni bilo včeraj velikih novosti. Poucija in sodstvo so točneje precizirali odgovornost osumljenih. Za sedem od njih je dr. Gallucci podpisal zaporni nalog, štiri pa izpustil na prostost. A-retirani so bili Teodoro Spadacci-ni, Giovanni Lugnini, Antonio Marini, Gabriella Mariani in Enri-co Triaca, Maria Morettija, ki velja za vodjo jedra »Roma Sud* ali celo rimskega voda RB pa vneto iščejo.
Ravno Moretti je med vsemi razkrinkanimi najbolj vidna o-sebnost. On naj bi dal Triaci 60 milijonov lir za nakup tiskarne, on naj bi dal Marianijevi 30 milijonov lir za nakup stanovanja v UL Palombini. Terorist, ki naj bi prišel v Rim 1976. ali 1977. leta, da bi organiziral vod in navezal stike z »oboroženimi proletarskimi oddelki* NAP, je že »star znanec* policije. Sodnik Viola je podpisal zanj zaporni nalog 1972. leta v okviru preiskave o smrti založnika Feltrinellija in odtlej so ga policija in karabinjerji vneto iskali, ne da bi mu prišli na sled. Pred nekaj dnevi, ko so agenti vdrli v skrivališče v Ul. Pio Foa. se jim je vnovič za las izmuznil.
Kar- zadeva zaplenjeno gradivo so pa v krogih preiskovalcev poudarili, da gre za »zanimiv material*, ki naj bi med drugim dokazoval vezi med razkrinkano skupino in tistimi, ki so se zbirali v Ul. Gradoli.
Aretirane so včeraj po večurnem zasliševanju odpeljali v razne lacijske zapore. Vsi so obtoženi članstva v oboroženi tolpi, nekateri pa osumljeni sodelovanja pri pokolu v Ul. Fani. Dva ali tri od aretiranih so sodniki soočali z očividci brigadističnih zločinov, vendar priče niso v njih spoznale morilcev, (vt)
Odprto sporno ktališčc v Nariti
TOKIO — V Nariti, na Japonskem, so včeraj svečano odprli novo letališče, ki je že nekaj let jabolko spor? med domačini, predvsem kmeti, in oblastmi. Domače oporečnike, Kj nasprotujejo gradnji letališča, so podprli radikalni in drugi mladinci, ki so z vso silo (molotovkami in drugimi predmeti) napadli policijo. Vnel se je nekajurni spopad, v katerem so policisti pozaprli 49 mladincev.
gromnj hali letališke čakalnice. Obenem so se zrušili huje ali laž« ranjeni trije policisti in trije potniki. Preživeli napadalci so se s streljanjem umaknili, a eden je bil na begu ubit, «drugemu» naj bi uspelo zbežati. Navednice so v tem primeru obvezne, saj ni popolnoma jasno število pripadnikov komandosa. Policija je takoj sprožila širokopotezno akcijo, da bi onesposobila zadnjega terorista, a brez uspeha. Vsekakor so takoj obkolili letališč« in nadzorujejo vsako osebo, ki ga zapusti. Uporabili so tudi solzivec,
Slavje v Ukvah ob zaključku tečaja slovenščine
UKVE — Slovenci iz Kanalske doline so včeraj slavili zaključek tretjega letnega tečaja slovenskega jezika za vaško deco, ki bi sicer v javni šoli bila za materinščino prikrajšana. Bitka ukovskih Slovencev za ta tečaj je znana, vsekakor velja poudariti zaslugo vaškega župnika Maria Gariupa in profesorja Salvatora Venosija.
Zaključna prireditev je bila v vaški dvorani pri zadružni mlekarni, kjer so otroci nastopili s petjem in z recitacijami. Pri tem s«, dokazali visoko raven poznavanja slovenskega knjižnega jezika, kar daje razumeti, da imajo predvsem doma, v družinskem krogu, dobro jezikovno podlago. Slovesnosti je prisostvovala tudi delegacija Narodnega sveta koroških Slovencev, ki jo je vodil dr. Matevž Grilc. V znak solidarnosti so predstavniki NSKS izročili ukovskim otrokom knjige. Pri tem je dr. Grilc poudaril solidarnost koroških s kanalskimi Slovenci, ki se še vedno morajo boriti za najosnovnejše jezikovne in narodnostne pravice, kot najbolje dokazuje prav dejstvo, da je bil potreben boj celo za zasebni tečaj materinščine.
V imenu domačinov se je župnik Mario Gariup zahvalil za solidarnost vsem, ki so jo doslej izkazali in s tem pripomogli k uspehu tečaja. Pozval je še k nadaljnjemu zavzemanju za splošne narodnostne pravice Slovencev v Kanalski dolini in celotni deželi.
saj so domnevali, da se je preživeli terorist zatekel v stranišča in so ga hoteli s plinom onesposobiti, a prostori so bili prazni.
Položaj se je postopoma umiril in ob 18. uri je letališče ponovno o-bratovalo. Policija pa še vedno nadzoruje vhode in pregleduje vsako osebo. Iščejo pa tudi po vseh mogočih prostorih letališča, saj bi se lahko terorist potuhnil in išče le primernega trenutka, da neopazno Pozno zvečer se je v Bejrutu o-glasiia do sedaj neznana skupina »sinovi južnega Libanona*, ki si lasti napad na pariško letališče Orly.
(voc)
Pogovori potekajo v najstrožji tajnosti
Brzezinski v Pekingu
PEKING — Včeraj je prispel v Peking najožji sodelavec ameriškega predsednika Carterja in svetovalec za probleme državne varnosti Zbignievv Brzezinski. Ameriškega gosta, ki ga spremljajo izvedenci Pentagona, je na pekinškem letališču dočakal kitajski zunanji minister Huang Hua, ki bo glavni Brzezinskijev sogovornik.
Včeraj sta se ameriška in kitajska delegacija razgovarjali skoraj štiri ure, o vsebini pogovorov pa se ni izvedelo ničesar. Američani in Kitajci si želijo najstrotj« tajnosti. Vsekakor pa ugibanja o predmetu razgovorov niso težka, saj je po pisanju kitajske časopisne agencije razumljivo, kaj jih žuli in česa si želijo od Američanov. Stališča Pekinga in Washing-tona sta si do položaja v Afriki precej sorodna. Kitajci celo očitajo Američanom, da so do Sovjetov preveč popustljivi in bržkone hočejo zase podobne ugodnosti, kot jih nudi Zahod Sovjetom, še več. prisotnost izvedencev Pentagona bt lahko pomenila, da bodo razpravljali o dobavi zahodnega konvencionalnega orožja Kitajski. Domnevo bi lahko delno potrjevale nedavne izjave enega izmed kitajskih podministrov v Bruslju, ki se je strinjal z definicijo ameriškega veleposlanika v Tokiu, ki je izjavil, da lahko smatramo Kitajsko za »vzhodni NATO*,
P rimorški Tlnevmk
TRŽAŠKI DNEVNIK
maja
PO VČERAJŠNJEM SESTANKU DEŽELNEGA KOMITEJA
KOMUNISTI OBJAVILI SPISEK IMEN KANDIDATOV ZA OBČINSKE VOLITVE
Na Usti je tudi vec Slovencev - Preložena seja načelnikov skupin na pokrajini - Almirante začel volilno kampanjo za MSI
Na osrednjem deželnem volilnem uradu na tržaškem prizivnem sodišču, ki je začel delovati včeraj zjutraj ob 8. uri in nato uradoval neprekinjeno do 20. ure (urad bo odprt tudi danes, in sicer prav tako od 8. do 20. ure) so stranke, ki se nameravajo udeležiti skorajšnjih volitev, doslej vložile 14 volilnih znakov, in sicer so to opravile po vrsti KPI, KD, PSI, PSDI, PRI, PLI, MSI, PDUP, Proletarska demokracija, Lista za integralno prosto cono, Slovenska skupnost, Furlansko gibanje in Gibanje za neodvisnost STO.
Kar zadeva sestavo kandidatnih list, beleži včerajšnja kronika sestanek deželnega odbora KPI, ki je med drugim odobril kandidatne liste za deželne in občinske volitve. Zaenkrat je tiskovni urad stranke objavil kandidatno listo za tržaške občinske volitve, medtem ko bodo imena kandidatov za deželne volitve objavljena v ponedeljek.
Nosilec občinske liste je Roberto Costa, drugi kandidati pa so: Fau-sto Monfalcon, Andrea Aicardi, Lui-gi Anghelone, Cecilia Assanti, Claudio Babos, Silvio Baldas, Giuseppe Bevilacqua, Pier Mario Biava (ne-
odvisen), Norina Bogatez (univer-
zitetna študentka), Fulvio Bozzetta, Francesco Carbone, Fulvio Carmi-gnani, Marino Cassetti, Giuseppe Cattaruzzi, Rita Cian, Roberto De Denaro, Franco Del Čampo, Lucia-no Del Rosso, Giorgio De Rosa, Bianca Furlan vd. Kneipp (gospodinja), Paolo Geri, Valentina Grego, Rudi Wilhelm (delavec), Margherita Hack (neodvisna), Antonio Ingrao, Marta Ivašič (profesorica), Adriano Jermanis, Ravel Kodrič (univerz, študent in profesor na Glasbeni matici), Sergio Kukanja (univerz, štu-
dent), Perla Luša, Umberto Mad-
daleni, Mario Maranzana (neodvisen), Enzo Martino, Giovanni Mic-
coli (neodvisen), Marino Michelazzi,
Tullio Morgutti, Luciano Muggia, Giorgio Pasi, Silvia Patriarca. Maria Grazia Pepeu, Franco Perco, Fabio Pillin (neodvisen), Ivana Pla-cer (profesorica), Ugo Poli, Pietro Ren Kaiser, Guglielmo Sarra Cam-panile, Marcello Selan, Claudio Si-belia, Bruna Silvestri por. Braida, Stojan Spetič (časnikar), Umberto Tessarotto, Dušana Valečič (arhitekt), Giorgio Vascotto, Dennis Vi-sioli, Claudio Zaccai, Igino Zacchi-gna, Antonia Zanin por. Geri, Claudio Žerjal (železničar) in Gabriella Zubelli por. Costa.
Na Usti je 12 profesorjev, 24 delavcev ii. nameščencev, 5 neodvisnih delavcev, 10 srednje in višješolcev, 8 profesionistov in 3 umetniki. Kandidatk je 13.
V	zvezi s kandidatno listo KPI za deželne volitve naj zabeležimo, da bo na njej tudi več kandidatov slovenske narodnosti, in sicer Boris Iskra, Miloš Budin in Oskar Vatovec za tržaško volilno okrožje, I-van Bratina za goriško okrožje in Pavel Petricig za videmsko volilno okrožje.
Sinoči se je v Trstu sestalo tudi vodstvo socialistične stranke, da ratificira kandidatne liste. Te pa še niso bile objavljene.
V	okvir včerajšnje politične dejavnosti na Tržaškem sodi tudi sestanek političnih tajnikov in načelnikov svetovalskih skupin v pokrajinski skupščini. Sestanek je sklical predsednik pokrajine Ghersi, da bi skupno pregledali položaj, ki se je v tej upravi izoblikoval po odstopu pokrajinskega odbora. Prisotni so bili predstavniki KD, KPI, PLI in SSk, zastopnikov drugih političnih tajništev pa ni bilo. Zaradi tega je
predsednik Ghersi sklenil prenesti sestanek na prihodnji teden.
Deželno tajništvo «proletarske demokracije* je sinoči izdalo daljšo noto, v kateri naglaša, da sta njena lista in njen program »odprta*, se pravi, da se v Usto lahko »vključijo organizacije, kulturna društva, politične skupine in posamezni tovariši*. Glede socialno-gospodarske-ga programa za Tržaško pa nota med drugim naglaša, da bo »proletarska demokracija« nastopila proti uresničevanju industrijske cone na Krasu, ki da »utegne prinesti Trstu samo negativne posledice*. Vsekakor pa bo kandidatna lista te formacije vsebovala naslednja i-mena:	Licia Chersovani, Renato
Pizzi, Walter Lunardelli, Giorgio Trincas, Stelio Millo, Michele Mon-tecalvo in Paolo Deganutti.
Na Trgu sv. Antona je sinoči odprl volilno kampanjo za MSI -Destra nazionale fašistični prvak Giorgio Almirante. Govornika je predstavil Giacomelli, ki je nato prebral imena kandidatov MSI za deželne volitve. Lista se začenja z Morellijem in De Ferro, ki sta zastopala stranko v deželni skupščini tudi v pretekli mandatni dobi. Nosilec liste za občinske volitve bo sam Almirante, ki je v tej zve zi naglasil, da namerava redno nastopati v občinskem svetu, da bi konkretno stal ob strani Trsta, ki mu je Rim obmil hrbet in ki ga je treba rešiti »moreče teže* osimskih sporazumov. Almirante se ni dolgo zadržal ob tržaških problemih, obširneje je obravnaval italijansko notranjo politiko in desničarsko fronto, ki nastaja v Evropi kot protiutež komunizmu.
Po Almirantejevem shodu je večja skupina pobalinov «Fronte della Gioventu* nekaj časa razgajala pred zaporom v koronejski ulici ter zahtevala izpustitev zaprtih desničarjev.
V PRIHODNJIH DNEH
Na razpolago publikacije z navodili in zakoni o bližnjih volitvah
Deželna uprava sporoča, da bodo v prihodnjih dneh na sedežih pokrajinskih uradov javnih uprav v Vidmu, Trstu (v Miramarskem drevoredu 9), Gorici (na Trgu Culiat 7) in Pordenonu na razpolago posebne publikacije, ki bodo vsebovale vsa zakonodajna določila za volitve četrtega deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine. Istočasno bod0 tudi na razpolago še publikacije z vsemi podatki in navodili o različnih fazah volilne procedure.
• Sekciji KPI »Curiel* in »Porto* prirejata danes ob 10. uri v Domu pristaniških delavcev na Trgu degli Abruzzi javno manifestacijo, na kateri bo pokrajinski tajnik Giorgio Rossetti govoril o »prizadevanju komunistov za obrambo demokracije v državi. Predlogi KPI za Trst in deželo*.
TRADICIONALNA VESELICA DRUŠTVA SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
Tapel odziv številnega občinstva
Nastopili so otroci otroškega vrtca in osnovne šole, domači mešani pevski zbor Jadran in mladinska dramska skupina ter folklorna skupina Stu ledi
Župan Bordon pozdravlja miljske Slovence
iiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiuiiiiiiiiiiifiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiHfiiifiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiMaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ POPOLDNE PRI SV. ANI
Slavnostno poimenovanje osnovne šole po Marici Gregorič-Stepančičevi
Pozdravni nagovor ravnatelja Egidija Strnada- in predsednika združenja staršev Alojza Debelisa in bogat kulturni spored s sodelovanjem domačih otrok
Otroci v narodnih nošah pred spominsko ploščo
KOMAJ 18 KM OD TRSTA IN NEKAJ 100 M OD ZGONIKA
Odprt kraški botanični vrt
Ogled je možen ob nedeljah, med tednom pa je namenjen šolski mladini
Včeraj zjutraj so v Zgoniku ob prisotnosti najvišjih oblasti uradno otvorili botanični vrt »Carsiana* na levi strani pokrajinske ceste Gabrovec - Zgonik, 18 km od Trsta in nekaj stotin metrov pred Zgonikom. Zametek botaničnega vrta je bil po zasebni pobudi ustanovljen že leta 1964. Zemljišče, na katerem leži, je bilo izbrano zaradi svojih naravnih značilnosti in je že samo po sebi primerek kraškega okolja z obsežno vrtačo, naravnimi brezni in površinskimi kraškimi pojavi. Kraške flore je kakih 5000 primerkov z imeni v latinščini, italijanščini in večina tudi v slovenščini.
Otvoritve so se udeležili vidni predstavniki oblasti, in sicer vladni komisar dr. Marrosu in dr. Mazzur-co, pokrajinska odbornika Volk in Markovič ter svetovalec Brezigar, zgoniški podžupan Simoneta, devinsko - nabrežinski župan Škerk, dolinski župan Švab, repentabrski župan dr. Colja, predstavnik tržaške občine dr. Vremec, predstavnik pokrajinskega odborništva za kmetijstvo dr. Zudenigo, Sorini, dr. Baša, in še mnogi drugi, poleg seveda prof. Poldinija in dr. Gioittija, ki sta skupno z dr. Budinom in dr. Osvaldini-jem kreatorja tega čudovitega botaničnega vrta, katerega upravljanje je prevzela tržaška pokrajinska u-prava. Po ogledu vrta je bil v društveni gostilni v Gabrovcu uradni del. Pokrajinski odbornik Lucijan Volk je v svojem nagovoru orisal pomen te pobude. Botanični vrt ne sme biti in postati le nekaj prijetnega za oko, temveč ga je treba vključiti kot nekaj živega v kulturno izmenjavo in povezati recimo s Kraškim muzejem v Repnu. Je bogastvo
vseh in vsi si ga bodo lahko ogle dali, še posebno je namenjen šolski mladini za spoznavanje rastlinstva. Sodelovati bo treba tudi s podobni-bi vrtovi v Sloveniji in si izmenjati izkušnje, treba pa bo proučiti možnost, da bi za pravilno upravljanje in negovanje botaničnega vrta u-stvarili konzorcij med pokrajino in vsemi šestimi občinami na Tržaškem.
Zatem je v imenu zgoniške občinske uprave pozdravil Boris Simoneta, ki je podčrtal velik znanstveni, didaktični in vzgojni pomen «Carsia-ne*, ki bo prav gotovo prispeval k senzibilizaciji prebivalstva, da spoštuje naš Kras, naravo in njeno floro.
Po besedah dr. Gioittija, predsednika Mednarodnega združenja gorskih botaničnih vrtov (prav včeraj so imeli letni občni zbor z udeležbo delegacij iz Italije, Francije in Švice) in tajnika italijanskega združenja ing. Malanchinija, se je slovesnost zaključila z zakusko.
Botanični vrt »Carsiana* bo odprt za občinstvo vsako nedeljo (in torej že danes) od 10. do 12.30. (bs)
VČERAJ V LODIJU PRI MILANU
Policija aretirala enega od pobeglih zapornikov
Preiskava v zvezi z nedeljskim pobegom dveh zlikovcev iz tržaških koronejskih zaporov, ki so jo agenti letečega oddelka tržaške kvesture potrpežljivo in vztrajno vodili ves teden v sodelovanju s karabinjerskim poveljstvom, je včeraj končno obrodila prve sadove. V Lodiju pri Milanu so agenti tamkajšnjega policijskega komisariata okrog 17. ure aretirali enega od dveh ubežnikov, Maria Bortoneja, ki je obtožen roparskega napada na uradnika podjetja Smolars.
Bortone jc v nedeljo pobegnil iz zapora skupaj s Francom Polijem, ki bi moral presedeti tri leta zaporne kazni zaradi tatvine in posesti orožja. Okoliščine, v katerih je prišlo do pobega, niso bile še v potankosti pojasnjene, vse pa kaže, da so Bortoneju in Poliju pomagali nekateri drugi zaporniki
Osnovna šola pri Sv. Ani je od včeraj poimenovana po domači učiteljici Marici Gregorič - Stepančičevi. Slovesnost poimenovanja je bila v popoldanskih urah, ob lepem, sončnem vremenu, na ploščadi pred šolskim poslopjem, kjer se je za to priložnost zbralo res veliko število domačinov. Učiteljem šole pri Sv. Ani je treba priznati, da so v organizacijo te slovesnosti vložili velik trud in žrtvovali mnogo proste-ga č?sa. To dejstvo je bilo tudi razvidno iz bogatega programa, ki So ga pripravili domači učenci in njihov trud je občinstvo nagradib'~z burnifn ‘hplhvzbm. ’	■	ta. i
Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki slovenskega šolskega življa v zamejstvu, med njimi mnogi ravnatelji osnovnih in nižjih srednjih šol; generalnega konzula SFRJ je zastopal vicekonzul Lojze Kante, prisotna je bila občinska odbornica za. šolstvo Bennijeva, škofov vikar msgr. Lojze Škerl, omenimo pa naj še pedagoškega svetovalca za slovenske šole prof. Sivca.
Slovesnost se je začela z nagovorom didaktičnega ravnatelja Egidija Strnada, ki je poudaril veliko e-notnost pri izbiri imena Stepančičeve za poimenovanje osnovne šole pri Sv. Ani. Poudaril je njeno zavzetost za slovensko šolo v Trstu in dejal: »Vsaj toliko smo ji bili dolžni za ljubezen do tega malega sveta, od Skednja do Sv. Ane, od Kolonkovca do Rovt. Njeno ime naj bo vklesano tudi v srcih mladega rodu*.
Sledil je pozdrav predsednika združenja staršev Alojza Debelisa, ki je še zlasti poudaril, da se moramo vedno v večji meri zavedati važnosti šolstva med Slovenci v zamejstvu, kajti prav šola vzgaja mlade rodove. Debeliš je nato omenil tragične dogodke nasilja v zadnjem času in poudarjL da ti dogodki vplivajo tudi na otroke, saj jim vsak dan sledijo po tisku in po televiziji. «Vsako nasilje odločno obsojamo,* je dejal Debeliš in nadaljeval «Naš narod ve, kaj pomeni nasilje, saj smo ga doživljali na lastni koži. Kar si želimo je mir in napredek v državi, posebno med tu živečima narodoma.* Ob zaključku se je Debeliš zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k organizaciji poimenovanja šole pri Sv. Ani in včerajšnje slovesnosti.
Bogat program, ki so ga pripravili domači učitelji in izvajali osnovnošolski otroci in otroci otroškega vrtca, je vseboval zborovsko petje, številne recitacije in tudi kratke prizorčke. Vse je bilo zelo dobro pripravljeno in je, kot že rečeno, navdušilo številno občinstvo. Omeniti je treba, da je otroški zbor vodil Drago Žerjal.
Osrednja točka slovesnosti je bilo seveda odkritje spominske plošče. Odkrila jp je bivša učiteljica Suzana Sancin, nato pa jo je blagoslovil škedenjski kaplan Dušan Jakomin. Kip Marice Gregorič - Stepančičeve je izdelal akademski kipar Jože Pohlen, v bron pa so ga vlili kar na Tržaškem. Slovesnost se je končala z nastopom pevskega zbora iz Skednja, ki je pod vodstvom Dušana Jakomina zapel štiri pesmi iz časa, ko je živela in delovala uči-
teljica, po kateri je poimenovana osnovna šola pri Sv. Ani. Sledilo je družabno srečanje, ki so se ga u-deležili številni bivši učenci domače šole, ki so se v dolgem in prijetnem razgovoru zadržali z učitelji še v večernih urah.
• Sekcija KPI »E. Curiel* organizira za jutri, 22. maja, ob 17.30 v Domu pristaniških delavcev razpravo na temo: «Srečanje z ženami iz če-
trti*. Prisotna bo tp<|i|jliice Bilato,
jfcijes
članica ženske pokr*jihšk<* komisije.
Orglarski koncert Artura Privata
Drevi bo v cerkvi Santjj Maria Maggiore predzadnji orglarski koncert, ki ga v okviru »Maggio terge-stino* prireja letoviščarska in turistična ustanova. Na nocojšnjem koncertu se bo publiki predstavil organist Arturo Privato.
Začetek ob 20. uri. Vstop prost.
Društvo Slovencev miljske občine je priredilo sinoči v občinskem gledališču Verdi v Miljah tradicionalno Veselico s pestrim in bogatim kulturno-zabavnim sporedom. Ta prireditev, ki obhaja svojo tretjo izvedbo, postaja vse zgovornejša priča o kulturnem preporodu Slovencev v tem delu tržaške pokrajine in o njihovem vedno bolj razgibanem družbeno - prosvetnem snovanju in delovanju. Postaja skratka pokazatelj vedno bolj razvejanega ljudskokulturnega gibanja, ki v določeni meri lahko že računa na lastne moči, kot nam dokazuje dejstvo, da društvo že lahko sestavi kulturni spored z lastnimi močmi, medtem .ko si je moralo doslej v glavnem pomagati z <uvoženim» programom. V zadnjem letu je namreč v miljski občini nastal slovenski mešani pevski zbor «Jadrah», ki se1 je sinoči predstavil pod vodstvom Cveta Marca z več pesmimi in bil deležen toplega sprejema. Istočasno se je v okviru društva izoblikovala mladinska dramska skupina, ki jo vodi gledališki igralec Stane Raztresen in ki se je ravno tako sinoči predstavila številnemu občinstvu z veselo enodejanko «Niko intriganU. čeprav manjka tako zboru kot mladi igralski skupini izkušenj, jima gre za požrtvovalnost in navdušenje, ki ju vodita, vse priznanje.
Domači del sporeda so dopolnili otroci slovenske sekcije občinskega otroškega vrtca s prijetno in veselo pesmijo in besedo in otroci o-snovne šole Korošci - Žavlje, ki so svoj nastop posvetili 100-letnici rojstva Otona Župančiča. Opis pesnikovega dela in življenja so povezali z recitacijami njegovih najbolj značilnih otroških pesmi. Celoten spored pa je izpopolnil ter kakovostno obogatil nastop Tržaške folklorne skupine «Stu ledh, ki je s spletom štajerskih plesov navdušila občinstvo.
V pozdrav gledalcem in izvajalcem ter številnim gostom je na začetku spregovoril predsednik Društva Slovencev miljske občine Kiljan Ferlu-ga, ki je med drugim poudaril, da predstavlja prireditev prispevek k utrditvi demokratičnega reda v državi in odgovor zločinskim tolpam, ki bi rade uničile, kar se je zgradilo v NOB in odporništvu in z delom demokratičnih sil v teh treh desetletjih. Obenem pa izraža ta prireditev tudi zahtevo, je dejal Ferlu-ga, da bi slovenska narodnostna skupnost v Italiji končno prišla do vseh svojih pravic. V imenu občinske uprave je nato spregovoril župan Willer Bordon, ki je dejal, da predstavlja kulturna dejavnost Slovencev obogatitev J Zcf vso miljsko Skupnost in da je se posebno pomembna v teh hudih trenutkih, ki jih preživlja država, ko gre za o-hrambo demokratičnih ustanov in u-stave, nastale iz odporništva, v katerem so dali ravno Slovenci tako pomemben delež. Župan je nato poudaril, da gre boj slovenske narodnostne skupnosti za lastne pravice vzporedno s splošnim antifašističnim in demokratičnim bojem in da se bo občinska uprava še naprej zavzemala za rešitev problemov Slovencev.
iiiiiHiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiuiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiimiii
RAZSODBA TRŽAŠKEGA SODISCA
SKORAJ 23 LET ZAPORNE KAZNI ZA ROPARJE V ZLATARNI VENIER
Tržaški velesejem
DO NEDELJE. 28. MAJA
TRG DE GASPERI 1 (Tel. 040/733201)
URNIK: 9.00 — 12.30 in 16.00 — 20.00 (sobota in nedelja 9.00 — 20.00)
Sinoči malo po 23. uri, po devetih urah razprave in enournem posvetu, so tržaški sodniki (predsednik Serbo, prisednika Amodio in Grassi) izrekli dokaj zmerno razsodbo na procesu proti tolpi, ki je bila obtožena ropa v zlatarni Venier in posesti orožja. Kljub zmernosti pa so venderle naložili skupini skoraj 23 let zapora. Največ bo moral odsedeti Luigi Zangrando, Tržačan, ki je pripeljal v Trst roparje iz Catanie in jim je priskrbel o-rožje. Njemu so sodniki naložili osem let in pol zapora, poldrugi milijon lir globe in 2 leti internacije v delovnem taborišču. Trije mladeniči iz Catanie. ki so bili obtoženi, da so tudi materialno izvedli rop, so bili prav tako obsojeni: Francesco Carbone na 6 let zapora, Salvador® Scaravilli na 4 leta zapora in Sebastiano Sortino, ki je prav nekaj dni pred ropom dopolnil 18. leto in so mu sodniki zaradi mladosti priznali splošne olajševalne okoliščine, pa na tri leta zapora. Končno je sodišče obsodilo še Zangrandovo sestro Giulio na 8 mesecev zapora in njenega sina Orlanda Bianca na 1 leto in 8 mesecev zapora zaradi posesti orožja. Zadnja dva obtoženca, Rosana in Salvadoreja Mirabello pa je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, vendar bosta morala po vsej verjetnosti še ostati v tržaških zaporih, ker sta, skupno z ostalimi, obtožena ropov v tržaških bankah; o tem pa je preiskava še v teku. Tožilec dr. Coassin je zahteval obsodbo vseh obtožencev na skupno 37 let zapora. Ob začetku včerajšnje razprave so sodniki izpustili na svobodo pričo Tatiano Casali por. Lot-ti, ki so jo aretirali v petek, ker ni hotela odgovarjati na zastavljena ji vprašanja. Včeraj je namreč Lottijeva pojasnila vse okoliščine v zvezi z dogajanji ob procesu.
Kino
EXPORAMA 78
ŽIVALSKI STRUP V SLUŽBI ČLOVEKA PREKO 200 ŽIVALI VSEGA SVETA
VSTOPNINA: 1.500 lir (znižana 800 lir)
Izleti
Slovensko prosvetno društvo Tabor -Opčine priredi v sredo, 31. maja, e-nodnevni izlet v Breginjski kot. Vpisovanje od jutri, 22. t.m., od 17. do 19. ure. Odhod izpred Prosvetnega doma ob 7.30.
Ariston 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Ecce bombo*. Nanni Moretti, Luisa Rossi, Fabio Traversa. Barvni film.
Mignon 15.00 «Cyclone». Arthur Ken-nedy, Carrol Baker, Lionel Stan-der, Hugo Stiglitz. Barvni film.
Nazionale 16.30 «Von Buttiglione sturmtruppenftihrer* Jacques Du-filho. Barvni film.
Grattacielo 15.30 »Alasca l’infemo di ghiaecio, una lotta feroce per una immensa conquista».
Excelsior 16.30 «Marlowe indaga*. Robert Mitchum, Sarah Miles, James Stewart. Barvni film.
Fenice 16.30 «L’uomo ragno*. Nicolas Hammond. Barvni film.
Eden 15.30, 17.40, 19.50, 22.15 «Betsy*. Laurence Olivier, Katherine Ross. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 15.30, 17.40, 19.50, 22.15 «Duello al sole*. J. Jones, Gregory Pečk, J. Cotten. Barvni film.
Cristallo 15.30 »La bella addormenta-ta nel bosco*, risanka in film «11 mio amico Beniamino*.
Filodrammatico 15.30 »Rosa bon-bon fiore del sesso*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 15.30 «West side story».
Capitol 15.30 «Quel maledetto treno blindato*. Barvni film.
Moderno 15.00 «11 tesoro di Mate-cumbe*. Barvni film.
Ideale 15.00 »Nevada Smith*. Steve McQueen, Barvna film.
Vittorio Veneto 15.00 »Vizi privati pubbliche virtu*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Astra 15.30 »Pane, burro e marmel-lata*. Enrico Montesano, Rosanna Podesta. Barvni film.
Radio 15.00 «Taxi driver*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Lumiere 14.30 »Good bye Bruce Lee -Nel suo ultimo gioco della morte*.
Volta 15.00 »Culastrisce anonimo ve-neziano*. Adriano Celentano.
Ob smrti Josipine Pertot izreka družina dr. Draga Štoke hčerkama Nadji in Nevi ter družinam iskreno občuteno sožalje.
S
S P D T
prireja v nedeljo, 28. maja, avtobusni planinski
IZLET NA RATITOVEC
Hoje bo predvidoma tri ure.
Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20) v dopoldanskih urah.
Izleti
*
Društvo slovenskih upokoi .. Italiji prireja v četrtek, • izlet' v
t.l., družabni izlet' v Domžale, kjer bo srečanje 3	*
njimi upokojenci. Za tržasK ^ j vpisovanje od torka, 23. t.®-' ^ trtka, 25. t.m., od 10. do Ul. Cicerone 8/b.
%!(.
m
hblji
■Hladi
Hodro
V soboto, 20. maja, nas je zapustila naša draga in nona
PINA LOVRENČIČ vd. PERTOT
Pogreb bo v torek, 23. maja. kovljanskega pokopališča.
ob 13. uri iz kapele
bar-
b6erk>
Žalostuo vest naznanjajo
• « i>
Nadja in Neva, zeta Salvi®0 Marko, vnuka Robi in Aleksa®^ vnukinji Rossana in Tatjana,
svak1-
brat z družino, svakinje, nečaki ter drugi sorodniki m 3
Barkovlje, 21. maja 1978
biva to , N. torek (ih s riška
■toitel
te
C
»o,
Dai
topil
bn
tja
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma za vedno
naš dragi
DARIO ČOK
ti*
Pogreb bo jutri, 22. maja, ob 10.30 iz mrtvašnice glavne niče na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: mama, brat, svakinj® Trst, 21. maja 1978	drugi sorodniki
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili
ob izgubi naše drage mame in none
ANTONIJE (LOJZKE) ŠKRK vd. PERIC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način njen spomin. Posebna zahvala g. župniku, nabrežinski # pevskemu zboru Fantje izpod Grmade, darovalcem cvet j®' ščanom ter nosilcem krste in vencev.
'W4'4'/i),lk
Družine" Peric, Mislej, Grude® vsi sorodniki
Praprot, Nabrežina, Sv. Križ, 21. maja 1978

X.
Z A-ff V A L A
Ob izgubi naše drage mame in stare mame
MARIJE ŽELE vd. ČESNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ^<r katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala,“ (j valcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnJ1 r
.
Žalujoči: hčerka Mimi in ®'®
z družinama ter vsi son
Trst, 21. maja 1978
L
ZAHVALA
Ob težki izgubi moje drage žene
MARTE TERČIČ roj. PUNTAR
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi bili na katerikoli
ob strani ob tem težkem trenutku. Posebna zahvala son znancem, zlasti župniku, pevcem, darovalcem cvetja ih ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Mož Lado (Bruno)
Prosek, 21. maja 1978

ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo j**1 deležni ob smrti našega dragega
EDVARDA VRSEJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali
družina
Gropada, 21. maja 1978 (Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3)
Mesec dni po smrti moje nepozabne ljubljene žene
NERINE (RINE) GI0RG0L0
bo jutri, 22. maja, ob 7. uri v cerkvi v Sv. Križu maša zad®^
Mož Tranquillo
iC®
Sv. Križ, 21. maja 1978
I
^SSEESSHM
Osftn
Jvj. Vna šola «0. Župančiči) pri Sv. I) H Priredi danes, 21. maja. ob aEs. n j' Marijinem domu v Ul. Bran-'j taiju_3upar|čičevo proslavo. Vljudno Starši’ znanci in Prijatelji
osnovne šole Sv. Jakob pri-razstavo svojih likovnih del s l. 1* slikanja, risanja, grafike in
tftva t3 v razr*iri tehnikah. Dela so lj Pri likovnem tečaju, ki je ^ jSaniziran kot obšolska dejav-tjfjj. ',a odprtje razstave, ki bo v tj, "• maja, ob 17. uri v prosto-
^ °jnnskega kluba, Ul. sv. Fran-t(i[vabijo svoje starše in lem Je' Posebej so vabljeni uči-lW„Vseh slovenskih osnovnih šol v ' Poenci ter njihovi starši.
gledališča
^OSSetji
"•»es,
S4*«........._........
_ °m «Affabulazione». Rezerva-
21. maja, ob 16. uri bo nalita j ,tt°rio Gassman s Pasolinije-
osrednji blagajni Pasaže J) ", Abonentom se prizna popust Zadnja ponovitev.
slovensko gledališče v Trstu
21. maja, ob 17. uri
, *J*dallšču »France Prešeren* “OLJUNCU
predstava v abonmaju kole ČAŠULE
VRTINEC
Cvirni naslov: VITEL ► Eksperimentalni oder ■rev°d	JANKO MODER
;ui"i	MARIJA VIDAU
in scena
UUBlšA GEOItGlEVSKl
ŠOLA
GLASBENE
m
MATICE - TRST
sredo, 24. maja, ob 20.30 v P dvorani Kulturnega doma
Klavirski recital
A Tomaža simcica
j- Rmta šole Glasbene matice prof, Gojmira Demšarja) bo dela: J. S. Bacha, |j Pina, Liszta, Francka in
Vi
^^DNO VABUENI!
VSTOP PROST
vabi
ŠD BREG
v Dolino na
Sp0RTNI PRAZNIK
fcS, 21. maja. ob 9.30 spredi *kip iz Kočevja, ob 10. uri ž^J^arska tekma, ob 11. uri *S-30a °dbojkarska tekma, ob |jfe nogometna tekma Kočevje -slteg' ob 19. uri koncert roladin-Gte8a ?-bora srednje šole Simon jSkrčič ter ob 20. uri ples z J^olom Supergroup.
V*"*«. 22. maja, skupni zabavni ** vseh športnikov društva. .	Vabljeni!
Bienale umetnikov amaterjev na Opčinah
Poslavljamo se od mrzlih in vlažnih zimskih dni ter se pripravljamo na poletno sezono, sezono lepih in prijetnih počitnic na vročih plažah našega Jadrana. Toda pred zaključkom sezone, openski prosvetarji i-majo še eno prijetno obveznost in sicer razstavo umetnikov — amaterjev, katere odprtje je predvideno v petek, 9. junija, in ki naj bi se zaključila v nedeljo, 18. junija.
Za to razstavo vlada med številnimi našimi amaterji veliko zanimanje in je pričakovati, da bo letošnji odziv še številnejši kot prejšnja leta. Je to edinstvena priložnost za vse tiste domačine in okoličane, da se približajo občinstvu z naglim skokom, publika pa da spozna širok krog nadarjenih amaterjev.
Odbor SPD Tabor, ki je organizator razstave, poziva vse zainteresi-rance, da prinesejo svoja slikarska ali kiparska dela med 18. in 20. uro v dneh od 29. do 31. maja v dvorano Prosvetnega doma na Opčinah. Strokovna komisija, ki jo bo društvo določilo, bo pregledala dela, ki bodo nato razstavljena.
KMEČKA ZVEZA OPOZAR1A NA PEREČ PROBLEM
Vrtnarske površine pri Kolonkovcu v nevarnosti pred novimi razlastitvami
Gradnja večjega števila stanovanjskih blokov bi še temeljiteje spremenila narodnostno lice teh območij
SPD TABOR
priredi danes, 21. maja 1978, ob 16.30 v prosvetnem domu na Opčinah gostovanje amaterskega o-dra Prosek - Kontovel z veseloigro v dveh dejanjih
JAKA ŠTOKA
TRIJE TIČKI
Vabljeni!
27.- 28. maja 1978 DVODNEVNI IN ENODNEVNI IZLET NA KOROŠKO z obiskom PLIBERKA
O priliki odkritja spomenika padlim za svobodo, ki se ga bo udeležil tudi
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
Cena dvodnevneza izleta
(27. in 28. maja) 28.000 lir.
Cena enodnevnega izleta
(28. maja)	13.000 lir.
Informacije in prijave na sedežu združenja Union, Ul. Valdirivo 30. tel. 64459. Zjutraj: vsak dan od 10.30 do 12.00 razen ob ponedeljkih in četrtkih. Popoldne: vsak dan od 17.00 do 19.30 razen ob ponedeljkih in sobotah ali vsako sredo na okrajnem sedežu na Lonjerski cesti 177 od 16.30 do 17.30.
PD SLOVENEC
in
VINOGRADNIKI IZ BORŠTA
priredijo
8. praznik vina
ki bo 3., 4. in 5. junija
Način, s katerim tržaška občina posega po kmetijskih površinah in še posebej po vrtnarskih površinah v predmestjih, močno zaskrbljuje in vznemirja naše obdelovalce. Posebno močno so zaskrbljeni kmetje na Kolonkovcu, kjer je pred kratkim prišlo do novih načrtov, ki so se pridružili že drugim, prejšnjim predlogom, in ki so vsi v škodo tamkajšnjega prebivalstva in njihove gospodarske dejavnosti.
Pred skoraj letom dni je tržaški občinski svet po dolgih osmih letih odobril varianto št. 25 k splošnemu regulacijskemu načrtu, ki predvideva postavitev objektov za javne storitve in podrobne načrte za kra-ške vasi. Že pri tem postopku smo opazili nekatere nepravilnosti, ki so izhajale iz pomanjkanja posvetovanja s prizadetim prebivalstvom in njegovimi organizacijami. Če pustimo ob strani splošne pomanjkljivosti te variante, na katere smo pristojne organe že opozorili, naj navedemo le dejstvo, da varianta določa skoraj vse površine Sv. Marije Magdalene zgornje in spodnje za objekte javnih storitev, od parkov do športnih objektov in podobnega, ter za nove gradnje. Temu ukrepu so se prizadeti kmetje s svojo organizacijo Kmečko zvezo uprli in pravočasno predstavili svoje ugovore, ki pa niso bili v zadostni meri upoštevani. Na predlog univerzitetnega športnega centra so namreč področje med ulicama Gra-visi in Puccini, ki je danes intenzivno kmetijsko izkoriščeno, namenili gradnji športnega objekta. Temu so se prizadeti odločno uprli ter s svojimi stališči in zahtevami seznanili vse demokratične, predvsem pa politične sile, da bi podprle njihove upravičene zahteve po ohranitvi tega ozemlja kmetijski proizvodnji, žal so takrat v občinskem svetu prevladala tehnična stališča, ne pa z gospodarskimi in zaposlitvenimi razlogi utemeljene zahteve tamkajšnjega prebivalstva.
še pred dokončno rešitvijo problema, ki ga postavlja nameravana izgradnja športnega centra, je ob činski svet ob določanju površin za nove ljudske in cenene gradnje ponovno prizadel velike površine
okrog Kolonkovca. Brž ko je sklep občinskega sveta prišel v javnost, je strokovna organizacija Kmečka zveza zaprosila župana za podrobno dokumentacijo teh načrtov, da bi tako v sodelovanju s prizadetimi kmeti proučila predvidene posege ter izdelala potrebne ugovore, ki jih je treba predložiti do 1. junija. Dokumentacija je bila sicer obljubljena, vendar do zdaj še ni bila izročena. Nasprotno, pri pristojnih uradih opažamo neko sumljivo obotavljanje, ki se skriva za različnimi izgovori o pokvarjenosti stroja za fotokopije do pomanjkanja papirja. Vse to nas upravičeno skrbi, ker bodo mape in načrti izobešeni javnosti le do jutri, 22. t.m., kar bo zadnja možnost za ogled načrtov.
Zaradi dosedanjih izkušenj — neupoštevanje naših zahtev, pomanjkanje posvetovanja s prizadetimi, splošno zanemarjanje problemov kmetijstva (tržaški občini pripada velik del kmetijskega teritorija v pokrajini, kljub temu pa nima niti urada, ki bi se ukvarjal s problemi kmetijstva) — nas torej upravičeno skrbi dejstvo, da ne bi dobili pravočasno dokumentacije o na Črtih za ljudske gradnje in tako ne mogli naših ugovorov strokovno u-temeljiti, kar bi občini verjetno dalo možnost, da jih brez prevelikih problemov zavrne in ukrepa po svoje, ne glede na slovenske kmete in’ na škodo, ki bi jim jo pri-ziidolci
Ne glede na škodo, ki jo ti ukrepi prizadevajo kmetijstvu, mora mo namreč poudariti, da izvira iz tega stalnega poseganja na teritorij tudi ne ravno malenkostna narodnostna škoda za slovensko manjšino. Znano je namreč, da so ozemlja, na katerih so predvideni ti posegi, naseljena pretežno s Slovenci, in bi torej postavitev večjega števila stanovanjskih blokov temeljito spremenila tudi narodnostno lice teh področij. To ne velja samo za zemljišča na Kolonkovcu. temveč tudi' za druga področja, predvsem za Sv. Ivan in Opčine.
Zaradi tega je nujno, da se prizadeto prebivalstvo organizira in skupno nastopi, tako kot takrat, ko
je leta 1967 prepričalo tržaško ob čino, da je glede zemljišč pri Sv Ani, ki so bila namenjena gradnjam, spremenila svoje stališče in jih ohranila kmetijski dejavnosti. Kmečka zveza bo zato v prihodnjih dneh v sodelovanju vseh demokratičnih sil in strokovnih organizacij ter z ustrezno tehnično pomočjo sklicala sestanke, na katerih naj bi sprejeli skupna stališča in izdelali ustrezne ugovore.
EDI BUKAVEC
NA POBUDO KONZORCIJA ZA PRIDELOVANJE VIN
KONEC JUNIJA PRAZNIK VINA IN RIB V KRIŽU
Na sporedu tudi razprava o valorizaciji naših vin
KAM V NEDELJO, 28. MAJA? Vsi na
PRAZNIK ČEŠENJ
v Mačkolje!
Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine prireja tudi letos v Križu že enajsto leto zaporedoma tradicionalni Praznik vina in rib z razstavo in pokušnjo domačih vin. Praznik bo letos 30. junija ter 1. in 2. julija. V primeru slabega vremena bo prenešen na naslednji teden. Prireditelji, katerim bodo pri organizaciji pomagale tudi nekatere vaš-
SK DEVIN
3- POKUŠNJA DOMAČIH VIN
ples
tempore VAšKE igre
26. - 27. - 28. maja
KLUBSKI PRAZNIK
MAVHINJE 78
MEDNARODNO TEKMOVANJE NA SKI ROLL
I. TROFEJA GRMADA	DOBRO ZALOŽENI KIOSKI
ke organizacije, so že najavili bo gat kulturni spored, tombolo ter zanimivo razpravo o problemih vinogradništva in valorizacije naših vin, ki bo v osnovni šoli «Albert Sirk* predvidoma v soboto, 1. julija, (st)
Dne 19. maja sta slavila
MARIJA IN ANTON COK
50-letnico skupnega življenja.
Še na mnoga leta jima kličejo
Trst, 21. maja 1978
sinova, vnuki in nečaki.
Nagrada Devinski grad
Tucli letos bodo podelili nagrado za človečanske dobrote in vzajem-nost »Devinski grad». Ustanovljena je bila leta 1973 na pobudo kneza Rajmunda della Turre e Tasso
Nagrado bodo podelili 31. avgusta na javni slovesnosti v Devinskem gradu. Diplome, ki bodo izbor m podelitev utemeljevale ter skupiti znesek 400.000 lir bodo tako porazdeljeni:	50.000 lir otroku od
6 do 15 let starosti. 150.000 lir mladeniču od 15 do 25 let starosti in 200.000 lir starejšim od 25 let.
Za nagrado «Devinski grad* 1978 se bodo lahko potegovali vsi občani občin,; Devin - Nabrežina, za katerih dejanje dobrote eh človečansko ravnanje jamčita dva občana. Ta dva bosta morala najkasneje do 30. junija predložit’, o sebne podatke za nagrado predlagane osebe in ustrezno pismeno utemeljitev, naslovljeno na razsojeval-no komisijo nagrade »Devinski grad*, ki ima sedež v Devinskem gradu.
•llllllinilinillllliniliiiimiimiliimiinimiliiiiiililiimillHmfllllMmmiiiiillMHilimiillllimilllllllilllimilllllllllllllllllillllllllniiilliililllimimMlimiMlIlliniiUlMiouuuuuuuiimHiimillilllulllllilliiillllIilimilii«
SVEŽI GOMILI
Lojzke iz Praprota ni več med nami
RAZPIS ZA TOČAJKE ZA RAZSTAVO VIN V ZGONIKU
Na svoji zadnji seji je občinska pripravljalna komisij'’ za 14. razsta vo domačih vin, ki bo v Zgoniku od 2. do 4. junija, na osnovi pokušnje posebne ocenjevalne komisije pripustila na razstavo 11 vzorcev belega in 10 vzorcev terana. Do podrobnosti je bil izdelan bogat športni, kulturni in zabavni program, ki bi moral zadovoljiti še tako zahtevne ljubitelje žlahtne kapljice.
Za točenje vina v stojnicah je ko misija objavila razpis, ki daje točajkam z občinskega območja, ki so dopolnile vsaj 15. leto starosti, možnost, da se pismeno prijavijo do petka, 26. t.m.
Nenavadno velika množica vaščanov je svojo Lojzko — poznali so jo od zmeraj — pospremila k zadnjemu počitku tiho, tako tiho, kot je tiha sama bila, in z žalostjo, kot če veš, da hodiš za krsto nekoga, ki je Praprot sam, njegov življenjski utrip, kar pomniš. Tako nam jo je - nam, ki je nismo poznali — približal Dušan Furlan, svoj čas njen vaščan sin Lojzkinega sovaščana Janka Furlana.
Prejšnjo nedeljo je 20 dni pred svojim 83. letom umrla Antonija Škerk, naša Lojzka. Bolehala je že dalj časa. Svojo mladost je preživljala na mali, revni kmetiji v Trnovci ob trdem delu. Poročila je železničarja Alojza Perica iz sosednega Praprota. Oba sta živela v upgpju, da bo njegova plača dovolj za preživetje 4 otrok. Nova država, ki so ji po prvi svetovni vojni pripadali naši kraji, ni bila nič kaj tenkočutna za potrebe našega malega slovenskega človeka. Nasilje, to je bil pravi obraz te države. A-lojza so leta 1926 premestili v Livorno. Domov se je vrnil bolan, nekaj let za tem je za zahrbtno boleznijo umrl. Lojzka je ostala sama, sama s svojimi štirimi otroki — Ido, Slavo, Viktorjem in Lojzetom, ki jih je vzgajala in vzgojila v prave zavedne Slovence, poštene in delavne, kot je bila sama. Nekaj časa je še kar šlo, potem so Viktorja vpoklicali v vojsko. Po kapitulaciji Italije se je vrnil, postal partizan in kot zgleden borec komandir padel 27. januarja 1944 star 22 let. Mlajši brat Lojze se je po kapitulaciji priključil I. prekomorski brigadi, v znan; krvavi bitki na Širokem bri jegu in bil ranjen, ostal je invalid za vse življenje. Lojzka sama, njuna mati, je bila v tem boju za svo bodo hudo ranjena v septembru 1943. Ostala je pri življenju, ne pri enem samem, pri tisočerih. Nič ni zaleglo šikaniranje esesovca Kettnerja, ki ji je grozil, da ji bo požgal dom, če ne bo izdala sinova. Ni ju izdala, še več: kar je bilo pri hiši, vse je bilo na voljo hrabrim partizanskim borcem, sobojevnikom njenih
sinov. Ida in Slava sta materi stali ob strani v vsem hudem in dobrem.
Lojzke zdaj ni več! Nič več ni partizanske matere Lojzke — »mati*, tako cankarjevsko so jo ogovarjali borci. Prišla je na konec svoje dolge poti in dala rodovom, ki so ji sledili, kar je premogla: zgledno poštenost zavedne Slovenke, matere, žene in borke. Množica, ki jo je ob zbranem petju Fantov izpod Grmade in zvokih nabrežinske godbe pospremila k počitku, je nema in ganjena stopala za njeno krsto — take matere ne bo več, take matere se ne da pozabiti, (ip)
Umrl je Gropajc Edvard Vrše
Po dolgi in hudi bolezni je pred dnevi preminil v tržaški bolnišnici, star komaj 51 let, Edvard Vrše iz Gropade, po domače Edi Očarjev. Pokojnega Edija so dobro poznali in cenili ne samo domačini, temveč po vsem Krasu in Bregu. Bil je namreč zaveden Slovenec, antifašist, požrtvovalni tovariš in borec narodnoosvobodilne vojne.
Rodil se je 19. julija 1926 v Gropa-di v zavedni slovenski kmečki družini. Po končani šoli je pomagal očetu na mali kmetiji in si služil kruh kot delavec v mestu. Ko mu ni bilo še 17 let. so ga, kot skoraj vse naše takratne mlade fante, odpeljali v tako imenovani «battagUo-ne speciale* v Aquilo. Po razpadu
1|,(,liiiiiilliuif,ii,lilinitiliiiiiiiiiimHiMiiiiiiiltHliillimiimlliililBUjmiiiiiiiiiiiiiiiiiMilllllllllliliii.................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................iiiiiiliiliiiiMmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiin.........................................................................................................................................................................................................................................
letava strupenih živali ^ do prihodnje nedelje
Sti^i izrednega zanimanja jav-
11 <&, °d° razstavo strupenih živa-
™35.rama 78s>. k>b*se mora,a
danes, podaljšali do pri-nedelje, 28. maja. Tako je enilo vodstvo tržaške vele-
tVsiT
n ■ustanove. k> le prireditelj lrtlive in privlačne razstavne S audije v sodelovanju z znanimi)) jkovnjakoma Angelom in Gui-n^bardijem, potem ko so iz 1 Sgih^nni tržaške pokrajine ter fV krajev dežele prihajale vedno , * s pr°šnje za ogled razstave ne Nih » ni posameznikov, temveč , tlei j°' in drugih kolektivov. Že SiJ, Va torej potrjujejo, da je 'lita* velesejemske ustanove o Siri’ takšnih živali, ki jih običaj m .‘bio le v knjigah ali v filmu
H a na skoraj nenavaden odziv. % ®toklenimi celicami ser vsak po d ^ zei° veliko obiskovalcev, ie treba včasih veliko po-po Ja- Razstava pa ni le odlična H J* oči in radovednost, temveč K iivai nost za P°uk 0 koristno-%otlskega strupa, če ga uporab-i bninanstvene namene. Razstave danes odprta od 9. do 20. 5Ajtw Prihodnjih dneh pa po obi-m urniku.
\M železnina
STROJI _ Tt-HNI<*NI ARTIKLI

STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI
import-export
Ostrijo, kmotljstvo In za dom
*RST (InduitrlJsV* con«)
°°M JO. 1M - Titi. 824 979
Danes, NEDELJA, 21. maja IVON
Sonce vzide ob 4.28 in zatone ob 19.35 — Dolžina dneva 15.07 — Luna vzide ob 18.18 in zatone ob 3.55.
Jutri, PONEDELJEK, 22, maja MILAN
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 19,3 stopinje, najnižja 14,1, ob 13. uri 19,3, zračni tlak 1015,4 mb rahlo pada, vlaga 74-odstotna, nebo jasno, veter 9 km na uro zahodnik severozahodni^ morje skoraj mimo, temperatura morja 14,8 stopinje.
ROJSTVA, smrti in poroke V Trstu se je rodilo 10 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
RODILI SO SE: Irene Candian, Elisa Bajcic, Vanessa Garofalo, Lo-renzo Cercego, Alessia Flamini, Mau-
Včeraj-danes
ro Catteland, Maurizio Osualdini, Francesca Barbo, Luca Ticini, Mas-similiano Parentini.
UMRLI SO: 78-letna Maria Da-quino vd. Santoro, 71-letnj Carlo A-pollonio, 43-letni Dario Cok, 47-letna Angelica Savron por. Bertilin, 78-letni Antonio Mietto, 83-letna Gio-vanna Kerin vd. Davanzo, 77-letni Giovanni Pugliese, 87-letnj Oscar Morgenstern, 77-letna Maria Mariani, 64-letnj Marino Crasseviz, 76-letni Vittorio Bottini, 51-letni Edoar-do Vrše, 77-letni Antonio Ruggiero.
OKLICI: uradnik Gianfranco De-stradi in dopisnica v tujih jezikih Rosemarie Koss, trgovec Franco Lovrecich in trgovka Patricia Man-zi, uradnik Marino Tomasini in gospodinja Michelina Curci, prodajalec Adriano Palumbo in prodajalka Patrizia Simone, uradnik Gino Gob-bi in prodajalka Gianna Crevatin, pek Luciano Ledovich in trg. pomočnica Liliana Piras, mehanik Giovanni Pugliese in uradnica Concetta Čuda, uradnik Francesco Leto in knjigovezinja Marcella Buda, bančni uradnik Roberto Cuccagna in učiteljica Rita Cuzzoni, elektrotehnik Fabio Schillani in uradnica Viviana Mattiassi. delavec Romano Sahar in strojepiska Giuliana Casoar, natakar Giuseppe Fischietti in gospodinja Francesca Cok, tapetnik Zuillo Bovo in gospodinja Anna Bregolato. u-radnik Giuseppe Castiglia in učiteljica Adriana Aromolo. natakar Antonio Cipriano in gospodinja An-nunziata Falanga, natakar Giovan ni Camastra in tajnica Nadia Da-
nieli, termični inštalater Vido Co-ciancich in delavka v barvarni Fio-retta Bordon, cvetličar Antonio Bar-bato in gospodinja Marija Zikovic, upokojenec Leonardo Murgolo in gospodinja Normandia Cattinari, stru gar Sergio Hrovatin in prodajalka Loredana Puzzer, kuhar Pietro San-na in prodajalka Dunja Fabris, vojaški častnik Francesco Romagnoli in uradnica Marina Racco, šofer Tullio Chinese in prodajalka Ariella Coslovich, zavarovalec Stefano Sabo in uradnica Maria Brandolisio, delavec Giuseppe Monti in otroška vzgojiteljica Floriana Coronica, pek Adelmo Crevatini in delavka Luciana Calligaris, geometer Valter Ber-sani in prodajalka Lina Persico, psiholog Mario Finzi in uradnica Maria Serra, strojni kapetan Claudio De-rossi in uradnica Fiammetta De Panfilis, kirurg Dario Angiolini in prodajalka Maria Prodan, uradnik Mauro Vidussi in učiteljica Rosalba Gherdina, šofer Bruno Bulessi in kuharica Estella Camiel, litograf Roberto Fissore in uradnica Daniela Crusich, laboratorijski tehnik Giorgio Turchino in gospodinja Italia Glomuz, mehanik Livio Bucaj in frizerka Liliana Gher-mig, avtoprevoznik Giuseppe Di Stefano in gospodinja Anna Novelli, gasilec Riccardo Kodarin in frizerka Mara Bembic, trgovec Enrico Cuzzoni in uradnica Gabriella Spinetti, električar Pietro Bensi in uradnica Susanna Suber, finančni podčastnik Giuseppe Scibona in otroška vzgojiteljica Rosa Anna Blanco, finančni stražnik Agostino Passeretti in o-troška negovalka Elfrida SdrigotU.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11 (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33 in Ul. Roma 16.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (ud 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33 in Ul. Roma 16,
LEKARNE V OKOI.ILI
Boljunec: tel. 228124; Bazovica tel 226 165 (ločine: ml 211001: Prosek tel 225141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200 121. se sljan: tel. 209 197 Žavlje; tel. 213 137 Milje: tel. 271 124
ZDRAVSTVENA d .1 'RN \ SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 7 ure: telet št 732-627
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma do 7. ure dneva po prazni ku. To velja za zavarovance INAM rNADEL, ENFAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. noCrt Pa na številki 732-627
LOTERIJA
BARI	60	64	45	46	56
CAGLIAR1	55	60	35	3	10
FIRENCE	79	65	31	60	32
GENOVA	18	31	58	39	16
MILAN	59	25	23	16	61
NEAPELJ	45	86	7	31	8
PALERMO	73	37	83	67	48
RIM	3	74	85	60	46
TURIN	58	51	4	36	88
BENETKE	58	81	36	35	18
ENALOTTO					
X X 2	1 X X		2 1	X	X 2 2	
KVOTE: 12 točk — 9.248.000; 11 točk — 284.700; 10 točk — 30.000 Ur.
Darovi in prispevki
t.auje leta ia43 se je že 22. septembra javil v partizansko bazo NOV v Carboneri pri Bariju in istega dne je bil dodeljen 1. prekomorski brigadi.
Bil je nato na borbenih položajih v Dalmaciji. Na otoku Korčuli je bil v borbi proti okupatorju 24. decembra 1943 laže ranjen. Nemci so ga v Blatu na Korčuli ujeli in deportiran v taborišče Dachau nato v Mas-burg, od koder se je vrnil konec junija 1945. Javi) se je spet v partizansko vojsko, iz katere je bil demobiliziran v Pazinu 30. septembra 1947. Odlikovan je bil z redom zasluge za narod III. reda in z medaljo za hrabrost. Proti koncu leta 1947 se je vrnil v rojstno vas, kjer se je oženil. Nekaj le* je bil zaposlen kot delavec pri raznih tvrdkah.
Dolgo let je bil upokojen ne kot vojni, temveč kot civilni invalid, ker je pač dalj časa bolehal za srčno boleznijo, kot posledico težkega življenja v mladih letih, ko je bil v partizanih, posebno pa v taborišču v Nemčiji.
Hudo prizadeti družini izražajo sožalje prijatelji, bivši soborci in tudi uprava in redakcija našega dnevnika.
Dragi Edi naj počiva v miru v kraški zemlji, za katero se je vedno boril (mm)
• Miljska občinska uprava obvešča, da bo 23. maja ob 20. uri v dvorani Roma na Trgu republike 8 v Miljah javno zborovanje, na katerem bodo predstavili podroben načrt za zgodovinski center Milj (sektor A).
ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ SKEDNJA,
OD SV. ANE
TER S KOLONKOVCA
Darujeta Marija, Anton - Gregori
5.000	lir in G. G. 10.000 lir.
V	spomin na pok. Milana Kolariča daruje teta Zora 3.000 lir.
ZA VZDRŽEVANJE PADLIM
V	NOB V KRIŽU
Namesto cvetja na grob Viktorja Košute daruje Angela Sedmak (Križ 194) 3.000 lir.
Namesto cvetja na grob strica Jožeta Sedmaka (Kedekov) darujeta Lado Sirk 10.000, ter Dušo Sirk z družino 10.000 lir.
ZA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL Namesto cvetja na grob učitelja Edvarda Sosiča darujejo Adriana in Marčela Regent 10.000 ter Alenka Krečič in Zala Regent 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob učitelja Edvarda Sosiča darujejo Marjo Ukmar 3.000, Jušto Šegina 3.000, Karlo in Marija Čuk 3.000, Marija Lukša (bar) 3.000, Tončka Kapun 3.000, Ada 3.000, Danica 3.0C0 in Ivan Sardoč 3.000 lir.
Ob obletnici rojstva očeta daruje hči 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marte Terčič daruje Antonia Verša 5 tisoč lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob Edija Vršeta daruje Ružiča Pečar (Gro-pada 10) 5.000 lir. V isti namen daru.je družina Goica (9) 3.000 lir.
Namesto cvetja nagrob Edija Vršela* daruje sestrična Danica Ka-stelič (Kozina) 10.000 lir.
Ob 24. obletnici smrti brata Želita 'MURdViča daruje Sonja (Gropa-da) 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Karla Ote daru.je Jože Zobec 10.000 lir za PD Fran Venturini.
V	počastitev spomina Žarka Ra-ceta darujeta Mara in Neva Fer jančič 10.000 lir za Dijaško matico
Namesto cvetja na grob Marte Terčič darujeta Norči in Edi 5.000 lir za ŠD Kontovel.
V	počastitev spomina pok. E-dvarda Vršeta daruje Svetke Kralj (Gropada 20) z družino 5.000 lir za TPPZ.
V	spomin na Žarka Raceta daruje Zora Mezgec 10.000 lir za blagajno otroškega vrtca v Dijaškem domu.
Namesto cvetja na grob tete Marije Ruske vd. Rudež daruje Marica z družino 10.000 lir za društvo »Zvezda* iz Podlonjerja.
Ob 7. obletnici smrti prof. Ivana Sosiča darujeta družini Sosič - Čuk
10.000	lir za SPD Tabor. V isti namen darujeta Lucija in Serafin Hrovatin 5.000 lir za SPD Tabor.
V	počastitev spomina pok. Alojzije Škrk vd. Peric darujeta Karmelo in Silva Sedmak 10.000 lir za godbo na pihala iz Nabrežine.
Namesto cvetja na grob Viktorja Košute daruje Albert Šemec 5.000 lir za kriško godbo.
V	spomin na Violetto Daneu roj. Vatta daru,jeta Marija in Ivanka Sosič 20.000 Ur za ŠD Polet.
V	spomin na pok. Darja Čoka daruje Marica Terčon 3.000 lir za Dobrodelno društvo.
V	spomin na pok. Marijo Mavrič vd. Zorzut daruje Pino Konič 5 tisoč lir za Dijaško matico.
V	spomin na pok. Alojzijo Škrk-Peric darujeta Zora in Milena Kocman 10.000 lir za godbeno društvo iz Nabrežine in 10.000 Ur za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na pok. mater Alojzijo Peric darujeta družini Peric in Mislej 100.000 za godbeno društvo iz Nabrežine in 100.000 Ur za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na pok. moža Licija
NAMERAVATE KUPITI NA OBROKE POHIŠTVO, AVTO. BARVNI TELEVIZOR Itd.?
Obrnite se na
KMEČKO IN OBRTNIŠKO POSOJILNICO V NABREŽINI
Posojilo je cenejše od obročnega plačevanja in še prihranili boste!
KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA
V NABREŽINI — TVOJA BANKA
Urnik: 8.30 — 12.30 in 16. — 17. — Telefon: 200186
Rebecchija daruje žena Liliana 20 tisoč Ur za PD Vesna.
Namesto cvetja na grob tovariša in prijatelja Licija Rebecchija daruje družina Gigi Bogateč 5.000 lir za kriško glasilo Skdanc.
Namesto cvetja na grob Viktorja Košute darujeta Zofija in Nini Košuta 5.000 Ur za kriško glasilo Skdanc.
Namesto cvetja na grob Violete Daneu roj. Vatta daruje Julka Cortese 5.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Alojzijo Peric daruje družina Cappelli 5.000 Ur za PD Rdeča zvezda in 5.000 Ur za ŠK Kras.
V	spomin na pok. Marijo Česnik darujejo Alma, Marica. Grozdana, Nives in Gracijela 14.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin ob prvi obletnici smrti
Josipe Smotlak roj. Šik daruje družina Tul (Mačkolje 4)	5.000
Ur za ŠD Breg.
Ob 2. obletnici sestre Pine daruje Zora Vrabčeva 3.000 Ur za PD Slavec iz Ricmanj.
Za ŠK Kras daruje Pavlo Kocman 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE ŠOLE PRI SV. ANI PO MARICI GREGORIČ
V	spomin na pok Darja Čoka darujeta Just in Sonja Colja 10.000 lir. V isti namen darujeta Ema Tomažič 10.000 in Ivanka Colja 5 tisoč lir .
Darujeta družina Giorgi 2.500 in družina Canciani 2.500 Ur.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V ROJANU PO BAZOVIŠKIH JUNAKIH Prostovoljni prispevki na prvem pripravljalnem sestanku dne 16.5. 1978 187.000 lir. Ostanek iz leta, združenje staršev 20.090 lir.
Leonora Križman daruje 50.000 lir in družina Ferfoglia 5.000 lir.
ZA POIMENOVANJE ŠOLE
V	ŠEMPOLAJU PO STANKU GRUDNU
Namesto cvetja na grob Antonije škrk vd. Peric darujejo družina Angelo Škrk 10.0C0, Franc Briščak
5.000,	Primo Giordani 5.000, Sergij Kante 5.000 in Miro Briščak 5 tisoč Ur.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V NABREŽINI PO VIRGILU ŠČEKU darujejo Rafaela Pupis 10.000. Rudeš Tom-masi 10.000, Gregor Pertot 30.000, Marta Drašček 5.000, cvetličarna Kosmina 5.000, Mario Gruden 5 tisoč, Paula Kocman 2.000, Zofija Mozetič 2 000, Ileana Kakeš 2.000, Mara Ščuka 10.000, Miro Petelin
10.000,	Bibiana Gruden 5.000, Albina Pertot 5.000, družina Šemec (postaja 1) 3.000, Majda Terčon 5.C00, Neva Daneu (postaja 77) 5.000, Marica Kojanec (postaja 77) 5.000, družina Pizziga 2.500. N.N. 3.000, družina Divjak 20.000, Mara Vittin« 1.001), Bernard Jazbec 2.000, Albert Gruden 3.000, Patrizia Terči«
5.000,	Vida Rudeš 5.000, čistilnica (Nabrežina center) 10.000. Ferluga
5.000,	Danilo Radovič 2.000. Sonja Pahor 5.000, Rado Špan 10.000, Stanko Kosmina 10.000, družina Šart 2.000. Anica Frančiškin 5.000, kavarna Fani Terčon 2.000. trgovina Mika 3.000 in trgovina Hara
5.000	lir.
ZA UREDITEV PROSTOROV ŠD ADRIA
V	LONJERJU darujejo
Emil Gombač 40.000, Marija In Dolfo Purinani 20.000. Piero Zappi 50.009, Oskar Kjuder 30.000. Danilo Maver 50.000, Karlo Čok 40 000, Milan Čok 20.000, Silvester Glavina
20.000	Aldo Blokar 50.000, Eme-sto Gombač 50.000, Fabio Pečar
15.000,	Rudi Gombač 5.000, Nino Batič 1.000, Mario Čok 10.000, Milan Miot 10.000. Miroslav Kjuder
10.000,	Stanko Škrinjar 20.000, Slavko Kjuder 5.000, Karlo Čok 5.000, Angela Čok 5.000, Peter Kuret 10 tisoč, Marija Lukša 5.000, Pino Koren 5.000, Erminio SudDč 15.000, Marija Rojc 2.500, Bruno Gerdo-vič 10.000, Jadranko Rakovič 30.000, Ivan Čok 5.000, Karlo Biagi 20.000, Andrej Kuret 5.000, Srečko Glavina 5.000, Silvio Zancola 10.000, Noretta Gunella 5.000 Karlo Čok
15.000,	Giorgio Pečar 2.000. Zora Pečar 10.000, Mirko Čok 20.000, Marino Gerdol 50.000. N.N. 10.000, Livio Maver 5.000, Anton Kjuder
15.000,	Nino Zudek 30.000. Pavel Filipčič 10.000. Josip Odoni 10.000, Giusto Pecchiar 10.000, Vera in Bruno Žerjal 25.000, Ugo Simčič
10.000,	Mario in Vera Gombač 50 tisoč. Maks Kalc 25.000, Mirko Kjuder 10,000, Fabio Gombač 10 tisoč, Paulo Blokar 1.000 in Vilko Batič 30.000 Ur.
Prispevajlp za
DIJAŠKO MATICO
GORIŠKI DNEVNIK
PRIZADEVANJA ENOTNEGA ŠOLSKEGA ODBORA
NUJNA ENOTNA AKCIJA V PODPORO VEČJEMU VPISU V SLOVENSKO ŠOLO
Možnost imamo pridobiti še veliko družin, ki bi vpisale otroke v slovenske šole in vrtce
Na zidovih v Gorici in na našem podeželju so se te dni spet pojavili plakati, ki vabijo na vpis v slovensko šolo. Dal jih je nalepiti enotni šolski odbor na podoben način kot lani in v prejšnjih letih. Tem plakatom je enotni šolski odbor dodal še letake, ki jih bodo delili med prebivalstvom. Vabilo šolskega odbora je zelo umestno in pravilno in prav je, da mu v tem prizadevanju pomagamo vsi Slovenci brez vsakršne razlike. V veliko primerih živi v naši neposredni bližini slovenska družina, ki bi se lahko, po preudarnem pogovoru, odločila, da pošlje svojega otroka v slovensko šolo ali slovenski vrtec. To mu bo v življenju tudi pomagalo, saj vidimo, da imajo vsi tisti, ki so dokončali slovensko šolo, možnost takojšnje za poslitve, medtem ko pri drugih ni moč tega reči.
V	akcijo za pridobivanje otrok v slovenske šole se moramo vključiti vsi. Čeprav to ne velja še za slovenske šole, opažamo v vsej deželi padanje števila otrok v osnovnih šolah. Že lani je bilo to nakazano v podatkih, ki nam jih je posredovalo šolsko skrbništvo. V goriški pokrajini sc zaradi majhnega števila o-trok zaprli nekaj razredov osnovnih šol. Nekaj podobnega se obeta tudi letos in to ne le na podeželju, marveč tudi v mestu. Pravijo, da je o-trok vedno manj. Ker utegne biti to v prihodnjih letih splošni pojav in utegne zaradi tega prizadeti tudi slovenske šole, je nujno potrebno da vsi, od tistih, ki se kakorkoli udejstvujejo v javnem življenju, tako v političnem kot v kulturnem, do profesorjev in učiteljev, odkrijemo še skrile »rezerve* in na ta način oja čimo našo šolo. Od njenega obstoja in razvoja je odvisen tudi razvoj naše narodnostne skupnosti.
V	slovenske občinske otroške vrtce v Gorici (Ulica Vittorio Veneto, Ulica Torriani, Ulica Forte del Bo-sco) bodo vpisovali od 5. do 10. junija. V njih se bo pouk pričel 1. septembra. V državne otroške vrtce (Doberdob, Sovodnje, Rupa, Štand-rež, Podgora in Pevma) pa bo vpisovanje najbrž od 10. do 17. junija. Datume je sporočilo prosvetno mini-Strstvo, navodil na didaktičnih ravnateljstvih pa še nimajo.
V	osnovne šole bodo vpisovali od 20. do 29. junija.
V	petek zvečer se je v Gorici sestal enotni šolski odbor. To je že drugi sestanek v kratkem času. Odbor je sicer deloval že v prejšnjih letih, napravil je zelo koristno delo, saj je združil vse komponente naše manjšine. Pokazala pa se je potreba po bolj koordiniranem in tudi bolj stalnem delu. Zato preučujejo sedaj možnost, da bi izdelali pravilnik tega odbora in da bi se po tem vsi člani ravnali. V odboru naj bi bila vnaprej dva predstavnika vsake članice. To bodo manjšinske kulturne in druge organizacije, politične
stranke, občinske uprave, rajonske konzulte v goriški občini konzulta za manjšinska vprašanja, v goriški občini, šolski sveti, sindikat slovenske šole.
Sejo šolskega odbora je vodil Ed-mund Košuta. Ponovna seja bo čez nekaj tednov. Poleg splošnih vpra šanj so na tej seji bili udeleženci seznanjeni tudi z vprašanjem druge sekcije slovenskega otroškega vrtca v štandrežu. O tem je poročal pred sednik tamkajšnje konzulte in se na vezal na vprašanja, ki so bila izne-šena večer prej na seji konzulte z občinskimi odborniki.
lija delovalo slovensko poletno središče vsak dan od 7. do 18. ure. Prijavijo se lahko vsi učenci iz goriške pokrajine, ki obiskujejo slovensko šolo ter otroške vrtce in ki so dopolnili 5. leto.
Namen središča je tudi v poletnem času združevati slovensko mladino in ji nuditi možnost rekreacije in kreativnosti pod strokovnim vodstvom na športnem, jezikovnem, kulturnem in drugih področjih.
Vpisujejo v dijaškem domu, tel. 83495, od 29. maja do 12. junija vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Vse informacije dobijo zainteresirani ob vpisu.
• V zvezi s prizadevanji za ustanovitev letoviščarske ustanove v Gorici bo v torek na goriškem županstvu sestanek o tem vprašanju. Sodelovali bodo predstavniki deželne vlade in goriške občine.
ZELENICA SREDI STANOVANJSKIH NASELIJ
Lojze Susič v Podturnu ■ zudnji in nujsturejši goriški cvetiičur
Upravlja vrtnarijo, ki jo je leta 1911 uredil njegov stric Miha Kocjančič
Alojz Susdč. Najstarejši in morda poslednji goriški vrtnar. Skoraj se mu bo nabralo sedem križev, kar pa je še bolj pomembno, za sabo ima nad pol stoletja neprekinjenega dela na vrtnariji, ki je bila še pred nekaj desetletji sredi nodtum-ških njiv, a .jo zdaj od vseh strani oklepajo hiše. «Z vrtnarijo sem začel zaradi strica. Vsega pa je pravzaprav kriva prva svetovna vojna, ker bi drugače prav gotovo izbral kak drug poklic*, mi je dejal pred dnevi, ko sem ga obiskal sredi dela. «Oče in mati sta umrla v begunstvu v Avstriji. Ostalo nas je pet otrok. Tri je vzel k sebi stric Miha Kocijančič, ki se .je z vrtnarstvom na svojo roko začel baviti že leta 1911, potem se je tega zahtevnega poklica izučil pri nekem drugem vrtnarju.* Medtem ko je urno in z veščo roko nasajal v podlago cepiče, iz katerih bodo prihodnjo pomlad pognali pisani cvetovi, mi je zaupal, kako se je
Slovensko poletno središče v dijaškem domu
V slovenskem dijaškem domu »Simon Gregorčič* v Ulici Montesanto 82 bo v času od 3. julija do 22. ju-
RiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiMiiMininMiHHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiitniiiiMiiiiiiiniiiiiimiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia*
GOSPODARSKO SODELOVANJE OB MU!
Dogovarjanje za sklenitev večletne pogodbe o skupni obrambi pred točo
ERSA že pripravila okviren nažrt, ki predvideva gradnjo opazovalne postaje in mrežo raketnih izstrelišč na italijanskem in jugoslovanskem ozemlju
Na področju znanstvenega in gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, oziroma med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo, je bil pred kratkim spet napravljen korak dalj?. Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) je stopila v stik z Meteorološkim zavodom Slovenije za sklenitev večletne pogodbe za skupno obrambo pred točo na obmejnem področju. Pobuda sicer ni nova, saj smo o tem pisali že pred letom dni, vendar velja zabeležiti, da je zdaj v stopnji izpeljave, oziroma stvarnega dogovarjanja. Področje, ki bi ga z obrambnim sistemom zaščitili obsega približno 250 tisoč hektarjev intenzivno obdelanih površin, v glavnem vinogradov in sadovnjakov. Na italijanskem ozemlju gre za pas od Hnrrrin*--do morja, na jugoslovanskem pa v glavnem za območje Goriških Brd in spodnje Vipavske doline.
Glede same izpeljave načrta naj navedemo, da bo prvo obdobje namenjeno raziskavam in zbiranju podatkov o pogostosti pojava in količini toče v posameznih krajih. Nekaj podatkov ima Ersa sicer že na razpolago, vendar niso popolni, ker se nanašajo le na nekatera ožja območja. Pogodba, ki jo bodo najbrž
MMMIMMIMIIIHIIIIIIIimtlltlllimilimimimMIMIIIIIMmttllllltlllllllllMIIIIIMIIMIimMMIIMIIHIlllflllllllllMtl
VČERAJ DOPOLDNE V GORICI
Koristno srečanje dijakov šol «1. Trinko» in «G. Pascoli»
Krmimki in goriški dijaki so izvedli skupni kulturni program in tekmovali v raznih športnih disciplinah
Srečanja med dijaki so vedno koristna. To smo poudarili ob nedavnem srečanju DOSP med dijaki slovenskih višjih srednjih šol z obeh strani državne meje, to smo poudarjali ko je prišlo do prijateljskih srečanj med učenci raznih slovenskih in tudi italijanskih osnovnih šol, to poudarjamo tudi ob včerajšnjem srečanju med dijaki slovenske nižje srednje šole »Ivan Trinko* iz Gorice in italijanske nižje srednje šole »Giovanni' Pascoli* iz Krmina,
Srečanje je bilo včeraj dopoldne v Ul. Alviano. Podobno srečanje je že bilo pred dvema letoma v Krmi-nu. Na srečanju je bilo zbranih nekaj sto dijakov, ki so sodelovali tako v kulturnem programu kot v športnih srečanjih.
V kulturnem programu sta sodelovala dijaška pevska zbora obeh šol. Krminčani so zapeli furlanske pesmi, naši dijaki pa nekaj slovenskih in tudj eno furlansko pesem. Vse prisotne profesorje in dijake sta pozdravila ravnatelja prof. R. Simčič - Lojkova in prof. G. Morsan. Slovenska dijakinja iz Krmina, ki obiskuje krminsko šolo, je zatem goriške slovenske sovrstnike pozdravila v imenu vseh krminskih otrok v slovenskem jeziku, goriški dijak pa je goste pozdravil v slovenščini in italijanščini. Na sporedu so bile tudi lekatere deklamacije (slovensko povest Gustava Januša «Le furmie* prevedeno od Franca De Gironcoli-
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Iklicuje v nedeljo, 4. junija '8, ob 8.30 v prvem in ob 9.
v drugem sklicu, v Avdito-u v Gorici, Ul. Roma 20
22. redni občni zbor
DNEVNI RED • Otvoritev
Izvolitev volilne komisije in verifikacijske komisije Poročila Razprava
Volitve novega odbora Sklepi
Razno	Predsedstvo
ja v furlanščino je prebral neki kr-minski dijak), nastop skupine flavtistov iz Krmina in zborna deklamacija Župančičevih pesmi.
Zatem so se profesorji obeh šol sestali na prijateljski pomenek v profesorski zbornici. Tu je bil prisoten tudi šolski skrbnik dr. Camillo Im-briani.
Na vrsti so bila zatem še športna srečanja v košarki dečkov, v odbojki dečkov in deklic, in tekmi med dvema ognjema. Risarji so sodelovali tudi v slikarskem ex tempore. Slike dijakov obeh šol bodo razstavljene v prihodnjih dneh najprej na šoli »Ivan Trinko*, zatem pa v kr-minski šoli «G. Pascoli*.
že v kratkem podpisali in ki naj bi veljala najmanj za obdobje petih let, predvideva izvedbo obrambnega načrta v dveh stopnjah. Prvo leto bi v glavnem zbirali podatke, ki bi jih naslednja leta uporabili pri aktivni obrambi.
Kaj pa tehnična izpeljava? Okvirni načrt predvideva postavitev opazovalne postaje na visokem hribu (najbrž nad Brdi), kj bo opremljena z radarjem in drugimi potrebnimi inštrumenti ter povezana z elektronskim računalnikom ter meteorološkimi postajami na letališčih na ožjem območju. Vsi podatki se bodo zbirali v računalniku, k j bo določil kraj in obseg ledenih oblakov. Iz opazovalne postaje bodo dajali ukaze za aktiviranje posameznih izstrelišč. Na celotnem področju- jih bo okrog 120, od tega polovico na italijanskem, polovico pa na jugoslovanskem ozemlju. Z izstrelišč hoflo ledene oblake usmerjali eno in dvostopenjske nosilne rakete, kj bodo na cilju eksplodirale pri tem pa razpršile večjo ali manišo količino srebrnega jodida. Gre torej za obrambni način pred točo, ki ga v Sovjetski zvezi uporabljajo že vrsto let, v SR Sloveniji pa uspešno preizkušajo od leta 1971.
Izvedba takega obrambnega sistema, nakup inštrumentov, gradnje postaje ter kasnejše upravljanje bo nedvomno zahtevalo veliko denarnih sredstev. Zaenkrat ni točnih podatkov, kdo in v kolikšni meri bo nosil stroške. Najbrž se bodo odločili, da bo 50 odstotkov v breme ERSE in konzorcija zainteresiranih krajevnih uprav, 50 odstotkov pa bodo krile zadruge, ki delujejo na jugoslovanskem obmejnem področju.
Vodstvo aktivne obrambe proti toči bodo zaupali Meteorološkemu zavodu Slovenije, medtem ko bodo raziskave in poskuse usmerjali v posebnem ravnateljstvu italijanskega ministrstva za kmetijstvo. Posebej velja poudariti, da je zaradi zemljepisne lege področia nemogoče urediti učinkovito obrambo pred točo brez sodelovanja obeh obmejnih dežel.
Nič več 'pogrebov ob praznikih v Doberdobu
Doberdobska občinska uprava obvešča prebivalstvo, da so uredili urnik pogrebov na področju dober -dobske občine, upoštevajoč 153. člen občinskega
zakona. Pogrebi so ob praznikih prepovedani z izjemo nujnih primerov, to le zaradi higienskih potreb, ki jih, določi obeinsk' zdravnik. V primeru dveh zaporednih prazničnih dni so pogrebi dovoljeni le med 8. in 12. uro in da je o tem obveščeno županstvo. V razdobju od 1. a-prila d) 30. septembra se morajo pogrebni obredi zaključiti do 18.30, v jesenskem in zimskem času pa do 16. ure.
Nadaljnjih 8,5 milijarde za obmejno postajo
Deželni odbor je v teh dneh odobril finančni izdatek za gradnjo .dr*-, gega in tretjega dela obmejnega postajališča Štandrež - Vrtojba v vrednosti' .osen) in pol milijarde UhTSfcTpi no je, da zelo pospešeno potekajo s' dela prve trase. Z denarjem, ki so ga dali na razpolago v teh dneh bo moč finansirati cestna dela, greznice, zelenice, skladišča s frižide-rji, samopostrežno restavracijo, telefonsko in električno centralo in javne tehtnice. V kratkem bodo razpisali dražbo za ta dela.
sprva nameraval zaposliti na goriškem županstvu, a ga je stric, ki m imel otrok le pregovoril, da je ostal na tistem hektarju rodovitne podtumške zemlje, kjer so se iz leta v leto večale pokrite grede. «Kaj boš iskal dela drugje, ko ga doma ne manjka*, je govoril stric. Tako je bilo pred dobrimi petdesetimi leti. Zdaj je nekoliko drugače, kajti Lojzetovi otroci so se zemlji izneverili, čeprav so na njej zrastli. Sin si je poiskal delo v trgovini, hči je napravila višjo šolo. Kdo ve, če se bosta morda premislila?
»Vrtnarstvo je danes donosno, bolj kakor kdajkoli poprej. Delati je pač treba*, nam .je dejal Lojze in mi s ponosom pokazal ‘ večjo toplo gredo, kjer poleg najrazličnejšega cvetja goji lepe limone, za prodajo in tudi za domačo rabo. Posebnih vrtnarskih šol ni delal.
Pravi da ni bilo časa pa tudi mož nosti ne. Najboljši učitelj, da mu je bil stric Miha, pozneje pa vsakodnevna praksa, kajti navade in zahteve kupcev pa splošne razmere so se v letih po drugi svetovni vojni zelo spremenile.
»Včasih so goriški vrtnarji pridelovali zgodnje cvetje v glavnem za izvoz na Dunaj in druga mesta. Vrtnice in dišeče vijolice. Tega so gojili največ. Tako je bilo še ko sem jaz začel pomagati stricu. Potem se je marsikaj spremenilo. Danes prodajamo vse na domačem trgu. Žena je vsak dan «na pla-cu». Brez tega ni mogoče.*
Spremenila sc JajahafaJp spre menile so se živl.ieniRKč navade ljudi. V zgornjem koncu Ulice Ci
riani je bilo prv^ČtA po prvi svetovni vojni le pet ali šest hiš, vse naokoli pa polja. Zdaj so rodovitno zemljo prekrili s cementom. Pravijo, da se mesto pač mora nekam širiti!
Spreminja pa se tudi okus ljudi. Včasih je bilo veliko popraševanja po preprostem in cenenem cvetju. Zdaj je obratno. Bolj je drago, bolj
V Gorici umrl Anton Mervič
V SOBOTO BO SVEČANA OTVORITEV
166 RAZLIČNIH VRST VINA NA RAZSTAVI V GRADIŠČU
Vzorci slovenskih vinogradnikov - Prvič prisotni tudi vinogradniki s Tržaškega
Kot smo že napovedali, bodo v Gradišču prihodnjo soboto otvorili 13. deželno razstavo tipičnih vin. Strokovnjaki so pred nekaj dnevi dokončno ocenili vina, ki so jih na to razstavo poslali vinogradniki iz vseh krajev naše dežele. Mnogi med njimi so dobili priznanja na tej razstavi že v prejšnjih letih in ne smatrajo koristno sodelovati vsako leto na isti razstavi. Sodelujejo pa na drugih razstavah. Nekater pa razstavljanja niti ne potrebujejo, ker so se že precej uveljavili.
Letos so vinogradniki poslali na to razstavo 309 vrst vina. Strokovnjaki menijo, r’ ■ .je letošnja razsta va od vseh dosedanjih najbolj popolna. Ocenjevalcem so bila poslana vina tokaj, verduzzo, rebula, malvazija, traminec, francoski kabernet, sauvignon, ramandolo, beli pinot, sivi in črni pinot, picolit in še istrska malvazija, cvet merlota in roza. merlot ter tazzelenghe in še
nekaj drugih. Prvič so letos prišli na to razstavo tudi nekateri vinogradniki iz tržaške pokrajine.
Od že omenjenega števila 309 poslanih vrst vina so jih ocenjevalci sprejeli 166. Niso sprejeli šest od skupnega števila 61 prijavljenih vinogradnikov.
Med sprejetimi so torej vinograd niki iz vseh krajev naše dežele. Med temi tudi nekateri Slovenci. To so Bužinel iz Krmina (sivi pinot 77, muller turgau 77, traminec 77), Zo ran Parovel iz Doline (istrska malvazija in mertot 77), Emil Sfiligoj z Oslavja'(sivi pinot in rebula 1977), Ciril Sirk iz Krmina, (tokajec, beli in sivi pinot 77). Poleg teh velja o-meniti še vina zadružne kleti iz Krmina, ter posestva Formentini iz Števerjana. Poleg številnih znanih in manj znanih posameznikov so bi la na razstavo sprejeta tudi vina nekaterih zadružnih kleti.
Nezadržno se spreminja podoba stare Gorice, drug za drugim izginjajo stari znanci. V ponedeljek je v bolnišnici S. Giusto umrl v 86. letu znani goriški trgovec Anton Mervič, znan našim ljudem z Vipavskega, in pokrajinskega K™« !in iz Brd Skoraj pol stoletja J	je v Rastelu vodil znano mirodilm-
co (Diana), ki sta jo skupaj z ženo, Marijo Kozmanovo, odprla kmalu po prvi svetovni vojni. Starejši ljudje, tisti, ki so ga dobro poznali še v časih, ko je stregel za trgovskim pultom, vedo povedati, da je bil Mervio res trgovec v pravem pomenu besede in da je svoj poklic v celoti obvladal. Ni mu šlo, da bi samo čimveč prodal, ampak je našim ljudem znal tudi primerno svetovati v najrazličnejših zadevah. Kemičnih in drugih sredstev za potrebe kmetijstva in gospodinjstva takrat še ni bilo v tolikšni izbiri, kakor jih imamo danes, zato je bil poklic trgovca vel" bolj zahteven. Merviceva drogerija je bila v času med obema vojnama prav gotovo najbolj znana tovrstna trgovina v Gorici. Na nekaterih področjih je bil Mervič celo konkurent znane Rustjeve trgovine na Travniku.
Tolikšen uspeh je nedvomno dosegel zaradi naravne nadarjenosti in smisla za "oklic, saj fant, ki se je rodil v Ozeljanu in ki se je sorazmerno mlad zapisal trgovskemu poklicu, ni ;mel posebnih šol. Kljub temu, da je največ skrbi namenjal trgovini v Raštelu, pa je še zmeraj našel dovolj časa za osebne konjičke. S posebno vnemo je zbiral podatke o bojih v prvi svetovni vojni, ki jih je podoživljal neposredno, saj je bil sprva na kraški fronti, pozneje pa na Piavi, in v pretežno slovenskih oddelkih, ki so se uprli pred koncem vojne. V stalnih stikih je bil z Ivom Matičičem, bojnim to-
varišem iz Ljubljane, avtorjem znane knjige »V plamenih prve svetovne vojne* in mu tudi pomagal pri zbiranju gradiva zanjo. Bil je velik prijatelj s pokojnim dr. Mermoljo in velikokrat sta skupaj obujala spomine na tiste davne čase.
Nekaj prostega časa je Mervič posvetil .tudi zeleni bratovščini. Ve liko let je bil član lovske družine v Štandrežu.
Z njegovo smrtjo je spet izginil značilen delček stare, slovfenske Gorice. Zapustil je ženo Marijo in hčerki Darinko in Maro, ki jim izrekamo naše iskreno sožalje.
Od jutri spet reden pouk v Števerjanu
Od jutri dalje bo v števerjanski osnovni šoli in otroškem vrtcu spet reden pouk. Zdravstvene oblasti so v teh dneh poskrbele za temeljito razkuži te v prostorov, vse otroke pa so pregledali in ugotovili, da ni no vih primerov virusnega obolenja jeter, razen treh, ki so jih ugotovili že prejšnje dni.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in nonnči hn v Gorici dežurna lekarna S. Giusto. Korzo Italia 244, tel. 83538.
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA ZAVODA INAM ZA DANES
Območje Gorice, števerjana in Sovodenj: dr. Michele Campione, Ul. Faiti 7. tel. 5460, Gorica.
Za območje Doberdoba in Ronk: dr. G. Pel la. Drevored Serenissima, Ronke, tel. 77095.
m

POKLICNI FOTO STUDIO ASSIRELLI G O Rl C A
Ul. S. Giovanni 9 - Tel. 2929 (blizu Kulturnega doma v gradnji)
♦	slikanje razvijanje prodaja
♦	za vsak razviti film brezplačno ena povečava v barvah
ljudje kupujejo. Torej krize v vrtnarstvu zaenkrat ni.
Pred leti, ko so javni upravitelji drugače gledali na vrtnarstvo in kmetijstvo nasploh, so se pri Lojzetu zglasili strokovnjaki in mu ponudili denarno pomoč za sodobno ureditev vrtnarije. «Zdaj mi je žal, saj bi bilo veliko manj dela, a kaj ko človek večkrat vse stvari ocenjuje preskromno*. «
Bo vrtnarija s sedemdesetletno tradicijo čez nekaj let, ko bodo Lojzetu pošle moči, propadla?
Javna razprava KPI o vprašanjih Štandrcža
Jutri, 22. maja, ob 20.30 bo v kulturnem domu »Andreja Budala* v štandrežu javna razprava na temo «KPI in nova in stara vprašanja Štandreža*. Govorila bosta Nereo Battello, načelnik svetovalske skupine v občinskem svetu in Roberto Busolini, načelnik komisije za urbanistiko. Razpravo prireja sekcija KPI Štandrež.
Spominska svečanost v goriških Brdih
Ob 34. obletnici tragičnih dogodkov pri Peternelu v goriških Brdih, bo danes ob 13. uri spominska svečanost pri obeležju, ki spominja na 22 nedolžnih žrtev, ki so jih zverinsko pobili Nemci in njihovi italijanski borci z obeh strani meje. Ob tej priložnosti bo mejni prehod na Ple-šivem odprt do 24. ure.
V dvorani goriške trgovinske zbornice bo danes zjutraj redni letni občni zbor konzorcija za zaščito tipičnih briških vin. Na njem bodo prebrali razna poročila, zatem bodo sledile še diskusije in izvolitev bodočih odbornikov.
Kino
Gorica
VERDI 15.15—22.00 «Morte di una ca-rogna*. A. Delon in O. Muti.
CORSO 15.30- 22.00 «Telefon». C. Bronson, L. Remick. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.20-22.00 «A1 di la del bene e del male*. D. Sanda in E. Josephson. Prepovedan mla dini pod 18. letom., ,.
CENTRALE 15.00-22.00 «11 bandito e la madama*. ,
VITTORIA 15.00 — 22.00 »Disposta a tutto*. E. Giorgi in B. Fehmiu. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Iršič
PRINCIPE 14.30-22.00 «11 tesor0 di Matecumbe*.
EXCELSIOR 14.30-22.00 »Ritratto di borghesia in nero*.
Nora Gorica in okolicu
SOČA «Bivši prijatelj Kid», ameriški film ob 16., IB. in 20. uri.
SVOBODA «Gattevay», ameriški film ob 16., 18. in 20. uri.
DESKLE «Marco Polo*, angleški film ob 17.00 in 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Eliza Togut, Fran-cesca Del Medico, Serena Capri. Gabriele Gorjan, Andrea Igor Di Capua. Barbara Favero.
UMRLI SO: 74-letna upokojenka Scolastica Marcosig vd. Nadaja, 77-letni upokojenec Giuseppe Bresciani, 72-letna upokojenka Lucia Vebini, R8 letna upokojenka Alojzija Plesničar vd. Nanut, 89 letna gospodinja Santa Bortoluzzi.
POROKE: Zidai Adriano Trobiš in gospodinja Luisa Paola Bini, bančni uradnik Bruno Prete in zdravnica Alessandra Benettoni, železničar Armando Grandi in babica Elida Busatta. šofer Luciano Bracco in uradnica Annarita Romano, obrtnik Silvio Corbatto in uradnica Patrizia Bandelli, delavec Fla-vio Ungaro in prodajalka Marina Cingerli, elektrotehnik Angelo Čara beni in trgovska pomočnica Daniela Ziani.
OKLICI: kurjač Gianfranco Ver-ban in delavka Alida Zeffer, trgovski pomočnik Adriano Palumbo in trgovska pomočnica Patrizia Simo ne, zidar Mario Giovannj Andreos in bolničarka Mariella Lovi si, uradnik Domenico Zuliani in trgovska pomočnica Gabriella Klaniscek.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti 52. tel. 72701.
Izleti
Društvo siuvenskili upokojencev v Italiji prireja v četrtek, 1. junija t.l., družabni izlet v Kamnik in v Domžale, kjer bo srečanje s tamkajšnjimi upokojenci. Za goriške člane vpisovanje od torka, 23. t.m., do četrtka, 25. t.m., od 9. do 12. ure, v Ul. Malta 2.
Razna obvestila
Upravni odbor Slovenskega planin sitega društva v Gorici prosi člane, ki so prejeli na posodo smučarsko tekaško opremo, naj jo čimprej vrnejo zaradi inventure.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v ^ vi Gorici, jutri, 22. maja * IL* Novak Novak: Gugalnik. Abor>n“o^ predstava za dijaški abonma . f Predstava bo v veliki dvorani r Novi Gorici, Soška 1.
Ob 25. obletnici smrti drage daruje Marija Žvanut 10.000 1“ Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Kart* fovke, daruje Cvetka Dom01 ^ lir za prosvetno društvo Naš P
SAM
Cesta GORICA • TRST tel. 83-873
(nasproti letaliSia)
i	--------------Sovodnje - Gorica
SOCIETA ARREDAMENTI METALLICI
—	IZDELAVA KOVINSKE IN LESENE OPREME ZA URA0E-TRGOVINE, GOSTIŠČA
—	RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA
—	SESTAVLJIVE POLICE
Priznano mednarodno avloprcvozniško podjetje
LA GORIZIANA
GORICA - UL Duca D’Aosta 180 - tel. 28-45 - GORIC*
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
AUTO SACCHETTI
servis za
J&uču
VOLKSWAGEN
PDRSCH0
GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069
Avtomobilske dobave — Delavnica — Oprema In potrebi
URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure
Lr>
3
GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032
EKNOMEC
b TT.
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
AGR0MARKET
IMPORT - EXPORT
GORICA, Ul. Favetti 5 - tel. 27-41
Izkl učni zastopnik traktorjev ZETOR od 52 do 120 KS ,jj
težki in kvalitet: i v najsodobn®!
tehnični izvedbi po zelo konkurenčnih cenah.
Prodajamo tudi vse ostale kmatijske stroje.
TVRDKA
LESTAN NICOL0
GORICA — Ul. Garzarolli 105 — Tel. 81-8°1
Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHA^ LORENZ, NORD MENDE, LOEVVE OPTA.
V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNU^*' BLAUPUNKT,.SIEMENS itd.
Specializirana trgovina za HI F1 naprave: YAMAHA, SANYO, MARANTZ, AR, ADC, 4UGUSTA, CORAL, KOSS NA0, THOKENS, VV1NTEC, RK V AL.
Vse v najsodobnejših tehničnih Izvedbah in po najkonkureO* nejših cenah.
KMEČKA BANKA
USTAN0VUENA LETA 1909
GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207
TELEX 46412 AGRI BANK
VSI BANČNI USLUGI ■ MENJALNICA
O
s s
Pevski zbori ki bodo nastopili danes v Doberdobu
DANES V LJUDSKEM VRTU V DOBERDOBU
OB NOVIH PRIJEMIH DRUŠTVENEGA DELOVANJA
Mešani pevski zbor »SVOBODA 11» Trbovlje. Deluje od leta 1953
Moški zbor »FRANCE ZGONIK* iz Branika. Deluje že 17 let
Mešani zbor »SVOBODA* iz Pridvora pri Kopru. Dejavnost zbora v tem kraju sega 80 let nazaj, sedanji zbor deluje od leta 1976
Mešani zbor »PRIMOREC* Iz Trebi}. Ustanovili so ga leta 1898, od osvoboditve deluje brez zastojev
Moški zbor »VESNA* iz Križa pri Trstu, ustanovljen je bil leta 1949
^6f kot 10 let plodnega sodelovanja kulturnih skupin iz Slovenije in zamejstva
l ^rn'sel o reviji pevskih skupin *0/enije in Koroške ter naše-^ je začela snovati yeč kot desetimi leti. Spr-bili to le medsebojni stiki 5v^.h zborov Vesna iz Križa in ■tktn^8 ^ 17 Trbovelj. Bivši di-liah°r delavsk* univerze v Trbovci 'n neutrudljivi predsednik c avskeg,. prosvetnega društva o ^ . a B Stane Šuštar je misel medsebojnem izmenjavajo . kulturnih srečanj raznesel v tem Vetrova in tako postavil prve to . b°dočim prireditvam, ime-5 an'ni »Pesem ne pozna meja*. $v jjj^o se prvi stiki društev DPD
aa D iz Trbovelj, mešanega b VskeKa zbora France Zgonik iz jetika, Pd Vesna iz Križa, PD ^»orec iz Trebč in PD Jezero iz
PROGRAM
današnjega
PRAZNIKA
Ob 17. uri:
sPrevod nastopajočih j^orov in godbe na pi-«Kras» po vaških u'icah; položitev venca Pfed spomenik padlim;
°b 18. uri:
^oncert pevskih zborov 'n Pozdravni govori.
p° koncertu ples.
^ečer bo predvajanje Parvnih diapozitivov na feirio «Kras, Doberdob,
lszero».
^ rdoba. Kasneje se je pridružil tj ^anj pevski zbor iz Pridvo-j„ dr’ Kopru. Težki pogoji in ne-okoliščine
^ajo ŠOl
fiiho'
lfoške
s katerimi se naši rojaki iz avstrijske pa so botrovali, da so v’ Predstavniki sodelovali na l ' Srečanjih samo enkrat in to 1 v Trbovljah.
^redsednik odbora, ki ureja po-Jjj Sre^anj, Stane Šuštar je na ^ njem srečanju lani v Trbovljah tjtj ’ da je »namen revije pove-Sl0v ^vske zbore iz zamejstva in ®a*je, širiti našo lepo pesem rojaki v zamejstvu in pri Jt^ .ter sodelovati z društvi iz tooj*' Koroške in Slovenije na lih l°^u vokalne glasbe in ostala kulturnih dejavnosti. S staini-dki in izmenjavami gostovanj, H-. an° z revijo «Pesem ne pozna jiv,J'U' opravljamo kulturno poslan-jj 'n utrjujemo prijateljske ve-^ Slovenci v Italiji in na Ko-
V	kem, pa tudi med društvi v SIo-*han- ^ako 'ma revija poseben
Cai. da kultura ne pozna meja*, Vključil Stane Šuštar.
V	[|v° -srečanje je bilo leta 1968 L uliku, drugo leta 1970 v Tr-.vlJah,
!,sl«dni
je
je kulturni program slonel p. nastopih pevskih zborov posa-
n*h društev.
Ob j
bjtd oanašnjem srečanju v Do--• se bo marsikateri pevec tjn volje spomnil minulih sre-IbtM istega iz Trbovelj, ko so SvjJv°Valni člani društva DPD k>va°?a ^ odstopili lastne postelje daijflSem bratskih društev iz od-Kfjj ega zamejstva. Ali onega v li VU’ ko so se vsi pevci zbra-kjftj Veži Kulturnega doma ob S| 2aPskem golažu in prepevali
Bra
»Ovil
lJlah- tretje leta 1976 v Križu, cdr>je leto v Trbovljah, danes na vrsti Doberdob. V glav-
"'"'iiin
l,>M||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|llllll
narodne in borbene pesmi pozno v noč. Seveda ne gre pozabiti še in še takih srečanj, katerih zadnja vez (do prihodnjega leta seveda) bo sklenjena danes v Doberdobu. Prav tako so lepi in prijetni spomini, ko ob sklenitvi vsakega srečanja zapojo zbori skupaj udarne partizanske pesmi v slavo najlepših časov slovenske zgodovine — to je narodnoosvobodilne borbe, ali pa skupen sprevod do spomenika padlim, kjer se v imenu vseh društev položi venec in zapoje ža-lostinka padlim v spomin.
Ob vsakem srečanju se prireditelji tudi zberejo na sestanku, kjer se dogovorijo o bodočem delu in si izmenjajo izkušnje na katerih sj vsako društvo zase gradi že desetletja lastno kulturno rast.
Prosvetarji samj vedo povedati, koliko truda je treba, da se izpelje tako zahtevna manifestacija, kot je ta, ki bo danes v Doberdobu. Še ni dovolj dobro vino, klobase
in dve zali dekleti v narodni noši ob vhodu na veselični prostor. Treba je premostiti nešteto ovir, kot so razna dovoljenja pri oblasteh, urediti veselični prostor, izračunati do natančnosti in kupiti potrebno blago za oskrbo občinstva ter večna skrb, če bo lepo ali deževno.
Letošnje srečanje v Doberdobu so odprli v petek, kjer so pokazali občinstvu svoje sposobnosti lokostrelci in igralci kart. Sinoči je z uspehom nastopila šaleška folklorna skupina iz Velenja. Danes je na sporedu še najpomembnejše. Naj povemo še, da bo na slavju sodelovala tudi domača godba na pihala «Kras», plesnj ansambel Pomlad pa bo poskrbel, da ne bo zvestim plesalcem dolgčas.
Torej bo petja, glasbe in razvedrila na pretek za vse. Pridite; ne bo vam žal.
JANKO GERGOLET
pevec PD «Jezero»
V vasi deluje veliko društev, ki skrbe za udejstvovanja na različnih področjih - I združenimi silami je mogoče sedanje delovanje še izboljšati
Dvesto devet člankov, obvestil, novic in raznih vesti, ki jih je Primorski dnevnik objavil v zadnjem letu o Doberdobu, nam potrjuje analizo predstavnikov PD ^Jezero» na zadnjem posvetu s SKGZ. Res, da niso vsa časnikarska poročanja enakovredna in pomembna, toda že samo število člankov lahko tudi nekaj pove. Nam recimo potrdi splošno mnenje do-berdobskih prosvetnih in drugih delavcev, da je naša vas še vedno dobro utrjena in oborožena «postojanka» na zahodnem robu slovenstva. Tudi številna in na novo nastala društva ter organizacije v naši občini bi nas morala še utrditi v optimizmu. Prav tako bi nas morala navdajati z optimizmom razna in v zadnjih časih vedno bolj številna sodelovanja občinske uprave z vaškimi organizacijami, skupne proslave, skupna gostovanja, skupni nastopi pri narodnostnem prebujanju Slovencev
v Laškem in še mnogo drugega bolj ali manj «skupnega».
Prosvetno društvo je s svojo — in ne samo deklarativno — prisotnostjo podpiralo enotne nastope z vsemi vaškimi organizacijami, skupinami in z občinsko upravo. Prosvetno društvo pa je dajalo vsakokrat in brezpogojno na razpolago svoje prostore, sredstva in umsko ter fizično pomoč pri ohranjevanju in krepitvi tako narodnostnega kot družbenega napredka. V tem smislu je bila in je prisotnost našega društva stalna in plodna, pa čeprav so bili njegovi sadovi večkrat brez «prosvetne» etikete. Toda, kaj je prosveta? Kaj prosvetno društvo?
Če je «prosveta» pojem, ki obsega izobraževanje, vzgojo in širjenje znanja, potem moramo resno premisliti na možnost njene zamenjave in preimenovati prosvetna društva v recimo «razvedrilna • športna - mladinska - zborovska \
nilllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllllllinilMIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllMlllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIHiaillllllfllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlliiiiiiiMiiUBuilllllllllMllllllllllllllllllllltlMIIIIIIIIIIMIIIIIMIll
NA NAJBOLJ ZAHODNEM OBRONKU NAŠEGA KRASA
Med najbolj rassežnimi občinami na Goriškem je prav doberdobska
Kmetijski obraz občine se je skoro izgubil - Skupna prizadevanja za ohranitev stikov s Slovenci na Laškem
Doberdobska občina je po obsegu ena največjih v goriški pokrajini, točneje s svojim; skoraj 27 km2 je na petem mestu. Točen datum nastanka občine ni poznan, kajti
in majhne obrtniške delavnice, ki pravkar nastajajo. Večina je zaposlena na Tržiškem v ladjedelnici in drugih industrijskih obratih. Nekdanji pristno kmetijski obraz
med vojno je bila občinska stav- j občine se je popolnoma izgubil, i
ba požgana in vsi dokumenti iz arhiva so bili uničeni. Vsekakor kaže, da je tudi ena najstarejših v goriškj pokrajini.
Večina prebivalcev od skupnih 1400 živi v Doberdobu, ostali so pa naseljeni po zaselkih v Dolu, v Jamljah in na Poljanah. Skoraj absolutna VPČIflh’ prebivalcev je slovenska, čeprav je v zadnjih časih nekaj primerkov priseljevanja Italijanov v občino. Ta pojav ne predstavlja za sedaj nobene nevarnosti za asimilacijo vasi, kajti tudi sožitje med Slovenci in Italijani v občini je v vseh pogledih korektno, tako da se občani italijanske narodnosti skušajo vključevati v vaško življenje in včasih tudi sami terjajo pobude v tem smislu. Občinska uprava je letos organizirala v okviru pošol-skega pouka tečaj slovenščine za italijanske osnovnošolce, katerega so se udeležili vsi učenci brez izjeme in starši sami so s pobudo izredno zadovoljni.
Poleg ravnokar omenjene sekcije italijanske osnovne šole, katero obiskuje 23 učencev iz pristno italijanskih ali tudi mešanih zakonov, ie v Doberdobu seveda slovenska osnovna šola, ki je bila lani poimenovana po znanem slovenskem pisatelju Prežihovem Vorancu in v katero hodi 73 učencev. Osnovni Soli sta še v Dolu (na Palkišču) in v Jamljah, kjer je skupaj 23 učencev. V dveh sekcijah slovenskega otroškega vrtca v Doberdobu je 60 učencev, to je maksimalno dopustno število, tako da bo morala občinska uprava misliti na eventuelno tretjo sekcijo.
Nižje srednje in višje šole obiskujejo doberdobski dijaki v Gorici, vendar je uprava že lani začela z akcijo za dograditev slovenske nižje srednje šole v Doberdobu samem.
Socialno - gospodarska struktura občine ni kdove kaj raznolika. Industrijskih obratov v občini ni, razen kamnoloma v Dolu, kjer je zaposlenih približno 40 delavcev.
Kmete, ki jih še lahko tako imenujemo, se da prešteti na prste ene same roke. Vsekakor se občani po običajnem delu še vedno bavijo z vrtnarstvom ali vinogradništvom, kolikor jim pač dopuščata čas in kraška zemlja.
Doberdobska občina je tesno povezana s tržiškimi italijanskimi občinami v raznih konzorcijih. Današnja družbena struktura namreč ne dopušča, da bi ena sama majhna občina nudila svojim prebivalcem vse usluge v optimalni meri. S tržiškimi je doberdobska občina povezana celo v kulturnem konzorciju in to predvsem zaradi tega, ker živi na Laškem še veliko Slovencev, ki so bili v zadnjih letih precej prepuščeni sami sebi. S pomočjo doberdobskih prosvetnih, športnih in ostalih društev bo občina skušala krepiti narodno zavest pri Slovencih na Laškem ter jim pomagati, tako da bodo lahko prišli do tistih elementarnih dosežkov, kj so za obstoj in razvoj manjšine nujno potrebni.
V Doberdobu je tudi prosvetno, športno in rekreacijsko delo zelo živahno, četudi bi bilo s smotrnejšo in bolj enotno politiko lahko učinkovitejše. S sklicevanjem sestankov, posvetov in organiziranjem enotnih manifestacij, skuša uprava bolje uveljaviti to delo, upoštevajoč seveda pri tem dejstvo, da so vsa društva idejno in operativno popolnoma samostojna.
Ne moremo mimo tega, da bi ne omenili velikega doprinosa, ki ga je doberdobska občina dala v NOB. Od Dola, preko Poljan do Jamelj, stojijo spomeniki in obeležja, ki nas spominjajo na 79 žrtev, ki jih je občina darovala v borbi proti nacifašizmu. Iz vrednot ,ki so izšle iz te borbe, Dober-dobci še vedno črpajo navdiha za svoje vsakdanje življenje in to tudj izpričujejo ob vsaki priložnosti.
MARIO LAVRENČIČ podžupan občine Doberdob
'K
Nevsakdanja slika Doberdoba iz ptičje perspektive
fotografska .. .». Ker pa so nošo društva vse to in še mnogo drugega (pa tudi zato, ker se pomen besed s časom spreminja, a kljub temu ohranja svojo — čeprav zbledelo — barvo), imenujemo jih še «prosvetna» in ne pozabimo, da so prestala svoj ognjeni krst v narodnoosvobodilni borbi. Spomnimo se tudi, da so prosvetna društva, in «Jezero» med njimi, ohranjevala, krepila in po svojih močeh presnavljala demokratične in laične vrednote narodnoosvobodilne borbe v kulturnem življenju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Že samo zaradi nadaljevanja teh tradicij bi moralo biti prosvetno društvo v središču družbenega delovanja na vasi, ki ga je res mnogo, a ki mu prevečkrat manjkajo jasne smernice in smotrno u-sklajevanje. Prosvetno društvo «Jezero» bi moralo biti vezni člen med vaškimi društvi »n organizacijami in središče skupnega načrtovanja ter kritičnega preverjanja vsakršnega dela. Vsak član vaških organizacij bi moral biti istočasno član prosvetnega društva, kajti vsako družbeno delovanje je tudi prosvetno delovanje. Ne mislim predlagati nobene kršitve avtonomije vaških organizacij, le da se ta ne sprevrže v individualistično zapiranje v ozek krog katere koli vrste.
Vprašanje zase je sodelovanje s katoliškimi organizacijami, ki ga ne ovirajo samo politična razhajanja, ampak največkrat podedovani predsodki. O tem je potrebno razmišljati.
Nihče ne more govoriti v imenu vseh in za vse. še posebno ne, ko govori o kulturnih, zgodomn-skih in političnih vrednotah. Kdor ponori, pa misli, da ga bodo razumeli njegovi somišljeniki ali vsaj tisti, k{ so prepričani, da nekritičnost in molčečnost zavirata izboljšanje stanja. Ako zmanjkajo ti osnovni občilni pogoji, je treba menjati register ali molčati. Mislim, da je v Doberdobu potrebno in možno govoriti o prosvetnem društvu, prosvetnem delovanju in o delovanju na vasi, ker je potrebno in možna ^sedanje-'sta* > nje še izboljšati z združenimi silami.
Široko soddloVdnje vaških organizacij na današnjem prazniku moramo zabeležiti s posebnim zadovoljstvom, ker pomeni pozitiven premik v prosvetnem delovanju in zavestno pripadnost vseh sodelavcev prosvetnemu društvu. Zato je potrebno, da o vlogi prosvetnega društva resneje razmišljamo.
KARLO ČERNIČ tajnik PD »Jezero*
IIIIIIIIMIIIIIIIIIIimilllltlllfirilllllllllllllllllllllllllMIIIIllllllMIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllluiiiniiiiiiiiiiMiiiu
KULTURA JE BILA IN JE PODLAGA NAŠEMU DELOVANJU
Prosvetno društvo: osnovna celica naših prizadevanj za razvoj slovenstva
Državne meje so za nas Slove me most prijateljstva in ne vzrok sovraštva ■ Kulturno osveščanje je podlaga vsakemu drugemu delu med našo narodnostno skupnostjo
C|jV®aska osnovna šola v * “i je napisal roman iz vojnih dni »Doberdob*. Na šolskem dvorišču
Doberdobu je poimenovana po pisatelju Lovru Kuharju - Prežihovem Voran-
je postavljen Prežihov kip
Že od začetkov našega narodnostnega preporoda so prosvetna društva odigrala važno vlogo v našem nacionalnem osveščahju in bila podlaga ne le za ohranitev naše govorice marveč tudi za vsestranski razvoj naših slovenskih ljudi. Če ne bi bilo čitalnic ne bi bili imeli velikega razmaha slovenstva v Gorici in na Goriškem v letih pred prvo svetovno vojno in če ne bi bilo tega razmaha ne bi bili imeli vsestranskega odpora naših ljudi fašizmu v letih med dvema vojnama; brez teh ljudi nc bi bili imeli splošne vstaje našega ljudstva, ki se je izkazala s splošnim aktivnim sodelovanjem primorskih ljudi v partizanskem gibanju in brez narodnoosvobodilne borbe ne bi bili imeli niti povojnega razmaha naših prosvetnih, športnih, rekreacijskih društev, ne bi bili imčti naših samostojnih občin, naših šol, ohranitve nacionalne zavesti našega življa v današnjem zamejstvu.
Goriški Slovenci smo na svojo preteklost ponosni. Ponosni smo, ker smo se s kulturo in prosveto ne le ohranjevali marveč tudi razvijali in tako je tudi danes. Ko ne bi bili imeli v zadnjih tridesetih letih aktivno delujočih prosvetnih društev ne bi bilo danes takih srečanj, kot je to v Doberdobu. Ponosni smo na slavne ljudi naše preteklosti, na ljudi kot so Simon Gregorčič, Fran Erjavec, Andrej Gabršček, Henrik Tuma, Anton Gregorčič, France Bevk, Damir Feigel, Andrej Budal, Emil Komel, Vinko Vodopivec in na veliko, veliko drugih, ki so vsak i na svomm področju ustvarjali in širili naš jezik, nošo kulturo, naše gospodarstvo. Po
njihovi zaslugi in po zaslugi tisof čev drugih ljudi, ki so prirejali veselice, ljudske praznike, mitinge, koncerte, se je naš narod u-vrstil v krog kulturnih evropskih narodov. To je bilo tem bolj važno pri nas kjer smo bili pod pritiskom dveh tako imenovanih «zgodovinskih narodov», ki sta se prištevala med kulturne, vodilni ljudje teh dveh narodov pa so nas tlačili in hoteli tlačiti kot pripadnike manjvrednega, hlapčevskega naroda, ki ni spadal v krog «her-renvolkov*.
Zaradi tega tudi danes, ko so se razmere spremenile, ko dobesedno vdira v domačnost naših hiš tako močan medij obveščanja kot je televizija, ko smo zaradi boljših gospodarskih razmer postali bolj komodni, je prosvetno društvo v naših '-rajih osnovna celica nacionalne ohranitve Slovencev v zamejstvu. Čeprav so mnoge druge oblike udejstvovanja vabljivejie, moramo prosvetno društvo ne le ohraniti pri življenju marveč ga okrepiti in posodobiti. Dokaz za mlačnost, ki ima za posledico tudi manjši obisk naših otrok v slovenske šole, manjše branje slovenskih knjig, manjše gledanje slovenskih televizijskih oddaj, itd., je v tistih krajih kjer dolga leta ni bilo prosvetnega društva ali kjer je bilo to društvo v ozadju drugih organizacij, ki so delovale z večjim uspehom v istem kraju. Prosvetno društvo se mora torej ohraniti in razvijati v popolnem sodelovanju z drugimi organizacijami.
«Pesem ne pozna meja» je naslov današnjemu doberdobskemu prazniku. Slovenci meja nismo poznali nikdar ko je šlo za razvija-
nje našega jezika in naše kulture. Vedno smo bili razkropljeni v raznih državah in deželah, pa je bila naša kultura, pa je bil naš jezik tisto, kar nas je združevalo in kar nas še vedno združuje. Tako je tudi danes, ko obstajajo še vedno meje med državami, niso pa to več meje sovraštva, marveč meje sodelovanja in prijateljstva. Nedavni sporazumi v Osimu med Jugoslavijo in Italijo so to dokazali. Vendar pa je treba te sporazume tudi uresničiti in kar nas najbolj zanima je, da se uresničijo tudi v tistih točkah, ki predvidevajo zaščito in razvoj nacionalnih manjšin.
Ne poznamo meja. K nam v zamejstvo prihajajo že vsa povojna leta iz matične Slovenije pevski zbori, dramske družine, pisatelji in pesniki, drugi kulturniki. Pri nas se počutijo kot doma, saj sta naša beseda in naše mišljenje enaka besedi in mišljenju rojaka iz Ljubljane ali iz Trbovelj, iz Celja ali iz Ptuja, iz Celovca ali iz majhnih vasi na Madžarskem. Naša kultura je enotna. Slovenci smo eno pa čeprav živimo v raznih državah z raznimi družbenimi sistemi.
Odpiranje in prijateljstvo nista od danes. Bratstvo, prijateljstvo, enotnost so se kalili v času kmečkih uporov, v letih našega nacionalnega preporoda, v letih borbe proti fašizmu in nacizmu, v letih narodnoosvobodilne borbe. Danes žanjemo rezultate. Želimo le, da bi lahko na tem polju sejali in želi še dolgo, dolgo let.
MARKO VVALTRITSCH tajuik Slovenske prosvetne zveze
Moški
zbor «JEZERO» iz Doberdoba skupno z domačo godbo na pihala «KRAS». Zbor je bil ustanovljen leta 1945

GORIŠKI DNEVNIK
Praznik «Pesem ne pozna meja» srečanje vedrih in dobrih ljudi
Malo razmišljanja ob današnjem prosvetnem prazniku v Doberdobu
lovni
6
KULTURA

21. maja
XI. MEDNARODNO PISATELJSKO SREČANJE NA BLEDU
OBČANOVA POPISNICA
Iz uvodne besede predsednika slovenskega PEN centra Filipa Kumbatoviča
Na XI. mednarodnem pisateljskem srečanju na Bledu je imel predsednik slovenskega PEN centra Filip Kumbatovič uvodno besedo na temo »Stisku sodobnega sveta in literatura« ter jo naslovil »Občanova popisnica«.
Potem ko je v daljšem uvodu evociral svoja doživetja in spoznanja iz časov tridesetih let našega stoletja, je dejal:
«Vendar ne gre za historično ali aktualistično obnovo teh dveh mojstrovin, tako resničnih po individualizirani avtorski govorici in tako sorodnih po neprikritem odporu zoper takratni svet. Letnice so v tem primeru le metafore — ta svet tridesetih let, ta svet nenehne družbenopolitične krize, ta svet anarhoidne zmede, še zmerom usodno zaznamovan s krvavimi ožganinami neprebolele vojne. Kar sta odkrila Doblin in Celine, se malone odmika slovstveni presoji, saj gre le za videz — za signum temporis — za občana brez prave identitete. Ta pojav ni tako preprost, kakor si ga sociologi tako radi poenostavljajo s trojnim obrazcem:	družba v
krizi — občan v paniki — človek z edinim preostalim nagonom, z živalskim nagonom, da bi preživel. Vse to je zelo priročno, kakor sleherni obrazec, ki priznava človeškemu bitju samo biološko in sociološko danost. Nekako po tem obrazcu so se Doblinovi brez-imneži iz delavskih četrti, z u-mazanih ulic in iz zatohlih pivnic okrog Alexanderplatza spremenili že čez nekaj let v nacistične pretepače in požigalce — rjava uniforma jim je dala agresivno identiteto namišljenih nadljudi.
Sprašujem se, kaj naj si pisatelji zadnjih dni mislimo o teh metamorfozah v človeški psihi, zakaj le so trideseta leta odkrila občana brez prave identitete, tedaj si moramo priznati, da gre danes že za r.ekaj drugega, za nekaj več, za nekaj, kar presega dvodimenzionalnost biološke in sociološke danosti, saj gre za pojav stoletja, ’ i ga moremo poimenovati s povsem določeno oznako: razosebljen,je človeka.
Zgodovina je dokazala, da gre v odločilnih kriznih situacijah za družbenopolitično dinamiko, ki se je posameznik skorajda ne zaveda več v trenutku, ko se spreminja iz subjekta v objekt te dinamike. Zakaj temeljna zakonitost te metamorfoze je ta, da je šele razosebljeni občan brez prave i-dentitete ustrezni objekt za vsakršne manipulacije. Dodati velja le to, da vemo pisatelji o tej u-sodni zakonitosti vsaj toliko, če ne še nekaj več kakor drugi občani, in da ni prav, če to spoznanje prikrivamo. Priznati si moramo, da ni stiska naših dni nič manjša kakor v tesnobnih letih med obema vojnama, le nekoliko drugačna je, in varamo se, če si domišljamo, da so izkušnje teh dveh vojn zares zbistrile razsodnost navadnega občana. Res je le to, da vemo danes marsikaj
drugače kot nekoč, vendar ta drugačnost nikakor ne zavira naše kolektivne nespameti. Če bi tako ne bilo, bi ne bilo ne atomske ne hidrogenske ne nevtronske bombe, da se le spomnimo tistih patoloških izumov za samomor človeštva, ki jih tako marljivo izpopolnjujejo veliki tega našega norega sveta.
Res, morda razmišljamo danes bolj kakor kdaj koli poprej o u-sodni tetralogiji Svoboda - Red -Anarhija - Kaos. In vendar, kaj pa vemo zanesljivega o tem? Ali zares nekaj novega ali vsaj u-činkovitega? Svoboda? Morda se danes zavedamo bolj določno kakor nekoč, da je absolutna svoboda neustvarljiva utopija in da je svoboda, dosegljiva v neutopič-nih razmerah družbene stvarnosti vselej le tista, ki je tudi svoboda drugega. In red? Res, da pri nas, v odprti družbi, ki priznava neizogibne spore med strukturami in posamezniki, ni več veliko takšnih zmedenih občanov brez prave identitete, ki si na tihem želijo mrtvaški red močne roke in centralizirane državne volje — in vendar vemo, da je sleherni red, pa naj bo še tako demokratičen, v bistvu le dogovorjeno nasilje. Anarhija? Je to mar u-strezna protiutež spoznani nujnosti družbenega nasilja? Ne: to vemo dovolj zanesljivo. Žal vemo tudi to, da premagujemo vsesplošno slo po brezvladju le s skrbno izmišljenimi pravili igre in da je teh pravil že toliko, da navadni občan te igre malodane ne obvlada več. In kaos? Kakor da ne živimo v njem iz dneva v dan — lakota, bolezni, stavke, o-nesnaženo okolje od vode do zraka, od zemlje do neba. oboroževanje, diplomatska nemoč, nesreče, ugrabitve, atentati, talci, teror.
Veliki nesmisel našega časa ni le v tem neredu, ki se ga vsi zavedamo, očitni nesmisel je v tem, da se ta vesoljni nered ponuja navadnemu občanu za vsakdanji menu, skrbno pripravljen in okusno začinjen, le da po sestavinah iz cenenih ideoloških konzerv, strokovno razkuženih in mikavno etiketiranih, kakor se to proizvaja tako neutrudno v zgledno urejenih tovarnah množičnih občil od informativnega tiska do radijskih novic, od filmske reportaže do televizijskega dnevnika. Vse to vemo. pa nas ne gane. Ugotavljamo le. da je to spet signum temporis — ta manipuliranj bčan, ki ga spreminjamo kakor cirkuški rokohitrci??. človeka. Dopovedujemo si. da je to le napredek, če smo nekdanjemu nebogljencu, temu obfiatTU "iz tridesetih let, vendar vsilili nekakšno identiteto. Če se mu je takrat zdelo, da je nekdo, kadar se je, zmeden in le na pol ogorčen, širokoustil med pivci v oštariji, tedaj sj danes domišlja, da ne more preživeti brez avtomobila, brez hladilnika in pralnega stroja, brez televizorja. To je tudi vse — prilagodili smo ga, tega
na silo prenovljenega občana, tistemu staremu obrazcu, kj priznava človeškemu bitju le dve razsežnosti, biološko in sociološko danost.
Tako govorimo o družbenopolitični dinamiki, ne maramo pa o-bujati spominov na tiste čase, ko smo ga začeli, tega našega občana, spreminjati iz subjekta v objekt te dinamike. In vendar ti časi še niso tako daleč — komaj dobrih trideset let. Če je kakor že koli preživel, ta nesrečni povratnik iz krvavega časa, se je vračal, zdomec v razrušeni dom, skozi grozljivi kaos vojaških ko-mandatur in statističnih kanclij, repatriacijskih centrov in zbirnih baz za razseljene osebe, razušen in ostrižen, preslikan in pretipan, izprašan in popisan, evidentiran in registriran kakor miš v laboratoriju — predmet, komaj še o-pazen predmet med drugimi predmeti, tako natanko popisanim; v papirjih, ki so jih imenovali prijavnice, popisnice, prepustnice, izkaznice.
Tako se je začelo — končalo se ni nikoli. Izpraznimo mu žepe, tem’- današnjemu občanu, kjer hranj svoje papirje. Tega res ni tako malo — osebna izkaznica in vozniška knjižica in prometno dovoljenje in potni list in tisti kartonček s številkami hranilne knjižice in deviznega računa in v posebni kuverti še bolniška knjižica z napotnicami za specialista. In še in še. Ves je evidentiran in registriran, ta naš občan. Ven-
dar je to le skromen izvleček iz vsestranskega opisa njegove občanske eksistence. Papirji, ki s kompjuterskimi okenci opisujejo vse to, kar je počel od tistega dne, ko so ga zapisali v rojstno knjigo, pa do zadnjega meseca, ko je vložil davčno prijavo za lansko leto, so tako številni, da bi napolnili dokajšnjo polico z o-številčenimi registratorji. Tako smo ga popisali in oštevilčili in navsezadnje vemo o njem le to, da smo ga spremenili iz človeka v kompjuterski obrazec — razosebili smo ga. Nemara bi bilo tako prav, če bi nas kolektivna nespamet zapeljala tako daleč, da bi bilo človeštvo sestavljeno iz samih razosebljenih občanov. Bilo bi več kot grozljivo, živeti sredi takšnih občanov, zakaj ti so, kakor nas je poučila zgodovina nedavne minulosti, vselej ustrezni objekti za vsakršne manipulacije v družbenopolitični dinamiki.
Pisateljem, ki zaslužijo ta naziv. še v današnjem svetu ni lahko živeti, zakaj rodili so se s humanističnim predsodkom, da velja človeškemu bitju odmeriti nekaj več kakor samo dvodimenzionalno eksistenco biološke in sociološke danosti.
Tako ostane le še up, neizgovorjeni up vseh tistih, ki so se rodili s takšnimi človeškimi predsodki, up, da nikomur ne bo u-sojeno pisati besedilo testa našega norega stoletja z nečloveškim naslovom: Občanova popisnica.«
D. Ž.
Angela Janova in Anton Požar v opereti «Mam’zelle Nitouche I. 1919 v tržaškem Narodnem domu
«KJE JE ZDAJ TVOJA VESELOST?»
SMRT ANGELE JANOVE
Bila je poslednja igralka Dramatičnega društvo * Trstu izpred leta 1914 - Cankar je bil navdušen t* njeno Nino v «Kralju na Betajnovi» ■ Odlična subretk11
13. maja letos je umrla v Trstu v sanatoriju INAM v Ul. Farneto Angela Janova, dolgoletna članica Dramatičnega društva v Trstu, kjer se je uveljavila kot subret ka in dramska igralka. Rodila se je v Barkovljah 26. 1. 1888, torej pred 90 leti. Mladost je prebila v Barkovljah z materjo Josipino in očetom Antonom Janom, sodnikom pri tržaškem sodišču. Šolala se je na Dunaju in v Milanu.
Težko je po 75 letih zajeti njeno gledališko življenje. Pred mnogimi leti sem jo obiskal, da bi se z njo pogovoril o njenem gledali škem delu kot arhivar SSGT, da bi jo naprosil za njene gledališke fotografije in druge dokumente, kar bi nam osvetljevalo gledališko življenje med Slovenci pred prvo svetovno vojno.
Spoznal sem jo kot vedro, šega-vo, šaljivo, dobrohotno, nasmejano pa tudi resno mladostno starko. Bila je majhne in drobne postave, lepega obraza in videza. Temperamentno mi je pripovedovala o svojem gledališkem delu in o Dramatičnem društvu na sploh. Pripovedovala mi je o Antonu Požarju, svojem partnerju, o Mariju in Valeriji Sili in o toliko drugih. Bila je zelo preprosta in ljudje so jo gotovo imeli radi.
Med takratnimi Slovenci pred prvo svetovno vojno je bila zelo popularna in priljubljena igralka in operetna pevka od vsega začetka, ko se je v Trstu osnovalo prvo slovensko poklicno gledališče. Bi-
lllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllll	1111,11,,,,l,,lllllllll||||||l|||l||mf||||M|||||,|llll|||n|||)||||f|||)||||||||||||||||||||||||||||||||t||||||||1|||||)||||||||||||t|||||||||||H(1||||1|I|||tf|||||M|||1|||||||||||||||||||||||||||||||||||||lu|||||||||||||||t||||||)||||||||||||||t)|M
PRED ODPRTJEM RAZSTAVE LIKOVNEGA TEČAJA OSNOVNE ŠOLE PRI SV. JAKOBU
Pomen otroškega likovnega ustvarjanja
Danes smo kljub splošnemu kulturnemu in pedagoškemu razvoju še vse premalo pozorni na pravo vrednost likovnega ikra zanj a otrok
V Slovenskem klubu bo v torek, 23. maja, ob 17. uri odprtje razstave otroških likovnih del. U-stvarili so jih učenci likovnega tečaja osnovne šole Sv. Jakob, ki je bil organiziran kot izvenšolska dejavnost. Na razstavi bodo prikazani širok izbor slik, risb in grafik v raznih tehnikah ter kiparska dela.
Op., jej mlozmti., bi kot likovna pedagoginja želela opozoriti na vlogo in pomen likovnega ustvarjanja osnovnošolskih otrok. Na to, tdko ptlstrftNltiAJShoarjalno o-troško dejavnost, smo danes kljub naglemu kulturnemu razvoju še vedno vse premalo pozorni in ne znamo najti njene prave, resnične vrednosti. Naša vzgoja in izobrazba sta zelo enostranski, saj dajeta prednost pojmovnemu mišljenju in izražanju z besedo, predstavno mišljenje in izražanje z likovnimi izrazili pa ostaja pri
tem potisnjeno ob stran ali povsem zanemarjeno. In prav likovna vzgoja je tista, ki ustvarja ravnovesje med sposobnostjo izražanja z besedami in med sposobnostjo izražanja z oblikami v prostoru.
Likovno izražanje je otroku najbližji in najljubši način izražanja in kar smo na tem področju, ki je mf&vsm, ,vmjnoK, zamudili,,« mladih letih, je le težko ali skoraj nemogoče nadoknaditi pri o-draslgm človeku. Likovna vzgoja 1 ima se poseben pomen v dobi zo- 1 renja. ko začne mlad človek pozorneje opazovati svoje okolje. Množica raznolikih likovnih vtisov ga lahko kaj hitro zmede, vpliv neštetih likovno ničvrednih izdelkov (kiča) pa mu za vse življenje okrni soosobnost za zrelo vrednotenje likovnih del ter smisel za ubranost in lepoto. Med nasprotnimi likovnimi vtisi v sodobnem o-
■ MlllltlllllllMIIIMIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllilllfllllllltlllllllllll,II,„„,„,„,„1,I,I,,,,,,,,,,,„,,|„,„„,,„n,,|,|||,„|,|||(,||,,|||,||„J,J,||||||||,„|t,||||t„||||
ENAJST NOVIH DEL SLOVENSKIH AVTORJEV
Spomladanski paket Cankarjeve založbe
Poleg znanih in že uveljavljenih imen tudi nekatera nova - Nadvse zanimiva je knjiga Branka Hofmana «Pogovori s slovenskimi pisatelji»
Cankarjeva založba se je odločila, da svoja dela, zlasti če gre za domače izvirne novitete, izdaja v paketih več knjig. Zdaj je izšel letošnji spomladanski »paket«, ki je še obsežnejši kot lanski, saj obsega nič manj kot 11 knjig, novih del slovenskih avtorjev. Tako založniško dejanje pa je vredno vse pozornosti slovenske javnosti, posebno še, če je v tej zbirki knjig kar osem knjig leposlovja in tri nove knjige zbirke Misel in čas. Ali pa: pet knjig proze, dve pesniški zbirki in zbornik pogovorov pisatelja s slovenskimi pisatelji. Med imeni, ki so zastopana v tej knjigi, je nekaj starih znancev kot so Mira Miheličeva, Ivo Zorman, Branko Hofman in pa nekaj novih, doslej neznanih imen, kot Milan Kleč, Rudi Robič. Med knjigami je ena knjiga malega formata komaj dobrih 150 strani, pa knjiga velikega, leksikalnega formata, obsegajoča kar 550 strani. Gre torej za različne knjige, različne po svojem obsegu, značaju, po avtorjih. Vsem pa je skupno to, da so izvirne novitete slovenskih literarnih ustvarjalcev.
Mira Mihelič: Tujec v Emoni. To je zgodovinski roman znane in priljubljene slovenske pisateljice, ki v svojih delih obravnava Ljubljano, v kateri je doma. Tu je sicer posegla V četrto stoletje našega štetja, v čas propadajoče antike, toda še vedno je ostala zvesta svojemu mestu. Roman pripoveduje o tujcu, ki se je znašel v Emoni in tu povzročil vrsto zapletov. Toda ne gre samo za gotskega trgovca, ki sproži plaz dogodkov v rimskem mestu, gre za tujstvo v nas samih in za stiske, ki so tudi stiske današnjega človeka. Pisateljica sama je ob izidu knjige pojasnila, da je posegla v antični svet zato, da je dobila možnost širšega in poglobljenega obravnavanja človeških in moralnih problemov. Tako je tudi sedanjo aktualno problematiko združila z zgodovinskim ozadjem. Delo je sicer napisano v kla-
sični pripovedni tehniki, ki pa je vendarle originalna in zanimiva; saj namreč vsako poglavje pripoveduje druga oseba. O romanu bomo kritičneje še spregovorili.
Ivo Zorman se v romanu Vonj po jeseni vrača k problemom, ki jih je že obdelal v romanu Moja draga Iza. V tem delu se pisatelj vrača v partizansko problematiko, ki se sooča z današnjim časom. Ne gre torej za prikazovanje vojne in akcij, temveč za razreševanje moralnih problemov, ki so se rodili v tedanjem času in so danes aktualni. Ne gre torej za zgodovinsko spominjanje temveč za živo, aktualno prozo, za problematiko pisateljeve generacije (kot se je sam izrazil), ki jo je vojna povozila in jo prikrajšala za mladost.
Niko Košir: Temne lise. V tej knjigi malega formata, ki jo je založba uvrstila v zbirko Bela krizantema, je pisatelj, ki se redko oglaša, zbral devet kratkih črtic in novel, ki jih navezuje na partizanska leta in na moralne probleme današnjega časa. Te\ kratke, duhovite črtice so lahko vzor duhovitega in hkrati zajedljivega pisanja, pa naj v njih obravnava partizansko motiviko, povojni čas, internacijo ali pa so zgolj, plod pisateljeve fantazije. Za vse pa velja, da imajo izbrušen slog, saj je pisatelj že doslej znan kot prefinjen prevajalec. Sicer pa ni čuda, saj so zorele deset let, preden so doživele objavo v tej knjigi.
Slavko Pregl: Basni. Basni so priljubljena oblika moralizujoče pripovedi, ki se odlikuje po primerah iz živalskega sveta, po jedrnatosti in moralnem jedru. So take, ki so bolj abstraktne in take, ki zadevajo tudi sodobno življenje. In prav take so tudi basni Slavka Pregla, ki ga že poznamo po basnih, objavljenih v časopisju. Tudi basni iz njegove najnovejše knjige so bile deloma že objavljene. To pa ne zmanjšuje njih pomena, saj so take zgodbe, v katerih se pisatelj duhovito in
resno loteva najrazličnejših človeških in družbenih napak in problemov, trajne vrednosti. Vsekakor še bolj, če so zbrane v knjigi.
In če jih tako duhovito ilustrira Bine Rogelj. Pisatelj sam pa je na tiskovni konferenci, na vprašanje, kaj misli o svojih basnih odgovoril, da je to njego" problem; kaj bodo mislili bralci pa je njihov problem.
Miran Sattler: Bitka na Neretvi. Sattler je znan kot avtor dokumentarnih pripovedi, torej zvrsti, ki ima v svetu močne predstavnike, pri nas pa jo komaj u-vajamo. V knjižici, ki jo je založba uvrstila v Žepno knjigo je Sattler na podlagi dokumentarnega gradiva obdelal Bitko na Neretvi in proboj partizanskih sil iz sovražnikovega obroča. Pisateljev posluh, da iz obilice gradiva izlušči najpomembnejše gradivo, pa je rodil zanimivo pripoved o veliki partizanski zmagi.
Med novostmi Cankarjeve založbe imamo dve pesniški zbirki. Prva je pesniška zbirka Milana Kleča Kresnice, ki predstavlja že drugo pesniško zbirk«' avtorja iz najmlajše pesniške generacije. Druga zbirka pa je pesniška zbir ka Prgišče pesmi avtorja Rudija Robiča, ki je zanimiva še posebej zato, ker je izdajo omogočilo gradbeno podjetje Pionir iz Novega mesta, kjer je Robič zaposlen. Medtem ko so pesmi Kleča moderne, napisane v svobodnem, nerimanem verzu in jih odlikuje to, da tudi bralec občuti pesnikov spoj z naravo, življenjem okrog njega in so zato komunikativne, so pesmi gradbenika Rudija Robiča napisane v verzih To niso zgolj pesmi iz današnjega časa, temveč predstavlja zbirka prerez desetletnega ustvarjanja, nekatere pesmi pa so še iz partizanov, kjer se je avtor boril med vojno. Širok razpon pesmi od vojne, partizanstva, povojne graditve, gradbeniškega dela do stisk današnjega časa, to je vsebina te zanimive pesniške zbirke, ki ji je *
založba posvetila spremno besedo, v kateri predstavlja pesnika.
Nadvse zanimiva je knjiga Branka Hofmana Pogovori s slovenskimi pisatelji. V tej knjigi je pisatelj zajel svoje pogovore s tridesetimi sodobnimi slovenskimi literarnimi ustvarjalci. Knjiga ni samo nadvse zanimivo esejistično delo, temveč je tudi dokumentarne vrednosti, saj avtor pogovorov predstavlja vsakega intervjuvanca s prikazom njegovih del, razen tega pa v knjigi govore predvsem literarni ustvarjalci sami, Hofmanovi Pogovori so po mnogih letih nadaljevanje dela, ki ga je začel pred desetletji z Obiski Izidor Cankar, ki pa pri nas doslej ni našlo posnemovalca. Knjiga, ki je tudi skrbno opremljena, bo zaradi vsebine in snovi same, ki jo obravnava gotovo trajne vrednosti. Vzbudila bo mnogo pozornosti in bomo o njej še posebej spregovorili.
V zbirki Misel in čas so izšle tri knjige. Janko Prunk je napisal razpravo pod naslovom Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Dušan Dolinar je pod naslovom Sivo jutro Amerike objavil analitični prikaz Združenih držav A-merike. V njej govori skozi analizo ekonomske problematike in obravnava notranjo in zunanjo politiko Amerike sedemdesetih let. Zanimiva je tudi knjiga Janeza Staniča z naslovom Zahodnoevropske poti v komunizem. V tej knjigi je avtor zbral razprave in članke evropskih komunistov, ki se nanašajo na probleme graditve socializma in na problem kon-frontiranja lastnih poti z ustaljeno potjo Sovjetske zveze. Gradivo je razdeljeno na tri dele. V prvem so članki in razprave nanašajoči se na načrtovanje lastne poti, v drugem tisti, ki zadevajo razna vprašanja socializma, v tretjem pa članki s kritiko socialistične prakse. Priznanje zasluži avtorjev oosluh za aktualnost problematike.
Sl. Ru.
Nekaj otroških risb, ki bodo razstavljene v Slovenskem klubu
kolju se more znajti le človek z likovno vzgojo in izobrazbo.
Likovna dejavnost je posebna vrsta človeške dejavnosti, je splošno vzgojno sredstvo in pomemben usmerjevalec pri oblikovanju človeške osebnosti, saj z lastnim u-stvarjalnim delom razvijamo različne plati človeške duševnosti in usklajujemo raznolika vzgojna področja. Smotrov likovne vzgoje ni mogoče doseči z nobeno drugo vzgojo, saj so likovne stvaritve edinstvene, edine, ki žive v prostoru in jih zaznavamo z očmi.
Likovna vzgoja mora biti sestavni del splošne izobrazbe, zato začnemo z njo že v osnovni šoli. Predstavne sposobnosti, ki si jih privzgojimo, niso potrebne le pri likovnem izražanju. Za opisi stvari in dogodkov iz zgodovine, zemljepisa, narodoslovja, pri branju književnih del Stoji vselej njihova podoba — naša vidna predstava. Likovno ustvarjalno delo zaposluje čustva, domišljijo in razum ter ustvarja ravnovesje med čustvenim in razumskim svetom. Seveda pa je zato potrebna zamisel, volja, vztrajnost, zbra nost pri delu in ročna spretnost pri izdelavi — torej dejavniki, ki jih moramo otroku v osnovni šoli privzgojiti in mu jih razvijati. V koliki meri — pa je seveda odvisno od sposobnosti likovnega pedagoga.
Likovni pouk pa ne nazadnje seznanja mladino s kidturno dediščino lastnega naroda in vsega človeštva na področju, na katerem govore vsi ljudje enak jezik in tako zbližuje narode.
Pomen likovne dejavnosti in njene naloge je ocenjevala vsaka zgodovinska družba drugače. Likovno delo je bilo 'včasih čarovnija, včasih čaščen simbol, mnogokrat predmet za razkazovanje družbenega položaja .in bogastva, včasih celo orodje za politično propagando, če bi odpadli vsi posebni nameni, za katere so v zaodovini izrabljali umetnost, bi likovna dela ostala le človeška izpoved in stvaritev, namenjena sočloveku. To pa je tudi njihov
pravi namen. Seveda s tem ne mislim, da bi moral postati vsakdo likovnik; le družba bi naj bila tako humanistično in kulturno usmerjena, da bi nudila vsakomur vsaj osnovno likovno izobra-' ?bp. Tako bi ljudje marsikaj do-1 jemali globlje in bili bogatejši še za nekatera doživetja.
Druge lahko likovno vzgajamo samb takrat, ko imamo sami dovolj jasna in stvarna stališča do likovnih del. Tudi likovni pouk o-trok mora temeljiti na kar najbolj stvarnem vrednotenju otroških likovnih . izdelkov. To pa ni Idhka naloga in mnogokrat izberemo neprimerna merila. Gledalca pogosto zavede lasten odnos do motiva, ki ga je otrok upodobil, nadalje podobnost naravi, zunanja učiiikovitost in ličnost izdelka ter seveda stopnja otrokovega psihofizičnega razvoja. S temi merili ne moremo pravilno o-vrednotiti otroškega likovnega dela. Otroku nikoli ne gre za posnemanje narave; iz nje vzame, kar se mu zdi potrebno in poveže v enovito celoto, skladno s svojim likovnim pojmovanjem. Prav tako ne smemo psihološke vsebine risbe zamenjati z njeno likovno vrednostjo, tako da bi vrednotili dela zrelejših otrok kot likovno boljša. Napačno je sklepati, da razumnejši in razvitejši otrok napravi tudi boljše likovno delo. Če bi bilo to res, bi moralo veljati isto za vse ljudi, in bi bili največji misleci tudi največji umetniki. Likovno delo mlajšega otroka je lahko estetsko enakovredno ali celo vrednejše, kot delo zrelejšega otroka.
Svet likovnih lepot ni dostopen vsakomur v enaki meri. kar je odvisno od posebne likovne dojemljivosti. Prirojene zmožnosti zanjo ima do neke mere vsakdo kot za Vkovno izražanje. Vendar samo naravna sposobnost, ne zadostuje. Tako opažamo premajhno zanimanje za likovno ustvarjalnost in to znamo pokazati, žal. tudi otroku, ko pred nas postavi svojo risbico s «čnčko», ki pa zani vendarle nekaj pomeni. In če bi otroško
likovno govorico skušali razumeti, bi spoznali, da je njihov likovni svet veliko lepši, kot ga vidimo odrasli. Kakšen je ta svet in kolikšna je otroška likovna ustvarjalnost bo pokazala razstava sama, ki jim pomeni tudi nagrado in priznanje.
MAJDA ŽELEZNIK
..................................................itiiiiiiiiiiiiiiitlll|llf"
la je srečen človek, ki je
dobi11
prinesla s seboj vedrino, - ,f| razpoloženje in sproščenje. Z je znala zabavati svojo gleda11 publiko.	.j.
Med številnimi ocenami v < . nosti» in drugod lahko najdem® pombo: «Gospica Janova je Pv zala. da ni le operetna su .*Lj|. ampak tudi dobra dramska w ka. ako ima vlogo primerno 1 nemu živahnemu temperam«® # Ali pa: »Gospica Janova, ki jo doslej poznali kakor subi'e_ ki ima malo vrtnic na sloven ^ odrih, nam je pokazala svoje2 nosti od nove strani. Gosp'«® ^ novo želimo še večkrat videtn samo v opereti, ampak tudi v terem resnem žanru!«	' .
La je to res, nam dokazuje lik uspeh v vlogi Nine v jevem «Kralju na Betajnovi*. “ j bra 1908 so v Trstu prvič
Ivana Cankarja oz. njegovo - S1 «Kralj na Betajnovi«. Predstav je prišel ogledat z Dunaja Ca® * sam in ga je Janova tako nav® .j la, da ji 'je poklonil eno s™ knjig z ljubezenskim posvet'
kjer jo imenuje najboljšo Ni®®^.
t	„ uro w
mi selitvami izgubila. Ko m> J j„ pripovedovala, je bil njen sP®sll. utopljen v solznih očeh. K®1
bretka je doživela velik uspe 1 takrat želo moderni opereti « zelle Nitouche«. V isti °Pej’eivo, imela svojo benefično Pre® gj-kjer so ji podarili dragocen® .. pestnico z veliko cvetja in v® s kočijo v rodne Barkovlje.
Ko pregledujem blagajniško W go Dramatičnega društva, ^® da je bil njen mesečni dob
160 kron, kar je bila zelo
visok*
vsota med slovenskimi igralci-
Po izbruhu prve svetovne v®^e se je odpovedala gledališču >n, j, posvetila življenju bančne ur* ce na Dunaju in drugje. P® ' kojitvi se je vrnila v svoj L Trst in imela na Trgu Silvi® n. co gostilno «Trieste mia«. ^®sDjV co je še do pred 10 leti imela l> teatrsko opremljeno. Nad vse Pr 1 zna «oštjerka» je bila vse d® jega 80.' leta.	,r.
Ko so za Janovo ugasnile i, ske luči leta 1914 in si je iz° drug življenjski repertoar, stala na svetu sama brez bimjjj svojcev, samka, le z r?2> prijatelji, kakor je gospa D* Sossi. ki ji je zvesto stala ob * ni do konca njenih dni. Njen® ^ ljenje je bila dolga predstav* . ..selja in tragike, življenje izr® $ ga človeka z neusahljivo voh
Ve?W	malcr*
Ko sem stal ob njenem m» truplu z začudenim obrazom * . sj lo odprtimi usti, kakor da j| še želela diha, sem se sp®11 L Hamletovih besed z Yorickov® -e banjo v roki: »Kje so zdaj;1 v šale, tvoji skoki, tvoje pesmi, ja veselost, ob kateri se je hotalo vse?«	.t
čas izbriše spomin sleher®®^.
gledališčnika, vendar vemo 111 jt, limo, da je bil sad, ki ga le p tvovala Angela Janova kot Jva
gledališču!
RADO
nakrs1
IZŠLA JE NOVA
dvojna številka
MESEČNIKA
m
ŠE ENA INTERNA PRODUKCIJA NA ŠOLI gjf
Tehnična zanimivost v pouku harmonike
Gre za «razloiene base», ki omogočalo razsežnost zvokov na tri, celo štiri oktave
Medtem ko so se v Kulturnem domu že začele zaključne letne akademije, je bila v Gallusovi dvorani na šoli Glasbene matice pretekli četrtek, 18. t.m., še ena interna produkcija, na kateri so nastopili gojenci oddelka za harmonike, vsi iz razreda profesorice Eliane Zajec. Mimo tega, da so mladi harmonikarji pokazali številni publiki vse vrline, ki jih odlikujejo (ne bo mogoče odveč če ponovimo, da so pred nedavnim odnesli skoraj vse lovorike s prestižnega natečaja v Stresi), bi pa radi opozorili na eksperimentalno, izredno tehnično novost, ki jo je profesorica Zajčeva letos uvedla v pouk harmonike: posamezni razvezani, ali bolje, razloženi basi.
Ti basi so nova tehnična sprememba pri harmoniki in omogočajo razsežnost zvokov ne da bi bilo treba menjati ,register:	z
istim registrom je možno ustvariti tri ali pa celo štiri oktave, kar pomeni, da je možno (ali bolje; je treba) igrali z enako
tehnično intenziteto tako 1. j) kot desno roko; iz tega se inštrumentu odpirajo čist®, (ji izvajalske sposobnosti, ,i® harmonika ne bila več vezo1) ^ tisto malo literature, ki je b* sedaj izvajana in v program11, .
Sicer pa so nastopili lijan Carli (Narodna: Ta™0 leko), Fabrizio Polojac (Nar°gjil> O plavi Jadrane moj ter ^ sem ribala); Fugazza: ja). Paolo Carboncich (Fu0a~~ j Uspavanka; elementi:	'Te.air
variacijami), Darko Bradass' senik; Na avtocesti), Albert0 gonič (Marcosignori: Gavottai zart: Canzonetla; Narodna:	f.
niš), Aleksander Beltrami 'k 1 ni)c: Spomin: Cramer: ^°a .^. c-molv: Cambieri: Polifonskt ' j, tih; Ferrari-Trecate; Sprejeli’ gra) ter Štefan Bembi (*° p-Koncertni valček; Schumann'- .0-ral; Kabalevskg: Klovn; sa: Sonata št. 15: Ferrari-T< te: Gor in dol po tipkah).
ALEKSANDER
RAZGOVOR Z DR. LOJZETOM BERCETOM
55 let v novinarskem poklicu
(Ob prejemu letošnje Tomšičeve nagrade Društva novinarjev Slovenije za življenjsko delo)
Glavni in odgovorni urednik tržaškega tednika »Gospodarstvo* dr. Lojze Berce je letošnji dobitnik novinarske Tomšičeve nagrade za življenjsko delo, ki jo vsako leto — poleg Tomšičevih nagrad za pomembne dosežke v novinarstvu — podeljuje Društvo novinarjev Slovenije. Ob tem pomembnem odličju Sfn0 dr. Bercetu zastavili nekaj vprašanj, na katera nam je Prijazno odgovoril.
jj" podatkih, s katerimi razpo-LrJP0. ste se začeli poklicno u-J rlali z novinarstvom leta 1923
iw r— z novinarstvom j
^tržaški »Edinosti*. Je bil vaš novinarstvom naključen ali
'Uk z
-j«
hornista?
Pa ste "fgled,
si ta poklic izbrali zavestno le. na to, da ste diplomirali za
*ina za Premišljeno izbiro no-klj,,I-9a Polica, temveč za na-
i^ie- Pri «Edinosti» je bilo te-h \ ZaP°slenih tudi več študentov
daj
dru°. se mimogrede pripravljali na
JJe Poklice in se preživljali z
ffl^itvijo v novinarstvu. Med temi i.>J tudi o letič, ki
izpitom ter me je povabil v
Ita”'? tudi odvetniški kandidat dr. •, tdetič, ki je bil pred odvetni-
noj 00 nadomestim. K ^sth se ni več vrnil in jaz
!E(,ino stij,
, 0a nadomeščal ter tako postal
tr^ ^r. Sicer povem takoj, da bi jih <le^° kje po bankah ali podjetji T veseMo. Za študij na ekonom-bi^kulten Sem se odločil, ker je
d0~ (edaj edina v Trstu in mojemu J1 na Vipavskem najbližja.
'Pnš ,„ak®ne 80 bile Vaše prve no-kot rS^e “kuinje tako v delovnem bkpV ^sister.čnem smislu glede na narja?en ’n današnji položaj novici', PeJo samo na sebi me je ve-je°’ čeprav je bilo slabo nagra-dr' kovinarski poklic ni bil tedaj %v° * Pravno urejen, novinarji- poklic se je razvijalo pri pr_ encib — vsaj na Primorskem — tetn’*aprav pn drugi vojni. V i,j(. Pogledu se tedanje novinarstvo ^daleč ni dalo primerjati z da-
To je bilo skoraj nekakšno Ifrstvo. Nastopil sem s plačo ,r in se nekako po treh letih
«00
P’«;
(0 zr>el do 900 lir na mesec, medtem ^ le najemnina za skromno dvosob Snovanje tedaj znašala 250 lir. k' Kakšne so bile Vaše poznejše » ko ste se vključili v čas-ttJr8110 delo v stari Jugoslaviji? Uzl t Ve(ld, kakšna je na primer °*itw? mec* hkratnim novinarstvom, riar0rtla položajem in vlogo novi-Ja in današnjo?
i ^ r Jugoslaviji, kamor sem se I. .r9^ino preselil v prvih mesecih i — ko je postalo zame kot a<?p’a življenje po procesu proti junakom nevzdržno — je ifjjPorstuo pričelo dobivati obliko popravno urejenega pokli b0|j p°klicni novinarji so že bili ra.,f nagrajeni kakor na primer Premki v državni službi, recimo -1*. Kljub temu je bilo živ-kili e ^ko, predvsem zaradi Viso-ljQj "ojemnin, za katere je še ve trJ! iSta.r° splošno pravilo, da so pJPte četrtino dohodka najemnika. % j neie se s socialnim položajem t(g°?f0vanskih novinarjev nisem u-1 seznaniti; vem pa, da je no-lra-rsko delo neprimerno bolje na-H\n'*n° kakor v rstarih časih*. No-9io^lu je danes tudi dana večja Po jt za izobrazbo tudi še, ko je Jtel u.
Oo^^rnti koncu leta 1946 ste kot Sv0nar spet v Trstu nadaljevali aj llov'narski poklic. Bili ste ne-Oa ^asa gospodarski urednik pri dnevniku, od konca leta 1947 aij Juiete »Gospodarstvo* v glavnem °PetiS ■ aJ izključno sami. Kako sij lu.fete na splošno naš za mej-^ l8k (dnevni in periodični)?
Pftie ^°t°v,> smo glede na število i0fS?a Prebivalstva in naše gospo 7nnči v tem pogledu raz-q s Č10 dobro preskrbljeni. Sloven-Ui,? ^ Tadi izdajamo liste. Imam b j. da mlajši rod mnogo manj be-fglj a.k°r prejšnji. Naši listi bi mo-^ražati več medsebojnega ra-loJ^nja in večjo širino v sve ^ v^azornem pogledu. vašetJevedn je obvezno vprašanje o Uvtr ^Gospodarstvu* oziroma o ob 1)9 sjlpnj gospodarskih vprašanj voliiP °šno v našem tisku. Je zado-ali ne?
leiu mislim, da je, vsaj v glav-«dq| ’ Jčeprav 'v njem poleg politike ^ c Prevladuje kultura.
Nzi ^or PreUira »Gospodarstvo* iijjn ’ da črpate veliko virov iz ita-SJjh in drugih evropskih gospodi1*1	seveda z ustrezno
h, i .avo. Kateri so v glavnem vi tih ; Se jih poslužujete in iz kate-
Jezikov?
Pq j Nevezani smo pač predvsem 0i(i 9°slovanske jezike. Izmed dru-h<ih& poleP italijanskih omenim tkegg°skega, angleškega in nem-
k Vašega odgovora sledi, da ^ novinarja ne samo izredno ko-obvuj ^arveč vedno bolj nujno, da ^hja?0 VC^ ie7-ikov. Ste tega
\ier^a žalost! Za nas, za vsakega fcdkr razumnika, je učenje tujih % težak davek, ki ga kot maj-pa rtfrfod na takšnem prepihu mo-'z%r Poučevati na račun strokovne S QePe- A ko hočemo uspevati, Oljeni učiti se tujih jezikov, hfa?:, da zanemarjamo učenje slo-^k'b jezikov.
^Bralec »Gospodarstva* dobi stvvjan ^is, da je naše domače go-Mlftj rsJvo z vsemi svojimi sploš ®ltitjjjlršaškimi in specifično sloven-N Svpr°hlemi slabše zastopano kot Dosfpfiuvoe informacije. So kakšni
_^^i razlogi za to?
hrjfjCp sodite po prostoru imate h(j 0 Prav, toda v bistvu ne. Bo 9?spodarski in politični zgodo-'Gos ho moral priznati, da smo v %yarstvu* glede naših temeljili z^spodarskih vprašanj prednja-ed drugimi listi in to z last-% P°aledi na naše ožje sloven-bfg^spodarstvo pa tudi splošno Ktt?’ ki so v javnosti in pri le a o zbudili pozornost. V našteva i-š«ga ‘ da gre polovico naklade no hsta v Jugoslavijo in drugam
v svet. Nikar s j ne domišljamo, da se zunanji svet posebno zanima za naše drobnarije. V listu je bil svoj čas razvit «.Vestnik Slovenskega gospodarskega združenja*, a ga v zadnjem času združenje opušča; za rVestnik Kmečke zveze* mora skrbeti samo uredništvo.
—	V »Gospodarstvu* so opazne vaše glose v rubriki «Naše mnenje*, v katerih je nekaj kozerije, a tudi dobrohotne kritike. Sodite, da je tak način obravnavanja ustrezen?
— Mislim, da z njim privabim tudi bralce, zlasti tudi bralke, ki jih sicer suhi gospodarski in drugi težavnejši problemi odbijajo. Moram pa iskreno priznati, da sem včasih v zadregi glede izbire predmeta, ako me po naključju kakšen prizor iz resničnega življenja ali misel v nekem čtivu ne zbode. Obžalujem, da za to rubriko, ki trka na vrata neusmiljeno od tedna do tedna, ne najdem sodelavca kakor za druge.
— Mi vam seveda želimo še mnogo aktivnih let, toda ali kaj mislite, kako bo z »Gospodarstvom*, ko ga boste odložili kot urednik in pisec? Mislite, da bi moral list ostati kot samostojna publikacija, ali so možne kakšne druge rešitve? Se vam zdi, da je zanimanje zanj zadostno?
— Mislim, da je prav, da ostane «Gospodarstvo* samostojna publikacija, vendar ne morda z zgoli gospodarsko vsebino. Vsekakor bi druga rešitev pomenila likvidacijo lista, ki ga priloga drugemu listu ne more nadomestiti.
—	55 let se že ukvarjate z novinarstvom, pa ne kažete še nobenih znakov utrujenosti. Tudi pokoj ste sj glede na leta že zdavnaj zaslužili. Kai vas tako priklenja na ta poklic, da ste mu še vedno aktivno zvest?
— Na to ni lahko odgovoriti. Nekaj človeka vedno naganja in morda tudi drži pokonci, da lahko vsaj včasih pove svoje mnenje.
— In za konec: kaj vam pomeni tako pomembno priznanje, kakršno je Tomšičeva pagrada?
Ob podelitvi sem že poudaril, da vidim v tem dokaz solidarnosti slovenskih novinarjev in po njih vse slovenske javnosti s Slovenci v zamejstvu, pa tudi dokaz naše narodne skupnosti in povezave ne glede na svetomi nazor posameznika.
Vprašaji ja ^(^EKOREN
Predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič izroča dr. Lojzetu Bercetu Tomšičevo nagrado za življenjsko delo
V ORGANIZACIJI REPUBLIŠKEGA KOMITEJA SRS ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE
Poučni strokovni izlet slovenskih dijakov strokovne šole «L. Galvani»
Ogledali so si med drugim šolski center tovarne Litostroj, potek strokovne izobrazbe v kranjski Iskri ter razne kulturne in NOB objekte
Dijaki naše šole doslej nismo i-meli možnosti, da bi se udeležili poučnih ekskurzij, ki jih za absolvente drugih šol iz Trsta vsako leto pripravi republiški komite SRS za vzgojo in izobraževanje. Letos pa so tudi za nas organizirali dvodnevni izlet, ki se ga je udeležilo 36 diiakov in štirje profesorji.
Razveselili smo se, ko smo iz Rima dobili dovoljenje in 11. maja zjutraj smo se s Slavnikovim avtobusom odpravili na pot. Spremljal nas je profesor Sivec, ki je organiziral izlet in za nas pripravil zanimiv turistični in poučni program.
Najprej smo se ustavili v Bistri, kjer smo si ogledali znanstveni muzej. Deževno vreme pa nam je onemogočilo obisk Cankarjeve hiše na Vrhniki, zato smo se odpe
iiiiiiiiiiiiiiMiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiMimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiimniituiiiiiimiiiiiiiiiiii«
POSKUS OBNOVITVE PROSVETNE DEJAVNOSTI
S prostovoljnim delom gradijo v Rovtah nov prosvetni sedež
Kljub finančnim težavam bo dom dokončan predvidoma konec poletja ■ Nekdanja rovtarska prosvetna dejavnost in današnji načrti - V občinski stavbi bo tudi slovenski vrtec
V zadnjih letih skuša oživeti tudi prosvetno delovanje v Rovtah. Skupina bivših aktivistov, bivših borcev in mladincev je prevzela nalogo, da v čim krajšem času dokonča prosvetni dom in preskrbi sedež, oziroma prostor, v katerem bi se lahko prosvetno delovanje odvijalo.
Začetki prvega prosvetnega dela segajo v predvojni čas, ko so leta 1937 Slovenci in Italijani, ki so prebivali v Rovtah, ustanovili pevski zbor, ki so ga poimenovali po tržaškem skladatelju Giuseppu Roti, Zaradi fašističnega terorja je zborovski repertoar zajemal samo italijanske pesmi, v glavnem tržaške. I^ta 1940 je bil zbor »G. Rota* razpuščen, ker so pevci na nekem nastopu zapeli neko hrvaško pesem. Leta 1945 s« se pevci ponovno zbrali in tokrat v večjem številu, saj je v prvih povojnih le-
tih štel zjjpr ^ar 70 pevcev. Zbor
linilimiliii.Hi liHiiiiiMiMtMiniiinM iilllHHMIiiHIMiltiiiiMtiniimiMiiiiiiH   imunimi
PR! CANKARJEVI ZALOŽBI V LJUBLJANI
Druga izdaja zbranega dela Borisa Kidriča
Spremno besedo je napisal L. Modic, knjigo pa je uredil uredniški odbor pri Marksističnem centru CK IKS
Da slovenske založbe, med njimi še posebej Cankarjeva založba, skr-be za družboslovno in politično literaturo, dokazuje tudi druga izdaja zbranega dela Borisa Kidriča, ki je izšla v počastitev 25. obletnice Kidričeve smrti. Ta izdaja seveda nima samo spominskega značaja, temveč bo s svojo vsebino nadvse koristna in tudi potrebna vsem javnim in političnim delavcem, publicistom, zgodovinarjem in sploh vsem, ki se ukvarjajo s problemi naše socialistične graditve. Izdajo zbranega Kidričevega dela je uredil širši uredniški odbor pri Marksističnem centru CK ZKS, opremil jo je Branko Simčič, Lev Modic pa je k četrti knjigi napisal spremno besedo, ki pa se dejansko nanaša na celotno izdajo. Manjka še peta knjiga zbranega dela, ki bo pripravljena za prihodnje leto in s katero bo delo zaključeno.
Prva knjiga Kidričevega zbranega dela vsebuje najprej besede ob smrti Kidriča, besede, ki sta jih izrekla maršal Tito in Edvard Kardelj. To niso samo poslovilne besede v običajnem smislu, temveč pomenijo dejansko karakterizacijo Borisa Kidriča in ovrednotenje njegovega pomena za graditev povojne jugoslovanske družbe. Zato predstavljajo dejansko najlepši uvod v celotno izdajo, ker mimo teh besed, zlasti karakterizacije Edvarda Kar-
na pri o-
V okviru radijske rubrike Fatti ed echi (Dogodki in odmevi), ki je na sporedu vsako nedeljo ob 11 uri na valovih Radia Koper, se bo nadaljevala predstavite problematike Slovencev v Beneški Sloveniji. Danes bo na vrsti intervju z ravnateljem Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Čedada dr. Ferrucciom Clavoro, ki bo go voril o nekaterih najsodobnejših vprašanjih slovenskega prebivalstva v Benečiji. Najprej bo govoril o velikem problemu izseljenstva Slovencev, ki se v zadnjih letih vedno pogosteje podajajo v tujino; zaustavil se bo nato o gospodarski krizi evropskih držav, posebno Belgije in Švice, kjer je največ Slo vencev. Pogovor z. urednikom oddaje bo zaključil o potrebi po novih delovnih mestih v Bene čiji, da bi se izseljenci vrnili v svoje kraje in bi se ponovno vključili v družbeni in gospo darski kontekst tega območja.
delja, ne bo mogel nihče, ki bo prikazoval dejavnost Borisa Kidriča. Sicer pa prinaša prva knjiga zbranega dela Kidričeve članke in razprave izpred vojne, iz obdobja 1933- 1941. Drugi del prve knjige pa prinaša gradivo iz leta 1941, 1942 in 1943, ki je prvenstvenega pomena za proučevanje naše vstaje in začetka oboroženega boja.
Druga knjiga Kidričevega zbranega dela prinaša članke, eseje in govore iz drugega obdobja vojne, prav tako v razdelkih po letih 1944 in 1945. Zajeto pa je tudi že prvo povojno obdobje. Tisti, ki so sami doživljali tedanji čas, bodo oživljali spomine na tisti čas in ga ocenjevali z današnjega izhodišča. Mladi rod pa bo črpal dragoceno gradivo spoznanja, saj pomenijo nekatere tedanje rešitve že osnovo za graditev današnje samoupravne, socialistične družbe.
Tretja knjiga prinaša gradivo podobne vrste, članke, razprave, govore iz povojnih let 1946 - 194R. V tem gradivu se Kidrič kaže predvsem kot gospodarstvenik, saj njegovi članki in govori obravnavajo predvsem gospodareko problematiko. Četrta knjiga Kidričevega zbranega dela prinaša poleg že omenjene uvodne besede Leva Modica gradivo iz zadnjega obdobja Kidričevega dela in življenja, torej iz let 1949 - 1952. To so bila leta začetkov globokih družbenopolitičnih in ekonomskih sprememb in čas, ki ga označujemo kot prehod od državnega administrativnega socializma k sistemu samoupravnega socializma. In prav v tej preobrazbi je Kidrič imel vodilno vlogo, zato je prav to gradivo še posebnega pomena.
Celoten opus štirih knjig zbranega dela Borisa Kidriča, ki ga imamo sedaj v novi izdaji na razpolago, obsega prikaz ogromnega političnega in revolucionarnega dela, miselnega in ustvarjalnega, Borisa Kidriča, saj vse štiri knjige obsegajo preko 2000 strani, pri čemer le majhen del odpade na besede drugih in na uvod. To obsežno gradivo pa kaže Borisa Kidriča kot socialističnega teoretika, odgovornega voditelja, kot borca in kot politika v času vojne in povojne graditve. Knjige dajejo podobo izjemnega človeka in neumornega revolucionarja, ki je zavestno spoznal svojo pot in ugotavljal, da revolucionarna pot socialističnega razreda vodi neustavljivo . naprej kljub trenutnim porazom in vsem preprekam ter krizam. Odtod pomen te izdaje in njena velika vrednost.	Sl. Ru.
je v 50. letih sodeloval na številnih prireditvah, gostovanjih in zborovskih tekmovanjih v zamejstvu, v matični domovini in v raznih italijanskih mestih. Da se je zbor uveljavil in pridobil kvalitetno zelo visoke dosežke, gre gotovo velika zasluga Celestinu Valentiču, kj ga je vodil od vsega začetka.
Leta 1951 so se prebivalci Rovt odločili, da bodo prosvetno dejavnost razširili ne le na zborovsko področje, ampak tudj na dotlej zanemarjena kulturna področja in na šport. Istega leta so Rovtarji ustanovili nogometno ekipo, ki se je tri leta udeleževala prvenstva UCEF in dosegla visoka priznanja. Ix>ta 1954 so Rovtarji s prostovoljnim delom začeli tudi graditi nov ljudski dom, v katerem naj bi pevski zbor imel svoj sedež, saj so se do tedaj pevci zbirali v gostilni »Pri Bakotu*. Žal pa so že leta 1959 zaradi gradnje nove državne ceste 202, še nedokončani dom porušili, To je bil hud udarec za Rovtarje, ki so tako zgubili edinstveno možnost za družbeni in kulturni razvoj. Delovanje zbora pa se je kljub temu še vedno nadaljevalo do leta 1967, ko je moral zbor zaradi bolezni pevovodje prenehati z dejavnostjo. Takrat je večidel pevcev prestopil v Tržaški partizanski pevski zbor. Kljub temu,1 da je izguba doma in razpustitev zbora hudo prizadela Rovtarje, niso obupali in so ponovno pripravili načrte za bodočnost.
Tako so leta 1972 z odškodnino, ki so jo prejeli ob porušenju prejšnjega doma, kupili starejše poslopje, katerega naj bi v najkrajšem času obnovili in preuredili v prosvetni dom. Pri tem pa so morali računati predvsem na lastne moči in kar je bilo doslej storjenega, je sad prostovoljnega dela. Prostovoljno delo in najboljša volja domačinov pa še zdaleč ne moreta premostiti, finančnih težav. Da bi lažje reševali stisko in da bi okrepili prosvetno delovanje, so se Rovtarji povezali s prebivalci Kolonkovca in Sv. Ane. S takšnim sodelovanjem so v mesecu juniju lani priredili kulturno srečanje, na katerem so s-oddovali osnovnošolski otroci, pevski zbor «F. Venturini* od Domja in domači recitatorji. Velik uspeh je dosegla tudi letošnja prireditev na dan 8. marca, prj kateri pa je bilo čutiti pomanjkanje primernega prostora. Z novimi pobudami, izleti in udarniškim delom nameravajo starejši aktivisti in prosvetarji v najkrajšem času uresničiti svoj načrt in dati tako možnost tudi mladini, da bi imela na razpolago prostor za razne dejavnosti in zabavo. Bodoče delovanje novega prosvetnega društva pa bo prav gotovo slonelo na zavzetosti mladine, ki bo morala postati vodilna moč v bodoči prosvetni de-
javnosti. Razen z vprašanjem ureditve novega doma se morajo Rovtarji istočasno soočati tudi z urbanističnimi spremembami, ki neposredno prizadevajo tudi njihovo naselje. Pri tem je treba omeniti predvsem slabo urbanistično urejevanje, ki je v zadnjih tridesetih letih z razlaščanjem posestev in z gradnjo novih stanovanjskih poslopij hudo prizadelo tam živeče rojake.
Kljub temu pa so domačini pre pričani, da bodo predvidoma do konca poletja, odprli nov dom in ustanovili novo prosvetno društvo. Pred stavniki Rovt v rajonski konzulti so tudi dosegli, da bodo eno od novih ulic poimenovali po kraju samem in da bo v novem občinskem poslopju vrtec poleg italijanskega tudi slovenski.
Ob pripravah na novo prosvetno dejavnost skušajo Rovtarji že seda j-z raznimi pobudami zbirati čim-več članov in prijateljev. V ta namen sodi tudi izlet v goriška Brda, 13 bo 4. junija in ža katerega se je že prijavilo več udeležencev.
Natečaj RAI - TV za izvirna radijska dela
NATEČAJ za izvirna radijska dramska dela v slovenskem jeziku —• RAI Italijanska Radio Televizija, deželni sedež Furlanije - Julijske krajine, razpisuje natečaj za izvirna radijska dramska dela v slovenskem jeziku. Natečaja se lahko udeležijo slovenski avtorji, ki stalno bivajo v Italiji. Predložena dela, napisana v slovenskem jeziku, morajo biti izvirna in neobjavljena. Njihovo trajanje naj ne presega 40 minut. Dela. namenjena na tečaj, je treba poslati do 31. avgusta letos na naslov: RAI — Italijanska Radio Televizija Trst, Ul. F. Severo 7. Tajništvo natečaja za izvirna radijska dramska dela v slovenskem jeziku. Priložena dela bo ocenila posebna komisija, ki jo bo imenovala RAL Nagrade za prve tri uvrščene igre so: 300.000, 250.000 in 200.000 lir. Postaja Trst A v slovenskem jeziku bo oddajala nagrajene igre in si pridržuje pravico oddajati tudi dela. ki jih bo ocenjevalna komisija priporočila. Natančnejša pojasnila lahko dobite pri tajništvu natečaja tel. (040 ) 7784281.
ljali kar v Ljubljano, kjer smo se ustavili v hotelu Kompas in tam tudi kosili. Po kosilu smo si ogledali Ljubljano z ljubljanskega gradu in se nato odpravili v Šolski center Litostroj, to je šola, ki je podobna naši. V šoli so nas pričakovali in nam razkazali poslopje. Strokovni učitelji so nam razložili, kako poteka delo v učilnicah in de lavnicah. Nazadnje smo se zbrali v večji sobi, kjer nam je ravnatelj šole pripovedoval, kako šolo upravljajo in kako živijo dijaki v njej. Našim profesorjem so dali na ogled nekaj učbenikov, zlasti za orodne mehanike in nekaj tudi za monterje in popravljavce radia in televizije. Dogovorili smo se za izmenjavo športnih tekem med o-bema šolama, seveda to pride v noštev za naslednje šolsko leto. Polni prijetnih vtisov smo se poslovili. Kar nam je ostalo popoldneva, smo ga porabili za pisanje razglednic. Po skupni večerji smo šli v Stopoteko plesat.
In že nas je čakal drugi dan! Dopoldne smo šli pogledat nove o-brate tovarne Iskra Kranj. Tudi tu so nas prijazno sprejeli in nas razdelili po skupinah, tako da smo si laže ogledali potek dela. Od tega so imeli največ dijaki in profesorji našega oddelka za monterje in popravljavce radia in televizije, drugi pa smo vsaj približno razumeli, kako nastaja elektronska telefonska centrala. Vodič nam je zavrtel film o tej evropsko pomembni tovarni. Filmu je sledil razgovor. Zvedeli smo, kako v tovarni skrbijo za delavce, kako smo začudeni, ko smo zvedeli, da ima Iskra Kranj tovarno tudi v Švici, da pa je Iskrin tudi tržaški IRET, to so nekateri že vedeli. Za spomin smo poleg vtisov dobili še značke tovarne Iskra Kranj.
Zunaj nas je pričakovalo sonce in odpeljali smo se v Radovljico na res okusno kosilo, od ondod smo zavili še v Prešernovo Vrbo. Pred izstopom iz avtobusa smo zapeli Prešernovo Zdravljico. Sploh smo ves čas v avtobusu prepevali ob spremljavi harmonikarja. Da pa bi nikomur ne bilo dolgčas, smo imeli zato v rezervi še kitaro in nekaj kaset, tako da se je naš šofer kar držal za glavo.
Naše veselje je za nekaj časa potihnilo v Begunjah, kjer smo videli pretresljiv muzej NOB.
Z ogledom Bleda smo zaključili
naša dva prijetna dneva in se odpeljali nazaj v Trst.
V šoli smo zbrali vtise in misli nekaterih dijakov.
D. Briščak, (2. raz., kemijski o-peraterji): Mene je posebno očaral znanstveni muzej v Bistri, morda zato, ker sem ga prvič videl, razstavljena so bila razna gozdarska orodja, načini obdelovanja in spravila lesa, bolezni dreves. . .
F. Pahor (II. raz., kemijski o-peraterji); Všeč mi je bil prikaz starodavnih prevoznih sredstev — od koles in kočij do modernega motorja in avtomobila. .
A. Sedevčič (II. raz., monterji in popravljavci RTV); Lep vtis je name napravil šolski center Litostroj. Dijaki dobivajo štipendijo po uspehu. Ko se vpišejo v šolo, imajo že zagotovljeno delovno mesto v tovarni Litostroj. Dijaki imajo praktično in teoretično delo v isti u-čilnici. Imajo namreč delavnico, v kateri so tudi klopi, tako da lahko profesor ustavi praktični pouk in takoj poda teoretično razlago. Ugajalo mi je tudi, da njihovi dijaki gredo v tretjem letniku delat naravnost v tovarno, seveda ne dobivajo plače, ampak štipendijo, tudi teoretični pouk še imajo. V tej šoli ob kakem disciplinskem pre kršku razpravljajo najprej dijaki sami in šele nato s profesorji. ..
S. Perdec (III. raz., orodni me-maniki); šola Litostroj je nekako bolj razvita kot naša; kar se tiče strojev, no, nekateri so boljši, a nekaj naših strojev je le bolj sodobnih.
D. Škabar (III. raz., monterji in popravljavci RTV); Litostrojima tako šolo, katere sistem mi zelo ugaja. Imajo namreč celodnevni pouk in proste sobote.
A. Bratož (II. raz., monterji in popravljavci RTV): Najbolj zanimiva od vsega se mi je zdela nova tovarna Iskra Kranj. Zgradili so jo 1. 1973, ker je bilo v stari premalo prostora. Izdelujejo telefonske naprave, največ je žensk, ki vežejo žice s pomočjo risbe na določen prostor; izdelano vezje pa potem moški preizkusijo z elektronskimi napravami — te so podobne
tistim, ki sem jih videl v tržaški tovarni ‘ IRET.
R.	Prašelj (II. raz., monterji in popravljavci RTV): Nisem vedel, da ima tovarna Iskra Kranj toliko manjših tovarn, razpršenih po vsej Sloveniji. V njih dela okrog 30.000 delavcev.
P. Stranščak (lil. raz., monterji in popravljavci RTV); Opazil sem, da je tovarna Iskra Kranj zelo čista. Večina delavcev je ženskega spola, moški so večinoma tehniki in delajo pri aparatih.
M. Zonta (III. raz., monterji in popravljavci RTV): Vesel sem, da sem videl Prešernovo Vrbo, kjer sem bil prvikrat, škoda, da zaradi slabega vremena nismo mogli obiskati Cankarjevega doma.
Nerea Ferluga (II. raz., kemijski analitiki): Najbolj me je prizadel muzej NOB v Begunjah. Videla sem deset celic in si predstavljala prizore trpljenja, še je tam zid. napit s krvjo, košček kruha, ki so ga dali jetnikom na dan. . . skoraj nič ga ni bilo. . .
F. Milkovič (II. raz., orodni mehaniki): Iz muzeja NOB mi je o-stala v spominu soba, kjer so privezali jetnika, zaprli vrata in z druge strani na slepo streljali vanj. . .
S.	Smotla.c (II. raz., orodni mehaniki): Na zidovih muzeja NOB smo videli imena in zadnje besede jetnikov, videli smo biče. s katerimi so Nemci pretepali žrtve, velo, na katero so jih obešali. Pretresla me je glasba in besede iz zvočnika. Zamišljal sem si tedanie trenutke, divje glasove nemških oficirjev. človeku se zdi. da ima pred očmi, kar se je tedaj dogajalo in da je tudi sam med zaporniki. ..
Ekskurzija se je nam vsem zdela zelo važna, saj smo na lastne oči videli, kako živijo in se šolajo dijaki na šoli, ki je sorodna naši, zvedeli smo nekaj več o življenju delavcev v slovenski tovarni, videli del naše matične domovine, zato smo res hvaležni republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje, k: nam je ta izlet omogočil, prav tako pa seveda profesorju Sivcu, ki je poskrbel za organizacijo. Upamo tudi, da bomo odslej vsako leto obiskali Slovenijo, ki jo mi mladi tako malo poznamo.
Dijaki strokovne šole L. Balvani, oddelek s slovenskim učnim jezikom
DROBNA, A DRAGOCENA KNJIŽICA PROF. ROJCA
Glasba tržaških Slovencev od 1848 do nastopa fašizma
Resen, strokoven pristop, bogata žetev informacij in virov - Knjižico je natisnilo Založništvo tržaškega tiska
Profesor Aleksander Rojc je izpopolnil in objavil pri Založništvu tržaškega tiska svojo diplomsko o-bravnavo na tržaškem vseučilišču. Naslov dela se glasi: *Cultura mu-sica e degli sloveni a Trieste dal 184 S alVavvento del fascismo*. Čedna zunanjost in preglednost bralcu knjižico prikupita, da se je loti z dobro voljo. Branje gre gladko od rok, četudi ni besedilo rav no zgled lektorske vneme.
Jedrnate politično-zgodovinske o-znake na začetku poglavij bralca nevsiljivo uvajajo v čas obravnavanega glasbenega dogajanja. To dogajanje pa pisec prikazuje z bogato žetvijo podatkov; komaj bi kdo slutil, da jih tistih sto strani premore toliko. Temeliitost pišče-vega napora potrjujeta še izčrpen seznam virov in imensko ka-
Mladinske
Delovne
Akcije
Informacija :
SKGZ, ul.S.Francesco 20 tel. 744249
vsak dan od 17. do 19. ure
zalo. Množica in dragocenost podatkov tudi povesta, da je pisec s svojim delom krčil neshojena pota.
Bralcu vstaja v mislih podoba nesluteno bogatega in pestrega glasbenega dela. Zaživijo mu liki okusu časa zvestih, a nadarjenih in za rod vnetih skladateljev, trdovratnih, nemalokrat samoukih glasbenih delavcev, navdušenih privržencev umetnosti zvoka.
Odkrivanje, zbiranje in urejanje podatkov so kajpak osnova pi-ščeve skrbi, ali ta skrb se v njih nikakor ne izčžpa. Pisec je intelektualno pošten, ko se brani celotnih in dokončnih ocen, ker ve, da se utegne prenagliti. In vendar se ne upira preudarku tudi o spornih vozliščih naše narodne in u-metnostne zgodovine in znanosti, ki se z njo peča.
Navajanje podatkov, prikazovanje pojavov se mu že sproti razraščata v splošnejši razmislek. Tako na primer na vprašanje rezmerja med zgolj zvočno glasbeno govorico in siceršnjim besednim sporoči-rodoljubnih pesmih. Tako
lom pri
lilllllllllMIIMIIIIIIIIfllllllltlllllllllliliiiiiiiiiiiiiitlllliliiiiiilllllillillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIMIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIimillllllllHIHHIHIUItlllllllllllllimMIIIIMaatllllB
Rojansko osnovno šolo bodo v kratkem poimenovali po štirih bazoviških junakih
V torek, 16. t.m., je bil na ro-janski osnovni šoli sestanek, ki ga je sklicalo združenje staršev, o bližnjem poimenovanju šole po •dtirih bazoviških junakih*. Na ta sestanek so bili povabljeni poleg vseh staršev, še učiteljstvo,
m
SOLA
GLASBENF MATICE - TRST
Jutri, 22. maja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma.
TRETJA ZAKLJUČNA AKADEMIJA
Sodelujejo gojenci glasbene šole iz Zagorja ob Savi ter konservatorija »G. Tartini* iz Trsta.
Vljudno vabljeni!
ravnatelj ter starejši Rojančani. Predstavnica združenja staršev je sporočila, da je pred mesecem dni prišla odobritev prošnje s prosvetnega ministrstva iz Rima. To prošnjo so poslali lani približno v tem času. Sicer pa je padla odločitev, za poimenovanje »po štirih bazoviških junakih» v šolskem letu 1974-19)5. Takrat so rojanske učiteljice in starši soglasno odobrili odločitev, Zato so učiteljice takoj pripravile študijo in biografijo štirih fantov. Vse pa je strnil v celoto prof. Samo Pahor. Ko so bile opravljene vse birokratske formalnosti, so poslali vse v Rim. Povrni za poimenovanje rojanske šole po štirih bazoviških junakih so bile njihove i-deje in predvsem delovanje štirih fantov, saj so bili, kljub mladim letom, člani ilegalne organizacije, ki se je upirala fašističnemu režimu. Prav zaradi niihovega pravičnega boja za boljši jutri so. bi-
li obsojeni in ob zori 6. septembra 1930 ustreljeni. Štirje junaki so od tedaj postali za vse Slovence simbol aktivnega antifašizma. Zaradi tega so si rojanski starši in učitelji želeli, da bi se šola imenovala po njih.
Po kratkem uvodu je prešla debata n a aktiven del poimenovanja. Ustanovili so pripravljalni odbor, v katerem so predstavniki staršev ter starejši Rojančani, ki bodo pomagali pri zbiranju materiala za zgodovinsko razstavo tistega časa ter razstavo o razvoju šolstva v Rojanu. Nadalje je bil ustanov’jen sklad za poimenovanje. Govor je bil tudi o samem dnevu poimenovanja, ki je predviden ob koncu tega sončnega leta. Priprava kulturnega proarama bo angažirala na!več učiteljstvo. Razpravljali so tudi o morebitni spominski plošči ali celo o spomeniku, ki bi ga ob tej priliki izdelali. Ven-
dar bo vse to, organizacija dela, priprava razstav, finančna plat ter vse kar spada k temu delu, naloga novoustanovljenega odbora, ki se bo večkrat sestajal. Seveda bodo pri tem sodelovali vsi starši, učiteljstvo in tisti, ki jim je pri srcu rojanska šola. Ob koncu sestanka, ki je potekal v navdušenem vzdušju, posebno starejših, ki so se pri tem sestanku gotovo spomnili na čas, ko so sami obiskovali to šolo, je bila izražena želja, da bi pri tem zahtevnem delu sodelovali vsi, ki na katerekoli način poznajo zgodovino Rojana, ki so mogoče živeli v tistem vojnem času, ko so bili umorjeni štirje bazoviški junaki. Vsem. ki jim je osnovna šola v Rojanu pri srcu, ki so jo obiskovali in tistim, katerih otro d jo danes obiskujejo. naj sodelujejo in pomagajo prt tem poime no vanju,
MIRJAM M1KOL.J
spet, ko se sprašuje o osnovni, družbeni pogojenosti glasbene dejavnosti pri narodno izpostavljeni skupnosti.
Nekaterih vozlišč pa se avtor sicer jedrnato, a ne mimogrede, loteva v predgovoru in v sklepnih mislih. Tako navaja., da ga je k taki raziskavi gnalo tudi preziranje slovenskega deleža pri tržaškem glasbenem zgodovinopisju. Zastavlja pa tudi vprašanje o mestu tržaškega glasbenega snovanja v zgodovini slovenskega kulturnega prostora sploh. In resnično ne more tržaški Slovenec zlahka mimo vprašanja, ali je svojevrstno tržaško sečišče razrednih, narodnostnih in kulturnih silnic vtisnilo primorskemu deležu v slovenski umetnosti nekaj
«*«r Roje
{
i
I.
MtsrCALE 5
?ENI A TRIEste
Mihi
izrazitejših, za ves narod usodnejših potez mimo tistih, ki jih tržaški Slovenci naravno delijo z rojaki na zemljepisnem robu narodnega telesa.
Mnenja ses, da bo Rojčevo knjigo s pridom prebral vsak, ki mu je mar poznavanje in negovanje virov naše sedanjosti, še naprej pa bo prav. da najde knjižica pot do vseh. tudi italijanskih šolskih knjižnic na ozemlju, ki ga je zgodovina namenila sožitju in vzajmnemu spoznavanju.
RAVEL KODRIČ
Upam, da boste z današnjo izbiro zadovoljni. Seveda boste, le poglejte, kaj sva zbrala. Danes bomo obravnavali McCartnegev ansambel The Wings, sledil mu bo Donovan, temu fantastična plošča Intergalactic Touring Band. Sklenili pa bomo, kot običajno z italijanskim predstavnikom. Tokrat smo izbrali Gianno Nannini.
THE VVINGS
r-	"V*-":	-..,..^,....,5,
LONDON TOWN
London Town (EMI 3C 064 60521)
Vulkan Paul McCartneg v družbi štiričlanskega ansambla je spet izdal ploščo. Naj osvežimo spo-
min: KcL] so njegovi sogovorniki? Prva je žena Linda, sledijo Dan-ny Laine, Jimmg McCullnch ter Joe English. Seveda iztopajo vsa ta imena le pri izvajanju. Kot dobro vemo, so vse skladbe s podpisom McCartnepa. Mislim, da govoriti o Paulu bi bilo res pleo-nastično, saj se je o njem že vse zapisalo in poleg tega uživa veliko popularnost tudi na Tržaškem.
Ko sem poslušal ploščo, so mi brnele po glavi čudne misli, tako da sem bil ob koncu poslušanja docela prepričan, da je bil prav Paul inspirator ansambla The Beatles, da je po njegovem razhodu le on ostal pri stilu skupine. Mislim, da je to najjasnejši dokaz za vsakogar in z razliko z ostalimi tremi je še edini na površju (ne smemo pozabiti na Lennona, ki se je umaknil).
Tudi ta album spada v stil ansambla Wings, ki od daleč spominja na tipični beat. Skladbe so vse pete, v vsaki je daljši refren, v katerem poje zborček (kot pri Beatlesih), vse skladbe so razmeroma kratke, ne presegajo štirih minut, posnetih je, kot vedno, več kot deset (tokrat trinajst). Kot vedno, tudi tokrat je prvi izavajalec in prvi pevec Paul.
Sam igra na devet instrumentov, od kitare do bobnov.
Zanimivo pri tej plošči je, da so jo posneli na motorni jahti *Fair Caroh, ki je last gramofonske družbe Virgin Islands. Skladbe so bile posnete v različnih obdobjih, zadnja je bila posneta januarja letos. Kaj pa delo? Dobro, na zavidljivi višini, kot mora biti pač plošča, ki jo posname nekdanji Beatles Pal Mc-Cartnep.
DONOVAN
Donovan
(EMI 3C 084 99294)
Kdo je spet med nami? Gospod Donovan Leitch. O njem res nismo še pisali in že dolgo ga ne čujemo, čeprav je nadvse uveljavljeno ime. Verjetno je izdajal, ko ni bilo naše rubrike (se pravi poleti). Resnici na ljubo, so izšle tudi nekatere njegove plošče, ki pa jih nismo uvrstili v rubriko, ker so bile le antologije in najbrž smo imeli kaj boljšega pri roki.
Poglejmo, kakšno je zadnje delo tega kantavtorja, ki ima za seboj tako bogato in kvalitetno produkcijo (baje je izdal več kot dvajset albumov), ki si je delil mladino sveto skupaj z Dplanom. Morda se še spominjate nekdanje primerjave «ko ne bi bilo Dyla-na, bi ne bilo Donovana» in še drugih zastarelih fraz. Morda je res, da se je Donovan zgledoval
po Dplanu, vendar moramo priznati, da je Donovanov sound popolnoma drugačen od Dplanovega, da sploh ne govorimo o besedilih. Donovan ljubi sladke ljubezenske balade v nasprotju z Djjalom, ki je pel polemično, kot pravi kon-testator.
Donovanova osebnost blešči še danes, ko je minilo več kot deset let od Ustih hrupnih in živahnih let, njegovo petje je tudi v tej plošči melodično, sladko, Ijubeznji-vo, vse skladbe so pisane in pete v stilu tipičnih angleških balad z žalostnim in tresočim glasom. Da bo vse v strogo britanskem ključu, si je Donovan izbral četverico prijateljev, ki so kot on kraljičini sinovi, vendar je delo posnel v Franciji, kot je sedaj v modi.
Zaključil bi. da smo pred dobrim albumom, ki ga priporočam predvsem sanjavim značajem in vsem tistim mlajšim bralcem, ki še ne poznajo Donovana Leitcha.
producentov Stephana Galfasa tn Martpja Scotta. Pri snemanjih je sodelovalo več kot trideset pevcev in izvajalcev, ki so jih producenti pobrali od tu in tam. Nekateri so celo popularni, n.pr. Annie Haslam iz skupine Renaissance ter Percg Jones s skupine Band X. Nad vsemi vsekakor izstopa pevec z zlato preteklostjo, ki je zadnje čase zašel v pozabo Je to Rod Argent. Videli bomo, če mu bo to kolosalno delo pomagalo k zopetni uveljavitvi. Csebno dvomim v to, vendar ne smem še soditi, saj mi tovrstna glasba ne odgovarja. Moja dolžnost pa je predstavljati novosti in upam, da sem s to ploščo zadovoljil tudi ljubitelje tako imenovane kozmične glasbe.
simbolizma, ki smo ga vajeni prt modemih kantavtorjih. Njen pogled na žensko stanje je odkritosrčen brez kakega ekstremističnega gledanja in je prav zato bolj resničen in sprejemljiv.
Plošča je bogato opremjena. S ploščo dobite majhno knjižico, ki spremlja delo z notami in podatki.
Lestvica najbolj prodan j plošč v tem tednu v Trstu (podatke sva izdelala s pomočjo trgovin s ploščami «11 flauto magico*. Ul. Udine, «Raifon», Drevored XX. septembra, «Discoteca Rossoni*, Pasaža Rossoni):
GIANNA NANNINI
INTERGALACTIC TOURING BAND
(HARVEST 3C 064 60283)
To je prav po ameriško: slo ljudi, sto milijonov itd. Danes u-živajo podobne fantastične zgodbe - glasbe veliko popularnost (glej Odditg 2001). In tu imamo še en poizkus. Vse prihaja iz a-meriške države New J er sep. kjer so to delo posneli pod taktirko
Una radura...
(RICORDI SMRL 6206)
Bodila se je v Sieni leta 1954, pred kratkim je diplomirala na tamkajšnji univerzi iz filozofskih ved,, obiskuje 8. leto klavirske šole. To je že njen drugi album za isto gramofonsko družbo, ki jo je odkrila. Naj takoj dodam, da so ji pri snemanju pomagali člani skupine Premiata Forneria Marconi. Vendar je pri tej plošči bolj važen hripav pevkin glas ter še posebno besedila. Gianna poje o ženskem stanju,- govori odkrito in brez hermetizma in običajnega
45 OBRATOV
L Heidi - Elisabetta Viviani
2.	Atlas, Ufo, Robot - sigla
3.	Staying ali ve - Bee Gees
4.	Pensiero stupendo... - Patty Pravo
5.	You are in my heart - Rod Stevvart
33 OBRATOV
1.	Sotto il segno dei pešci - An-tonello Venditti
2.	Saturday night fever - Bee Gees
3.	La Bionda - Fratelli La Bionda
4.	Thank God it’s friday - Razni izvajalci
5.	...and than there vver three... -Gensis
Sandi Pertot In Pavel Ugrin
Sestavljajte TOP lestvico
TOP LESTVICA — RADIO TRST A
IME IN PRIIMEK: NASLOV:	_______
GLASUJEM ZA POPEVKO:
IZVAJA:
p. d
Izpolnite gornji glasovalni kupon in ga pošljite na naslov: RjjL
Ulica F Severo, 7 •
Radiotelevisione Italiana Postaja Trst/A
v kot pripišite TOP LESTVICA. Deset najbolj poprašanib popevk . ste lahko poslušali vsak torek od 15.35 do 16.30 v oddaji TOP LESTVIW
VAŠA TOP LESTVICA
Ta teden sle izbrali popevke:
(1) PENSIERO STUPENDO
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
(3) (2)
(4) (6)
(7)
(5)
(8) (9)
Patty Pravo STAY1N’ ALIVE - Bee Gees A MANO A MANO — Rieeardo Cocciante FIGLI DELLE STELLE — Alan Sorrenti SCOTCH MACHINE - Voyage SOTTO IL SEGNO DEI PEŠCI - Antonello Venditti ... E DIRSI CIAO — Matia Bazar ČAO BAMBINA, ČAO — Tomislav Ivčič U RAZDELJAK TE LJUBIM — Ansambel Žetva
(—) BREZ LJUIJSZNI MI ŽIVETI NI — Moni Kovačič
........................................mm..m...•mmmm.mmmumm............u............................................................................mmimmmmmi........................n.........................ni."*
NEKAJ UGOTOVITEV V ZAČETKU LETOŠNJE SEZONE
Po mnenju strokovnjakov bo turizem postal najpomembnejša ekonomska panoga stoletja
V začetku našega stoletja so zabeležili le kakih 200 tisoč turistov, v letu 1975 pa jih je bilo že 220 milijonov - Lani je turizem dal 50 milijard dolarjev ■ Velikanske naložbe, ki pa veliko obetajo
Kakor smo pred dnevi pisali, si v italijanskih turističnih krogih obetajo letos izredno uspešno sezono. saj so na primer na področju Riminija zabeležili nenavadno visok obisk, najavljenih pa je iz severne Evrope za 30 odstotkov več gostov, kot so jih tod imeli lani. Nekaj podobnega poročajo tudi z vzhodne obale Jadrana, posebno iz južnih predelov, kjer da imajo v dosedanji letošnji sezoni dvakrat več gostov, kot so jih imeli v tem času lani. Iz tega bi mogli sklepati, da se turizem kot gospodarska panoga iz leta v leto vedno bol.j uveljavlja, še več. da postaja vedno bolj pomembna in je niti energetska kriza ni zavrla, kajti res je, da .je v letih 1974 in 1975 število tujih gostov v Jugoslaviji in Italiji upadlo, toda koj nato se je začelo spet vzpenjati in smo lani že prekoračili raven iz 1973, ki je predstavljalo najvišjo raven v zgodovini turizma. Iz tega lahko izvlečemo nekaj konkretnih ugotovitev:
Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z gostinstvom poklicno, trdijo, da bo naše stoletje značilno tudi po tem, da se je v njem turizem razvil do najvišje mere. Okoli leta 1900, torej v začetku našega stoletja, je bilo v letu dni kvečjemu 200 tisoč turistov. Seveda si je tedaj privoščil počitnice ali oddih, rekli bi raje le brezskrbno zabavo le bolj premožen sloj, del aristokracije in del velike buržoazi.je.
Od omenjenih 200 tisoč turistov, jih .je največ in sicer kar 90 odstotkov preživelo krajšo ali daljšo dobo v Švici in Franciji. V današnjih dneh, torej 75 let po prvih podatkih o turističnih premikih, so pa čeprav globalno in približno našteli na vsem svetu že 220 milijonov turistov. Tudi v tem primeru je velika večina in sicer 70 odstokov odpadla na staro celino, na Evropo.
Iz gornjih dveh podatkov vidimo, da se je turizem kot pojav izredno razvil. Toda strokovnjaki pravijo ali bolje računajo, da smo
še daleč od vrhunca že v našem stoletju. Strokovnjaki menijo, da bomo v zadnjih dneh našega stoletja dosegli že 600 morda celo 800 milijonov turistov, pri čemer pa da ne bo več Evropa tista, ki bo beležila največje rezultate, pa čeprav bo njen delež še vedno zelo visok, okoli 50 odst.
Turizem, vzet v teh merilih, postaja primer takšne gospodarske panoge, da .jo lahko ocenimo kot «gospodarska panoga stoletja*. Logično je, da se v tem primeru postavlja vprašanje, kako to, da se je turizem tako naglo razvil? Predvsem moramo podčrtati eno dejstvo: vtem ko si je počitnice ob morju ali v hribih v začetku stoletja privoščil le redek boga-, taš, je turizem po drugi svetovni vojni postal množičen pojav, in to deloma na račun večjega bogastva, deloma pa tudi zato, ker ima človek vedno y£č,.prostega časa. Ne bi hoteli trditi, da je sodobni človek v splošnem zares bogat, toda v primerjavi s prete-
					
Indijske oblasti so zaščitile simpatično žival: opico rezus
V zadnjih letih so jih izvozili za znanstvene laboratorije tudi do 200.000 na leto ■ Podobno so ukrenili tudi v Bangladešu in Burmi
NOVI DELHI — Indijska vlada je prepovedala izvoz opice vrste rezus, one simpatične, zelo živahne, ki so jo doslej tako brezčutno mučili in morili v raznih znanstvenih laboratorijih, kjer je ta simpatična žival služila kot poskusna žival za preverjanje raznih zdravstvenih in farmacevtskih domnev. Opica, o kateri je govor, je že dolgo služila kot poskusna žival, toda v zadnjih časih je izvoz iz Indije zavzel izreden obseg, saj so v zadnjem četrtstoletju polovili po indijski džungli in izvozili v ZDA, Avstralijo in Kanado najmanj dva milijona primerkov te opice. V zadnjih letih so izvozili iz Indije po 200 tisoč o-pic na leto, za kar so tuji kupci plačali 14 milijonov dolarjev oziroma 12 milijard lir v naši valuti. To so sicer lepa sredstva, ki so pa v merilih Indije neznatna kapljica v morju, saj v deželi z obilnimi šesto milijoni prebivalcev 14 milijonov dolarjev zares ne pomeni veliko. Indijski znanstveni krogi ter ljubite’ji živali v svetu so se začeli upirati temu pokolu, ker da bi «Macacus Rhesus* kot se znanstveno imenuje ta vrsta opice, mogla v razmeroma kratkem času izumreti, izginiti. In zato je predsednik vlade Morarji Desai, ki je sicer pristaš nenasilja, izdal dekret, ki prepoveduje izvoz teh o-pic. Dekret je izšel na dan 1. a-prila in stopil takoj v veljavo.
okoli teh templjev zbere na tisoče opic.
Tudi iz sosednjega Bangladeša so do pred nedavnim izvažali tovrstne opice in prav tako je tudi Burma izvažala veliko teh opic v Avstralijo, Kanado in v ZDA. Toda rangunska vlada je prav tako iz verskih razlogo/ ta izvoz prepovedala.
Sicer pa je na svetu veliko organizacij in združenj, ki se borijo preti uporabi živali za razne poskuse v znanosti. Res je sicer, da ti ljudje ne vedo povedati, kako naj si človeštvo pomaga pri preizkušanju raznih zdravil ali pri
preverjanju raznih zdravniških domnev, toda upirajo se temu, da naj bi živa žival, v konkretnem primeru opica služila za poskusno žival, posebno v primerih, ko gre za tako imenovano vivisekcijo in za trpinčenje živali nasploh. Ko govorijo o opici, o kateri je govor, imajo za seboj vso javnost, ne le indijsko ali bangladeško, ker je opica vrste rezus zares simpatična, prijetna žival. Seveda bo namesto te živali treba sedaj najti kako drugo primerno poskusno žival, le da je opica vrste rezus specifična opica, specifična žival, ki je ne bo moč nadomestiti.
Indija, ta ocean ljudi, doživlja e vedno vrsto protislovij. V Indi-i je govedo sveta žival. Toda tuli že omenjena, opica spada v 'rsto nedotakljivih živali. V pre-eklosti je bilo v Indiji tudi veli-;o krvavih spopadov med ljudmi :aradi ene take opice. Človek, ki e tako opico ubil, je bil v nevar-msti, da ga linčajo.
Stara indijska narodna pesem lovori o Ramayani, lp j° je ugrabi demon Re. Če bi ne bilo opice •ezus, ki je žensko rešila, bi Ra-nayani huda predla. Zato so pogumno opiso proglasili za božanstvo z imenom Hanuman. In še ianes je med Hindusi opica Ha-luman — božanstvo. Tej opici so r preteklosti postavili tudi sveti-Iča, ki jih nahajamo na severu in la vzhodu dežele in verniki, ki sani trpijo lakoto, prinašajo v te emplje sadje in drugo hrano za »pic*. Ker je tu hrane veliko, se
klimi desetletji si današnji človek zares lahko privošči več oddiha. Poleg tega ima danes človek veliko več prostega časa. Če smo imeli leta 1902 v Trstu hude izgrede in več mrtvih, da smo uveljavili osemurni delavnik, to se pravi 48 ur dela na teden, je danes bolj redka industrijska panoga, ki ima še vedno 40-urni tednik. V mnogih panogah je delovni tednik skrčen na 38. celo na 36 ur, ponekod pa se že pripravljajo na trideseturnd tednik.
Da bi mogel turizem konec našega stoletja postati «največja industrija sveta*, izhaja iz prognoze mednarodne unije turističnih organizacij, ki računa, da bomo konec našega stoletja na vsem svetu zabeležili že tri milijarde turističnih dni na leto, vtem ko imamo danes okoli 500 milijonov turističnih dni.
Turizem je industrija, ki povzrrr' ča izredno kroženje denarja. Po strokovnih računih je bilo lani v turistične namene potrošenih 50 milijard dolarjev. V tem imajo prvo mesto na svetu zahodni Nemci, ki so lani potrošili v tujini nad osem milijard dolarjev. Na drugem mestu so državljani ZDA, ki so potrošili šest milijard in pol dolarjev. Seveda zahteva turizem kot industrija tudi iz leta v leto večje naložbe. O tem nam pričajo velikanske, gostinske zmogljivosti v raznih predelih sveta. Dovolj je glede tega, da napravimo 150 do 200 kilometrov poti vzdolž obale proti Benetkam in dalje v smeri zahodne obale Jadrana, ali pa vzdolž istrske ter dalmatinske o-bale, kjer se razvijajo veliki turistični centri. O tem, kako važna gospodarska panoga je turizem, nam povedo tudi stroški, ki so jih posamezno dežele pripravljene dati za turistično propagando. V Italiji so lansko leto potrošili za turistično propagando in reklamo o-bilnih 15 milijard lir. Tudii Avstrija. ki je razmeroma majhna država, je lani potrošila v iste namene okoli 12 milijard lir. Podobno kot ti dve državi trošijo v te namene veliko tudi Švicarji, Francozi. Danci itd. itd.
O tem, kako važen je turizem, govori tudi dejstvo, da se s tem vprašanjem ukvarjajo tudi pri Združenih narodih, kjer menijo, da bo treba temu vprašanju posvetiti večjo pozornost tudi v odnosu na naraščajoče število prebivalstva. Glede tega se omenjata dve številki: konec tega stoietja bo po mnenju ^optimistov* na svetu že pet milijard in pol ljudi, po mnenju «pesimistov» pa jih bo že šest milijard in pol. To se pravi, da bo vedno več «potencialnih kandidatov* za turizem. In tu velja ponovno upoštevati tudi dejstvo, da bo človek v bodoče imel v poprečju vedno več časa na razpolago, saj so izračunali, da že danes ima v industrijsko razvitem svetu poprečni zaposlen državljan 136 prostih dni na ieto.
In če v nekaterih državah računajo že z uvedbo 30-umega delovnega tednika ter s podal jšanjem letnega dopusta celo na osem tednov na leto, pomeni, da bo tudi zaposlena državljan imel še več svobodnega časa.
Kitajci so speljali železnico tudi po zares nedostopnih krajih, kot kaže gornja slika, ki je s proge med Pekingom in Juanpingom.
In vendar ob tolikšnih konkretnih podatkih o velikih perspektivah, ki jih ima turizem kot gospodarska panoga, je treba podčrtati, da to velja v glavnem za bolj razviti in bogati svet, medtem ko ne velja to za vrsto dežel v razvoju ter za nerazviti svet. Še več, ob naraščanju bogastva na eni strani, se sorazmerno niža raven siromašnega in nerazvitega sveta. To se pravi, da bo tudi na tem področju prepad med bogatim in siromašnim svetom še naraščal in da bo bogati svet praktično užival toliko več na račun siromašnega sveta, ki bo moral biti bogatemu svetu na uslugo in to po najnižji ceni.
Nedelja, 21. maja 1978 Ponedeljek, 22. maja 1978
TRST A
TRST A
8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro: 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 9.45 Oddaja o Benečiji: 10.15 Vedri zvoki; 10.30 Nedeljski sestanek z orkestrom; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne.
KOPER
7.30. 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Nedeljsko jutro z Gisello Pagano; 9.15 Orkester Kenny Ro-gers; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Glasbeni portret; 10,32 Elizabetine pravljice; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Ansambel Dorsey Dodd;
11.30	Kim, svet mladih; 12.00 Pogovori s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.33 Najlepše popevke tedna; 15.00 Podajmo si roke; 15.15 Orkester Oliver Bush; 15.30 Folk in tudi ne; 16.00 Slovenski pesniki in pisatelji: 16.10 Poslušajmo jih skupaj: 16.30 Sosednji kraji in ljudje; ifi.50 in‘17.45 Od hiše do hiše; 17.30 Primorski dnevnik;
18.30	Nedelja na športnih igriščih;
19.30	Crash; 20.00 Srečanje z našimi pevci; 20.32 Rock party; 21.00 Radijski oder; 21.45 Male skladbe velikih mojstrov.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz tudia 2; 9.05 Pevci in ansambli na koncertnem odru; 9.30 S kuhinjo po svetu; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.30 Biti ženska, razgovori o ženski stvarnosti v literaturi; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Poslušali boste; 13.15 Slovenski zbori; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Glasba od tu in tam; 15.00 Glasbeni ping pong; 16.30 Mladi izvajalci; 17.05 B. Smetana: «Prodana nevesta*, opera; 18.05 Trst in njegove prometne zveze; 18.20 Klasični album.
KOPER
8.00, 10.10, 13.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 8.40 Naša zemlja; 9.10 Nabožna oddaja; 9.30 Maša; 10.25 Glasbeno razvedrilo; 11.15 Itineradio; 12.10 Pogovori o kinu; 12.20 Mala diskoteka; 13.45 Perfida Rai; 14.45 Musič show; 15.25 Radio 1 za vse; 16.00 in 18.10 Športne vesti; 16.50 Nogometne tekme; 19.35 Popevke,
7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro; 8.32 Listanje glasbenega albuma; 9.00 Pooevke: 9.30 Poje grupa Rhead Brothers; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je . . .; 10.10 življenje v šoli;
10.32	Elizabetine pravljice; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00'Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.10 Popevke;
14.33	Ansambli lahke glasbe; 15.00 Oddaja za otroke: 15.40 Popevke;
16.00	Pismo iz . . .; 16.05 La Vera Romagna; 16.20 Flash v glasbi; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Iz zborovskega arhiva; 19.33 Crash; 20.00 Jazzovska glasba; 20.32 Rock party;
21.00	Diskoteka sound; 21.32 Operni oder; 22.45 Pop jazz.
RADIO 1
RADIO 2
8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.20,
18.33, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55
Vprašanje Radiu 2; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Televizijski programi; 9.35 Gran Varieti; 11.00 Ne, ni BBC!; 12.00 Revival; 12.45 Nedeljska nagradna igra; 13.40 Bratje Italije, satirična oddaja; 14.30 Popevke; 15.00 Zabavna oddaja; 15.30 Pogovori o pisateljih; 16.25 Luna Park; 17.30 Legalna ura; 18.15 Plošče; 19.15 Petnajst minut z Armandom Trovajolijem.
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in
7.30	Glasbeno prebujenje; 8.50 Glasbeni trenutek; 9.00 in 10.35 Radijski pogovori; 12.05 in 13.30 Vi in jaz ’78; 14.05 Glasbeni spored;
14.30	I.o spunto; 15.05 Prvi Nip; 17.10 Popevke; 18.00 Kantavtorji; 18.35 Vzgojna oddaja; 19.35 Radijska nagradna igra; 20.30 Simfonični koncert; 22.20 Ob 200-letnici milanske Scale; 23.10 Lahko noč.
SLOVENIJA
SLOVENIJA
5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00,
19.00,	22.00, 23.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.15 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.37 Skladbe za mladino;
9.05	Še pomnite, tovariši?; 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 10.30 Humoreska tega tedna; 10.50 Glasbena medigra; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15 Glasba po željah; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.45 Obisk pri orkestru Manny Albam;
14.05	Nedeljsko popoldne; 14.25 Nedeljska reportaža; 17.50 Radijska igra; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Jugoslovanski umetniki pred mikrofonom; 23.05 Literarni nokturno; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba.
5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00,
19.00,	22.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringara-ja; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Vedre melodije; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vsakogar nekaj; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Amaterski zbori; 14.30 Glasba po željah; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Kulturna kronika; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Izročila tisočletij; 18.25 Zvočni signali;
19.20	Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Opera »Nezvestoba in razočaranje* Josepha Haydna;
22.20	Popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazza.
Nedelja, 21. maja 1978 Ponedeljek, 22. maja
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nedeljska srečanja
12.15	Kmetijska oddaja
13.00	Dnevnik 1 - OB 13. URI
13.30	Dnevnik 1 — NOVICE
14.00	V teku nedelje .. .
14.45	Disco ring, glasbena rubrika
15.00	Beležke o Hollywoodu, 3. oddaja
16.55	Mannix
Kot v starih časih, TV film
17.45	90. minuta
18.45	Genova: Veslanje
19.10	Nogometna tekma B lige Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 CHARLESTONOVO OBREŽJE, 1. del TV filma
21.50	Športna nedelja
22.35 Napoved programa za prihodnje dni
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Tin Tinove prigode, risanka
13.00	Dnevnik 2 — OB 13. URI
13.30	Ona druga nedelja
15.00	Neposredni športni prenosi: Avtomobilske dirke formula 1 in 61. Giro dTtalia
18.10	Napoved programa za prihodnje dni
18.25	Jazzovski koncert Charlieja Mingusa
18.55	Dan August SODNIK, TV film Vremenska slika
19.50	Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO
20.00	Nedelja sprint
20.40	Sedmo leto, 6. nadalj. glasbene komedije
21.45	Dnevnik 2 - DOSSIER
22.40	Dnevnik 2 — ZADNJE VESTI
22.55	Glasbeni kabaret
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.05	Za nedeljsko dobro jutro: POSTAL SEM PARTIZAN
9.45	Rubežniki
10.30	Robin Hood, nadalj.
11.30	Kmetijska oddaja
14.55	Svetovno prvenstvo v motokrosu
15.55	Britanska enciklopedija
16.25	Okrogli svet
16.40	športna poročila
17.45	TUJEC NA BEGU. film
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.05	S POLNO PARO, nadalj.
21.10	Prijepolje, dok. oddaja
21.40	DNEVNIK
21.55	Športni pregled
Koper
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30 Argumenti, vzgojna oddaji
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Posebna oddaja iz Par menta
14.25	Govorništvo v sodobni kul’
17.00	Ob petih s... Sandrom
17.05 Igra mest, mladinska tek1’10' valna oddaja
18.00	Argumenti	.. M
SICILIJA V LETIH l^3
18.30	Povej mi, kako ješ
18.50 Osmi dan	-fU
PARIZ DESET LET PU/L
19.20 Tarzan contro gli uomint 1. del filma	«
19.45 Almanah in Vremenska s”
20.00	DNEVNIK
20.40 VELIKI ROP, film Kino jutri
22.20 BONTA- LORO
DNEVNIK, Danes v Pf'
mentu in Vremenska s^a
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. Uh’
13.30	Vzgoja in dežele
17.00 Program za otroke;
Car Ivan kmet, 3. del >*,
17.40 Dorothea in pevec,
17.40 Majhni čudeži velike F de, 3. oddaja	1Tl/2
18.25 Iz parlamenta in DNEVNA ŠPORT
18.50 Programi pristopanja: Organizacija komuni1
mladine v Italiji
19.05 Dnevnik 2 - 'dRIBBL®}? 19.45 Dnevnik 2 - ODPRTI s1
DIO	j.
20.40	IL SESSO FORTE, na F* na oddaja
21.10 Koncert Jamesa Lasta
21.40	Programi pristopanja , 21.55 I battenti di Napoti, L, ,ng 22.45 Rubrika o življenju in ku
ri Židov	__
Ob koncu DNEVNIK NJE VESTI
jugoslovanska Ljubljana	a
9.00, 10.00, 11.10 in 15.00 TV » 17.05 Poročila
17.10 Sedem stopnic do glasbe 17.25 Britanska enciklopedija ^ 18.00 KAJ SO SAMOUPR*v SPLOŠNI AKTI 18.15 Pes, človekov prijatelj 18.45 Mladi za mlade 19.30 DNEVNIK
20.05 BENEČANKA, predaj va Stalnega sloveusk ga gledališča Trst
18.00	Orehova vas: Dirke v motokrosu
19.30 Otroški kotiček
20.00	27. kanal
20.15	STIČIŠČA
20.35 GENERALOVO TAJNO 0-ROŽJE, film
21.15	Pesmi v Palmi de Mallorca
Zagreb
14.45 Nedeljsko popoldne
19.30 DNEVNIK
20.00 S polno paro, nadalj.
21.05 Tito med letalci
ŠVICA
21.15	Kulturne diagonale 21.55 DNEVNIK
Koper
20.00 Otroški kotiček
20.15	ODPRTI PROSTOR 20.45 Dokumentarni film
21.15	MORAVA 76, 1. del t g^i
18.50 Schubertove skladbe 19.40 Svet, v katerem živimo 20.05 Petnajstdnevnik o kulturi 20.45 Jean - Christophe, 1. nadalj.
22.15 Baletni večer: Portret liane Mandukič
Zagreb	jV
20.00 Primer Filipa Franjih drama
21.20 Glasbeni trenutek
ŠVICA
20.45	Enciklopedija	ge-
21.45	Vladimir Horovvitz igr® v
li hiši
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 23. DO 27. MAJA 1978
TOREK, 23. maja 8.30, 10.00, 14.30 TV v šoli; 17.20 Poročila; 17.25 Glasba pred kamero; 17.55 Obzornik; 18.05 Od šole do doma; 18.40 Po sledeh napredka; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Mednarodna obzorja; 20.55 M. Dobrowska: Noči in dnevi, nadalj.; 21.45 Julija, glasbena oddaja; 22.15 Dnevnik.
KOPER
19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Odprti prostor; 20.30 Dnevnik; 20.45 Aktualna tema; 21.15 Šopek z bodečo žico, 5. del; 22.05 Turistični dokumentarec; 22.20 Narodna glasba: Nova Gorica.
SREDA, 24. maja 8.35 in 10.00 TV v šoli; 16.10 Poročila; 16.15 Nogomet: Trepča -Rijeka; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Film tedna: Rožnate sa-
nje, češki film; 21.30 Majhne skrivnosti kuharskih mojstrov: 21.40 Mi-
niature: Tone Kuntner; 21.50 Dnevnik.
KOPER
20.00 Otroški kotiček; 20.15 Odprti prostor; 20.30 Dnevnik; 20.45 Kralj Ojdip, film; 22.15 Nogomet: Trepča - Rijeka.
nik; 21.30 Ko slišiš zvonove, film; 23.00 Ivo Lola Ribar, dok. film.
ČETRTEK, 25. maja 9.00. 10.00 in 11.05 TV v šoli; 12.05 Plug pet; Liga mladih lingvistov; 17.15 Poročila; 17.20 Avtomobili in ljudje; 18.15 Obzornik; 18.30 Profesor Baltazar, risanka; 18.40 Tehtnica za tanančno tehtanje; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.50 Dan mladosti; 21.05 Vrhovi Zelen-gore, film; 22.35 Dnevnik.
PETEK, 26. maja 9.00 in 10.00 TV v šoli; 17.10 Poročila; 17.15 Polieder H 3; 17.30 O-stržek, otroška serija; 17.55 Obzornik; 18.05 Domači ansambli; 18.40 Celice, milijarde najmanjših računalnikov: 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Zabavno - glasbena oddaja; 21.05 R. Graves: Jaz, Klavdij, nadalj.; 22.00 Dnevnik; 22.15 Operne arije iz Berlina; 22.30 Festival JRT Portorož 78; 23.15 Poročila.
KOPER
KOPER
19.50 Dan mladosti; 21.15 Dnev-
20.00 Otroški kotiček; 20.15 Odprti prostor; 20.30 Dnevnik; 20.45 Scotland Yard proti dr. Mabuseju,
SOBOTA, 27. maja 8.05 Profesor Baltazar, r*s. g.3d
8.15	Sedem stopnic do glasbe,«;
Tehtnica za natančno teh’® L. 9.00 Od šole do doma; 9.30 jedeh napredka; 10.00 Prekini*-6^-lovnega -azmerja; 10.15	D
tarna oddaja; 15.45 Poročila! Nogomet; Zagreb - Olimpij®' .imi! Obzornik; 17.55 Mladinski lLfji
19.15	Risanka; 19.30 Dnevnik! * L, TV žehtnik; 20.40 Andromedi” film; 22.40 Dnevnik; 22.55 Z® ^ vas Raffaella Carra; 23.25 62®' govori s poslušalci.
KOPER	niu;
15.50 Nogomet; Zagreb-Oh^i 19.30 Otroški kotiček; 20.15 prostor; 20.30 Dnevnik; 20-‘I5
film: 22.10 Locandina, reklamna oddaja; 22.15 Glasbeni nokturno
vori obramba: Najprej do^lL,; TV film: 21.35 Dokumentarni
22.45 Svetlopolti, temnopolti,

Jetika
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
TROFEJA POMLADI
Atleti Bora in Adrie so odnesli tri zmage
Prva mesta so zasedli: Zupančič (80 m ovire), Poljšak (daljina) in Gregori (tudi daljina)
atleti so se v medteden-- . ^krajinskem mitingu srečali X,0 letošnje srečanje «Trofeje ki (kot je že dolgoletni k(J. Postavlja neke vrste dru-W j. P^enstvo za kategorije dečki na ?®klic. Tekmovanje, ki je bi-tokrat Riškem stadionu na Kolonji, Poeienf Privabilo tako številne re-ka, novih moči kot prejšnja CJ^tedenski umik ni najpri-'i Joku1’ Vsai dokler se ne zaklju-:a.*• leto, gre pa tudi omeniti, letnik *eb)šn.ii sezoni znižali za en k OAi^ie starostnih skupin, kar tov n7v° omejilo številčnost nasto-0|j ® lej celotni manifestaciji. V ^kih društev sta tokrat m. ^ ia Bor in Adria. Skupno sta
-_____________
dal« Cez ovire, oziroma v skoku Sili*10' medtem ko je v mlajši ■■aj! . v, skoku v daljino zmagal ::W?,rie David Gregori. Poleg kfe jla cev velja še omeniti neka-• df6 a^e*e> ki so dosegli teh-iprtoi6 rezu'tate' V sprintu se
stezo. Ne moremo niti mimo
Iri zmage: borovca Zupan-tdju^oljšak sta namreč zmagala
nje v soboto, 27. maja na stadionu Boca Junior, znani «bomboneri». Tekma se bo pričela ob 15.30 po argentinskem času (19.30 po italijanskem). Ob tej priložnosti bo skupina tamkaj živečih Italijanov prikazala italijanske plese in zapela nekaj pesmi.
» # »
LIT.LE — Pet dni pred odhodom v Argentino je francoska reprezentanca pozdravila navijače z zmago nad Tunizijo z 2:0 (0:0). Strelca sta bila Platini v 70. in Delger v 74. minuti.
Po slabem prvem polčasu je ob vstopu Platinija na igrišče (ki je v 42. minuti zamenjal Guilloja) Francija prikazala res učinkovito in lepo
igro. Dala pa je kljub temu le dva gola, čeprav je imela veliko priložnosti. Tunizija je kljub porazu zadovoljila, posebno v prvem delu srečanja, ko je igrala izredno agresivno in hitro.
Srečanje je sodil Nizozemec Cor-ver.
Ekipi sta igrali s sledečima postavama:
Francija: Bertrand, Demanes, Bat-tiston, Rio (Bracchi), Loopez, Jan-vion, Petit, Bathenay, Guillou (Platini), Delger, Berdol (Lacombe).
Tunizija: Naili, Dhouib, Kaabi, Ga-smi, Gendoubi, Ghommidh, Agrebi (Labidi), Tarak, Temine, Akid (Rasni), Ben Aziza (Liman).
ROD
MODREGA ^ >
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
H
50
C/3
H
Letošnja enajsterica bazoviške Zarje, ki je pred dnevi zaključila svoje nastope v okviru prvenstva 2. amaterske lige, skupno s svojima spremljevalcema Žarkom Banom in Maksom Križmančičem (desno)
ter trenerjem Vojkom Križmančičem
Tritedensko taborjenje
Letošnje letno taborjenje RMV bo na sporedu od 7. do 26. julija v bližini vasi Robič pri Kobaridu. Na žalost življenjski stroški rastejo iz dneva v dan in tako se moramo tudi mi nanje ozirati. Tabomina bo torej letos znašala 35.000 lir na osebo. čeprav je to več kot lani, lahko mirne duše rečemo, da se še vedno držimo načela, da organiziramo poceni taborjenje, kar je bilo vedno naše vodilo. Naša tabornina je še vedno precej nižja od ostalih, saj znaša strošek na osebo le 1750 lir na dan, kar je zares poceni.
Glede predhodnice lahko povem naslednje: n a pot in delo bo odšla 5. julija. Starejši bratje so torej obveščeni, pričakujemo njihovo udeležbo.
Ostale podatke bomo še pravočasno posredovali.
Dvodnevno taborjenje
Letošnji dvodnevni tabor bo 1 na Goriškem. Zadnja leta so se dvo-

S
h>lice
»testa, ki ga je zasedel ^čnik v metu krogle. Tu-kj jp atleti so se dobro izkazali, ::i rr, Marsikdo izboljšal svoj lan-N, 0tri in startal tudi v tej se-*Pravo nogo».
IZIDI
iVrire ‘
\ lsr>«evez (CSI) 17”8
i mjrijier (SGT) 10”9
I) ^ aoriela Mastronuzzi (Bor)12”9
lltoVno (Chiarboda) 45’'4
tik%olonio (CSI) 3’08”8
L i.
Nasini (SGT) 18,52 m
(SGT) 1,56 m
A fcc'ni (SGT) 8,10 m
Aljina Jana. Milkovič, (Bor) 6,95 m
(wUrlani (Edera) 4,97 m \KLiCE B
llfeoretto (SGT) 8”7
Natural (Bor) 9”2 V"* Kebar (Bor),^”83	.- .
Hli^bello
Jtev 228 (Edera) 3,64 m VKI A
U°rirc K rp
(Altopiano) /,l0 m
...-. ,rr ri
(SGT) 3’29”1
L "eter
Zupančič (Bor) 15”0
i ^rilante (CSI) 10"5 d, »sto Bonanno (Adria) 11”3
^boio (CSI) 47”1 Stf**®* (S. Giacomo) 6'42”4
U;
,1 Csini (S. Giacoco) 10,88 m (Bor) 10,58 m
Gorazd
yen
1. .-'»tura (CSI) 1,55 m
Langan (Bor) 1,40 m
S l^ak David (Bor) 4,95 m } g? Meden (Bor) 3,81 m ■ sZ Škerlavaj (Bor) 3,48 m 't. Zettin (Bor) 3,34 m r1*10 Gregori (Bor) 3,26 m
K
B
'! v^essandro (CSI) U”5 S Pečar (Adria) 12”6 rko Saksida (Adria) 12”7
Sikama (esi) 7’04”0
( Gregori (Adria) 3,69 m J- piri Paoli (Bor) 3,54 m ihn!.0 Carli (Bor) 3,54 m J' Vlaste krogle
aSl'1J Pečar (Adria) 28,96 m ^	A. B.
v 1LETa 1980 V MOSKVI
^čakujejo
^°0.000 gostov
SJ* — Po včerajšnji dodelitvi : v(etae ža leto 1984 Los Angelesu »tednarodni olimpijski od-(i,1 v fjrivljal o poletnih igrah leta in o zimskih v Lake Ultk, j državi New York (ZDA) i • e<3sednik MOO, Sovjet Novi obenem tudi predsednik
J. ^ Rednik MOO, Sovjet Novi .[.»Or.. obenem tudi predsednik prireja igre v Moskvi, je
»•ki
", to^OO tisoč turistov, deset ti-p k, °valcev in računa se, da AiNi at Prodali okrog šest mi-2%'d Pol vstopnic, od katerih LS bn i	odstotkov tujcem. Poleg
i1^	1980 na razpolago 30.000
vebko tistih, ki jih boli flh° Posamezniki dobili pri rutk ih »žlnah. Novikov je poudaril, Cejšnja pozornost posvečenj!1* tu ,^'adini, ki bo lahko sprem-»^ilt • rieninge. Sovjetski pred-Pe nJe tudi tokrat poudaril, da rirnerava delati nobenih po ^Problemov ali diskriminacij - a Ol.
lS«h°S AIRES - Včeraj je bilo Potrjeno, da bo italijanska V01 !!|anca igrala prijateljsko te-L%gekip° «Sportivo Italiano*. ki 6' <A»V Argentini v prvenstvu B ^**drri» bodo igrali to sreča-
Priznanje za drugio najpomembnejšo teoretsko novost iz 23. zvezka Informatorja je dobila 3. partija lanskega kandidatskega dvoboja Poluga-jevski - Mecking. Nenavadno pri tem je, da se je partija po obojestransko zelo dobri igri končala z remijem. Toda 11. poteza črnega je tako pomembna novost, da bistveno okrepi obrambo črnega v indijskem Benoniju. Ko Polugajevski napravi v partiji nekaj manjših napak, dobi čmi celo izglede za igro na zmago. V končnici pa potem v 34. potezi naredi napako Mecking, v trenutku, ko bi bil i-mel s pravilno potezio izglede ali celo možnosti za dobitek. Po zanimivih zapletih sledi nato delitev točke.
Dvoboj se je sicer končal tudi nenavadno. Zmagal je Polugajevski s samo eno točko razlike, 6,5 proti 5,5. Polugajevski je dobil eno samo partijo, drugo. Vseh ostalih 11 partij se je končalo remi, toda po dobri igri z obeh strani. Pred dvobojem je Mecking napovedoval svojo zmago in celo še svoj prodor vse do dvoboja s Karpovom. Kaj mu je preprečilo uspeh, je težko presoditi.
Dejstvo je, da je imel Mecking v partiji, ki jo je izgubil, popolnoma dobljen položaj, pa je potem težko pogrešil. Nato si je vzel Mecking time-out, v naslednji, tretji partiji pa je, kakor kaže potek, kot čmi zelo podjetno zaigral na zmago. Vse kar je dosegel, pa je samo naknadno priznanje — za dobro teoretsko novost.
Indijski Benoni
Beli: PolugaM črni: Mecking (3. partija kandidatskega dvoboja,
v, ,MI8C|0i M&ir.>w '1. d4 Sf6 21 Č4 e6 3. Sf3 c5 4. d5 ed5: 5. cd5: d6 6. Sc3 g6 Kaže, da je edino ta «indijski Benoni* zadovoljiv za črnega. Sumljiv je namesto tega «polindijski» sistem 6. .. . Le7.
7. e4 Lg7 8. Le2 0-0 9. 0—0 Te8 10. Sd2 Sbd7
Druga možnost je 10.- .. . Sa6 in nato Sc7.
11. Dc2
To je kot novost igral Spasski proti Fischerju v 3. partiji dvoboja v Reykjaviku 1972. Fischer je s presenetljivo zmago v tej partiji začel tedaj svoj pohod k osvojitvi svetovnega prvenstva. Prej so igrali tu vedno 11. a4. še sedaj ni gotovo, katera poteza je boljša.
11.	... Sb6!
Za to novost je prejela partija posebno priznanje. Fischer je proti Spasskemu igral namesto tega 11.
. . . Sh5! ? in po mnogih napakah nasprotnika prišel v prednost. Poznejše analize so pokazale, da beli lahko vedno drži vsaj enako pozicijo, če ne doseže celo prednosti.
12.	Lb5 Ld7 13. a4 Lb5: 14. Sb5:
Zelo v poštev prihaja tudi 14. ab5:
14. ... a6 15. Sc3 Sjd7 16. a5(?)
Kaže, da je to rahla napaka, po
kateri doseže črni nekoliko boljšo igro. Kot pravilno priporočajo 16. b3 z običajno otvoritveno prednostjo belega.
16.	. .. Sc8 17. b3 Upoštevanja vredno je seveda tudi 17. Sc4.
17.	...Sa7 18. Lb2 Sb5 16. poteza belega je omogočila,
da je črni skakač po najkrajši poti zasedel to idealno oporišče.
19. Sb5:
Beli mora takoj odstraniti skakača ker bi bilo 19. Se2 Lb2: 20.
Db2: Df6 21. Df6: Sf6: 22. Sg3 Sd4 oči vidno izrazito ugodno za črnega.
19.	... Lb2: 20. Db2:
Ne pa 20. Sd6:? Lal: 21. Se8: Le5
in čmj dobi figuro.
20.	... ab5: 21. Dc3 Nekoliko bolje je 21. b4.
21 ...b4 22. Dg3 Sj6 23. Tjel
Sh5 24. D/3 Ta5:
In tako je črni osvojil kmeta.
25. Ta5: Da5: 26. g4 Dd8!
Enostavna, toda lepa poanta. Sedaj namreč ne gre 27. gh5:? Dg5 + ter nato Dd2: z odločilno prednostjo.
27. Te3(!) Sf6 28. D/4 De7 29. Sc4 Td8 30. Dg5 Kg7 31. e5 Od tega prodora si je beli obetal več, kot z njim dejansko doseže.
31. ... de5: 32. Te5: Td5:!
Presenetljiva parada.
33 Te7:
Ker ne gre 33. Td5:? Del+ 34.
Kp2 De4+ ter nato Dd5:.
33. . . . Tg5: 34. h3 h5?
In šele to je napaka, pa kateri se oozicija razblini v remi. Pravilno je bilo enostavno 34. ... Td5 35. Tb7:
Se4, in čmi bi imel še vedno jasno prednost.
35. Sd6! Kg8(!) 36. Sf7: Td5 37.
Sh6+ Kh8 38. Sf7+ Kg7.
Črni še noče remija s ponavljanjem potez.
39. Sc5+ Kg8 40. g5! Sh7 41.
Te8 + Kg7 42. Te7+ Kg8
Sedaj pa ni več izbire, ker na druge poteze s kraljem dobi 43. Sg6+.
43. Te8+
Sumljivo je 43. f4 b5 44. Sg6: Sg5:. Tako mora tudi beli pristati na remi.
43. ... Kg7. Remi.
Na 44. f4 bi zopet sledilo 44. . .. b5. Oba morata torej ponavljati poteze.
Vasja Pirc
NOGOMET
BONN — Skoraj gotovo je, da bodo na SP v Argentini posebni oddelki protiteroristične skupine GSG 9 spremljali nemške nogometne reprezentante. To je odločilo notranje ministrstvo, da bi preprečilo napade terorističnih skupin.
Argentinsko notranje ministrstvo je včeraj ^porflčjlo, da ne bo dopustilo nobenemu • tujemu oddelku policije vstop na argentinska tla, posebno ne oboroženemu. Povabilo pa je predstavnika ZRN, da bi se sam prepričal o učinkovitosti protiteroristične mreže, ki jo je argentinska policija uredila za to SP.
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 21. maja 1978
NOGOMET
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Dolini Rosandra - Breg
NAJMLAJŠI 9.45 na Opčinah Opicina SC - Primorje PRIJATELJSKA TEKMA 10.30 v čemučah (Ljubljana) černuče - Gaja
ODBOJKA
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu Julia - Hrast
3.	ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	na Proseku Koutovel - Killjoy
KOLESARSTVO
POKAL LONJERJA (veterani)
14.30	v Lonjerju Prireja Adria
AMATERJI
9.00	v Venetu Sodeluje tudi Adria
NAMIZNI TENIS
DRŽAVNO PRVENSTVO 9.00 v Trstu, Športna palača Nastopajo tudi slovenski igralci
ODBOJKA
REVIVAL 78
Rekreacijsko prvenstvo Revival 78 se bliža koncu. Vreme je bito odbojkarjem - rekreativcem kolikor toliko naklonjeno: v moški A skupini so končno lahko odigrali vsa tri srečanja tega kola, na sporedu pa sta bili tudi dve zaostali tekmi. Nekoliko slabše je bito v ženski konkurenci v B skupini, kjer so zaostale tekme tri.
MOŠKI A
V tem kolu je prišlo do pravega presenečenja: Kras, ki je veljal za enega največjih favoritov za vstop v finalni del turnirja, je na domačih tleh sicer tesno, vendar povsem nepričakovano podlegel skromnejšim Ciceronovcem, ki so imeli pred to tekmo eno samo zmago.
Nebojsega je opensko Hranilnico premagal brez težav in je sedaj na prvem mestu lestvice. Vendar pa je Nebojsega edina ekipa, ki je odigrala vse tekme.
Bo prvih točk je prišel tudi ZTT. žal, pa moramo tokrat ponovno zabeležiti izredno nešportni odnos Kaste, kj se ponovno ni predstavila na igrišču. V zaostali tekmi pa je ZTT podlegel boljšemu Nebojsega.
IZIDI
Nebojsega - ZTT	3:0
Kasta - ZTT	b.b. 0:3
MLAJŠT^ MLADINKE 9.00 VihGori.rir Sodeluje tudi Bor
MEDNARODNI MITING 9.00 v Bocnu Sodelujejo tudi borovke DESETEROBOJ 8.30 v Trstu, «Grezar» Nastopa tudi Adria >
Presenetljiv poraz Krasa «Maratonska» tekma v Dolini
V ženskem turnirju slabo vreme ovira potek tekmovanj
Delovanje ZSŠDI
Svetel lik športnice
v mladi športni panogi
Osrednji športni dogodek te tretje nedelje v maju je nedvomno 31. državno namiznoteniško prvenstvo, katerega organizacija je bila po dolgih 19 letih ponovno zaupana našemu mestu. Tako imajo naši ljubitelji te sorazmerno zelo mlade športne panoge priložnost, da od blizu vidijo najboljše igralke in igralce v državnem merilu in da pravilno vrednotijo namizni tenis kot pristno (in enakovredno drugim z ozirom na tehnične in psihofizične vrednote nastopajočih) športno disciplino, ki je v Italiji v polnem razmahu.
Pri tem moramo s ponosom ugotoviti, da je v ženski konkurenci nosilec tega razvoja in kakovostne rasti homogena slovenska ekipa ŠK Kras, ki je v skoraj desetih letih trdega in resnega dela žela res nepričakovane, vendar zaslužene uspehe. Naj nam ostale igralke, trenerji in športni voditelji društva ne zamerijo, če bomo danes posvetili vso pozornost «prvi dami* Sonji Miličevi, ki prav danes pred svojimi navijači naskakuje naslov državne absolutne prvakinje.
V teh zadnjih letih je bila Miličeva stalno v ospredju našega slovenskega zamejskega športnega u-dejstvovanja. Kot na tekočem traku je nizala zmago za zmago v državnem merilu, kjer dejansko nima e-nakovredne tekmice, kot stalna članica državne reprezentance pa je tudj na mednarodnem prizorišču o-svojila nekaj pomembnih zmag. Kot priznanje za njeno ne le tehnično -tekmovalno, temveč tudi moralno vrednost je vodstvo vsedržavne namiznoteniške zveze podelilo slovenski igralki (edinstven primer v zgodovini našega športa) vlogo trenerke in tehnične vodje državne naraščajnike in mladinske reprezen-
Odkcd tak; tekmovalni uspehi? Odkod tako zaupanje v predstavnico slovenske narodnostne skupnosti s strani športnih krogov, ki še do pred kratkim niso kazali ravno največje naklonjenosti? — Odgovor je silno enostaven za vse tiste, ki Sonjo dobro poznajo. Miličeva je nedvomno izreden naravni namiznoteniški talent, kar je osnova za športna dosežke, ne pa absolutno merilo. Pri Sonii namreč naletimo na še druge vrednote, kot so izjemna prizadevnost, požrtvovalnost, resnost pri delu in moralnost pri slehernem nie nem koraku. Prav te njene odlike so botrovale, da imamo v naši sredi res izredno športnico, c katero
se lahko v vseh ozirih upravičeno ponašamo in ki predstavlja svetel lik športnice, ki je lahko za vzor vsem našim (in ne le našim) tekmovalcem.
Prav zato Sonji želimo, da bi danes zablestela v vsej svoji luči in tako zagotovila sebi ter slovenski narodnostni skupnosti v Italiji prestižno športno afirmacijo, tisti državni naslov, ki je bil njen že leta 1976.
Obenem pa upamo, da bo državno prvenstvo pozitivno vplivalo na odbornike naših društev in sploh na mladino, da bi pričeli bolj množično gojiti to krasno športno panogo, za gojitev katere zadostujejo tudi manjši pokriti objekti in tudi oprema ni pretirano draga. Če že ne na tekmovalni ravni, mora imeti namizni tenis bodočnost predvsem na rekreacijskem področju. Mladim rodovom pa dajemo za vzgled Sonjo Milič, v upanju, da bodo ubralj pravo pot po njenih stopinjah.
Gostovanji
športnikov iz BiH
V teh dneh so se dokončno dogovorili, da bo delegacija športnikov in športnih delavcev iz Bosne in Hercegovine v gosteh ZSŠDI od 31. maja do 4. junija in bo tako vrnila lanskoletni obisk naših športnikov v BiH. V četrtek bodo gostje v Gorici, kjer si bodo zjutraj ogledali mesto in športne naprave, popoldne pa bodo uradna tekmovanja v moški in ženski odbojki, košarki, nogometu in namiznem tenisu. Zvečer bo uradni sprejem v Gorici. V petek bo prost dan in ga bodo izkoristili za turistični ogled Benetk, v soboto pa bo zjutraj ogled Trst (Mi-ramar in Rižarna) in položitev venca k spomeniku bazoviškim žrtvam, popoldne pa bosta v Dolini športni srečanji v ženski odbojki in košarki, bosanska moška odbojkarska ekipa in pa ženska namiznoteniška ekipa pa bosta sodelovali v Zgoniku na tradicionalnem Kraškem pokalu. V nedeljo zjutraj bo v Trebčah nogometno srečanje, nakar se bodo gostje poslovili od nas.
Zaključen ciklus predavanj
za trenerje
S ponedeljkovim predavanjem Toneta Šercerja o športni masaži se je zaključil ciklus šestih strokovnih predavanj za naše trenerje, ki ga ie organizirala Trenerska zveza ZS ŠDI. Pravzaprav je bilo na programu še eno predavanje (sociologija športa), vendar pa je odpadlo iz tehničnih razlogov in je bilo do-
govorjeno, da bo na sporedu v prihodnjem ciklusu predavanj.
Z obiskom trenerjev res ne moremo biti zadovoljni, saj se je predavanj povprečno udeležilo od 20 do največ 25 slušateljev, medtem ko Trenerska zveza ZSŠDI šteje kar 100 članov. Lahko pa mirne duše trdimo, da so odsotni veliko izgubili in so zamudili edinstveno priložnost, da obogatijo svoje strokovno znanje in se še bolj usposobijo za o-pravljanje tako zahtevnega posla kot je tremerstvo. Imeli pa bodo priložnost prihodnje leto, da nadoknadijo zamujeno.
Posvet o športu
Prihodnja seja glavnega odbora SKGZ bo v celoti posvečena obravnavi športne stvarnosti v zamejstvu. Predviden je celodnevni posvet o športu, ki bo v soboto, 17. junija v prostorih Dijaškega doma v Trstu.
Posvet o nogometu
Na svoji zadnji seji je izvršni odbor ZSŠDI sklenil, da v doglednem času organizira posvet o nogometu, katerega se bodo udeležili odbori in trenerji društev, ki gojijo nogomet, da skupaj z odborom ZSŠDI proučijo po končani sezoni stanje v nogometu in da skupaj začrtajo nove možne poti in smernice, katerih naj bi se vsj držali.
Jutri odbojkarska komisija
Jutri ob 18. uri bo na sedežu ZS ŠDI zasedala odbojkarska komisija, kj bo v glavnem obravnavala reprezentančne nastope izbrane ekipe.
Seznam nogometnih
reprezentantov s Tržaškega
V okviru priprav za bližnje reprezentančne nastope proti selekcijam iz BiH, bo v sredo, 24. t.m. na Proseku prijateljsko nogometno srečanje med tržaško in goriško reprezentanco ZSŠDI. Za Tržaško je selektor Bruno Rupel sklical naslednje nogometaše:
BREG: Klun, Strnad, Sovič in Bržan.
GAJA: Branko Grgič.
KRAS: Bogateč, Verša in Miloš Milič.
PRIMOREC: Mauro Kralj I, Mau ro Kralj II, Marko Kralj, Boris Kralj, Edvin Kralj, Pavel Kralj in Čuk.
PRIMORJE: Štoka, Valter Husu, Gabrijel Husu in Blažina.
VESNA: Rustja.
ZARJA: Ivo Grgič in Metlika.
—bs-
Nebojsega - Hranilnica	3:0
Ciceronovci - Kras	3:2
LESTVICA
Nebojsega 8, Sokol 6, Kras in Ciceronovci 4, ZTT 2, Hranilnica in Kasta O. (Nebojsega je odigral 5 srečanj, Ciceronovci 4, ostali pa po tri).
MOŠKI B
Osrednje srečanje je bilo vsekakor v Dolini, kjer sta se spoprijela Breg A in Klapa. Tekma je trajala skoraj dve uri. Razen v prvem setu, ko je Klapa odvzela domačinom le tri točke, je bito srečanje vseskozi izredno napeto in zanimivo, zmagovalec pa je bil znan po petih setih igre. Brežani imajo kljub porazu verjetno že zagotovljeno mesto v finalu, o drugem kandidatu pa bo padla odločitev prihodnji teden, ko se bosta srečala Bor in Klapa.
Do prvega seta so se po izredno borbeni igri dokopale Starine, ki sicer v tej skupini nastopajo izven konkurence, Bbf "‘l>a' je" premagal Yamaho po treh samih setih. Vendar je bil tako gladek poraz prestroga kazen za Yamaho, saj sta se prva dva seta končala z minimalno razliko 16:14.
IZEDI
Bor - Yamaha	3:0
Breg A - Klapa	2:3
Mladina - Starine	3:1
LESTVICA
Klapa in Breg A 8, Bor 6, Breg 4, Yamaha in Mladina 2, Starine 0. (Breg A in Yamaha sta odigrala tekmo več).
ŽENSKE A
V	tej skupini sta si nastop na finalnem delu zagotovila že kolo pred koncem Bor in Trim. V tem kolu so odigrali eno samo tekmo: Bor in ZTT se bosta namreč spoprijeli kasneje. Mladina pa sicer okrnjenemu Trimu res ni bila dorasel nasprotnik.
IZID
Trim - Mladina	3:0
LESTVICA
Trim 8, Bor in Adria 4, Mladina 2, ZTT 0.
ŽENSKE B
Tudi tu bi se morala tekmovanja pravzaprav že zaključiti, vendar bo treba odigrati še tri zaostala srečanja. V petek je slabo vreme v Zgoniku preprečilo, da bj bile na sporedu predvidene tekme. Zainteresirane ekipe so se zato zmenile, da se bosta Kras B in Ekipa 10 A srečala v sredo v Dolini, Kras A in Klapa pa v torek na Opčinah.
V	ponedeljek pa so odigrali zaostalo tekmo med Klapo in Ekipo 10 B. Zal pa moramo omeniti, da prihaja v tej skupini na nekaterih tekmah do res nešportnega obnašanja igralk proti nasprotnicam. Nepotrebni besedni izgredi res ne spadajo nikamor, še manj pa na revival.
IZID
Klapa - Ekipa 10 B	1:3
LESTVICA
Ekipa 10 B 6, Kras A 4, Ekipa 10 A in Klapa 2, Kras B 0. (Ekipa 10 A je odigrala dve tekmi, ostali pa po tri).
■INKA
ODBOJKA
V TEM MESECU V GORICI
3. turnir
Mladinskega centra
Mladinski center — Gorica organizira tudi letos že tradicionalni odbojkarski turnir za moške in ženske ekipe. Turnir se bo pričel v ponedeljek, 29. 5., zaključil pa se bo v soboto, 3. junija, ob priliki zaključne prireditve v slovenskem dijaškem domu «S. Gregorčič*.
Turnirja se lahko udeležijo ekipe raznih prosvetnih, mladinskih in o-stalih nešportnih organizacij. V vsaki šesterki lahko nastopajo le 4 i-gralci, ki so redno vpisani v vsedržavno odbojkarsko zvezo FIPAV.
Vpisovanje se zaključi v četrtek,
25. maja. Odbor naproša zato razna društva, ki se nameravajo udeležiti turnirja, naj se čimprej javijo na sedežu Mladinskega centra (Dijaški dom) Ul. Montesanto 84 Gorica — tel. 83495.	M. C.
NOGOMET
PEKING — Pred 80 tisoč gledalci je včeraj kitajska nogometna državna reprezentanca izgubila z angleškim moštvom West - Bronwich Al-bion z 2:0.
ZA ŠPORT IN REKREACIJO
Do 26. junija prošnje za deželne prispevke
Deželno odborništvo za šport in rekreacijo obvešča, da bo 26. junija zapadel rok za predložitev prošenj za podelitev denarnih prispevkov športnim in rekreacijskim organizacijam po zakonu štev. 27 iz letošnjega leta. Zakon., daje na razpolago po 150 milijonov lir na leto °d letošnjega leta do vključno leta 1997. Vse podrobne informacije prejmejo interesenti v uradih odbomištva, Trst, Ul. sv. Frančiška 37. telefon 795618 ■ 744945.
dnevni tabori zvrstili na Tržaškem: 1977 Opčine, 1976 Dolina. 1975 Zgonik in Doberdob. Bliža se čas letnega tabora, zato je prav da se čim več naših sester in bratov zopet seznani in osveži znanje, ki je potrebno na taborjenju. Spet se je treba potopiti v taborniško atmosfero in se prilagoditi določenim potrebam. Dvodnevni tabor je dobra prilika, da se začnemo pravočasno pripravljati in pomisliti na vse potrebno.
Slovenski taborniški partizanski mnogoboj.
Prav te dni, od 19. do 21. maja, poteka v Mariboru pri Treh ribnikih letošnji Slovenski taborniški partizanski mnogoboj. Pokrovitelj je tokrat občinski štab za teritorialno obrambo občine Maribor. Mnogoboj se vrši v počastitev Dneva mladosti.
Na akciji sodeluje preko petdeset patrulj, ki športno tekmujejo na tem trodnevnem orientacijskem pohodu.
S kolesi po Sloveniji
Za prvomajske praznike se je večje število članov Zmajevega odreda iz Ljubljane odpravilo na večdnevni izlet s kolesi po Primorski in Notranjski.
Zaključek predavan}
iz taborništva
že drugo leto potekajo na pedagoški akademiji predavanja iz prostega predmeta — Taborništvo. Ljubljanskih predavanj se v letošnjem letu udeležuje skoraj trideset slušateljev. Ob zaključku predavanj bo za slušatelje dvodnevni izlet na Kočevski Rog, kjer se bodo pod strokovnim vodstvom predavateljev seznanili z organizacijo izletov in pohodov ter življenja v naravi. Istočasno se bodo seznanili z zgodovino Kočevskega Roga in naravnih posebnosti kraja. Semester se bo uradno zaključil v taborniški koči na Stojni, kjer bodo slušatelji prejeli diplome.
Stane Derganc
Pred dnevi je praznoval 85-letnico eden izmed najuglednejših nekdanjih slovenskih telovadcev in telovadnih trenerjev Stane Derganc, V svoji bogati karieri je na svetovnih prvenstvih in olimpijskih i-grah osvojil skupno sedem kolajn, najpomembnejši pa sta njegovi uvrstitvi na 2. mesto v skupni razporeditvi na svetovnem prvenstvu v Ljubljani leta 1922 in na tretje v preskoku na olimpijskih igrah v Amsterdamu leta 1928. Stane Derganc se je pozneje posvetil vzgoji mladih tekmovalcev.
Milan Pahor
NOGOMET
TEHERAN — V tekmi, ki je spadala v okvir priprav na SP v Argentini je včeraj nogometna reprezentanca Irana premagala reprezentanco Gane s 3:0.
MiiuiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiijmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiituiiiitiiii
V ORGANIZACIJI SK DEVIN
V nedeljo mednarodno tekmovanje na skirolkah
Na njem se bodo potegovali la «1. trofejo Grmada» Številne druge prireditve od petka do nedefe
n n ur. e vesti
NA ZADNJI STRANI
Smučarski klub Devin je pred zadnjo etapo v letošnji sezoni. Le na kratko naj tu omenimo glavne točke letošnjega delovanja. Ocenjevalni pohod na Ojstemik, 6-mesečni tečaj predsmučarske telovadbe v sesljanski telovadnici, 6-nedeljski smučarski tečaj za alpske in nordijske discipline, udeležba na raznih tekmovanjih v Italiji in Jugoslaviji. Spomnimo se le skirolk — tekmovanja v Dražgošah, smučarskih tekov za Rožičev pokal v Ratečah, izrednih rezultatov na Trnovskem maratonu v Idriji, izrednih uspehov na Trofeji Ciaokreem v Ovčji vasi in Piancavallu, ustanovitve alpske ekipe in uspeh na slovenskih zimskih igrah v mlajših kategorijah. Ne smemo mimo dejstva, da so v tej sezoni organizirali tudi tri smučarska tekmovanja v alpski in tri v nordijski disciplini. Najvažnejše izmed teh je prav gotovo mednarodno tekmovanje za «Pokai Lepi vrh» v Ovčji vasi. In končno še spomladanski pohod po stezah Grmade.
Sedaj čaka Devinčane šc klubski praznik v Mavhinjah. Praznik se bo odvijal, kot je že tradicija (saj je to že četrti po vrsti) na vaškem trgu od petka, 26. maja do nedelje, 28. maja. Program bo zelo pester, saj bo poleg raznih vaških iger, kot so tek s kozarcem, tek z jajcem in hoduljami, tudi mednarodno tekmovanje na skirolkah. Organizator je za to priložnost povabil društva iz Jugoslavije, Avstrije in Italije, ki se bodo v nedeljo, 28. maja ob 11. uri borile za osvojitev «1. trofeje Grmada*. Seveda, bodo na tem tek-
movanju sodelovali tudi devinski rolkarji, ki pridno trenirajo (kljub slabemu vremenu). Poleg teh športnih panog je organizator poskrbel tudi za risarski ex tempore za otroke iz vrtcev, osnovnošolce in srednješolce. Poskrbljeno je tudi za dobro kapljico vina, saj se bo s praznikom ujemala tudi pokušnja domačih vin. Vina bodo namreč razstavljali kmetovalci iz Mavhinj, Cerovelj in Vi-žovelj. V večernih urah pa se bo mogoče zavrteti ob zvokih ansamblov Galebi in Taims. Poskrbljeno bo tudi za pristne domače klobase in pečene piščance, bogato bo tudi tekmovanje v briškoli, saj sta za zmagovalca predvidena kar dva pršuta.
Torej lahko trdimo, da bo na tej prireditvi vsakdo prišel do svojega.
Spored prireditve bo tak:
PETEK, 26. maja
16.00	— Otvoritev
17.00	— Tek s kozarcem
20.00	— Ples z ansamblom Galebi SOBOTA, 27. maja
14.00	— Odprtje kioskov
15.00	— Tekmovanje v briškoli
18.00	— Tek z jajcem
20.00	— Ples z ansamblom Taims NEDELJA, 28. maja
9.30 - Risarski EX TEMPORE
I.	kat. otroci iz vrtcev
II.	kat. osnovnošolci ni. kat. srednješolci
11.00	— Mednarodno tekmovanje
na SKIROLKAH KATEGORIJE:	člani -
mladinci - mladinke -starejši pionirji - pionirke mlajši pinonirji - pionirke
15.00	- NAGRAJEVANJE
16.00	— Koncert godbe na pihala
iz Nabrežine
18.00	— Tekmovanje na hoduljah
20.00	— Ples z ansamblom Taims
RADIO
Oddaj*a o zamejski odbojki
V jutrišnji radijski oddaji »Glasbeni ping - pong», ki jo od 15. ure do 16.30 vodi Ivan Peterlin, bo tekla beseda o zamejski odbojki. Gosta oddaje bosta trener in igralec Bora Guido Neubauer ter igralec in trener Kras« Lucijan Milič.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnico	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnino
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija <DAN».
V SFRJ številka 3.00 din. ob nedeljah 3.50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00. letno 550,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 10	21. maja 1978
Za SFRJ	2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS
Gradišče 10/II nad., telefon 22207 Oglasi	Ob delavnikih: trgovski i modul (šlr. 1 st. vlš
18.800 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, °®rn|^n{,es#
61000
43 rtf
sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 w --0 Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanija; .u krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, v Italiji pri SPI.
zete
Iz vseh dru(F
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
ČL n MPgti zver«
založnikov n«
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NAMIZNI TENIS
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
Kras je nepričakovano osvojil srebrno in bronasto kolajno
Danes Sonja Milič v boju za naslov državne prvakinje
Včeraj se je v tržaški športni palači pričelo 31. državno namiznoteniško prvenstvo, na katerem nastopa 200 najboljših igralk in igralcev iz vse Italije. Za zeleno mizo so se zvrstili najboljši igralci in igralke druge kategorije, ki so se borili za naslov v tekmovanju posameznikov, posameznic, moških, ženskih in mešanih dvojic.
Krasova dekleta so v prvem dnevu pripravila res prijetno presenečenje, saj so proti vsakemu pričakovanju osvojila srebrno in bronasto kolajno v igri ženskih dvojic. Za ta podvig sta poskrbeli dvojici Dragica Blažina - Neva Rebula (drugo mesto) in pa Silvana Vesnaver - Anica Žigon (tretje ex aeguo), ki vsaj na papirju nista merili tako visoko. I Najbolje sta zaigrali Blažina - Rebula, ki sta po zmagah nad Cresta
-	Moroni in Sanco - Santifaller v četrtfinalu z 2:1 izločili nosilki skupine št. 1 Bevilaequa - Corsini. Po tem podvigu "ta z relativno lahkoto odpravili v povsem slovenskem polfinalu še klubski soigralki Vesnaver
-	Žigon. V finalu sta naši zastopnici pričeli zelo dobro in osvojili prvi set z izidom 21:18, v drugi polovici drugega niza in v tretjem pa sta morali priznati premoč nasprotnic in se zadovoljiti s srebrom.
V mešanih dvojicah sta se dobro izkazala Žigon - Košuta, ki sta po zmagah nad Strino - Pepe in De Fazio - Nazzari v četrtfinali' izgubila proti poznejšima zmagovalcema De Martini - Ruffolo po zelo o-gorčenem boju in sta tako osvojila prestižno peto mesto ter pravico do nastopa na današnjem tekmovanju absolutnih mešanih dvojic.
Sonja nato pomerila v finalnem srečanju za naslov. Seveda ji bo potrebna topla podpora zvestih navijačev, zato pozivamo vse ljubitelje namiznega tenisa in sploh slovenskega športa, da v prvi osebi pripomorejo k zmagi slovenske igralke.
Dobre možnosti za visoko uvrstitev ima Miličeva tudi v ženskih dvojicah, kjer se bo Krasov par Blažina - Milič pomeril z današnjima zmagovalkama druge kategorije Monti - Stucchi, bolj naporna pa bo pot v mešanih absolutnih dvojicah.
Delovanje ZSŠDI
Trener Gianni Marson sklicuje naslednje igralce v goriško reprezentanco ZSŠDI za tekmo, ki bo v sredo na Proseku:
ŠD JUVENTINA: Plesničar, Nanut, Radikon, Gomišček, čevdek, Devetak, Tomažič.
ŠD SOVODNJE: R. Petejan, E. Pe-tejan, Butkovič, S. Florenin, P. Flo-renin.
ŠD MLADOST: Pahor, K. Ferfolja, G. Ferfolja. E. Ferfolja, Ferletič. Dužman in Šuligoj.
Današnji razpored:
PRVOKATEGORNICE 10.00 Milič - Saporetti
10.40	Milič - Cardinali
11.20	Milič - Bocale Finale za 1. mesto ob 17.20
ŽENSKE ABSOLUTNE DVOJICE 9.20 Blažina in Milič - Monti in Stucchi
9.20	Žigon in Vesnaver - Cardinali in Saporetti
Finale ob 15.20
MEŠANE ABSOLUTNE DVOJICE
8.40	Milič in Bisi - Bevilacqua in
Pellizzola	-bs-
11. ETAPA »GIRA*
Moser prvi v Padovi
Lestvica 11. etape mednarodne kolesarske dirke «Giro dTtalia* Mo-digliana — Padova (183 km) je taka:
1.	Moser 4.45’20” in p.h. 38,430 km na uro. V njegovem času so prispeli še:
2.	Piero Gavazzi
3.	Luciano Borgognoni
4.	Giuseppe Martinelli
5.	Fiorenzo Favero
6.	De Bal (Bel.)
7.	Torelli
8.	Pevenage (Bel.)
BOKS
KUBANCI
NAJBOLJŠI
BEOGRAD — Sinoči se je v Beogradu zaključilo svetovno amatersko boksarsko prvenstvo z zmagoslavjem kubanskih boksarjev, ki so osvojili skupno pet zlatih kolajn, medtem ko so se morali Jugoslovani zadovoljiti »le* s šestimi srebrnimi o-dličji (in enim bronastim).
Rezultati:
MINIMUŠJA
Mučoki (Ken.) - Hernandez (Kuba)	4:1
MUŠJA
Srednicki (Pol.) - Ramirez (Kuba)	4:1
PETELINJA
Horta (Kuba) - Sačirovič (Jug.) 3:2 PERESNA
Herrera (Kuba) - Ristič (Jug.) 4:1
LAHKA
Davidson (Nig.) - Sorokin (SZ) 4:1 JUNIOR VVELTER Lvov (SZ) -	Bogujevci	(Jug.)	5:0
VVELTER
Račkov (SZ) - Perunovič (Jug.) 4:1 SREDNJA JUNIOR Savčenko (SZ) - Martinez (Kuba)	3:2
SREDNJA
Gomez (Kuba) - Uusivirta (Finska)	5:0
SREDNJETF.ŽKA
Soria (Kuba)	- T.	Kačar	(Jug.)	5:0
TEŽKA
Stevenson (Kuba) - Vujkovič (Jug.)	odstop
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Ferroviario - Bor 65:67 (38:331
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA Kras - Redarji Videm 3:0 (7, 7, 7)
Mali oglasi
»CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a.
POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled Imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, za prt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled, Via S. Croce In Gerusalemme 40. 00185 Rim telefon 06/777102.
ŽELITE se poročiti? Informacije a gencija »Conoscersi*. Ul. Pelliccerie 6, Videm — odprto od sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah do-
f poldan. Tel. 295923,
KUPIM HIŠICO, tudi staro, na ozemlju Trsta ali Tržiča. Plačilo v gotovini. Tel. 731-357.
CARLI VIRGILIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68 72, 850 68, A 112 72. NSU 1200 72, mercedes 200 D 70. 124 coupe 1600 74, AR 1300 75, 1500 C 66 tau-nus 1300 73, 128 71, 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7, tel. 826084.
ZAMENJAMO mansardno stanovanje (attico) v mimem predelu mesta z razgledom in vsem udobjem; s tudi popravljivo hišico na tržaškem Krasu - Tržič. Tel. 73-13-57.
KUPUJEM pomembne serije znamk: San Marino, Italija, Vatikan, evropske države. Plačilo v gotovini. Dopise na poštni predal 191 C - SPI 34100 Trst.
NA PRODAJ ALI V NAJEM bar -
mlekarna v predmestju. Informacije na tel. 040/756008 v urah kosila ali večerje.
IŠČEM vajenca/ko za drogerijo na Opčinah. Tel. 211552 - 277123.
PRODAM jugoslovanske ovčarske psičke, pasma šarplaninac, predniki prvaki. Izvrstni psi varuhi, o-brambo in borbo. Samci z rodovnikom 300.000 lir. Tel 727843 - Trst, Ul. Sinico 50.
PRILETNI MOŽ IN ŽENA iščeta
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII llllll III4IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH1IIIIIIIIIIIIII lllll lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll mn
KOŠARKA
PO ODHODU ČOSIČA
Menjava trenerjev pri Brestu
Med drugokategornicami so vse štiri Krasove predstavnice izpadle že v prvem kolu in so si zapravile možnost za boljšo uvrstitev. Tudi Tržačanka Eccardi je po slabi igri izpadla že v osmini finala.
Danes pa bo državno prvenstvo doseglo svoj kakovostni vrhunec. V športno areno bodo namreč stopili prvokategorniki in prvokategornice, ki se bodo potegovali za štiri državne naslove, in sicer ženske posamezno, moške, ženske in mešane dvojice.
V tržaških (in predvsem slovenskih) športnili krogih vlada največje zanimanje za nastop prve dame državnega ženskega namiznega tenisa Sonje Miličeve, ki bo pred svojimi navijači naskakovala absolutni naslov. Krasova igralka ima po našem mnenju res edinstveno priložnost, da po enoletnem premoru (lani je bila »le* druga) ponovi uspeh iz leta 1976 in osvoji «krono» najboljše. Sonja je tehnično, taktično, telesno in psihično najbolje pripravljena, njena odlična forma pa je jamstvo za vrhunsko igro, ki bo nedvomno očarala gledalce in ji, to je naša želja, prineslo toliko zaželeni naslov. Kvalifikacijski del bo Miličeva opravila že zjutraj: v A skupini se bo pomerila z lanskoletno prvakinjo Saporettijevo, z Bocalejevo in s Cardinalijevo, ki si je včeraj zjutraj zagotovila pravico do nastopa po zmagah nad Eccardijevo in Montljevo. V primeru zmage v skupini, in po našem mnenju ni nobenih domov, se bo
Pogovor z novima trenerjema Daneuom in Žagarjem
V ljubljanskem Brestu je prišlo po letošnjem dokaj neuspelem državnem prvenstvu do bistvenih zamenjav, kar se tiče vodstva ekipe, saj sloviti »Krešo* po vsej verjetnosti odhaja iz Ljubljane dokaj razočaran, kajti ni dosegel zaželenih ciljev, ki si jih jv bil ob prihodu zastavil, uako športnih kot osebnih.
Prav pred dnevi pa je vodstvo kluba predalo trenersko mesto znanima slovenskima strokovnjakoma Ivu Damvu in Andreju Žagarju, ki sta tudi dobra znanca našega zamejskega športa: Danev, kot igralec ljubljanskih «old - boysov», Žagar pa je pred leti vodi' naš poletni košarkarski tečaj v Idriji.
Po treningu smo zaprosili trenerja za kratek pogovor, na katerega sta privolila, vendar pa je bilo opaziti v našem pogovoru dokajšnjo mero nezadržanosti o raznih problemih, ki trenutno bremenijo klub.
«Zakaj Čosič odhaja?*
«To vprašanje si predstavljajo vsi ljubitelji športa, vendar pravega odgovora med tolikimi, ki so bili dani v raznih informativnih sredstvih, je težki, izslediti.*
»Predstavlja mogoče sklep vodstva, da i'.u odvzame trenersko mesto, neuspeh7»
»Mislim, da to zanj ni poraz, čosič v Ljubljani ni našel tistega stika, kj si ga je toliko želel in ga bo sedaj skušal najti v kakšnem dru-
•UliiiiiiiiitiiHllliiiiiiiiiillIlllIillIlliHiiliiillitiiniaiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiillllilllllllimiliilllllllllllUMtuiiHiiiiiil
PLAVANJE
V SREČANJU S SLOVENIJO
ZMAGA NASE DEŽELE
Naši plavalci so premagali v Gorici geste s 84:80
Sinoči se je v zaprtem bazenu na Rojcah v Gorici zaključilo mednarodno srečanje mladinskih reprezentanc Slovenije in Furlanije - Julijske krajine v plavanju. Končna zmaga je pripadla predstavnikom naše dežele, ki so z rezultatom 84:80 premagali Slovenijo. Na tem srečanju so bili doseženi tudi nekateri dobri rezultati. To velja za Kristino Sirca in Arianno Sedmak, Guida šurca ter Francesco Locchi,
REZULTATT
400 m prosto moški: 1. Darijan Petrič (Slovenija) 4'35"2; 2. Stefano Francese (Furlanija) 4'36'0; 3. Andrej Dimac.(Slovenija) 4'36"0; 4. Igor Grego (Furlanija) 4'59"9.
400 m prosto ženske: L Tina Krašovec (Slovenija) 4’45"1; 2. Daniela Scufari (Furlanija)	4'45"7; 3.	Erika
Innendorfer (Furlanija) 4’51''0; 4. Vesna Prapotnik (Slovenija) 4'52"3.
200 m prsno moški: Andrej Bilič (Slovenija)	2'36"6;	2.	Maurizio Gob-
bo (Furlanija) 2'42"0; 2. Aran Jočič (Slovenija)	2’51" 1:	4.	Stefan0	Maro-
gna (Furlanija) 2'52"6.
200 m prsno ženske: 1. Kristina Širca (Furlanija) 2 48"4; 2. Arianna Sedmak (Furlanija) 2'55"4; 3. Sonja Dvoršak (Slovenija) 3'00"0; 4. Tatjana Bradaska (Slovenija) 3'00"4.
100 m hrbtno moški: 1. Miran Kos (Slovenija)	1'05"4;	2.	Fulvio	Lorus
so (Furlanija) 1'07''6; 3. Sergio Marini (Furlanija) 1’12”3; 4. Marjan Stok (Slovenija) 1T4"7,
100 m hrbtno ženske: 1. Irene Fran-gipani (Furlanija) r09''2; 2. Federioa Bartolini (Furlanija) l'H'4; 3. Tina
Krašovec (Slovenija) 1'14"8; 4. Petra Lorenzi (Slovenija) 1'16"4.
200 m mešano inoški: 1. Darijan Petrič (Slovenija) 2'29"6; 2. Andrej Dinac (Slovenija) 2'34”6; 3. Maurizio Gobbo (Furlanija) 2'37"0; 4. Claudio Blasoni (Furlanija) 2'37"8.
200 ni mešano ženske:	1. Irene
Frangipani (Furlanija) 2'36"0; 2. Fe-derica Bartolini (Furlanija) 2'40"2;
3.	Sonja Dvoršak (Slovenija) 2'42"6;
4.	Tatjana Bradaska (Slovenija) 2' 49" 4.
100 m prosto moški: 1. Guido Sur-za (Furlanija) 57"5; 2. Andrej Bilič (Slovenija) 101"2: 3. Sandi Kolenc (Slovenija) 1'05"6; 4. Sergio Marinis (Furlanija) r06"8.
100 m prosto ženske: 1. Francesca lx>cchi (Furlanija) 1’01"4; 2. Tina Krašovec (Slovenija) i'04”9; 3. Erika Innendorfer (Furlanija) 1’05”2;	4.
Duška Vujnovič (Slovenija) 1'08"4.
100 m metuljček moški: 1. Miran Kos (Slovenija) 1'06”7; 2. Leonardo Lazzaric (Furlanija) 1’11”9; 3. Gorazd Rus (Slovenija) 1T4”0; 4. Claudio Blasoni (Furlalnija) 1'16"4.
100 m metuljček ženske: 1. Anto nella Dettoni (Furlanija) 1'09"6; 2. Vesna Praprotnik (Slovenija) I'15"0; 3. Karmen Berloznik (Slovenija) 1’ 15”3; 4. Tiziana Gasparini (Furlanija) 1’21’T.
štafeta 4x100 mešana moški: 1 Slovenija (Novak, Bilič, Petrič, škerja nec) 4 29”0; 2. Furlanija (Lossurdo. Gobbo, Lazzaric, Surza) 4'44"5.
štafeta 4x100 mešano ženske: 1. Furlanija (Frangipani, Širca, Dettoni. l/ocehi) 4'47"4: 2, Slovenija (Lorenzi, Bradaska, Pollak, Krašovec) 5'07"6.
P.R.
gem kraju, vendar o tem trenutno ne bi govoril. Vsekakor pa je za nas odhod čosiča velika izguba.*
V dveh letih svojega dela sem si ustvaril dokaj pozitivno sliko Kre-šota. Tudi kot človeka: bil je zelo korekten do vseh, kar pa je zelo važno je to, da se ni imel za nobenega »supermana*, tako da me njegov odhod preseneča.*
»S čosičevim odhodo .■ bodo možnosti ekipe za visoko uvrstitev dokaj skromne Tekmujete pa na treh frontah: prvenstvo, jugoslovanski pokal in Koračev pokal. Kaj menite o prihodnosti kluba, Daneu?*
«Ne morem trditi, da so našj košarkarji izredni, kajti v ekipi nimam« trenutno nobenega igralca na ravni Delibasiča, Kičanoviča in podobnih, vendar imamo veliko solidnih igralcev, med katerimi je nekaj mladih, kj bi lahko dosegli dobre rezultate. Dejstvo je, da sem sprejel ponudbo, ker sem prepričan, da se bodo dalj doseči dobri rezultati predvsem, če bomo našli skupen jezik z ostalimi slovenskimi klubi, ta ko da se primer Vilfan ne bo ponovil. Ostaja sicer dogovor med klubi, vendar ko pride do konkretizacije se društva upirajo. Za prestop iz enega, kateregakoli slovenskega kluba v Brest ni potrebna izpisnica, to pa je vsekakor velika pridobitev.*
«Kakšen pa bo igralski kader Bresta v prihodnji sezoni?*
»Vrnil se bo Križnar, zelo rad bi tudi Polanca, ki bo za ekipo še vedno zelo koristen. Nuhanovič se vrne iz voiske, Gvardjančič pa bo kmalu oblekel vojaško suknjo. Zanimajo nas tudi Sunara (Maribor), Sosič (Dalvin), pa Pipan (Celje). Vendar pa je prezgodaj, da bi govoril o prestopu teh košarkarjev k Brestu, kajti rešiti moramo še veliko dilem, kar se teh igralcev tiče. Rad bi razpolagal s štirinajstimi, šestnajstimi igralci, med katerimi naj bi bilo tudi več mladincev, ki bi se po stopno vključili v igro.*
«Da so trenerji tisti, ki nosijo vse breme, kar se neuspehov katerekoli ekipe tiče, to je že znano; kakšne kvalitete pa mora sploh imeti sodobni trener?*
«Predvsem mora biti pedagog. Mi Jugoslovani se preveč obračamo na ameriškega ali italijanskega tipa trenerja, to pa je velika napaka. V našem športu profesionalizem ni dovoljen, kar se tiče košarkarjev pa zaslužijo v naši državi znatno manj kot v tujini. Zato bi moral naš trener vzpostaviti prijateljske stike z igralci in njegovi prijemi bi morali biti precej različni od profesionalnih.
«Slišijo se govorice, da ste pred leti priznali, da nimate vseh tistih trenerskih sposobnosti, ki so potreb ne za vodstvo kakega prvoligaškega kluba. Kaj bi o tem povedali?*
«Nihče ni popoln in prav zato sem si raje izbral timsko delo z Žagarjem, ki je izvrsten trener, kar so pokazali tudi rezultati, ki jih je dosegel z raznimi mladinskimi ekipa mi. Kot človek pa sem se precej spremenil, predvsem kar se tiče iz kušenj. S tem, da sem prevzel to mesto, bom primoran se veliko strokovno izobraževati, kar je zame zelo važno.*
»Kako pa ste vi, Žagar, sprejeli vašo potrditev kot Brestov trener? Za vas je to vsekakor velik uspeh.*
»Res je, to je zame velik uspeh in čeprav je moja vizitka pomočnik tre nerja, sva z Daneuom enakoprav na. to timsko delo pa mi povsem ustreza.*	•
»Ali boste tudi s temi igralci u-
porabljali vašo znano trdo roko, ali se bodo odnosi do teh košarkarjev spremenili?*
»Mislim, da se moji odnosi ne bodo bistveno spremenili, kajti prepričan sem, da je to edina pot, ki vodi do uspeha.*
«V zadnjih časih so stiki med našimi moštvi v zamejstvu in klubi v matični domovini dokaj slabi. Ali bi bilo mogoče neko ožje sodelovanje, recimo med Brestom in našimi ekipami?*
«Zclo vesel bi bil, če bi do tega prišlo, predvsem kar se tiče srečanja med mladimi igralci. Možen pa bi bil tudi nastop naše članske ekipe v propagandne namene. Tudi z ostalimi italijanskimi klubi, predvsem pa s Hurlinghamom, Pagnos-sinom in Mobiamom bi radi navezali tesnejše stike, ki nam bi zelo koristili.
VATO
• V Čeneboli
(Na icljevanjc s 1. strani)
si znamo in hočemo v nesreči pomagati in skupno delati za lepšo sedanjost in bodočnost*. Na koncu je zaželel vaščanom čeneboie, da «bi v tej hiši bilo mnogo življenja, da bi bila središče vaših sestankov, pogovorov in uspešnih prizadevanj za vaše gospodarske, socialne in narodnostne pravice, za vaš napredek in srečo*.
Vrsto nagovorov je sklenil tajnik koordinacijskega odbora emigrantskih združenj Gino Dassi, ki je tudi v imenu odbora «Pro Friuli* iz Švice osredotočil svoje izvajanje na želji, da bi z ustreznimi posegi države in deželnih ter krajevnih o-blasti bila enkrat za vselej izrezana rana emigrantstva in da bi lahko ljudje v Furlaniji in v Benečiji živelili in delali doma.
Slovesnost se je potem nadaljevala ob godbi domačega ansambla Liža Jusse in veselem razpoloženju domačinov in gostov v gostinski sobi doma, ki je s svojim tipičnim beneškim ognjiščem že v istem trenutku postal dom vseh prebivalcev Čenebolo.
Poleg gostinske sobe z ognjiščem in kuhinjo obsega zadružni dom »Joanac* še sodobno opremljen lokal za trgovino, v zgornjih prostorih pa 8 lepo opremljenih sob za turiste s sanitarijami. V spodnjem delu doma morajo še u-redili dvorano za prireditve, (jk)
malo hišo v najem v okolici Trsta do meje. Tel. 414545.
ZASTOPNIK CHRYSLER SIMCA DU PUCA Viale Ippodrom0 2, prodaja rabljene avtomobile: FIAT 126, 127, 128, 124, 128 coupe, 128 familiare, 125 special, 850, 850 coupe. Alfa sud. Lancia Fulvia coupe. Autobianehi 111 112 E. FORD escort, capri. RE. NAULT 5 TL, 6, 12 TL. NSU prinz. OPEL kadett. Volkswagen. CITROEN diane 6. PEUGEOT 204, 304 diesel. SIMCA 1000, 1100, 1301 S, 1307. Chry-sler 160.
Ul. Canalpiccolo 2 (za Borznim trgom)
OPČINE, Proseška 3 Telefon 212-255
Lastna obrtniška delavnica in prodajalna
Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEV NE SOBE, SEDEŽNE GARNITURE, POSTELJICE IN POHIŠTVO ZA OTROKE, OTROŠKE VOZIČKE IN STAJICE.
Obiščite nas!
POHIŠTVO
RENAR
♦	V vaši kuhinji vedno na razpolago sveža hrana
♦	Prihranek na času in denarju
Za pojasnila In cene obrnite se na tvrdko
KOSMINA SERGIJ
Nabrežina center 156 - tel. 200-123
Zmrzovalne skrinje
IGNIS
od 70 do 610 litrov
fernondp
TRST
UI.Coroneo7
TRGOVINA OBUTVE
•	najnovejši pomladanski modeli — pravo usnje
•	usnjena galanterija
KONFEKCIJA za MLADE
• SAFARI
{ Postregli vas bomo ! I solidno —	•
• CASUAL
■ j obiščite nasl
•i /

Restavracija «DA FLEGOi
TRŽIČ (Monfalconc)
Ul. Bagnl 39 - Tel. (0481) 73389
Velika banketna dvorana: poroke, birme, obhajila ipd. Domača kuhinja z ribjimi specialitetami in divjačino. Veliko parkirišče.
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
SEIKO
izvrstna, čudovita izbira'
—	moških in ženskih avtomatičnih ur
—	servisno vzdrževanje in popravila
—	bogata izbira zlatnine K-18
URARNA IN ZLATARNA
Laurenti
Trst
Largo Santorio 4 - tel. 723240
DEJANSKI LETNI DONOS PRIBLIŽNO 13%
Nova emisija dveletnih CCT (zakladnih zadolžnic) s spremenljivim kuponom
V teku je emisija nove serije dveletnih CCT (zakladnih^ nic) s spremenljivim kuponom in z zapadlostjo dne 1. junija
J*
Nove vrednotnice, ki zagotavljajo šestmesečni variabilni ki se spreminja v razmerju z višino obrestne mere na	«3
trgu, vendar z zajamčeno minimalno obrestno mero 6,36 <x*sAfl na prodaj po ceni 100 lir za 100 lir nominalne vrednosti. N®1 100 lir bo izplačanih ob zapadlosti.	^
Upoštevajoč te pogoje jamčijo vrednotnice resničen dejanj g| donos v višini 13 odstotkov približno, kar je več od donosa, zagotavljajo BOT (navadne zakladne zadolžnice) in tudi več od donosa, ki ga danes nudi bančna vloga.
riJl F*’
Zakladne zadolžnice, o katerih je govor, so vrednotnice n ^ti nositelja in v najmanjših snopičih po en milijon. So oproščen6 sedanjih ir bodočih davkov, vključno davka na dediščino.
da«*'
Zaradi spremenljivosti kupona so CCT takšne vrednotnice,.^ ^
dovoljijo zahteve varčevalcev v času negotovosti glede bo
memb v ravni obrestne mere in inflacije.
Dveletna veljavnost vrednotnic je primerna za tiste, ki iš^j0
pol-
nost naložbe za vsote, ki jih ne bodo tako kmalu potrebovali' Zadolžnice CCT morejo naročiti vnaprej, v času do 23. rriajf^|itl
IVI' i inimJii U nvl/m /■ 1 II .» 1 I ..	l...n	......
to pri zavodu Banca dTtalia, kreditni zavodi, banke, bančni ljCi ter drugi pooblaščeni operaterji, zasebniki pa lahko naročijo pred 23. majem tako, da se obrnejo na pravkar navedene P°sreo ^
Po tem roku morejo varčevalci kupiti zadolžnice pri bančnih agentih.
podjetje
FURLANI
Ji,...::..	,........i:,. ... J...................I..	...... I,f
TRST — Ul. Milano tel. (040) 62200
V TRSTU NAJVECJA kmetijskih strojev In mestnih delov za:
FERRARI
BENASSI
GOLDONI
PINZA
LOMBARDINI ldr'
VSE ZA: POLJEDELSTVO — KMETIJSTVO — VINOGRADNIŠTVO — VRTNAR*


LAZZARI
Ul. Cassa di Risparmio 9 Telefon (040) 64895 TRST
NAD POL STOLETJA NA RAZPOLAGO ODJEMALCEM
Vse za opremo stanovanja:
zavese, posteljna pregrinjala, rjuhe, odeje, blazine.
Tapetniška dela vseh vrst:
obnovitev sprejemnic, naslanjačev, žimnic, pernic, itd.
PRODAJA NA VELIKO IN NA DROBNO
r..
rt;<‘

mm CHRYSLER SIMCA HIT PARADE!

Slmca 1000. Varčen avto.
Simca 1100. Družinski avto po ceni ekonomičnega. Chrysler Simca 1307-1308. Avto za zgled.
Chrysler Simca 1610 - 2L. Popoln avto zuna| in znotra|. Matra Simca Bagheera. Visoko komfortni športni avto, Matra Simca Ranch. Prosti avto.
Vsi avtomobili Chrysler Simca lma|o
TOTALNO GARANCIJO 12 MESECEV, brez omejitve kilometrov In vkl|uču|e eventualno vleko In cestno pomoč.
CHRYSLER SIMCA HORIZON
1100cc-1300cc v 3 modelih
O >V< i«
*,*
C«
“1 SIMCA
□
CHRBlffi
ZASTOPNIK CHRYSLER SIMCA MATRA SUNBEAM
DUPLICA giovanni
DREVORED IPPODROMO 2 — Telefon 763487 - 763488
v v v v v v v fr v s v fr & a » « o « »>.«c« o » a » & a » » a « #