DELAVSKA
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
Izhaja vsak Četrtek pop.; v slučaiu praznika dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, MikloSl-Ceva c. — Nefranklrana pisma se ne spreVertialo
Posamezna Številka Din l'5o — Cena: za l mesec Din S--, za Četrt leta Dits IS*-, za pol teta Din So >; za Inozemstvo Din 7-- (meseCno) — Oglas: po dogovoru
II
Oglasi, reklamacije ln naročnina na upravo Delavska zbornica, MlkloSICeva cesta 22,1. nad. Telefon 2203. Sle v. Čekovnega raCuna 14.000
Kapitalizem
i* f\T
2 5. IX. 193!
kraL.
prlbj?
Najgbtovejša resnica je, da bogastvo držav ne pride od drugod, kakor od dela delavcev.
Leon XIII.
Misli tega sociologa-velikana bi morale služiti za podlago za pridobivanje in razdeljevanje dobrin. Razdeljene bi morale biti po naukih dela. Ko bi vladal v javnem in gospodarskem življenju ta nauk, nauk dela, bi bil središče vsega umovanja in znanstvenega delovanja — človek. Nravni red in njegova osnova — božji zakoni bi dajali smernice, ne samo dajali, ampak tudi varno vodili človeška dela.
Vemo pa, da ni tako. Danes kraljuje in obvladuje vse dobička željna sebičnost. Vse, kar ustvarja človeški duh, je delano ali se vsaj izrablja pod tem vidikom. Ka-pital-denar je postal živ. Kljub temu, da nima v sebi življenjske in plodilne sile, plodi, rodi. Kdor ima denar, se mu veča, četudi ne dela njegov lastnik. To je skrivnost sedanjega razmerja v človeški družbi. Na eni strani peščica ljudi, silno bogata, marčna in oblastna. Saj vlada nad državami in človeštvom. Na drugi strani milijoni in milijoni proletarcev v bedi, pomanjkanju.
Kapital diktira in gospoduje.
Tudi naše gosp. življenje je pod diktatom kapitala. Podjetja smatrajo, da so
firoščena vseli moralnih ozirov, edin ozir dobiček. Od vseh strani doni pesem kapitala — redukcije, znižanje plač, podaljševanje delovnega časa. Vodilni glas imajo pa tista podjetja, ki so najbolj močna, ki imajo navišje dividende.
Nihče v naši državi ne dvomi, da je Trboveljska premogokopna družba najbogatejše podjetje v državi. Tudi to ve vsak, da ni pri njej govora o krizi in sicer v tem smislu, da bi bila v denarni stiski ali pa da bi dobički padali tako ra-pidno, da bi bila nevarnost, da propade. Ravno nasprotno je res. Vodstvo družbe se mora naravnost truditi, da skrije prevelike dobičke. V letu 1930 je TPD izkazala čistega dobička 32 milijonov dinarjev. Tak čisti dobiček izkazuje kljub temu, da je odpisala od naprav in strojev 18 milijonov dinarjev in da je vrednost strojev zvišala od 13 na 25 milijonov dinarjev. Te številke so prav za prav tudi dobiček. Kako je ta družba bogata, naj predočijo še nekatera druga dejstva. Od leta 1927 dalje je odpisala družba od strojev 72,646.000 dinarjev, dočim je navedla v bilanci za leto 1930, da so vredni stroji in druge naprave le 81 milijonov dinarjev. Družba povrhu še obratuje z lastnim kapitalom. Torej ni obremenjena s prav nikakimi obrestmi.
In vendar je znižala plače rudarjem bolj občutno, kakor druga podjetja. Človek z zdravim razumom bi menil, da so to bogastvo ustvarili najmanj v taki meri, kakot drugi sočlhitelji, rudarji. Žato ne bi smeli biti igrača diktata kapitala. Drugače ne moremo taksirati postopanja vodstva TPD. Kajti izdatki pri upravi niso prav nič izpremenjeiii. Delničarji so dobili v letu 193t) izplačano po 25 Din dividende, dva upravna odbora še vedno obstojata — eden v Ljubljani, drugi na Dunaju. Taki upravni odbori so pa zelo, zelo dragi. Le pri rudarjih reže redukcijski nOž na globoko. Reducirajo stalež delavstva, reducirajo mezde. Zato prihajajo iz rudarskih revirjev obupni kliči, obup tira uboge trpirie celo v prostovoljno smrt.
Redukcije. To je pesem naših gospodarskih krogov. Združene papirnice v Vevčah so istotako bogato podjetje. Bogastvo izvira od dela delavcev. Vendar pa je že vrženih na stotine delavcev na cesto samo radi tega, ker se uprava boji, da bi morala zaradi momentaitega zastoja
odtoka blaga servirati delničarjem ob zaključku leta nekaj nižje dividende. Zalibog je ista pesem v vseh podjetjih, niti ene izjeme ni.
Socialna zakonodaja in naši podjetniki.
Važno za javni in zasebni blagor je, da so razmere pomirjene. V pomirjen j e razmer, zlasti pa za pametno ureditev razmerja med delavci in podjetniki naj bi služila socialna zakonodaja. V družbi je tako in bo ostalo tudi v bodoče, da mora vsak nekaj žrtvovati v dobrobit splošnosti. Ta več, drugi manj. Brez žrtev ni reda. Tega bi se morali zavedati naši podjetniki in ne le sprejeti socialne zakonodaje z odprtimi rokami, ampak jo tudi točno izvajati in delpvati z vsemi sredstvi, da se celo izpopolni. Pri nas doživljamo ravno nasprotno. Stalno in z vsemi sredstvi delajo na to, da bi se poslabšala.
Osnutek novega zakona za zavarovanje delavcev smo pred časom natanko obdelali in pokazali na njegove kvarne posledice za delavstvo.
Delodajalci skušajo prevaliti celo del bremen za nezgodno zavarovanje na delavce. Torej delavec je v njihovih očeh manj vreden kot stroj. Kajti če se pokvari del stroja, ga takoj sami dobavijo. Le delavec naj bi prispeval sam, če se poškoduje v delu, s katerim ustvarja in kopiči premoženje svojega delodajalca.
Starostno in onemoglostno zavarovanje bi moralo biti izvedeno že davno in bi tudi bilo, če ne bi bilo toliko nasprotovanja ravno iz vrst podjetnikov.
Obratni zaupniki tvorijo tudi poglavje zase. To je zelo koristna institucija za obe plati. Vendar se še ni mogla izvesti v celoti. Ovira je zopet v vrstah podjetnikov. Nekatera podjetja so tako kratkovidna, da povzročajo napetost med vodstvom in obratnimi zaupniki in jih celo odpuščajo. N. pr. Opekarna in parna žaga Jelovšek na Vrhniki, Železarna v Štorah. Pa bi jih lahko našteli še več.
Delovni čas podaljšujejo naši podjetniki nrotozakonito ali pritiskajo na delavstvo z raznimi sredstvi, da pristane na podaljšanje.
Petdesetprocentni povišek v smislu § 10 zakona o zaščiti delavcev podjetja zatajujejo. Le na pritisk ga izplačujejo.
Zakon o zaščiti delavcev določuje, da se sinejo delavci združevati v posebna strokovna društva. Zgodovina strokovnega gibanja pa pričuje, kako brezobzirno preganjajo podjetniki strokovne organizacije in njihove funkcionarje.
Kriza — krinka.
Naši podjetniki delajo vse rteprili-ke delavstvu z izgovorom na sedanjo krizo. Tako hude krize pa pri nas zaenkrat še ni. Iz »Gradiva za gospodarsko statistiko v Sloveniji«, katerega je izdala trgovska zbornica, je razvidno, da je bilo koncem leta 1925 v Sloveniji 26.653 obratov, koncem leta 1929 že 31.416; ob koncu 1930 pa celo 32.412. Statistika industrije pa nudi to-le sliko: koncem leta 1927 je bilo v Sloveniji 507 industrijskih podjetij, koncem 1929 že 517, koncem 1930 pa že 544. Kadar sd resnične krize, ne rastejo niti obrti niti podjetja. To dokazuje tudi primerjava med številom zavarovancev v letih 1929, 1930 in 1931 po datumu dne 30. junija. Iz te statistike je razvidno, da je v letu 1929 narastlo število zavarovancev v primeri s prejšnjim letom za 2 odstotka. Leta 1930 je padlo v primeri z letom 1929 za 4 odstotke. V letošnjem letu pa je bilo dne 30. junija manj zavarovanih 4233 oseb.
»Musite.«
To nazadovanje gre pa le v zelo majhnem procentu na račun krize. Največ je
povzročila nazadovanje števila zaposlenih delavcev racionalizacija in prestopanje zakona o zaščiti delavcev. V podkrepitev tega navajam le en slučaj.
Tovarna »Jugočeška« v Kranju je postavila veliko novo tkalnico. Povečanje tkalnice je zahtevalo kvantitativno zvišanje produkcije v sukarni. Tovarna je sicer nabavila še en stroj novejše konstrukcije, ki pa še vseeno premalo producira.
Tovarna je uvedla v vseh oddelkih reden 10 urni delovni čas.. Za sukarno posebej pa 12 urnik. Ker pa rti zadostila su-karna tudi pri 12 urnem delovnem času potrebam tkalnice, se je urnik podaljšal na 13, celo na 14 ur.
Vodstvo se seveda »strogo« drži zakona. Radi tega je bil 10 Urnik izglasovan. Čisto svobodno. Kako pa ta svoboda iz-gleda v resnici, si lahko predstavljamo, ako vemo, da je vodstvo n. pr. v sukarni razobesilo tabelo, ki predočuje delavcem, koliko znaša zaslužek pri 8 urnem, koliko pri 10 urnem delu. Ta tabela določa, da plača podjetje za 100 kg preje pri 8 urnem delovnem času Din 27, pri 10 urnem pa Din 30. Za vsako nadaljno številko preje je določen zaslužek v istem razmerju. Razliko v akordnem zaslužku pri 8 in 10 urniku utemeljujejo s tem, da je pri 10 urniku zapopaden že 50 % povišek. Poleg tega dobi delavka za vsako naduro še 1 dinar doklade.
Kdor ne pozna iznajdljivosti kapitala, bo menil, da so delavke pri taki ureditvi delovnega razmerja prav dobro zaslužile. Pa bi se zelo varal. Zaslužek delavk je ostal kljub zvišanju delovnega časa na 13 in celo na 14 ur isti. Kako? Tovarna je zaradi izrabe kapacitete stroja postavila k vsakemu stroju še po eno ali dve delavki. Zato odpade na delavko manj vreten, storitev delavke je temu primerno manjša in ž njo tudi zaslužek.
Delavke so dobesedno sužnje. Volitev za 8 ali 10 urnik se vrši vsake tri mesece. Ob priliki ene takih volitev je podjetje nabilo plakat: »Ako boste delale 10 lir, se Vain pusti dosedanja plača. Ako pa pride do tega, da se bo delalo 8 ur, se Vam odtrga plača Din 3 od 100 kg.« Pri sedanjem gospodarskem položaju delavk pomeni tak plakat: Morate. Svobodna odločitev je le na papirju.
Delavke ginejd. Uboge »špularke« so morale delati pri opisanih razmerah tudi po zimi in sicer od 7. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Nekatere so imele db doma eno uto ali pa še več in to po zasneženih potih, pa so prosile mojstra, da jih naj spusti domov vsaj ob 8. uri zvečer. Mojster je odgovoril: »Danes musite delati do desetih.«
Tako postopa kapital, kljub temu, da bi mogel delo razdeliti po 8 in 8 ur in kljub temu, da čakajo vsaki dan pred tovarno cele gruče brezposelnih delavk. To se godi leta 1931. Torej v času, ko imamo v veljavi že deset let zakon o zaščiti delavcev in zakon o inšpekciji dela.
Zle pbsledice takih razmer.
Opisane razmere in postopanje diktira mamon. Organižeitt človeka ni ustvarjen za večno. Delavstvo strada, je preutrujeno in izrabljeno. V krajih, kjer so bila nekdaj dekleta cvetočih lic, stečujete ženske ž vpadlimi obrazi in vdrtimi očmi. Iz njih gleda tuberkuloza. To so tekstilne delavke. V nekaterih podjetjih je okužena že cela masa. Te bbdo okužile domačine. Tako se bo zanesla jetika v kraje, ki so nekdaj sloveli za najbolj zdrave. Zdravljenje bo padalo v breme splošnosti. Ni dovolj, da smo žrtvovali svbj zdrav rod kapitalistom, pbvrhu v veliki večini še tujim kapitalistom, še zdravimo naj
njihove žrtve, ki so darovale njihovi nenasitni dobičkaželjrtosti poleg donosa svojega dela še svoje zdravje.
Istotako padajo v breme naših občin in druge javnosti taki tovariši in tovarišice, ki so onemogli pri ustvarjanju dobrin velekapitalu. Ali je to pošteno in človeškemu dostojanstvu odgovarjajoče, da mora delavec, ki je služil nad 40 ali še več let podjetniku, v starosti deliti usodo beračev in drugih nesrečnežev človeške družbe ali pa pasti v breme domovinski občini, dočim uživa sadove njegovega truda drugi?
Avtoriteta pada.
Brez avtoritete ni reda. In ravno y pogledu avtoritete delajo naši delodajalci velike pogreške. Na nje pada velika krivda. Ravno v tem je velika ironija, da se naši podjetniki tako radi sklicujejo proti ekstremnim elementom na red, na zakone, dočim pa tiste zakone, ki zahtevajo od njih prav za prav malenkostne žrtve, teptajo. Naravnost iščejo sredstev, ki bi jim omogočala prestopke ter jih izgovarjala. Tega pa ne pomislijo, kaj se godi v takih razmerah v dušah delavskih mas. Nočejo tega spoznati, da mora delavstvo zaradi njihovega postopanja izgubiti vsako vero v postave in v javno avtoriteto.
Edino orožje.
Jugoslovanska strokovna zveza je šla v očigled tolikim krivicam, ki se gode delavstvu v vseh mogočih oblikah, med delavce, da jih zbere na shodih, iz katerih naj zadoni krik: Tako ne sme in ne more iti več dalje. Beda delavskih mas je dosegla višek. Vznemirjenje, obup in nezaupanje so začeli postajati redni gostje delavskih duš.
Dobro se zaveda, da ne bodo ti shodi spreobrnili naših gospodarskih krogov. Upa pa na eno in to je glavno: Da bi se naša javnost zbudila; da bi opustila svoje dosedanje brezbrižno stališče; da bi se zavedla, da ne gre le za delavstvo samo kot tako, ampak da se v sedanjih časih ustvarjajo novi rodovi našega rodu in naše družbe. Upamo, da se bo naša ravnost zavedla, da je zločin, da bi na ljubo kapitala bili nosilci nove dobe mrki, po boleznih degenerirani rodovi. Naša javnost naj ve, da nosi pri tem početju soodgovornost. Ko bi hotela, bi lahko prisilila delodajalce do spoznanja, da ni gospodarstvo v prvi vrsti radi njih, ampak radi splošnega blagra.
Delavstvo samo moramo opozoriti še na eno važno dejstvo. Spoznati je moralo, da je zaenkrat navežano edino nase, na svojo silo in moč- Ta sila pa, ki zna ustvarjati milijonske in milijonske vrednote, ni znala docela ustvariti žive in požrtvovalne delavske zavesti. Delavstvo še ni na jasnem, da ne pomeni poedinec ničesar. Imamo lahko najboljšo socialno zakonodajo, pa bo brČZ pomena, če jo bo branil le poedinec. Socialna zakonodaja bo upoštevana le takrat, če bo stala za njo organizirana delavska hiaša.
Delovni čas in plače bodo le takrat pravične, če jo bo varovala disciplinirana delavska strokovna organizacija.
Delovne pogodbe bodo v resnici svobodne ih bodo ščitile eksistenčni hiinimum delavcev le takrat, če jih bo sklepala delavska celokupnost.
Delavstvo bo prišlo šele takrat do svojih pravic, če se bo zavedalo, da je vsak denar, ki ga žrtvuje za organizacijo, najboljše naložen denar.
Tovariši! To je edino in najuspešnejše orožje. Pod to orožje Vas kličejo vse krivice, ki sfe Vam gode. Pod to orožje Vas kliče Jugoslovanska strokovna zveza.
Poročita z delavskih bojišč
Jugoslovanska strokovna zveza
Delavstvo govori
Jugoslovanska strokovna zveza je pričela prirejati protestne shode proti redukcijam, zniževanju plač in drugim krivicam. Kjerkoli so že bili, se je delavstvo odzvalo in s svojim številom dokumentiralo opravičenost in potrebo takih shodov. Vsi snodi izzvenevajo v soglasen protest proti neznosnemu položaju, v katerega tirajo delavstvo brezobzirna postopanja delodajalcev.
Guštanj. V nedeljo, dne 13. sept. se je vršil v Ouštanju javen protestni shod proti znižanju plač, ki je bil zelo lepo obiskan. Po pozdravu zastopnika centrale iz Ljubljane in zastopnika oblasti je tov. predsednik Gradišnik poročal o lokalnih razmerah delavstva. Ugotovil je med drugim, da podjetje plačuje delavstvo za 20 do 30% manj, kot pa je po pogodbi določeno. Seveda so temu mnogo krivi delavci sami, ker ne zahtevajo, da bi se v takih slučajih interveniralo. Sicer pa vlada v tem vprašanju velika anarhija in delavstvo samo ne ve, kedaj ima prav in kedaj ne. Po njegovem poročilu je imel besedo zastopnik centrala tov. Joško Rozman. V svojem govoru je podčrtaval, da je gospodarska kriza v retežni večini umetno ustvarjena s strani artelov in trustov. da obdržijo neomejen diktat na cene. Tedaj to ni bič, ki tepe samo delavstvo, marveč polagoma prehaja v vse stanove.
Plače delavcev so danes tako mizerne, da nikakor ne zadoščajo vsakdanjim potrebam. Sicer tudi kmet nič ni na boljšem. Zakaj tedaj ta beda? Delavec za svoje delo nima poštenega plačila, kmet za svoje pridelke ne dobi tega, kar so isti vredni. Vse nesorazmerje. ki vlada med produkti kmetskega izvora, je v tem, ker so industrijski izdelki nesorazmerno mnogo dražji. Njihove cene ne padajo tako rapidno, kakor kmetskim produktom in delavskim mezdam. Nujno potrebno bi bilo, da se uvedejo indeksi cen za življenjske potrebščine. Enako bi se moral določiti minimum delavskih plač. Problem brezposelnosti postaja vsak dan bolj kritičen. Milijoni so, ki so tako rekoč izročeni bedi in pomanjkanju. Vse to samo še bolj otežkočuje in povečava gospodarsko krizo. Na drugi strani se pa v najhujšem tempu razvija racionalizacija, ki jemlje kruh še tistim, kateri so trenutno industriji potrebni.
V zadnjem času se razne življenjske potrebščine zopet podražujejo. Kljub temu pa stalno vsa podjetja znižavajo plače, toda vedno le samo delavcem, nikakor pa ne tudi uradništvu. Delnice in dividende pa ostanejo večinoma vse kot prej.
Vse te razmere tvorijo bistvo socialnega vprašanja. Torej zajemajo celotno družbo.
Radi tega je socialno vprašanje državno vprašanje in je dolžnost države, da rešuje to vprašanje v prilog delavstvu in drugim delovnim stanovom.
Celje. Javni delavski protestni shod, ki ga je priredila Jugoslov. strok, zveza v mali dvorani Narodnega doma v Celju, je bil nadvse dobro obiskan in je dal duška izvajanjem tov. Mikelna in Marinčka. — Številni navzoči so pozorno sledili njihovim izvajanjem in podčrtavali dejstva z močnimi medklici — odobravanjem. Referenta sta navzočemu delavstvu klicala živo v spomin potrebo skupnega dela in to v strokovnih organizacijah, ker je rešitev delavskih pravic edinole v dobrem, poštenem skupnem delu močne delavske strokovne organizacije. Zavedati se je tega, da kapitalizem ni rešitelj delavskih pravic! — Odbor celjske skupine JSZ pa apelira na vse jjelavce udeležence shoda, da se čimbolj strnejo skupaj in se intenzivno vržejo na delo za razmah strok, organizacije. Vsem naj velja klic, ki pravi, da če je armada delavstva budna in na straži, da prenese še tako hud udarec k zmagi.
RESOLUCIJA
soglasno sprejeta na javnem delavskem protestnem shodu dne 13. septembra 1931 ob 9.
dopoldne v Narodnem domu v Celju:
I.
Jugoslovansko strokovno zvezo pozivamo, da predoči državni oblasti, kako nesocialno postopajo naši podjetniki. Prepreči naj se, da ne bodo kratkomalo odpuščali delavstva in znižavali plače. Medtem ko čisti dobiček podjetij raste in gredo milijoni ven iz države, se delavstvu in nameščencem plače znižujejo, kar povzroča gospodarsko krizo.
II.
Nadalje prosi delavstvo, da se bremena, ki so naložena delavcem in nameščencem v prihodnje znižajo. Poleg vseh direktnih in indirektnih davkov smo dobili še kuluk, tako da plača delavec od Din 1000.— dohodkov Din 222.— davkov, velekapital pa od Din 1000.— Din 45.— davkov.
Zaposlitev tujcev v naši državi naj se popolnoma omeji — prepove. Za vsako delo se najdejo domačini.
III.
Naj se vendar že enkrat prične z zgradbo palače Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Celju. Sedanji prostori poslovalnice OUZD so absolutno premajhni za tako ogromno število zavarovancev.
IV.
Izvede naj se zavarovanje za starost, onemoglost in brezposelnost. Postavi naj se azil za brezposelne in potujoče delavce v Celju.
v-	I
Tržno nadzorstvo v Celju se opozarja, da | napravi red na celjskem trgu glede pročlaje j mesa. Razlika med nakupno in prodajno ceno i ne odgovarja zakonitim predpisom.
Papirniški protestni shod v Vevčah. 1
Kljub delni zaposlitvi se je zbralo v zbo-rovalni dvorani nad 100 papirničarjev. Predsednik organizacije tov. Sattler je otvoril shod in najprej govoril o lokalnih razmerah. Konstatiral je, da je protestni shod predvsem potreben papirničarjem, ki največ trpe pod nezdravimi razmerami. Ker podjetje ne more radi kolektivne pogodbe naravnost znižati plač, skuša doseči isti cilj s tem, da premešča uprava delavca k drugim opravilom in da jih od časa do časa odpušča od dela. Konstatira, da je žalostno, da se še ob 12. uri ne zavedajo nekateri malomarneži položaja in ne sodelujejo aktivneje pri delu strokovne organizacije. Tov. Valant Milan je za tem označil krizo v naši državi kot del svetovne krize. Kriza pa ni le trenuten pojav, ampak nujna posledica liberalnega kapitalističnega gospodarstva. Voditelji človeštva se tega sploh ne zavedajo, puščajo, da gre kapitalizem svojo pot, da delavstvo obubožava, da se položaj ostri. Zato pričakujemo temeljito zboljšanje le od bodočega socialnega gospodarskega reda, ki bo onemogočil brezmejno koncentracijo kapitala in dopuščal pravičneje porazdelitve dobrin med ljudi v novem gospodarstvu. Kot strokovni pokretaši moramo delati aktivno na prehodu v pravičnejšo dobo s tem, da uveljavljamo korak za korakom praktične zahteve in odbijamo delavstvu jire-teče nevarnosti in organiziramo delavsko branibno akcijo.
Predsednik organizacije je za tem poročfd o delu organizacije, ki je izzvala anketo o pomoči brezposelnim pri občini. Strokovni odbor papirničarjev je tudi sklenil na »Zadružne papirnice« resolucijo, v kateri predlaga rešitev položaja na ta način, da ne bodo trpeli najhuje socialno najšibkejši. Spomenica je vzbudila predvsem pri nekaterih delavkah nevoljo radi nerazumevanja. Konstatira, da bodo le takrat razmere boljše, ko bo vse članstvo z zaupanjem gledalo na organizacijo in bo odpadla vsaka neutemeljena kritika.
RESOLUCIJA papirniškega delavstva:
I.	' Papirniško delavstvo, zbrano na shodu
Jugoslovanske strokovne zveze v nedeljo dne 13. septembra 1931 v Vevčah, poudarja, da je delavstvo v času velike brezposelnosti in le delne zaposlitve odločno proti redukciji plač in se v tem pogledu pridružuje prote-t stom ostalega delavstva.
II.
Da bi se brezposelnost omejila, bi bilo nujno potrebno reguliranje delovnega časa in njegovo zmanjšanje pod pogojem, da se ne zmanjša tedenska plača, katera mora ostati vsaj na dosedanji višini.
III.
Smatramo, da je nujno potrebno, da sodelujejo obratni zaupniki pri upravi podjetij.
IV.
Država naj skrbi za strogo izvajanje socialne zakonodaje.
V.
Delavstvo želi, da ščiti država domačo industrijo. Nabave jiotrebnega blaga naj kupuje država, samoupravni organi in privatniki le pri tuzemskih tvrdkah. Ce bi se to dosledno izpeljalo, bi bilo v veliko korist delavstva.
Rudarji
Laško. Jugoslovanska strokovna zveza je za nedeljo, dne 13. septembra sklicala v Laškem javni protestni shod proti splošnemu znižanju delavskih plač, posebej pa še rudarjev. Protestni shod se je vršil v hotelu »Slovenija«. Veliko dvorano tega hotela so udeleženci — sami izžeti obrazi, katerim je delo, znoj in skrb že v prvi mladosti vtisnilo pečat rudarja-trpina — popolnoma napolnili.
Shodu je prisostvoval rudar tov. Lešnik, ki je poročal o lokalnih delavskih razmerah. Rudar še nikdar ni bil pošteno plačan ža svoje trdo in nevarno delo. Po vojni so se te razmere bistveno poslabšale. Kljub temu, da produkcija raste, se plače vedno bolj znižujejo. Pred kratkim je TPD zopet znižala pla- j če za 15%. Če vzamemo to znižanje, pra- ! znovanje, ki ni prostovoljno, in še znatno poslabšanje v akordnih postavkah, pač nihče ne more zahtevati od rudarja, da bi z veseljem delal. Ne more. Dobesedno — vsakdanjega kruha mu manjka. Strokovne organizacije so storile vse, kar so mogle. Uspehi zaradi neuvidevnosti merodajnih činiteljev in zaradi razmer, kakršne so, niso taki, kakor so rudarji z vso upravičenostjo pričakovali.
O splošni gospodarski krizi in položaju delavstva pri nas je govoril tov. Langus Jože iz Ljubljane. Navajal je boje jeseniških in guštanjskih kovinarjev za svoje pravice, borbo papirničarjev, bedo lesnih delavcev kot primer obupnega položaja delavcev. Položaj rudarjev pa je poseben, eksemplarično težak in krivičen. Dočim se je storitev delavstva dvignila za 33% predvojne produkcije, so se plače stalno znižavale jx>d splošni eksi-. stenčni minimum. Nasprotno temu so se pa dvignili dobički družbe leto za letom in prekoračili 40 milijonov. Ti milijoni gredo v inozemstvo jx> veliki večini in ta denar prejemamo nazaj kot posojilo pod zelo trdimi pogoji. Delavstvo je danes osamljeno v svoji pravični borbi. Zakaj tako? Ker je družba izrežeta duha kapitalizma. Zato se obrača naš protest na celotno javnost, da delavstvo podpre vsaj z moralno podporo; zato se obra-
čamo na javne in državne institucije, da store svojo dolžnost v korist delavcev in celote.
Na shodu je bila sprejeta resolucija:
Rudarji, zbrani na javnem zborovanju v Laškem dne 13. septembra 1931 in organizirani v JSZ, protestirajo proti krivičnemu znižanju plač. Dokazano je, da se produkcija v rudnikih TPD dviga, da dobiček družbe raste in da delavstvo kljub temu niti pri redni zaposlitvi ne zasluži eksistenčnega minimuma. Posledica tega znižanja plač ne ogroža le življenjskega obstoja rudarjev in njihovih družin, ampak nujno vsled zmanjšanja kupne moči delavstva ogroža tudi eksistenco kmetskega in obrtniškega stanu, /-ato pozivajo rudarji vso javnost in javne oblasti, da podpirajo delavstvo v njegovi pravični,
E o božjih in človeških zakonih utemeljeni orbi za pravice vsega delavstva ter v korist in ohranitev celotne človeške družbe.
*
Huda jama. Dne 17. t. m. se je težko ponesrečil mlad rudar Ferne Franc, ki je šele pred letom prišel od vojakov. Motor (stroj), ki vozi voziček s premogom iz jame, ga je pritisnil ob steno ter mu tako zdrobil kosti v kolkih. Najbrž ne bo več hodil, ako bo sploh ostal pri življenju. — Ni čučia, da so rudarji obupani. Plače je TPD nasilno znižala, cene življenjskih potrebščin se dvigajo, nesreča so na dnevnem redu.
Rudar se žrtvuje, dela in gara za ceno svojega življenja. Dela zato, da uživajo drugi. Za plačilo pa strada. Za nagrado jia mu ostane oropano zdravje in zlomljeni udje. Rudar, ali si res samo to zaslužil. Ali menijo oni, ki ti trgajo še tako pičel kos kruha, da si samo zato, da trpiš? Zavedaj se rudar, si človek! Dvigni se, združi se in zahtevaj pravice! Vedi, da je brez tebe premog brez vrednosti, kateremu daješ ti s svojim delom šele milijonske vrednosti. Tako pomagaš bogatim do vedno večjega bogastva, sam pa si vedno bednejši. Tako pomagaš drugim, da živijo razkošno, sam pa trpiš v pomanjkanju. Ako imaš toliko sile, da dvigaš bogastvo za druge, moraš gotovo imeti tudi moč, da priboriš sebi toliko pravic, da boš dostojno živel. Da, od tvojega dela je bogastvo podjetnikov. Od tvojega razuma pa naj pride pravica za tebe in tvoje. Zato se združi v strokovni organizaciji, ter deluj v njej zato, da se rudarsko delavstvo zopet postavi do človeškega dostojanstva.
Resolucija viničarjev
Občni zbor »Strokovne zveze viničarjev« dne 13. septembra 1931 v Ljutomeru, je obravnaval in sprejel sledeče:
Resolucija. Viničarji, zbrani na redni skupščini svoje stanovske organizacije »Strokovne zveze viničarjev«, odločno protestiramo zoper vsako namero, da bi se nam denarne plače znižale. Naš denarni zaslužek je že tak, kakršen je, za 60% premajhen, da bi mogli z njim vzdrževati svoje družine na najskromnejši človeški eksistenci. Denarni zaslužek viničarjev, takrat v dobri vinski trgovini, je v silno redkih primerih znašal na osebo in dan toliko, kolikoršna je bila prodajna vrednost enega litra vina po dnevni ceni iz vinogradnikove klati. Največ so lačali viničarja dnevno toliko, kolikoršna je ila vrednost pol litra, v nekaterih, za viničarje najslabših krajih, pa celo toliko, kolikoršna je bila vrednost samo ene četrtinke litra vina. Takrat ni izšla iz vinogradniških krogov prav nobena težnja, da bi se viničarjem plače zvišale, kar bi bilo naravnost potrebno in pravično in kar edino bi moglo danes opravičiti zahtevo po znižanju plač. Ako so vinogradniki prišli sedaj radi splošne gospodarske depresije v krizo, podčrtamo, da mi viničarji od j>revrata sem še sploh nismo bili izven nje. S tem, da bi se viničarjem plače še^ znižale, ne bo vinogradniški krizi prav nič pomagano, s tem bi se kupna moč viničarskega ljudstva še zmanjšala, kar bo povzročilo le večjo krizo in bo prizadelo zopet najbolj vinogradnike same. Važno je nagla-siti pri tem dejstvo, da so prišli prvi glasovi o znižanju zaslužka viničarjem, od strani ve-Ievinogradnikov, predvsem inozemcev, kateri, kakor je znano, so po večini itak svoje viničarje najslabše plačevali, pridelano vino najbolje prodajali, krasen izkupiček iz naše zemlje in iz moči našega človeka pa nalagali v blagajnah izven naše države. Posledice skrajne obubožanosti tisočev in tisočev viničarskih družin sedaj po povojni dobi se predvsem kažejo pri mladini (šolska deca, fantje naborniki) kot bodoči generaciji. Iz splošnih državnih in narodnostnih vidikov bi naša javnost predvsem pa merodajni činitelji državnih oblasti, ne smeli dopustiti, da bi se viničarjem plače zniževale, da bi se to ljudstvo še bolj stiskalo in gnalo na konec obupa. Zato vsi viničarji opravičeno pričakujemo, da nas bo v borbi proti znižanju našega zaslužka podpirala vsa človečansko in socialno čuteča javnost, kakor tudi državne oblasti. Pričakujemo uspeha naše pravične borbe tudi v tem, da se bo določilo, kolika sme biti sploh najmanjša viničarjeva denarna plača vsepovsod, kar bi se že moralo nujno izvajati predvsem v tistih krajih, kjer mora viničar delati v vinogradu celo leto skoraj čisto zastonj, ali pa za tako krivično plačo, da o kakem zaslužku za storjeno delo sploh ne more biti govora.
Dalje je bil sprejet predlog, da se naj viničarjem zasigura stalnost v službi. K sedanjemu viničarskemu redu je treba dodati dopolnilo, po katerem naj bi se služba viničarju sploh ne mogla odpovedati, ako ni viničar storil pogreška po § 20 viničarskega reda in ako ni o tem predhodno obravnavala viničarska komisija, katera je soglasno odpust iz službe potrdila. To je danes najbolj pereča točka v viničarskem vprašanju. Ravno tolikokratne preselitve najbolj gospodarsko
uničujejo viničarje. Nestalnost jemlje vsakemu človeku podjetnost, varčnost, samozavest in veselje do dela, do poklica in do domače grude. Gotovi in številni vinogradniki ravno z grožnjami o odpustu iz službe, čeprav brez opravičenega vzroka, viničarje naravnost suženjsko izrabljajo. S tem, da se viničarjem zagotovi stalnost v službi, bi izginili tudi številni berači, kateri se kot obnemogli viničarji morajo na stara leta dostikrat preživljati z beračenjem. Kdor je vse življenje delal na enem jjosestvu, žrtvoval tam vse svoje moči, si gotovo tudi zasluži toliko, da ima tam tudi svoj odpočitek na zadnje dni. Taki berači so vsaki deželi v sramoto, tako tudi naši. Pravijo: »Bodite bolj pridni in varčni, mislite na bodočnost!« Kaj pomaga, če smo tako pridni in skrbni, saj imamo nebroj izkušenj. da je tudi najbolj poštenemu in pridnemu viničarju naenkrat bila služba brez vzroka odpovedana. Svojertiu gospodarstvu ni našel primernega stanovanja in službe, tako je moral to, kar je s trudom in delom več let, morda celo življenje skupaj spravil, deloma razprodati za vsako ceno, ali pa gledati, kako se mu vse uničuje. Ne samo to, da je nezaslišana krivica, ako se viničar po opravljenem delu odslovi in da se že za vsako tudi najmanjšo nesoglasje iz službe vrže, ampak iz narodnostnih in državnih vidikov je potrebno, da se viničarjem zakonitim potom zasigura službena stalnost. V srednjeveški dobi grajščakov in biričev, se je tako godilo tlačanom in viničarjem. Danes teh več ni, danes smo v svoji narodni državi, razmere za nas viničarje pa so v tem oziru ostale vedno iste. Zato je naš klic po stalnosti jjovsem opravičen. Hočemo biti tudi mi kot enakopraven del naroda na naši zemlji.
Z ozirom na stanje gospodarske krize, posebej o prodaji vina našega pridelka, je občni zbor sklenil in pooblastil načelstvo zveze, da naj ob primernih prilikah stavi zahtevo o splošni odpravi vseh davkov na vino. Višina trošarine na vino presega danes dejansko že visoko prodajne cene vina. Današnja trošarina je pač bila primerna za takratne vinske cene, danes pa, ko so šle cene rapidno navzdol, je treba tudi davke znižati, ali celo odpraviti. Od pridelovanja vina živi v naši državi nad 40.000 viničarskih družin, katere je treba upoštevati, zato pa prodajo vina z vsemi možnostmi podpirati in zasi-gurati.
Kovinarji •
Jesenice. Kaj je s sprejemanjem novih delavcev v oddelek cevarne. Radi mnogih povpraševanj, kdaj se bodo v novi oddelek za cevi sprejemali delavci, obveščamo vse, ki stavljajo svoj up za sprejem v ta oddelek, da nas je vodstvo obvestilo z ne prav veselo novico. Obveščeni so namreč bili, da se v oddelek za cevi zaenkrat ne bodo spr;jemali j novi delavci in to iz razloga, ker se bodo v tem oddelku zaposlili delavci, ki so že za-I posleni v tovarni, da se na ta način izogne I redukcijam, kjer bi se radi nadaljnje racionalizacije pokazala potreba. To velja za danes, ko se v oddelku še ni pričelo z rednim obratovanjem. Ni pa s tem gotovo, da se ne bodo sprejeli nikaki novi delavci. Biti pa moramo toliko pravični in stanovsko zavedni, da dopustimo prednost tistim, ki bi jih racionalizacije ali ostavitve obrata postavili na cesto. Kajti vedeti moramo, da je tovarna na Dobravi skoro popolnoma v zastoju, da dela samo par ljudi, vsi drugi pa so začasno zaposleni na Javorniku in da je med temi mnogo družinskih očetov in starih delavcev, ki v slučaji, da na Javorniku tovarna prične s prejšnjim obratovanjem, izgubijo delo. Ti so v prvi vrsti upravičeni, da dobijo zaposlitev v kateremkoli oddelku tovarne. Tudi je še brez kruha in nujne pomoči potrebnih nekaj delavcev izmed onih, ki so že bili radi racionalizacije odpuščeni. Tudi ti so upravičeni, da jih ob prvi priliki zopet zaposlijo. Ni izključeno, da se na Dobravi delo zopet ne bo pričelo v prejšnjem obsegu in da se bodo radi obilih naročil na Javorniku morda sprejeli novi delavci. Vodstvo tovarne bo tudi moralo upoštevati uredbo, da se delavstvo raznih firm ne sme zaposliti za dela po oddelkih v tovarni in da bo primanjkljaj delavstva po raznih oddelkih krila s sprejetjem novih delavcev. Gotovo je, da bo vodstvo moralo sprejeti nove delavce, ako se konjunktura ne poslabša.
Iz pisarne. Radi pristopanja k naši organizaciji, obveščamo vse one, ki so že bili kdaj v naši organizaciji včlanjeni in hočejo pristopiti na novo, da ob pristopu izročijo staro člansko knjižico, ker si s tem prihranijo na stroških. — V nedeljo dopoldne se vrši protestni shod, katerega se moramo do zadnjega udeležiti. — Radi imenovanja ulic in spremembe hišnih številk se morajo pri upravi »Del. Pravice« spremeniti dosedanji naslovi, vsled tega obveščamo vse člane, stanujoče v občini Jesenice, da javijo sedanji naslov, bodisi osebno ali po obratnem organizacijskem zastopniku. Navesti je potreba številko skupine, ki je označena v izkaznici, lahko tudi dosedanji naslov. Prijave se bodo sprejemale vsak večer od 7 dalje do 1. oktobra. Do tega časa morajo biti vsi novi naslovi na upravi. Prosimo zato, da se člani tega držijo in nam do navedenega datuma nov naslov javijo. — V petek, 25. t. m., se ob 7 zvečer v mali dvorani vrši zbor organizacijskih zaupnikov in blagajnikov. Dnevni red je jako važen. Med drugim tudi sprejetje poslovnika za organizacijski zaupniški zbor. Kdor bi izostal, mora sporočiti po tovarišu vzrok.
Samo ,,Krekova knjižnica" je naša delavska književna založba! Naša dolžnost je, da postanemo njeni člani
Guštanj. Zopet so se podražile življenjske potrebščine. Z druge strani se pa trdi, da cene stalno padajo. Mi, ki živimo iz rok v usta, najbolj čutimo, da poslednje ni res. Tisto, kar delavec najbolj potrebuje, je seveda najdražje.
Plače so pa vedno manjše. Kako potem živeti, kako dati otrokom kruha? Pri nas smo v tem oziru še posebno udarjeni. Nove akordne tarife so urejene popolnoma v prilog podjetju. Prej se je vsaj pri akordu nekaj zaslužilo. Sedaj pa pridemo pri akordnih delih čestqkrat pod temeljno plačo. »Ako ti ni prav, pa pojdi domov,« tak odgovor dobi delavec od prijaznega mojstra.
Ali ni vse to strašno za delavske družine? Pameten način rešitve gospodarske krize je ta, da tisti. ki imajo več, tudi sorazmerno več k tej krizi doprinašajo.
Tovariši! V delavske strokovne organizacije! Kajti le močni in složni bomo izvoje-vali boljšo bodočnost bednemu delavstvu.
Kovinar.
Ljubljana — kleparji. Na zadnjem članskem sestanku je bilo sklenjeno, da se v »Delavski Pravici« objavi poslovnik za podporni sklad naše skupine. Da ustrežemo želji naših tovarišev priobčujemo danes ta poslovnik. Vsekakor je to razveseljiv napredek, ki ga more zaznamovati v delu naša skupina.
Kakor smo že svoječasno sporočili, se bodo prispevki v ta podporni fond pobirali od 1. septembra dalje. Vse tovariše prosimo, da v polni meri glede plačevanja članarine vršijo svojo dolžnost. Le na ta način bo možno to važno ustanovo realizirati.
Ljubljana. Kleparji. V nedeljo, 20. t. m. smo se zopet zbrali k posvetovanju o naših strokovnih zadevah. Bilo nas je precej lepo število. Sicer smo pogrešali še precej tovarišev, ki se niso odzvali našemu povabilu. Upamo, da bodo tudi oni vstopili v naš krog in tako pomagali sodelovati pri rešitvi našega vprašanja.
Prvi je poročal tov. Gajeta o poteku kovinarske konference na Jesenicah dne 20. avgusta. Njegovo precej obširno poročilo nam je dalo vpogled v delo ostalih skupin kovinarjev širom naše domovine. Dalje se je razpravljalo o ustanovitvi »Čebelice«. Tov. Lukner je »Čebelico« toplo priporočal. Vsak dinar, ki ga more kdo utrpeti, naj shrani v »Čebelico« in tako štedi za slabše čase. Prispevke za ta sklad bo pobiral tov. blagajnik.
Nato se je debatiralo o špecialno stanovskih zadevah in položaju tovarišev v posameznih delavnicah. Ob koncu se je tov. predsednik zahvalil za udeležbo in sporočil, naj se vsi udeležijo prihodnjega sestanka, ki se bo vršil v nedeljo 18. oktobra v Rokodelskem domu ob istem času.
Tovariši! Vsi, ki še niste člani nase organizacije, vsi, ki še niste organizirani, v organizacijo!	Klepar.
Da moreš poravnati članarino in dobiti različne informacije, so vsako nedeljo od 10 do pol 12 dopoldne uradne ure v prostorih Jugosl. strokovne zveze, Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22/1. Bodi reden in točen v plačevanju članarine!
POSLOVNIK
za brezposelni in bolniški sklad »Strokovne skupine inštalaterjev, kleparjev in monterjev JSZ za Ljubljano in okolico«.
§ 1
Strokovna skupina inštalaterjev, kleparjev in monterjev JSZ v Ljubljani ustanovi obli-gaten podporni sklad za včlanjeno delavstvo.
§ 2.
Podporni sklad za včlanjeno delavstvo se steka:
1. iz prispevkov članov;
2. iz daril, volil in drugih prostovoljnih prispevkov.	^	^
Prispevek znaša: Din 2o.— mesečno ali Din 5.— tedensko.
§ 4.
Podpore ob bolezni in brezposelnosti:
1. Člani, ki so najmanj pno leto včlanjeni pri skupini in imajo za ta čas vplačanih v sklad 12 mesečnih prispevkov, so upravičeni do brezposelne in bolniške podpore, ki se plača sedmi dan po brezposelnosti po 10 tedenskem bolovanju, kot sledi:
Podpora
Doba članstva	na	dan	na	teden
1—3 let	Din	15.—	Din	105.—
3—5 let	Din	20.—	Din	140.—
5—7 let	Din	25.—	Din	175.—
od 7 let	dalje	Din	30.—	Din	210.—
2. v slučaju, da delavec sam odpove službo iz vzrokov, ki niso utemeljeni, da je moral službeno mesto zapustiti nima pravice do brezposelne podpore.
3. v slučaju stavke nastopi pravica do podpore le tedaj, ako to vodi odbor skupine.
§ 5.
V slučaju brezposelnosti in bolezni se mora član takoj, ko je nastopila pravica do podpore, zglasiti pri skupinskem blagajniku.
Blagajnik mora članovo prijavo vpisati v posebno knjigo, ki se vodi kot kontrolna in statistična knjiga izplačanih podpor.
V času bolezni in brezposelnosti je član oproščen vplačevanja prispevkov za ta podporni sklad. Blagajnik mu po predložitvi njegove legitimacije vpiše za ta čas v plačilno rubriko namesto »Plačano« »Bolan« oziroma »Brezposeln«.
§ 6.
Pravico do podpore izgubi član v sledečih slučajih:
a) ako je med boleznijo oz. brezposelnostjo kje zaposlen;
b) ako se ne pokorava predpisom poslovnika in kontrolnega organa;
c)	ako je s svojimi prispevki za več kot dva meseca na zaostanku, kljub temu da plačuje zaostal; prispevke.
V izrednih'slučajih (n. pr. ako član v resnici ni mogel poravnati prispevkov) odloča skupinski odbor.
§ 7.
Podpore se izplačujejo po skupinskem blagajniku in sicer med uradnimi urami, ki jih določi skupinski odbor na svoji seji.
Istotako se plačujejo tudi prispevki za podporni sklad in sicer tako, da je do 10. v mesecu vplačan prispevek za tekoči mesec.
§ 8.
Odvišni denar tega sklada se mora nalagati osebno ali potom Poštne hranilnice, podružnica Ljubljana pri Prvi delavski hranilnici in posojilnici v Ljubljani.
§ 9.
Ta podporni sklad upravlja vsakokratni odbor »Strokovne skupine inštalaterjev, kleparjev in monterjev JSZ v Ljubljani«, izvoljen na vsakokratnem občnem zboru skupine.
Za svoje poslovanje je odgovoren občnemu zboru skupine in načelstvu JSZ v Ljubljani, ki vsak čas lahko po svojem organu izvrši revizijo tega podpornega sklada.
Nadzorstvo skupine je dolžno vsake četrt leta pregledati poslovanje tega podpornega sklada in o tem poročati na občnem zboru skupine.
§ 10-
Seznam vseh članov in vsi potrebni podatki, katere upravlja blagajnik skupine, se vodijo kartotečno. Kartoteka tnora biti urejena tako, da je iz nje razvidno kdaj in koliko je član dobil podpore.
§ 11.
Ako bi iz kateregakoli razloga prenehalo poslovanje tega podpornega sklada, se isti po pravilih JSZ deponira pri Jugoslovanski strokovni zvezi v Ljubljani vse do tedaj, da se ustanovi novo društvo inštalaterjev, kleparjev in monterjev JSZ v Ljubljani z istim namenom.
§ 12.
O izpremembi poslovnika odloča vsakoletni občni zbor skupine »Inštalaterjev, kleparjev in monterjev JSZ v Ljubljani« s pristankom JSZ. centrale v Ljubljani.
Viničarji
Maribor. Zoper g. Magerl Petra, posestnika viltuške grajščine v Selnici ob Dravi, sta vložila viničarja Levanič Franc in Veršič Miha predlog razprave pred viničarsko komisijo. Prvi radi kršenja pogodbe, po kateri je moral dobiti eno molzno kravo, drugi pa radi odtegljaja denarne plače Din 2.— pri vsakem delavcu. Prva komisija se je vršila dne 8. septembra ob 9. dopoldne v občini Slemen in so se dosegli za tov. Veršiča zelo ugodni uspehi. Kot nadomestek mleka, ki ga ni toliko imel. kakor bi ga dobival od krave, če bi mu jo’gospodar dal, se mu mora izplačati	Din 760.—. Po pod pogojem,	da
se obdrži še dalje	v službi,	da se mu	do
15. maja	1932 daje	dnevno 4	litre mleka,	po
15. maju	pa se mu	da krava.	Pripomniti	je,
da je tov. Veršič tudi dosedaj dnevno dobival le 2 litra mleka in kot odškodnino za seno je prejel Din 700.—. Pogojno se je sprejelo tudi to, da tov. Veršiča in njegovih ljudi ne sme radi organizacije in pritožbe na komisijo nikdo, tudi ne oskrbnik šikanirati. Popoldne ob 2 pa je bila komisija za tovariša Levaniča v občini Bresternica. Ker se je temu viničarju plača začela zniževati lani po 1. novembru in naprej, je to znižanje bilo med viničarskim letom in je po § 7. viničarskega reda nedopustno. Sklenilo se je, da dobi tov. Levanič ves odtegljaj do pičice izplačan in znaša vsoto Din 642.—. To mu je bilo takoj všteto v dolg pri gospodarju. Pri obeh komisijah je zastopal viničarje tov. Peter Rozman. Pokazalo se je pri tej priliki, da viničar razen v svoji organizaciji in pri svojih tovariših, nikjer nima zagovornika. Tudi taki, ki so sicer sami iz viničarskih vrst in se slučajno malo višje povzpnejo, so potem najhujši priganjači viničarjev in največji zagovorniki krivic nad viničarji. Kakor vedno skoraj povsod, tudi predsedniki viničarskih komisij, župani, so na strani vinogradnikov, tako je tudi tukaj bilo. Uspeh pa je vendar bil dosežen. Zakonitost mora ostati zakonitost. Boriti se je treba, predvsem pa se organizirati, kar je najbolj ravno za viničarje v mariborski okolici nujno potrebno.
Ljutomer. V »Slovenskem gospodarju« je »Vinarska podružnica« v Ljutomeru objavila stroške pridelovanja vina na trioralnem vinogradu. Predvsem bi se mi čisto objektivno in po resničnih podatkih ustavili pri delavskih plačah^ ki so tam navedene. Ker se pa teži z dotično objavo doseči znižanje trošarine na vino na 60 par pri litru, želimo podružnici najboljšega uspeha in si iz razlogov, ne škodovati dobri stvari, vsako debato o delavskih plačah v naših vinogradih do končnega uspeha tozadevno pridržimo, fo vzemite na znanje vsi tisti tovariši, kateri ste zahtevali, naj se k temu članku »Vinarske podružnice« oglasimo tudi mi. Načelstvo »Strokovne zveze viničarjev .
Krekova mladina
Na zboru C. K. D. izvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: Starešina: Rozman Joško; tajnik: Koprivec Matic; odbornik za Borce: Slak Jože; blagajnik: Preželj Franc; odbornik za organizacijo: Culjkar Franc; odbornik za prosveto: Butinar Jože; duhovni vodja: dr. Snoj Andrej.
Povej svojemu prijatelju, da dobi član ,,Krekove knjižnice'1 za mesečno članarino 4'— Din 3 lepe knjige vsako leto!
Doma in po svetu
Kralj je podpisal zakon o društvih, zborih in sestanki h> Vsebuje v glavnem sledeče določbe: Telovadna društva ne smejo sloneti na verski, plemenski ali krajevni podlagi. Oblast sme poslati zastopnika na vsak shod ali sestanek društva. Politična društva in stranke na verski, plemenski ali pokrajinski podlagi so prepovedana. Vsako politično društvo je vezano na posebno dovoljenje notranjega ministra, ki odloča, katero društvo se smatra kot pOlitično. Za ustanovitev politič. stranke je potrebno, da ima v vsakem srezu v državi odbor in 60 članov. Vsak javen shod, kakor tudi vsak sestanek povabljenih v zaprtih prostorih se mora naznaniti. Shodi o političnih vprašanjih morajo imeti predhodno dovoljenje po prijavijenju 8 dni prej, shodi dovoljenih političnih strank pa ne rabijo predhodnega dovoljenja, pač pa se morajo 24 ur prej naznaniti.
Izšla je uredba o znižanju osebnih dra-ginjskih doklad državnih uradnikov. Določa, da se znižajo vsem državnim in že-ležniškim uradnikom skupni mesečni prejemki za 6%, pokojninski prejemki upokojencev pa se znižajo za 5%. V isti izmeri se< znižajo tudi plače oficirjev.
J Sokolske telovadnice bodo dobivale premog iz državnih rudnikov zastonj. Tako sta odredila ministra za šume in rude in minister za prosveto.
, Upravni odbor državnih monopolov je; zvišal cene tobačnim izdelkom.
Avstrijska vlada je kaj neodločno nastopila proti fašistom ob zadnjem pu-čui. Nekateri člani vlade so bili do sedaj v stalnem stiku s fašisti in so za puč tudi vedeli. Tako zlasti podpredsednik krščanske socialne stranke, vojni minister Vangoin, ki je še sedaj član Heinrvvehra. Vlada je takoj po puču razglasila, da bo fašiste razorožila, kar se pa še do danes ni zgodilo. Po nekaterih poročilih je imel puč namen, da izzove socialne demokrate oziroma njihovo bojni) organizacijo Schutzbund, da bi napadli fašiste. Tedaj bi pa takoj posegla
vmes vlada z orožniki in vojaštvom in nato Schutzbund razpustila. Socialni demokrati pa bi tako izgubili vse šanse za predsedniške volitve in sploh bi bila stranka zelo udarjena. Ta nakana se ni posrečila, ker so soc. demokrati izpre-gledali in bili skrajno potrpežljivi in samo zahtevali od vlade, da nastopi proti pučistom. To jih je tudi rešilo. — Zveza narodov je poslala na Dunaj svojega zastopnika kot nadzornika avstrijskih financ. Vlada bo najbrž izprosila posojilo od Francije.
Prava vojska je nastala na Kitajskem. Japonci so napadli čete generala Čangsuljana ob mandžurski železnici. Japonci so v nekaj dneh zasedli vso južno Mandžurijo z glavnim mestom Mukdenom. Kitajska narodna vlada je proti njim brez moči in samo protestira in pošilja prošnje za posredovanje na Društvo narodov. Spor je v toliko nevaren, ker po časopisnih poročilih že tudi Rusija mobilizira svojo armado na vsej sibirsko-mongolski meji. Kajti gre za bogate kraje, kjer imajo svoje interese tudi Američani. V bojih je bilo več sto mrtvih in ranjenih.
Angleška vlada je odpovedala zlato podlago fimta. To se pravi, država ne garantira več, da se denar v katerikoli množini lahko poljubno zamenja za odgovarjajočo količino zlata. To odredbo vlade sa odobrili vsi poslanci brez fazr like strank. — Londonska borza je zaprta. — To je vzbudilo veliko vznemirjenje po vsem svetu. Povsod se boje in pripravljajo obrambne ukrepe. Kriza gre silno globoko in ni prizanesla niti mogočni Angliji. Zadnje dni sta zlasti Holandska in Švica izvozili iz Anglije ogromne količine zlata. Zlata imajo danes: Združene države Amerike 715 milijonov, Francija 470 milj., Anglija 130, Španija 90.25, Japonska 83.19, Nemčija 67.15, Jugoslavija 61.25, Italija 58.12, Holandska 55, Belgija 46.5, Švica 32.5, Poljska 1-3.01, Avstrija 10 milj. funtov. — Gotovo je, da bo sedanja kriza kapitalističnega gospodarstva povzročila še mnogo polomov.
Nova določila o znižani vožnji nezaposlenih delavcev
Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal »Pravilnik o znižani vožnji nezaposleni h d e 1 a v c e v. V veljavo bo stopil
1. oktobra 1931.
Ta pravilnik določa:
§ 2. Za delavca v smislu tega pravilnika se smatra vsak, ki daje svojo telesno ali duševno delovno moč v službo drugim osebam.
§ 3. Pravico do znižane vožnje imajo nezaposleni delavci, če se ugotovi:
a) da so dejansko najmanj tri dni brez posla v dotedanjem bivališču, pa tudi preden mine ta rok, če podajo pismen verodostojen dokaz o zaposlitvi v drugem kraju;
b) da ne morejo dobiti posla v svojem bivališču, pa obstoji verjetnost, da se zaposlijo v drugem~kraju;
c) da glede na svojo dotedanjo nezaposlenost in višino zaslužka, kakor tudi glede na posebne rodbinske in gospodarske okolnosti ne zmorejo plačila celotnih potnih stroškov z lastnimi sredstvi.
§ 4. Za potovanja se izdajajo objave, ki veljajo 14 dni.
§ 5. Objave izdajajo: 1. javne borze dela, njihove podružnice in ekspoziture.
2. Zunaj sedežev teh ustanov pa občin-
ska oblastva samo do prve borze dela, njene podružnice ali ekspoziture. Vendar pa ima občlina pravico1, da izstavi objavo do kraja dela, ako je dobil delavec poziv od borze dela ali od njene podružnice, odnosno ekspoziture.
§ 6. Razen objave mora imeti delavec legitimacijo s fotografijo. .
§ 7. Več delavcev sme potovati na isti objavi.
§ 9. Ustanavlja se komisija treh članov. V tej komisiji je zastopnik ministrstva za socialno politiko, za promet in zastopnik centralnega odbora za posredovanje dela v Belgradu.
Naloga komisije je: 1. Da ugotavlja nepravilnosti ob izdajanju objav ali ob ukoriščanju vožnje; 2. da podajajo predloge za izpremembo; 3. da izdela navodila o izvedbi pravilnika.
Poleg pravilnika je izdal minister tudi Navodila za izvrševanje pravilnika o znižani vožnji nezaposlenih delavcev. Ta navodila imajo v glavnem le pomen za javne borze dela, odnosno za oblastva, ki izdajajo objave. Navodila namreč natančnejše razlagajo določila posameznih paragrafov v pravilniku, n. pr. tridnevna nezaposlenost se računa od | dneva, ko se je brezposelnež javil pri I borzi dela ali njenih ustanovah.
Socialna in gospodarska politika
v nedeljo 20. septembra je sklicala Strokovna komisija kongres vseh svojih organizacij. Kongres se je vršil v Ljubljani, v dvorani Delavske zbornice. Iz poročila posnemamo: V letu 1928. je štela 5633 članov, v letu 1931. pa 9804 člane. Krajevnih skupin ima 108, in sicer odpade na železničarje 36, na splošno delavsko zvezo 18, na rudarje 11, na kovinarje 10, na privatne nameščence 10, na lesne delavce 9, na oblačilne 3, na tobačne delavce 1, na društvo strojnikov in kurjačev 2, na zvezo gostilniških, hotelskih in kavarniških uslužbencev po ena skupina. Na kongresu so razpravljali o gospodarski krizi in o organizatoričnih vprašanjih. Na kongresu omenjajo tudi nasprotne stro-
kovne organizacije. O naši pravijo, da ima pri delavstvu zelo malo vpliva 1 —
Naše izseljeništvo v H. tromesečju 1931. V prekomorske dežele se je izselilo 1336 oseb, 1908 osel) manj v primeri z istim tromesečjem leta 1930. Največ se je izselilo ljudi iz savske banovine 515, dalje iz primorske 203, iz dunavske 194, iz vardarske 142, iz dravske 125, iz zetskQ 82, iz drinske 31, iz Belgrada 31, iz vrbaske 7 in moravske 6.
Kongres Katoliške delavske internacionale v Utrechtu 4. in 5. septembra je sijajno uspel. Kongresa se je udeležilo 200 delegatov, in sicer iz Belgije, Nemčija Jugoslavije, Luksemburga, Nizozemske, Poljske, Španije in Švice. Ka-
tol iške organizacije iz Avstrije in Ar-gentinije so bile zadržane in so poslale le svoje pozdrave. Na kbngresh so raz* pravljali o predmetih, ki smo jih že navedli v našem MstU. Na predmete same se vrnemo v poznejših številkah.
V znamenju štednje. Občinska uprava v Mariboru je dobila od nadzorne oblasti nalog, da mora svoj proračun mižati od 10—15 odstotkov.
To in ono
Barometer se dviga. Pri zvezi narodov so narodne manjšine preteklo leto vložile 57 pritožb, letošnje leto pa 204. Tajništvo je pa pripustilo le 73 pritožb, ostale je zavrnilo. Seveda, gospodje se boje, da bi se preveč utrudili.
Novo sredstvo za reševanje gospodarske krize. Vsepovsod je kriza. Tako vpijejo razni magnati kartelov. Tudi petrolejski magnati tožijo, da ne gre petrolej v denar. Da ne bi »nadproduk-cija« še bolj zrasti a, je izdal guverner države Texas naredbo, da bo vsak ustreljen, kdor bi poskusil na novo vrtati za petrolej. Čudno je na svetu. Vsega je preveč: Žita, tekstilnega blaga, sladkorja, petroleja in vendar ljudje umirajo od lakote, hodijo okoli razcapani, nekateri komaj zakrivajo nagoto, pa tudi temne večere in jutra imajo v svojih bornih bivališčih. Ni denarja!
Pismo urednika
Dragi tovariš Albin!
Tvoje pismo je bilo zelo umestno. Žalostno je, da se dela razredna razlika že pri mladini. 2e v mlada srca, ki so še nepokvarjena in ki hrepeneče čakajo na setev, polagajo slaba semena. Zabrisujejo v njin čtit, da je za mladino, za njeno delovanje edino merilo poštenost in plemenitost. Skvarjeno mišljenje naše družbe hoče postaviti mejo že pri dijakih, med tistimi iz boljših družin in med tistimi iz revnih družin.
Ge pa si ogledamo vso stvar iz bližnje bližine, bomo dognali, da gleda iz vsega tega le denar. Tisti, ki inserirajo, da sprejmejo na Stanovanje dijake iz boljših družin, imajo v mislih le take družine, ki imajo toliko denarja, da bodo mogli ža svoje otroke plačevati saj od 1000 Din navzgor mesečno.
Svoječasno so bile boljše družine take, ki so imele pred priimkom pl. ali baron ali pa telo grof. Sedaj je zamenjal plemstvo denar. Tako se menjajo ti predpogoji. Vsak, kdor je tako srečen, da razpo-
laga z večjim premoženjem, je »boljši človek«. Tudi delavec lahko postane »boljši človek«- tudi kajžar ni vsak iz »nižje vrste ljudi«, če bi se kako dokopal do premoženja. Takoj bi postal zelo brihten, ugleden) vsepovsod uvaževan, še celo za žu pana bi ga napravili. Denar je velik in edirt gospod. To pa radi tega, ker je spravil delo v svojo oblast in ga zasužnjuje. Ravno radi tega spadamo vsi delavci med nižje sloje.
Drugačno mišljenje bo nastalo v družbi šele tedaj, ko bo postalo delo zopet glavni faktor. To je pa naloga bodočnosti. Dotedaj bomo pa vedno ljudje »nižje in boljše vrste«.
Pozdravljen!
Tvoj tovariš urednik.
Francoska težka železna industrija
Francoska težka železna industrija zaposluje danes v raznih topilnicah okrog 200.000, v tvornicah za izgotovljeno železo pa okrog 800.000 delavcev, toraj je skupaj en miljon delavnih moči.
Ta panoga industrije razpolaga danes z 220 visokimi pečmi, od katerih je v obratu 154; s 1,54 Bessemerskimi pečmi, od teh je 83 Thomas-sovih peči in 71 Kislinskih, dalje s 107 martinovimi, 87 električnimi in 35 varilnimi pečmi.
Produkcija pol fabrikatov, kakor tudi izdelanih fabrikatov je od leta 1914 pa do danes porastla za 100%. Leta 1914 se je produciralo polfabrilkatov (v tisočih tonah) 14.581., leta 1929. pa 29.762. Toraj za 15.081 tistoč ton več, ali 102%.
Izgotovljenih fabrikatov je bilo v istem razdobju produciranih (v tisočih tonah) 1. 1914 2866, 1. 1929 pa 6390. Produkcija je porastla za 3524 ali v % za 119%. Iz tega sledi, da so izdelki izgotovljenih fabrikatov porasti i, kar je znak, da je francoska železna industrija povečala kapaciteto izgotovljenih fabri-katbv.
interesentna je primerjava izvoza železa, katero Francija po veliki večini izvaža v svoje kolonije. Leta 1927 je znašala produkcija 5173 tisoč ton. Od tega se je izvozilo 1759 t. ton ali 34% in je Franici ja doma konsumirala 3414 t. ^li 66%. Leta 1929 pa je izvoz padel in sicer je znašala produkcija 6390 i. ton. Od tega se je izvozilo samo 1301 t. ton ali 20% kar zna® padec za 14%. Doma je ostalo pa 5089 t. ton ali 80% vsega produciranega železa.
Države, ki imajo najmočnejšo železno industrijo in producirajo ogromne količine železa so: med prvimi Združene države ameriške s produkcijo: 45 milj. ton surovega železa, 55 milj. ton jekla, potem pride Nemčija 13 milj. ton sur. žel., 16 milj. ton jekla; Francija 10 milj. ton sur. žel-, 9 milj. ton jekla; Anglija 7 milj. sur. žel., 10 milj. jekla: skupaj: 65 milj. ton železa.
Po najnovejših podatkih pa pripada tretje mesto v svetovni železni industriji Rusiji.
Iz lega je razvidno, da je Ameriška produkcija še veliko nadkriljuje Evropo. To dela Franciji, Angliji kakor tudi Nemški železni industriji velike skrbi. Boj za trge se vkljub raznim kartelom zakulisno nadaljuje z nezmanjšano srditostjo.
Delavstvo pa ima od tega samo bedno življenje, pa najsi bo to v zlati Ameriki ali v stari izživljeni Evropi.
Porast radia
31. marca letošnjega leta je znašalo število radijskih naročnikov v Angliji 3,250.000. Ker sprejme BBC, Državna radijska družba, vsak mesec povprečno 20.000 prijav, se v Angliji pripravljajo na proslavo četrtega milijona poslušalcev ... Mimogrede povedano, kasira BBC od svojih naročnikov letno okrog 410 milijonov dinarjev, za oddaje same pa še posebej dobi letno okrog 340 milijonov dinarjev.
V Nemčiji pa so v prvem četrtletju letošnjega leta zabeležili 222.172 novih dovoljenj, kar je gotovo rekord. 31. marca je Znašalo celokupno število tudi 3 milijone 731.681. Torej se tudi v Nemčiji lahko pripravljajo za skorajšnji četrti milijon ...
Znaj Bog, kako se vprašanje naročnikov suče pri nas, oziroma, kaj bo povedala nova »sezona«, ki je pred durmi.
Za kratek {as
Ni dosegla namena. V Indiji je letno umorjenih po kačjem piku do 20.000 oseb. Najnevarnejša je kača kobra. Da bi se nevarnosti zmanjšale, je vlada razpisala nagrado za izročene kačje glave. Od tega časa je število kač naraslo. Dognali so namreč, da domačini kače namenoma rede, da bi dosegli čim več nagrad.
Višek birokracije. Na nekem javnem uradu se je habriiid tekorii let 'folllcb afctbV, da niso vedeli kam z njimi. Napravili so poročilo na predpostavljeno oblast in predlagali, da naj se ti akti, ki se ne bodo nikoli več potrebovali, sežgejo. Po več me-
secih je prišla odločitev, da smejo akte sežgati, vendar pa se naj pred upepeljitvijo napravijo še njihovi prepisi.
Napačno razumela. Zdravnik je obiskal svojega pacienta. Ko stopi v sobo, vidi, da je žena svojega bolnega moža prav močno tresla. Ko jo vpraša, zakaj to dela, mu je odgovorila, da hoče dati svojemu možu zdravila. Na steklenici pa je zabeleženo in podčrtano: »Pred uporabo močno stresti«.
Osnovna načela krščanskega socializma.
To je knjiga, ki jo priporočamo prav vsakemu našemu tovarišu. Ne vsebuje le prevoda in morda kake običajne razlage slovite delavske okrožnice papeža Leona XIII., ampak tudi vsa načelna pojasnila tudi praktičnih, vsakdanjih vprašanj glede ureditve države, gospodarstva itd. Tovariši, naročite jo!
Krekova knjižnica
Drugo letošnjo knjigo so prejeli pretekle dni vsi člani knjižnice, ki so v zamudi s članarino, »človečanstvo«, ta zares lepa zbirka poljskih socialnih povesti, je ponoven dokaz, kako važno delo vrši naša »Delavska založba« s svojo Krekovo knjižnico ne samo za naše delavstvo, ampak tudi za vso slovensko knjižno produkcijo. Pristopimo vsi v vrste njenih članov in jo tako podprimo pri njenem delu. Vsak član naše strokovne organizacije in vsak Krekovec, mora biti član knjižnice. Pozivamo tovariše in prijatelje-, da se javijo kot zaupniki! Pišite na: Krekovo knjižnico, Ljubljana, Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 24.
Komu v kor.st?
Pod tem naslovom polemizira »Slovenec« od 19. septembra 1931 proti člančiču v »Del. Pravici« št. 37. Med drugim navaja, da smo reagirali na dotičen »Slovenčev« članek šele čez 4 mesece.
V odgovor tole: Uvodnik v »Del. Pravici« je izpadel radi tehničnih Zaprek. Ker sein bil službeno zadržan in da bi list pravočasno izšel, je tiskarna po svoji najboljši vednosti zamašila nastalo praznoto. Pri tem je pa uporabila tudi stare stavke. Radi nepoznanja vsebine je prišel v »Del. Pravico« tudi omsnjeni člančič, ki pa ni bil več namenjen za javnost. Ker je bilo to vsetn znano, je bila polemika v »Slovencu« (Ydv6f. Na drugo v dotični polemiki ob
Torej: če ima kdo pravico izpraševati »Komu v korist«, ima »Del. Pravica«.
Anton Marinček.
Hermann Suderman:
GOSPA SKRB
Roman
Pet let je preteklo, pet let polnih skrbi in truda. PaVel si je sam grenil življenje, ubijaj se je od zore globoko v noč, njegova roka je ležala na vsakem delu in kar je zagrabil, mu je uspelo. A to je komaj opazil, zakaj njegov duh je vse ure iskajoče segal v bodočnost.
Njegovo čelo je vse ure nosilo iste gube, oko je vedno zrlo z istim od misli težkim, razglabljajočim izrazom predse, nekam navznoter in pogosto so prešli dnevi in dnevi, ne da bi pri miži ali pri delu izgovorili eno samo besedo.
Bil je prepričali, da je njegovo delo prav ha zadnjem koncu koncev brezupno. Na očetovo hvaležnost ni mogel nikoli računati in se je prav lahko odvadil računati nanjo. Težje pa se je privadil potrpežljivo prenašati, da so očetove muhe včasih v eni uri uničile vse, kar je oh s trudom gradil tedne dolgo.
Kadar se je oče vrnil s svojih potovanj, se^ ni malokdaj zgodilo, da ga je pred hlapci zmerjal, češ da je bimbo, bedak, in se bridko pritoževal, da mora puščati gospodarstvo v tako nesposobnih rokah, kadar ga dolžnost — nihče ni vedel, kakšna dolžnost je to bila — kliče stran.
Pavel je na vse to molčal, kajti globoko v srcu mu je počivala zapoved: »Spoštuj očeta in mater. — Očteta zaradi matere«, tako jo je bil prekrojil sam pri sebi. Oko pa mu je s teihno izprašujočim pogledohi drselo od hlapca do hlapca in kogar je videi, da se je temejal ali s komolcem sunil v komolec soseda, ga je takoj naslednje jutro odpustil.
Med hlapci je bil eden, ki je delal na posestvu že skoraj ves čas. Zval se je Mihael Ratidszus in je bil litvanskega rodu-. Stanoval je na poljani, ne daleč od Helenehtala v borni, razpadli bajti, ki Je imela sterie obložene s šoto, da je ni veter odnesel. Imel je zanemarjeno žensko, ki je že dvakrat sedela v zaporu ih je Otroke navajala k beračenju.
Ta je bil tih, teman človek, ki je svoja dela vršil vzorno in je brez najmanjšega mrmranja od
hajal, kadar ga niso več rabili, a je bil tudi točno na mestu, kadar je bilo spet delo.
Pavel ga v začetku ni mogel trpeti, ker sta njegova redkobesedna, samotna narava in njegov boječi čemerni izraz neprijetno učinkovala nanj, potem pa se je nekoč kar na lepem spomnil, da se sam ne obnaša prav nič dosti drugače, in od te ure mu je bil hlapec zelo pri srcu.
Oče — se je zdelo — je s svoje strani tudi imel nekaj spoštovanja pred njim, zakaj nikdar se ga ni dotaknil, čeprav je ponavadi vse hlapce pretepel, kadar je bil pijan. Kakor da ga pogled, ki mu ga je ta človek metal izpod košatih obrvi, drži na uzdi.	t
Ta hlapec je bil Pavlov najzvestejši pomočnik. Njemu je lahko zaupal celo prodajo žita, ih vedno je znal izmešetariti najvišje cene.------------
V tihem domu na poljani se je v teh petih letih počasi, neopazna, izvršila velika sprememba. Sledovi uboštva so se bolj in bolj izgubljali in stiska se je bolj poredko pojavljala za mizo. — Na Vrtu so se kazale lične rožne gredice, v dolgih vrstah so stala stebla zelja in belušev in polomljeni plot so že davno nadomestili z novim. — Čreda je vsako leto narastla za dve ali tri lepe krave, in voz za mleko, ki je vsako jutro vozil v mesto, je prvega prinašal lepe denarje domov.
Da pa kljub temu niso mogli govoriti o začenjajočem blagostanju] je bil kriv oče, ki je večji del dohodkov zašpekuliral, ali pa si jih je pognal skozi grlb.
Le za njegovim hrbtom je Pavlu uspelo, da je vsak mesec vsaj za brata pritrgal par tolarjev.
Brata sta rabila več denarja kot kdaj. Maks je naredil državni izpit in je zdaj brezplačno služil poskusilo leto na neki gimnaziji; Mirko pa, ki je bil kontorist, je bil vsako leto nekaj mesefcfeV brež službe. Oba sta pisarila prošnja pisma v vseh mogočih napevih, od oblastne zahteve: »Pumpaj mi takoj trideset tolarjev« do srce trgajočega tarnanja: »'Če nočeš, da me vzame vrag, imej usmiljenje!« in tako naprej.
Pavel je prebil marsikatero noč brez sna, ves v mislih, kako bi jima pomagal, in ni se redko Zgodilo, da si je odtrgal za nju od lastnih ust.
Nekoč mu je Mirko pisal, da je popolnoma pri
kraju in da nujno rabi poletno obleko. Pavel si je prav tisti čas hotel napraviti pražnjo obleko, zakaj stara je bila že čisto zbledela; vzdihovaje je pobral denar, ki ga je namenil zanjo, ga spravil v ovoj in ga poslal bratu; v sprerhnici pa je nekaj omenil, da tudi sam ni nič boljše založen z obleko kot on. Brat se je hotel izkazati velikodušnega: štirinajst dni pozneje mu je poslal zavoj z obleko in pismo, v katerem je stalo:	Pošiljam ti prilo-
ženo svojo' ponošeno obleko. Ti na svojem skromnem mestu jo boš morda še lahko porabil.«
Tudi dvojčkama je Pavel omogočil sijajnejšo bodočnost, kot pa, je bilo mogoče pričakovati po tesnih razmerah v hiši. Izposloval je, da ju je župnikova žena, ki je bila nekdaj vzgojiteljica, vzela v zasebno šolo, ki jo je bila ustanovila za hčere premožnih posestniških rodbin v okolici.
Šolnina ni bila najhujša reč pri vsej stvari, tudi knjige in zvezke so še nekako spravili skupaj _ a težko, zelo težko je bilo napravljati potrebno obleko, zakaj njegov ponos ni trpel, da bi sestri zaostajali za svojimi prijateljicami in bi jih te gledale mogoče prezirljivo kot beračice. Sam je predobro skusil, kako je, če človeka gledajo čez rame, da bi to privoščil sestricama.
Pri materi ni niti za te ženske skrbi našel prav nič opore. VedriO moževo zmerjanje jo je bilo tako preplašilo, da ni imela niti toliko poguma več, da bi si upala na lastno odgovornost kupiti otroku.
»Bo že vse dobro, kar delaš, sin moj!« je govorila in Pavel se je vozil v mesto, da so ga trgovci z blagom in šivilje peharile, kolikor so ga hotele.
Dvojčki sta cveteli brez skrbi in prešerno, brez vsake slutnje, kakšna žalostna igra se odigrava v njuni bližini.	v	.
V devetem letu sta se pretepali z Vaškimi pobalini, v dvanajstem sta hodili z njimi krast hruške in v petnajstem sta z laskanjem prejemali od njih šopke vijolic v dar ...
Veljali sta na daleč in na široko za nailepšl dekleti v vsem kraju. Pavel je to dobro vedel ih ni bil malo ponosen na to, a česar ni vedel, je bilo to, da sta imeli za vrtno ograjo sestanke in da se je polovica njuhih sobirmancev smela bahati* da so poljubljali njune sladke, rdeče ustnice...
imi—
Za Jugoslovansko tiskarflo: K. čeč.
Izdaja za konzorcij »Delavske Pravicec ib ureja: Peter Lombardo.