Štev. 53. V UnMIanl, v pondellek, dne 6. marta im. Leto XXXIX. po pošti: s ^^^ m mm mm wmmmm mm mm MMB ===inserati:^== ^^m ^B n| »-k KI §|MM|a ^^H^n mStrt*i«t« ■ ^m ^fl^^H u n bmm „ ^m ^m h ^m ^m wm » ...... m Nemčijo oeloletno „ bb u primeren popust, sa ostalo lnosomstvo „ MM N^H MHIHV ■■ V LJnblJanl na dom: H * H H B H V B H "Lt."^; S S°ilS° T" ?fc milili W 1 ^ H 1 1 J 1 A »Strt lota : .: ^JB ^^ A I ■ ™ ^ HL ^ Izhaja: ° auuo » m^^^^m ^^^^^m Jm§BHN| AH, HH IBIH ^^H^V vsak Izvzemil nedelje ln »Ifflll pr>|ran lltiCll K 1*90 ^^m/H^r ^^ prasnite, 5. url popoldne. (Qt* Urotnlitro |e t Kopitarjevi ullol štor. 6/IIL Rokopisi se no vračalo; netranklrana pisma so ne ass sprejemajo. — Uredniškega telefona sto*. 74. = Političen list za slovenski narod. Opravnlfitvo |o v Kopitarjevi nllol štev. 6. Tta Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Oprevnlškega teleiona št 188. J^* Današnfa številka obsega 6 strani Lepa dražbo. Na Francoskem imajo novo ministrstvo. Vredno si je ogledati, na kakšen način je prišlo do vlade, iz kakšnih mož je sestavljeno in kakšen je njegov program. Zakaj Francija menda ni imela še nikoli bolj pisane družbe na ministrskih mestih, kakor je ta. Ministrstvu Brianda je odnekdaj nasprotoval bivši šef kabineta Com-bes. Stvar je pač ta, da so republičan-ski parlamentarci med seboj domenjeni, da mora vsak od njih ob primernem času priti do korita, in zato so sklenili Brianda odsloviti. Za pretvezo so vzeli Briandovo popustljivost nasproti cerkvenim redovom. Na tem pa je Briand gotovo nedolžen. Mogoče je ta mož zadnje čase res prišel do spoznanja, da se mora ločitev cerkve od države tako razumeti, da se cerkvi pušča njena kultualna svoboda, toda kar se šolskega vprašanja tiče, se mu ne more očitati, da ni pospeševal laiza-rije pouka. Zakaj, če ni ta reč zadosti gladko šla, so temu krivi obstoječi zakoni in sodna oblast. Znano je namreč, da število državnih brezverskih šol na Francoskem niti oddaleč ne zadostuje dejanskim potrebam. Zato obstojajo poleg njih zasebne šole, katerih ni mogoče odpraviti, ker jim zakon garantira svobodo. Cerkveni redovi pač ne smej<^ več šol ustanavljati in voditi, toda mesto njih je zadosti katoliških laikov na razpolago in tudi nekaj bivših, to je zdaj sekulariziranih redovnikov. To seveda loži ni všeč in »svobo-domisleci« zastopajo stališče, da je boljše, če kod sploh ni nobene šole, kakor pa, da je v rokah katoličanov! Briand se je sicer zadosti trudil, da to »svobodomiselno« načelo uveljavi, toda sodišča so večjidel v teh slučajih odločila po duhu zakona in zato ni mož mogel dalje. Sicer pa je imel Briand zadnje čase hude boje s socialisti, prekucuhi in anarhisti, vsled česar mu pač ni kazalo preganjati zmerne elemente. To priliko so pristaši Comba nora-bili in 24. februarja poslali v poslanski zbornici v boj Malvyja, ki je Brianda hudo napadel, češ, da se kongregacije nanovo ustanavljajo, nekatere se sploh še niso razdružile in šolstvo je še v rokah klerikalizma.. Briand je odgovoril, da je vlada storila vse, kar je mogla, proti zakonu pa ni mogla storiti ukrepov in je opozoril tudi na določbe najvišjega kasacijskega dvora in sodstva j------------------------------------------------------ LISTEK. Obrekovanje. P. L. Coloma: (Dalje.) Že se ni več tresla: trdnih korakov je stopila na vrt in prišla do skritih vratic v ograji, kjer je ob stebru čepela Pačika in nanjo čakala. Ženski ste krenili proti hribu ter se ognili vasi. Pačika je baskovsko začela pripovedovati dolgo zgodbo, ki jo je pogosto-ma prekinila z burnimi kretnjami in pridušenimi vzkliki. Vojvodka jo je zvesto poslušala in s povešeno glavo stopala po poti. Včasih ji je stavila kratko vprašanje v istem jeziku, ki sc ga je naučila v otroških letih; tako zahteva običaj plemenitih baskovskih družin, ki s tako hvalevredno skrbjo pazijo, da se priljubi njihovim otrokom ta čudna govorica, problem učenjakov, najtrdnejši branik preprostim običajem one dežele in najlepša hvala plemenitosti Baskov, ki nikdar niso omadeževali svojega jezika s tem, da bi biii dali kaki besedi z nečistim pomenom domovinsko pravico. sploh. Ko je stavil vprašanje, mu li zbornica zaupa, je dobil večino 28 glasov; ker pa je bilo med temi glasovi tudi več konservativnih in je mož hotel vladati le s čisto republičansko večino, je podal demisijo. Že to dejstvo je silno nenormalno. Če je Briand dobil večino, je to dokaz, da večina zbornice njegovo politiko odobruje, zdaj pa se je. zgodilo to čudo, da prevzame vlado radikalna grupa na podlagi 28 glasov, s katerimi je proti Briandu v manjšini ostala! Radikalci so torej dobili oblast v roke, čeprav so zmerni liberalci s konservativci v večini. Intemacijonalno svobodomiselstvo je s to vlado seveda lahko zadovoljno, toda kljub svoji radikalni svobodomiselnosti, kakor videti, ne uživa tudi izven Francije posebnih simpatij, to na zato, ker so se spravili skupaj možje najdvomljivejše sorte. Da francosko ljudstvo samo na svojo novo vlado veliko ne da, ni treba bogvekaj naglašati, saj je ravno ta vlada najsijajnejši dokaz za tiste ko-rumpirane parlamentarne razmere, ki se vsakemu poštenemu Francozu že dolgo tega gabijo. Oglejmo si nove može! Predsednik je M o n i s, senator, .človek brez velike veljave, ki je moral krmilo zato prevzeti, ker Combes sam ni priljubljen. Državni pod tajnik za bogočastje je M a 1 v y, tisti, ki je Brianda zaradi njegovega preskromnega antiklerikalizma v zbornici napadel. Kako bo ta šef »bogočastja«, sam strupen in omejen ateist, nastopil proti kongregaci-jam, oziroma članom bivših cerkvenih redov, to si pač ni težko predstavljati- Vreden sodrug temu možu je znani kričač S t e e g, kateremu se je poverilo naučno ministrstvo, ker ima ta mož zadosti žalostnega poguma, da prekrši zakon, ubije vsako svobodo pouka ter monopolizira državno ateistično šolo. Javna dela bo vodil Charles D u -m on t, agitator radikalne stranke, delavsko ministrstvo pa socialist B o n c o u r, dozdaj precej neznatna kapaciteta. Dumont, kateremu so podrejene tudi železnice, bo vse železničarje, ki so štrajkali in jih je Briand kaznoval, pomilostil. Katerega so namenili za justico, to se pravi za to, da bo justici vrat zlomil, še ni znano. Silno nesrečno pa so zbrane tudi osebe, ki imajo opraviti z zunanjimi zadevami, armado in mornarico. Za vojnega ministra so radikalci določili Noč je bila hladna in jasna; na desni se je širilo morje, čegar svetli-kanje se j"1 včasih v temi zaiskrilo, kakor da vstajajo velikanske kresnice na dvigajočih se valovih. Na desni se je dvigal hrib sv. Barbare in ostro odrezal temno modrino nebes, na katerem so sc bliščale zvezde s tistim resnim veličastvom, ki nehote prikliče na ustnice besede kraljevskega preroka: Nebesa oznanjujejo dela tvojih rok. Ženski ste stopili čez vozno cesto in začeli lezti po rebri; držali sta se ozke steze, ki je peljala skozi gozdiček jablan. Vojvodka se je opirala na Pa-čiko in vkljub temu, da je bila pot raz-rita, je hodila zlahkoma in nobena utrujenost se ji ni poznala. Ko sta prišli čez hrib, na oni strani, ki gleda proti kopnem, je Pačika naenkrat obstala in stegnila roko proti vrhovom Talayamendija in rekla s pridušenim glasom, v katerem se je izražal srd in gnjev: »Ečeko — andria ... Ava beltzak!«1) »Pojdive!... Hitro pojdive!« Res so se razločili ob zvezdnati modrini neba temni obrisi Talayamen- ') »Gospa!... Črni!« S tem imenom so imenovali po provincah liberalno » čete. civilista Berteauxa, človeka, ki ga armada po pravici zaničuje. Berteaux je bil svojčas na borzi za. senšala in mešetarja, potem pa avanziral za radikalnega govornika in je popolnoma odvisen od one gnjusne kreature, ki se piše Laferre, tisti Laferre, kateri na-čeljuje loži in ve jako veliko povedati o umoru kralja Carlosa in postanku sedanje portugalske republike, kakor je nedavno izblebetal gospod Magel-haes Lima. Laferre je tudi svojčas aranžiral tajno kvalifikacijo glede tistih častnikov, ki hodijo k maši in k obhajilu, vsled česar sc je veliko na-sprotstvo, ki zija v francoski armadi med republičanskimi in konservativnimi častniki, le še bolj poglobilo. Laferrov prijatelj Berteaux zato pač ne uživa zaupanja armade, ki si že dolgo želi na čelu vojaka strokovnjaka, ne pa advokatov in špekulantov. Zunanje zadeve so poverili C r u p -p i j u, ki je po poklicu advokat, po političnem prepričanju pa je. bil svojčas zmeren, zdaj pa tuli z radikalnimi volkovi, ker mu bolj nese. Na zunanje zadeve se ne razume veliko več kakor zajec na boben, zato je brez dvoma., cla bo zunanjo politiko pravzaprav vodil mornariški minister, znani Delca s s 6, Prav ta mož vzbuja največ pomislekov. Ko je ta sicer zelo zmožni mož v ministrstvu Rouvierovem vodil zunanje zadeve Francije, je svojo domovino naravnost tiščal v vojsko. Bil je pomagač rajnega kralja Edvarda, ki bi bil rad v Evropi v prid Anglije vžgal vojsko in je pošiljal Francoze po kostanj v ogenj. Tretji v tej deteljici je bil bivši ruski minister za zunanje zadeve Izvolskij. Delcasse se je dal tako daleč zapeljati, da je v maroški zadevi napravil očiten afront proti Nemčiji in sta tako Francija kakor Nemčija že roko na meč položili. K sreči so v odločilni seji ministrskega sveta ostali ministri konflikt preprečili in Del-casseja prisilili, da je odstopil. Cle-menceau mu je pozneje v zbornici očital, da je on kriv, da je morala Francija k algeziraški konferenci in »Fi-garo« ga imenuje zločinca na domovini. Zakaj so radikalci po tem tako nevarnem možu posegli, se nam zdi precej jasno. Radikalci dobro čutijo, da dežela ni za njimi, zato pa so svoj kabinet okrasili z Delcassejem, kojega ime je jako popularno, ker je rožljal s sabljo proti Nemčiji, ki leži Francozom tako zelo v želodcu. Če pa bo to v korist internacijonalnim razmeram, je jako dvomljivo. Sicer Rusija ne sledi več stopinjam gospoda Izvolskega in novi dija; ob vznožju, ali morebiti po zelenem gričevju, ki se razpenja od enega hriba do drugega v slikovitem valovanju kakor razburkano zeleno morje, se je videlo več grmad, ki so se svetile tu in tam med kostanji in hrastjem kakor oči fantastiških pošasti, ki skrite prežijo na plen. To so bili ognji republikanskih čet, ki so jih par dni prej karlisti pognali z vrhov Talaya-mendija. Vojvodka je požurila korake in se strahoma ozirala na vse strani, kakor bi se bala, da se pokaže izza vsakega drevesa republikanska predstraža. Pačika je šla za njo; tiho je vzdihovala in dvigala stisnjeno pest, kakor da vzbuja pogled na te ognje v njenem srcu najhujši gnjev. Čez četrt ure jima ustavi pot. velik skalnati sklad, ki se je med gozdno temino svetil: bila je kmetija Askoeta. Pačika je pomagala vojvodki čez deset velikih skalnatih stopnic, naslonjenih k zidu, in obstali ste gori pred lesenimi vrati; skozi špranje so uhajali redki žarki. Kmetica je nalahko popraskala po vratih in luč je v tem hipu ugasnila. Nato se je odprlo neko okence in od znotraj je vprašal ženski glas zelo tiho: ^Beori aldo, ama?..,<* angleški kralj tudi nima več tistih drznih načrtov kakor njegov oče, toda Delcasse zna vrtati tako daleč, da se zopet kje kaj vname. V interesu svetovnega miru njegovo imenovanje gotovo ni. Finance je prevzel C a i 11 a u x, ki je svojčas že bil finančni minister in ki ga premožni in meščanski sloji zavoljo dohodninskega davka, ki ga je hotel vpeljati, ne morejo videti. Družba, kateri je zdaj poverjeno vodstvo Francije, je torej jako čudna. Zato ni nikogar presenetilo, da se mnogi republičani sami jako skeptično o novi vladi izražajo. Radikalci, ki so pod Combom začeli preganjanje Cerkve, so vzdignili potem na ščit Cle-menceaua in Brianda, da nadaljujeta njihovo jakobinsko politiko. Oba sta pa uvidela, da pomeni preganjanje katoliške vere obenem ojačevanje vseh državi in redu sovražnih elementov in sta bila zato prisiljena se saj nekoliko na zmerno stran nagniti. Radikalcem pa, ki bi brez kulturnega boja ničesar ne pomenili, to ni prijalo, zato so zdaj forcirali novo vlado, ki obstoja iz najhujših kričačev in kateri manjka le še par petarderjev in antimilitaristov, da so skupaj pravi in pristni jakobinci. Jasno jc, da se začenja za Cerkev it o v a doba trpljenja. Družba korumpiranih liberalnih advokatov bo skušala s skrajno protiversko politiko zadušiti vednobolj naraščajoče nezadovoljstvo s prostomiselnim režimom v Franciji. Drugo vprašanje je, kako dolgo bo to šlo. Francoski klerus se je v šoli trpljenja izčistil in njegov vpliv na ljudska, srca je danes večji kakor je bil za časa konkordata; preganjanja so Cerkev na Francoskem vedno lo utrdila. Tako ob veliki revoluciji in direktoriju, tako v poznejših prevratih, tako, ko se je začela tretja republika. Morebiti je ravno še hujše persekucije treba, da se zmerni elementi združijo in napravijo enkrat konec ateistični bandi, ki ie danes na krmilu. Znamenj, da se utegne to zgoditi, ni ravno malo. Cerkev, o kateri so rekli Combi in Briandi, da jc docela premagana, ta Cerkev je šc danes tako močna in živa, da prizadeva najhujše težave njihovim potomcem. Toda, česar niso mogli doseči ne Robespierre, nc Marat, ne sam Napoleon, ne Combes, ne Briand, tega ne bodo dosegli tucli ne gospod Monis in njegov častivredni adlatus za »bo-gočnf tjev Malvy! »Bay, ni naiz . . . Iriki zazu,«*) je odgovorila Pačika. Ženska od znotraj jc varno odklenila ključavnico in snela zapah, in vrata so se natihoma odprla; iz temne odprtine je zavel duh kakor iz hleva in čulo se. je momljanje krav, ko žvečijo krmo. Ženski sta tipaje stopili v hlev in vrata so sc zaprle za njima kakor začarane; bili sta naenkrat v črni temi. Kmetica je bivala tukaj vslecl previdnosti iz strahu pred republikanskimi ogleduhi, ki so preplavljali vso pokrajino. A ubogo vojvodke je to navdalo z velikim strahom; tre-petaje se je z obema rokama oklenila Pačike in je ni izpustila, dokler se ni naenkrat v njenih rokah zasvetila žveplenka in obsijala drugo žensko okoli trideset let; ta ji je pomolila svetilko, ki jo je ravno prej ugasnila. Po stenah je viselo orodje za kmetijo; ob zidu so prežvekovale štiri krave na svojih ležiščih, druga od druge ločene s pregrajo. Zadaj so bile stare in strme lesene stopnice, pod stopnicami pa je zagledala vojvodka na kupu prapro i šiiri plavolase otročičke, ki so gledali kakor mladi tički iz gnezda in upirali '■') »Ali ste Vi, mati?« —■ »Da. jaz sem, odpri mi!« ------- Socialni mm in novi Izdotkl za armado. Danes zvečer imajo socialni demokrat je v »Mestnem domu« svoj shod. Kaj bodo govoril, ni težko uganiti. Občinske volitve v mestni zastop ljubljanski so blizu in treba je svoje papen-hajmovce prepričati o strašni škodljivosti vseh meščanskih in narodnih strank. Stavili bi glavo, da bo danes grmelo črez dr. šusteršiča in našo delegacijo na Dunaju zato, ker se niso ustavili novim izdatkom, ki jih terja vlada za našo armado in vojno mornarico. Za današnjega socialno-demokra-škega govornika bo silno lahka naloga, ker je že dr. Kari Renner na zelo brihten način v socialistični reviji »Der Kampf« pokazal, kako se more tako delo opraviti. Socialni demokratje pravijo, da je prvič neumno, da se Avstrija, ki ima tako malo morja, sploh za mornarico kaj briga in toliko milijonov zanjo žrtvuje, drugič da nas bosta armada in mornarica do srajce slekli in za berače napravili, in sicer zato, ker konkuriramo glede armade in mornarice i drugimi državami. Mi, pravi dr. Renner, ki snemo manj krompirja, ričeta in rži, ki porabimo manj pšenice in tudi manj piva spijemo kakor Nemčija, pa si upamo vojne ladje zidati. Mimogrede bodi omenjeno, da nismo mislili, da bodo socialni demokratje s takimi dokazi svoje stališče proti dovoljenju novih ladij branili. V današnjih razmerah potrebuje-oio močno armado in mornarico. Veliko boljše je, imeti močno armado, ki sicer stane, ali vendar še zmerom manj kakor izgubljena vojska. Podrta mesta, opustošene dežele, velikanske vojne odškodnine, podrta morska pristanišča, zastaja vsake trgovine in prometa, vse to je veliko hujše, kakor izdatki za armado in mornarico. Vsa naša trgovina bi brez Trsta in dalmatinskih luk popolnoma zastala. Leta 1809. je Napoleon Avstrijo z ustanovitvijo Ilirije popolnoma od morja in morske trgovine odrezal; posledica je bila državni bankerot od leta 1811. In da se socialni demokratje ravno nad našimi poslanci tako vsajajo! Kaj pa Anglija, Nemčija, Francoska in Italija, kaj tem državam ne dovoljujejo njih parlamenti potrebščine za armado in mornarico, in sicer veliko več, kakor naš parlament ? Tako pride na vsakega državljana v Angliji 35-6 K. v Rusiji 10-1 K, v Nemčiji 22-6 K, da Francoskem 3135 K, v Italiji 15-3 K in v Avstriji 9-92 K izdatkov za armado. Torej izdaja Avstrija izmed velevlasti najmanj za armado in mornarico. Zakaj pa. socialni demokratje drugih parlamentov ne primejo? Druge države se oborožujejo, gradijo nove bojne ladje, da so v slučaju vojske pripravljene. Avstrija naj bi se pa po socialno-demokraških mislih borila z krompirjem in socialno-demo-kratičnim papirjem in pa njihovimi resolucijami. To je dobro, da imajo v Avstriji »ocialni demokratje malo besede. O VOJAŠKIH REFORMAH Je govoril dne i. marca v avstrijski delegaciji vojni minister pl. Schon-aich. Naglašal je, da ugovarja mnenju, češ, da ovirajo zahteve ar-madne uprave kulturne in gospodarske potrebščine, ker odpade na skupne potrebščine le 12 odstotkov na armado, ostali 88 odstotkov pa odpade na druge stvari. Glede na obramheno postavo naglaša, da upa, da se predlo- ži nova brambena postava v kratkem državnemu zboru, ki se bo lahko sam izjavil za dve ali triletno službeno dobo. Vojna uprava pod gotovimi pogoji ne bo nasprotovala, če se izpusti inteligenčna izkušnja. V narodna vpraša-nja se armada ne bo vmešavala. Glede na prisiljen dvoboj sodi minister, da se mora dati za razžaljeno čast zadoščenje, ki naj se pa ne da vedno s krvjo, a častnik mora dobiti brezpogojno zadoščenje. Veliko se je že zbolj-šalo, a popolnoma odpraviti dvoboj ne kaže. Gledo na pritožbe, da ne aktivirajo rezervnih častnikov, izjavlja minister, da ima armada dovolj častnikov in da so morali omejiti tudi število gojencev kadetnih šol, ker pokrije primanjkljaj častnikov akademija. UTRDITEV PANAMA PREKOPA. Američanski senat je sklenil, da se nakažeta dva milijona dolarjev za utrditev Panama prekopa. TURŠKI PRESTOLONASLEDNIK OBISKAL CESARJA FRANC JOŽEFA. Turški prestolonaslednik je izjavil nasproti avstro-ogrskemu poslaniku grofu Pallaviciniju željo obiskati našega cesarja Franc Jožefa I, FRAMASONI PROTI ŠKOFOM. Portugalski framasoni, ki zdaj vladajo nesrečno deželo, postavijo pred sodišče škofe, ker niso iz^oslovali milostnega dovoljenja lože, da smejo izdati pastirski list, ki ga je zato konfis-cirala, S sodiščem nastopijo tudi proti drugim katoliškim duhovnikom. Mni spomenik za t kardinala jakoDa Missia. je v delu. Izvršuje ga kipar Alojzij Re-pič, profesor na c. kr. umetno-obrtni šoli v Ljubljani. Kip klečečega kardinala je zasnovan nekoliko nad naravno velikostjo v visokem reliefu iz krasnega belega tirolskega marmorja. Ko bo delo dovršeno, se bo v Ljubljani razstavilo. Primerno bo treba še urediti grobno kapelo sv. Mihaela na Sv. Gori. Spomenik se bo postavil najkasneje letos na rožnivensko nedeljo, morda še prej. Stroški so proračunje-ni za vse delo nad 10.000 K. DAROVI ZA SPOMENIK KARDINALA JAKOBA MISSIA, nabrani pri kn.-škof, ordinarijatu v Ljubljani. Dr. Josip Lesar, častni kanohik, profesor bogoslovja itd. 500 K. — Dr. Anton Bon. Jeglič, knezoškof, 100 K. — Viktor Steska, ravnatelj kn.-šk. pisarne, 100 K. — Mons. dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja, 100 K. — Dr. Fan-čišek Ušeničnik, profesor bogoslovja. 100 K. — Mihael Arko, dekan, 50 K. — Dr. Alfons Levičnik, c. kr. profesor, 50 K. — Janez Nagode, dekan, 50 K. — Janez Zupan, župnik, 40 K. — Janez Mikš, župnik, 30 K. — Kamnik, župni urad, 30 K. — Mengeš, župni urad, 28 kron 68 vin. — Janez Bizjan, dekan, 25 kron. — t Janez Ažman, župnik, 20 K. — Besnica, župni urad, 20 K. — Anton Dolinar, župnik v pokoju, 20 K. — Matija Erzar, dekan 20 K. — Vaclav Fil-ler, župnik, 20 K. — Franc Gornik, dekan, 20 K. — Jakob Koritnik, župnik, 20 K. — Lazaristi v Ljubljani 20 K. — Anton Stenovec, župnik, 20 K. — Avgust Šinkovec 20 K. — Gašpar Vilman, župnik 20 K. — Mons. Anton Zupančič, profesor bogoslovja v pokoju, 20 K. — Simon žužek, župnik, 20 K. — Janez Brence, župnik, 12 K. — Matej Ahačič, župnik, 10 K. — Jakob Bajec, župnik, 10 K. — Dr. Ferdinand Cekal, stolni kanonik, 10 K. — Franc Dolinar, de- ranjo svojo svitle oči, pol začudeni in pol prestrašeni, kakor sploh otroci, kadar vidijo kaj nepričakovanega in skrivnostnega. »Sirote!« je rekla vojvodka in se razjokala nad njimi. »Sirote!« je ponovila Pačika z glasom kakor od ranjene levinje. To so bili otroci Ciomina, prvorojenca Pačikinega, in njihova mati je bila tista ženska, ki jo vrata odprla. Ta je posvetila tašči in vojvodki, ko sta počasi lezli po polomljenih stopnicah, ki so se jima pod nogami majale in škripale. Prišli ste do nekake kašče, ki je bila napolnjena največ s senom in praprotjo. Pačika je začela s čvrstima rokama razrivati snope, ki »o bili v najbolj skritem kotu nakopi-5eni prav do vrha in zadaj so se poka-sala majhna vrata. Vojvodka je stopila prednje in se tresla kakor šiba na vodi. A ni so tresla več od strahu, ampak trepetala je kakor trepeče usmiljenje, kadar čua nesrečo; kakor trepeta ljubezen, kadar briše solze. Končno ie Pftčlko vrota odprla in čudna ter obenem strašna slika se je. pokazala očem. Na slamnici, pokriti z rjuho je ležal nepremično mož, Čegar lica so kazala pravilne poteze in marmornato bledico Apolona Belvedcrske-ga; po nogah je bil odet z okrvavljeno vojaško suknjo s polkovniškimi naši vi in z znamenjem Karla VII. na gumbih in na ovratniku; in ob vnožju je klečala mlada ženska, z roko oprta na žalostno posteljo in obrnjena proti vratom z neizmerno tesnobo v očeh. Bi.a jc skoraj še deklica, lepa in elegatna, in vkljub temu, da obleke ni imela v redu, jo vse na nji razodevalo tisto ne-posnetno nobleso, ki jo vtisne osebi visoko družabno stališče. Vojvodka je stopila do praga; nobeno besede ni mogla izpregovoriti in je stegnila roke pred se. Mlada žena je zavpila. kakor kdor se potaplja in se oklene deske; vrgla so ji je v naročje in klicala: »Teta! Teta Klara! Vendar sto prišli!« (Dalle ) kan, 10 K. — Jakob Ferjančič, župnik, .10 K. — Dob, župni urad, 10 K. — Dra-gatuš, župni urad, 10 K. — Matija Ger-zin, župnik, 10 K. — Anton Jamnik, župnik, 10 K. — Tomaž Kajdiž stolni kanonik, 10 K. — Janez Kalan, župnik, 10 K. — Feliks Knižek, župni upravitelj, 10 K. — Nikolaj Križaj, župnik, 10 kron. — Franc Kunstelj, dei an, 10 K. - Franc Pavlin, župnik, 10 K. — Jakob Pavlovčič, župnik, 10 K. — Franc Pešec, župnik, 10 K. — Janez Pfajfar, župnik, 10 K. — Josip Regen, župn k, 10 K. — Štefan Rihar, župnik, 10 K. — Ivan Soukup župnik, 10 K. — Nikolaj Stazinski, župnik, 10 K, — Ivan Ša-šelj, župnik, 10 K. — Vaclav Vondra-šek župnik, 10 K. — Janez Zabukovec, župnik, 10 K. — Zatičina, samostan, 10 K. — Josip Zelnik, župnik, 10 K. — Simon Zupan, župnik, 10 K. — Žabni-ca, župni urad, 9 K. — Janez Berlič, župnik, 8 K. — Franc Zbašnik, župnik, 6 K. — Bled, župni urad, 5 K 75 vin. — Simon Ažman, župnik, 5 K. — Dolenja vas, župni urad, 5 K. — Ivan Fras sluga deželnega odbora, 5 K. — Franc Hoenigman, župnik, 5 K. — Franc Hiersche, župnik, 5 K. — Karol Jaklič, župnik, 5 K. — Matija Kastelic, župnik. 5 K. — Janez Kramar, župnik, 5 Iv — Sv. Križ nad Jesenicami, župni urad. 5 lv. — K. Lenasi, župnik, 5 K. Janez Mervec, župnik, 5 K. — Ivan Mi-helčič, župnik, 5 K. — Josip Plantarič, župnik, 5 K. — Franc Rajčevič, župnik, 5 K. — Ivan Škerjanec, župnik, 5 K. — Zagradec, župni urad, 5 K. — Franc Zakrajšek, župnik, 5 K. — Anton Žnidaršič, župnik, 5 K. — Anton Jemec, župnik, 4 K. — Mat. Kadunc, župnik, 4 K. -- Franc Krek, župnik, 4 krone. — Dominik Janež, župnik,^ 3 K 20 vin. — P. Avguštin Čampa, superior frančiškanov na Viču, 3 K. — Josip Knific, župnik, 3 K. — Ivan Dolinar, župnik. 2 K. — Franc Dimnik, župnik, 2 K. — Janez Miklavčič, župnik, 2 K. — Anton Pfajfar, župnik, 2 K. — Josip Podlipnik, župnik, 1 K. — Josip Kartinar, c. kr. gimn. prof. v Celju, 20 kron. — Anton Kobi, veleposestnik na Bregu 20 K. — Skupaj 1944 K 63 vin. Dnevne novice. + Dr. šusteršiča si je seveda privoščilo tudi glasilo bankerotne liberalne stranke, ki ga napada zato, ker slovenski zastopniki niso glasovali za češki predlog glede izgona slovanskih delavcev iz Prusije. Pri tem »Slovenski Narod«, kakor je pri tem-'listu samoposebi umevno, no pove, kakšen je bil ta predlog in ne pove, da zanj sploh noben pameten človek ni glasoval. Češkoradikalni predlog je namreč zahteval, naj avstrijska vlada na izgone slovanskih delavcev iz Prusije odgovori z r e t o r z i j o, to se pravi, naj tudi naša vlada izganja iz avstro-ogrskih dežela nemške delavce ne oziraje se na zakon. Kaj bi bila posledica? Da bi Prusija na to s še hujšimi retor-zijami odgovorila, kar bi mi veliko hujše občutili, zakaj delavcev iz raj ha je pri nas primeroma jako malo, naših pa sila veliko v rajhu! Dozdaj so Prusi izganjali večinoma Ruse, Poljake in nekaj tudi Čehe; če bi pa mi začeli z retorzijami, poženejo sploh vse slovanske delavce in tudi slovenske, ki so jih dozdaj popolnoma pri miru pustili! Retorzija je dvorezen meč in zato so tudi socialni demokrati in celo č o-š k i socialni demokrat Soukup glasovali zoper češkoradikalni predlog in se je sklenil drugačen, ki pravi, naj se naš minister za zunanje zadeve s prusko vlado dogovori, da se stvar pravilno uravna. »Slovenski Narod« naj torej le jezik za zobmi drži, zakaj če. nima drugega, nič proti dr. šusteršiču, tudi to ne bo nič izdalo. + Z Vač. V nedeljo popoldne smo pri ljudskem volivnem shodu poslušali domala dveuren govor dr. Kreka o pomenu in namenih S. L. S. Vnema za stranko se je silno dvignila in ne bo . dolgo več, pa izgube tud: na Vačah liberalci svojo dosedanjo moč. — Ob shodu se je govorilo o tem, da se zdaj v litijskem okraju še splošno sodi, da bodo v občinah volili po starem. Tudi na Vačah jc volivni imenik sestavljen še po starem volivnem redu. Opozarjamo tukaj, da bi bile take volitve naravnost protizakonite in pričakujemo da bo deželna vlada vendarle izdala glavarstvom navodila, kako naj se vodijo občinske volitve po novem zakonu. + Shod na Savi. Delavsko politično društvo na Savi pri Jesenicah priredilo je 5. marca shod na Hrušici pri Majčniku. Predsedoval je F. Čebulj. Govoril je g. župnik Skubic o pomenu občinskih volitev. Zavrnil jo neumno in lažnjivo pisarenje liberalnih listov ter brezvestno početje in gospodarstvo liberalcev. Treba je zato v občini pametnih mož, ki so zmožni namotno go- spodariti. Volite take in S. L. S. ho z nami. Po župnikovem govoru vnela je daljša debata o razn h koristnih in perečih vprašanjih kot o pošti in šoli na Hrušici in o nameravanem prepo-trebnem vodovodu. -1- Če enkrat: Odkrita beseda dr. Rybaiu. Na našo notico »Odkrita beseda dr. Rybaiu« odgovorila jo »Edinost« po njeni navadi z dolgoveznim člankom, ki pa je tako pisan, da se ne ve, če bi rada sebe pokazala pošteno svojim čitateljem, ali pa bi rešila dr. Ry. bara neprijetne, težke naloge. Na dol-goveznosti »Edinosti« kraleit odgovor. Dotična »Slovenčeva« notica pisana jo bila v Trstu in sicer takoj po glasovanju v državnem zboru o laški univerzi, ko je »Edinost« prinašala članke z velikimi napisi: »Slovenska univerza pokopana« ln v katerih člankih se je čita-lo, na so jo pokopali slovenski klerikal-ci. Tako pisarjenje »Edinosti« utrdilo je v ljudstvu prepričanje, da je dr. šusteršič vsemu kriv. Res d£ je »Edinost«, ko je bila informirana po dr. Ry-bafu o položaju, prenehala s takimi napadi, a to je storila takrat, ko je bila naša tozadevna notica že v uredništvu »Slovenca«. S tem pa, da je »Edinost« molčala o klerikalnih grobokopih slo venske univerze, ni še dala zadoščenja našim poslancem in naši stranki in mi vemo, da je misel o »klerikalnih grobokopih« še ostala v tržaškem ljudstvu. Če pa je tudi politično društvo »Edinost« odobrilo postopanje poslanca Rybafa v poslednji fazi italijanskega vseučiliškega vprašanja, s tem še ni bilo dano zadoščenje za krivico, storjeno po glasilu političnega društva »Edinosti« dr. šusteršiču. S tem pa, da »Edinost« jaha na tiskovnem škratu, ki je zakrivil, da je bilo tiskano v »Slo-' vencu«: »je danes »Edinost« poročala«, mesto »je tržaška »Edinost« poročala«, le dokazuje, na kako šibkih nogah stoji. Zato za obstajamo pri naši trditvi, da je »Edinost« veliko krivico storila dr. Šusteršiču in zato vnovič pozivamo dr. Rybara, da mu da zadoščenje. + »Slovenska Matica« je imela včeraj svoj 47. občni zbor. Navzočih je bilo okolu 60 članov. »Hrvatsko Mati-co« sta zastopala tajnik gospod profesor Bazala in dr. Šenoa, katera je društveni predsednik posebno toplo pozdravil. V imenu »Matice Hrvatske« je pozdravil zbor profesor Bazala, pov-darjajoč skupno kulturno delo na pozitivnem temelju. Tajniško poročilo je podal gospod Milan Pugelj. Društvo ima pet častnih članov, 189 ustanovnih kov in 3779 letnikov. Posameznosti oJ delovanju »Slovenske Matice« smo priobčili že med letom, zato ponavljanje teh podrobnosti tu opuščamo. K tajniškemu poročilu je pridal predsednik dr. Uešič nekaj jako zanimivih opomb o slovenski beletristiki. »Slovenski Matici« je došlo nekaj prevodov, ki so bili pa vsi odklonjeni, deloma pa še bodo. Ti prevodi ne pridejo v poštev, ker je »Matica« prevajanje sama organizirala in sama določala, kaj je vredno, da se prevede iz svetovne književnosti. Od slovenskih pisateljev je »Matica« dobila letos rokopis, ki radi pisateljevih zahtev ni prišel v poštev in ji je ostal potem samo še en rokopis, ki je obsegal dve tiskani poli, a je bil od kritike soglasno odklonjen, čo je torej letos »Matica« zopet izdala »Pegama in Lambergarja« ni zapostavila novih izvirnih del, ker takih ni bilo. A »Matica« edina ne toži o tej katastrofi v slovenski beletristiki: toži »Mohorjeva Družba«, tožijo uredniki leposlovnih listov. Ocl julija do decembra ni izšla niti ena slovenska beletristična knjiga. Skrb za socialno in obrambno delo našo mladino zelo odvrača od beletrističnega. pisateljevanja in ker ne more živeti, če bi delala samo za lepo knjigo. (Ali od »Matice« no odvrača marsikoga še marsikaj drugega? Op. poroč.) Predsednik se jc nato pritoževal na malem zanimanju, ki ga imajo člani do »Ma-tičinega« dela, nakar je gospod Dragotin Hribar predlagal resolucijo, s katero se nalaga odboru, da predloži prihodnjemu občnemu zboru nova pravila. Blagajnik g. dr. Fr. Detela je poročal o računih »Slovenske Matice«: dohodki 23.566 K 36 v, izdatki 14 784 K 83 vin. Društveno premoženje: 120.191 K 34 v. »Matica« nima več deficita, Soglasno in z odobravanjem je bil sprejet predlog revizorja g. dež. knjigovodje Pogačnika, da so blagajniku da absolu-torij. Za revizorje so bili izvoljeni gg.: vadniški učitelj Kruleč, dež. knjigovodja Pogačn k in računski asis.ent Pavšič. Ob velikih ovacijah je bil na predlog g. profesorja Jos. VVcstra izvoljen za častnega člana »Slovenske Matico« velezaslužni g. profesor P 1 e t c r-š n i k. V odbor »Slovenske Matice« so bili nato izvoljeni sledeči gg.: Peter vitez Grasselli; prof. Ford. Se di; dr. Fr. Kos; svetnik Andrej Senokovič; rav i-tel) Ivan Šubic; sveiniK dr. Fmn Le.e- Ia; ravnatelj dr. Lovro Požar; kanonik Ivan Sušnik; prof. Aleš Ušeničnik in pesnik Oton Zupančič namesto profesorja Jos. Westra. -j- Istrski Lahi imajo slabo vest, ker so njihova nasilja proti hrvaški večini v Istri taka, da jc celo že vlada postala nanje pozorna. Delegat Grab-mayr je zato Lahe v znani seji avstrijske delegacije, ko se je govorilo o razmerju z Italijo, opomnil, naj se nekoliko premagajo in pokažejo več pravičnosti do svojih hrvaških in slovenskih sodeželanov. Lahe je to speklo iu njihovi istrski deželni odborniki so s hinavskim glavarjem dr. Rizijem na čelu sestavili izjavo, ki pa je taKo polna laži in zavijanja, da najbržeje tudi vlade ne bodo premotili. Sicer pa hrvaški istrski poslanci nanjo v »Slavisches Tagblatt« odgovarjajo. Na Dunaju se zdaj nekaj kuha in Lahom je postalo nekoliko vroče. Mi smo že precej tega registrirali, kako laška ošab-nost v Primorju raste, smo pa že takrat dvomili, če bo to dolgo držalo. Lahi se najbržeje še zdaj zadosti ne zavedajo, da brez pravega kompromisa s Slovani ne bodo shajali. 4- Shod na Čatežu pri Veliki Loki. Včeraj se je vršil dobro obiskan volivni shod na Čatežu. Predsedoval je gospod Kotar. Poročal je dr. Lampe o deželnem zboru. Soglasno se je odobrila kandidatura župana Vehovca. — Grozna nesreča. Te dni se je v Javni pralnici v Trstu oglasila 28letna Viktorija Vidmar iz Rojana, brezposelna in v blagoslovljenem stanju, da jo sprejmo za delavko. Dne 4. t. m. pa je začela delati in šla na plošnato streho razobešat perilo. Pri tem pa je stopila na stekleno ploščo, ki služi za razsvetljenje notranjih prostorov in nad katero je nekdo pozabil zapreti železno re-šeto. Steklo se je razbilo, revica pa je obvisela v plošči, ki jo je grozovito porezala, tako da je kmalu nato v bolnici vsled izgube krvi izdihnila. — O g. Milanu Knidaršiču niso resnične govorice, da bi bil pobegnil. Neverjetnost teh vesti smo že v »Slovencu« omenili G. Milan Znidaršič se je vrnil s potovanja v Matenjo vas. — Otročje truplo v spovednici. Kakor smo poročali, so v kapelici Imma-culatae v Gorici našli truplo novorojenčka. Policija se trudi, da bi dobila zločinsko mater. Doslej je bilo to brez uspeha. Po raznih okolnostih soditi, zločinska mati pripada boljšim slojem. Že parkrat se je policiji zdelo, da je bila na sledu, a vedno nič. Občinstvo je nujno naprošeno, naj vse tozadevne sumnje javi goriški policiji. — Obdukcija trupla otrokovega je pokazala, da je otrok prišel na svet živ, celo močan in krepak. Znakov sile pa ni opaziti na telesu. Najbrže je bil otrok takoj, ko je prišel na svet, zavit v krila, spravljen in zaprt v škatljo, pri čemur se je najbrže zadušil. Ta slučaj vzbuja po Gorici splošno senzacijo. — Nesreča ali zločin. Danes zjutraj so v Vižmarjih pred podom Jakoba Kregar našli mrtvega 221etnega domačega mladeniča. Ivana Baštolc. Znaki na glavi kažejo, da je bil udarjen; ali se je pobil sam, ko se je vozil s kolesom ali se je zgodil zločin, bo dognala preiskava. Pomilovanja je vredna njegova mati - vdova, ki je edinega sina pred kratkim oprostila od vojakov zato, cla ji pomaga, a sedaj je mrtev. — Predavanja. Včeraj je v Drav-fjali v »Kat. izobraž. društvu« predaval g. F. Legvart o živinoreji in o skrbi za hleve; v Št. Vidu pa je pri občnem zboru Kmetijskega društva predaval g. profesor Pengov o porabi elektrike v kmetijstvu. — Aprobirana šolska knjiga. C. kr. ministrstvo za bogočastje in uk je odobrilo z dne 10. svečana 1911, št. 4065, slovensko učno knjigo »Kemija in mineralogija« za IV. razred gimnazij in realnih gimnazij, ki jo jc spisal dr. Vladimir Herle, c. kr. profesor v Kranju. — Trdovratni samomorilec. Vrat si je prereza! včeraj ob 7. uri zjutraj posestnik Janez Bonča v Sp. Pirničah št. 7. Ko mu jc žena izpulila iz roke nož, je pograbil za vilice in se ž njimi suni v prsa. Prepeljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico in je upanje, da bo okreval, ker poškodbe niso nevarno. Zakaj je hotel izvršiti samoumor, ni znano. — čast domači umetnostil Tvrdka M. T u š e k, Ljubljana, Sv. Petra nasip izradila je za župno crkvu v Voloskom jako krasno umjet.no izradjena okna iz ivatedralnog bojadisanog stakla. Pre-poručamu ovu domaču tvrdku. Njezi-ni proizvodi mogu se mjeriti sa proizvodom svake njemačke tvrdke. U ci-jenama je takodjer gosp. Tušek unije-ren. Izradjuje umjctno sn finim uku-»om i računa sa stilom in ornamenti-tom crkve. r— Uprava župne crkvc Sv. Ane, Volosko, dne 20. februarja 1911. S. Defar, župnik. — Umrl je v Clevelandu v Ameriki Franc Z e 1 e, jako delaven slovenski organizator. — Vprašanje na c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani. Ali je znano c. kr. okrajnemu glavarstvu, da se je vršil v Bizoviku dne 12. februarja pod imenom ustanovni občni zbor pevskega društva »Zvezda« politični shod, ki sta ga imela g. Adolf Ribnikar in Lauter? Književnost. * Ant. Kržič: Osmero blagrov ali nauk o srečnem življenju. Cena 2 K vezan izvod, 1 K 60 vin. broširan. Prodaja »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Čitateljem, ki si žele koristnega in hkrati zabavnega berila, toplo priporočamo imenovano knjigo. — O tej vele-važni knjigi piše »Duhovni Pastir«: »V najimenitnejših slovstvenih delih vseh narodov odgovarjajo pesniki na vprašanje, kje se more dobiti prava sreča. Dante nas v svojem pesniškem umotvoru »Divina Commedia« pelje v pekel, vice in v nebesa, pa v teh skrivnostnih svetovih sc odsvita le človeško življenje v svoji zmoti in spačenosti, v skesanosti in poboljšanju in nravstveni popolnosti. In za tako popolnost naj se trudi človeštvo, da bo srečno. — Goethe se je koncu svojega »Fausta« povspel v nebesa, — rekel bi, — v katoliška, nebesa; tu je iskal, ker ga svet ni osrečil, tudi sebi sreče, toda pogojev za tako srečo, izpreobmenja in pokore, ni poznal. Tudi Prešeren je spisal svoj »Krst pri Savici« v prepričanju, »Da srečen je le ta, kdor z Bogomilo Up sreče onstran groba v prsih hrani.« Nemirno hrepenenje naše duše po sreči, h kateri so hoteli imenovani pesniki pokazati pot, je iz Boga, je ocl Kristusa. On sam nam je pa na gori Osmero blagrov dal temeljna pravila krščanske nravnosti in popolnosti, ki vodita k sreči, k Bogu. Ta pravila nravnosti in popolnosti nam opisuje pisatelj Kržič v svoji knjigi, ne sicer v pesniški obliki, kakor prej navedeni pisatelji, pač pa v onem poljudnem, gladkem in prikupljivem jeziku, ki je lasten vsem Kržičevim spisom in ki je pripomogel njegovim slovstvenim delom do tolikega uspeha. — Pravila nravnosti in popolnosti so obsežena v osmerih Gospodovih blagrih. Pri vsakem blagru našteva pisatelj tudi to, kar je blagru nasproti, različne strasti, različne rane človeške družbe, a ne našteva jih samo, temuč daje zanje tucli uspešnega leka. Pri tem se ozira zlasti na razne sedanje razmere človeške družbe, kaže na mnoge slučaje, v katerih svet misli najti srečo, pa jo le zapravi. — Ze povodom prve izdaje (leta 1887.) je kritika poudarjala, da se je delo pisatelju izredno posrečilo. Kako krasna so poglavja o sreči nedolžnosti, o neizkaljenem miru, ki ga uživa bogoljuben kristjan, o sreči, ki jo dosežemo z vdanostjo v voljo božjo! Kako poučne so zopet razprave o delu, o strasteh sploh, o temperamentih itd. Po svoji vsebini je prof. Kržičeva knjiga »Osmero blagrov« zanesljiv kažipot k sreči, po svoji obliki — po lepem jeziku in zanimivi izpeljavi ..... pa tako prikupno delo, da bo našlo toliko prijateljev, kolikor čitateljev. -Duhovnik, ki se trudi za razširjanje te knjige, pripomore do prave sreče posameznikom, kakor tudi družinam in ljudstvu sploh. A. S. * Dr. E. Volčič. »Nekateri slovenski pravniški izrazi.« Ponatis iz »Slovenskega Pravnika«. Cona 40 vin. — Navedeni strokovnjak v ti razpravi spretno zavrača nekatere napačne termine, na primer obravnava, ugovor itd. ter priporoča prave, na primer razprava, vgovor itd., to pa posebno radi uporabe strokovnih izrazov v novem prevodu občnega državljanskega zakonika, ki ima iziti v tem letu in pa zaradi enotne pravniške terminologije na slovanskem jugu. Razprava je jako zanimiva, kakor je lahko misliti o uredniku treh obširnih zbornikov: Civilnopravdni zakoni, Zemljiškoknjižni zakoni in Zakoni o nespornem sodstvu. Knjižica se dobiva po knjigarnah tudi v Katoliški Bukvami v Ljubljani. GlaslE Za praznik sv. Jožefa priporočamo cerkvenim pevskim zborom: P o g a č- n i k Ivan, M i s s a i n b o n. S. .1 o-s e p h i za četveroglasni mešani zbor in orgije. Partitura 1 K 60 vin., glasovi po 40 vin. Ta maša je bila, ko je izšla, od priznanega kritika prav laskavo ocenjena in priporočena vsem našim cerkvenim pevskim zborom. Ker je zložena v čast sv. Jožefa in bomo praznik tega svetnika kmalu obhajali, pripore-čamo še posebej to lepo, prav lahko in vseskozi dostojno skladbo. Dr. Anton C h 1 o n d o v s k i, S a n c t e J o s ep h I n v o c a t i o za soli, mešan zbor in orgije. Partitura 60 vin., glasovi po 10 vin. Zelo lep vložek po recitiranem ofertoriju, ne samo za praznik sv. Jožefa, ampak tudi za praznik drugih svetnikov in svetnic, če se namesto sanete Joseph podloži ime svetnika ali svetnice, katerega god so obhaja. — V tem slučaju naj se pri svetnicah popravi stavek »proteetor noster« na »protetrix nostra«. — Obe skladbi je dobiti v »Katoliški Bukvar-ni« v Ljubljani. LjubljansKe novice. lj S I. delavskega tečaja. Prvi se je pripeljal na tečaj v soboto popoldne udeleženec tečaja Zajec iz Skal tia Štajerskem. Včeraj so prihajali udeleženci celi dan v Ljubljano. Dopoldne že so bili v Ljubljani udeleženci s Koroškega, Primorskega in seveda tudi s Kranjskega. Po shodu Slovenskega katoliškega delavskega društva so si udeleženci in udeleženke še pred kosilom ogledali notranji del Ljubljane, dela pri Gruberjevem prekopu. Kosilo je bilo skupno v Ljudski kuhinji in so bili udeleženci in udeleženke zelo prijazno postreženi. Po kosilu so si udeleženci in udeleženko pod vodstvom državnega poslanca Gostinčarja oglodali ostalo Ljubljano. Nato so se podali v Rokodelski dom, kjer je bil njim na čast prirejen pozdravni večer. Večer je otvoril izvrstno izvežbani pevski zbor Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, ki je bil burno aklamiran. Načelnik J. S. Z., dež. odbornik dr. Iv. Zajec, je v vznesenem govoru pozdravil udeležence I. delavskega tečaja. J. S. Z. je organizacija, ki se je v kratkem času svojega obstoja že vdomačila po celi Sloveniji in tudi že v Dalmaciji. Zeli tečaju obilno uspeha. (Burno pritrjevanje in ploskanje. — Govorniku čestitajo.) Po krasnem govoru načelnika J/ S. Z., dež. odbornika dr. Ivana Zajca, so pa dobro predstavljali dr. Krekovo igro »Tri sestre« igralci in igralke K. s. izobraž društva Selo— Moste. Veliko igralno rutino je zopet pokazala Anica, izboren tip samice, ki končno le dobi moža, ko sta se pred njo že omožili njeni sestri. Majda, pri-prosta delavka, bi lahko, seveda izšolana, nastopila po sodbi strokovnjakov na vsakem odru. Tucli ostale igralko so vestno storile svojo dolžnost, Med moškimi igralci je prav dobro igral Orel, slab je pa bil organist, ker ni znal vloge. — Občinstvo je bilo s prednašanjem zadovoljno in je zelo ploskalo priljubljenim igralkam in igralcem K. s. izobraž. društva Selo— Moste. — Danes dopoldne, se je pričela šola: I. delavski tečaj, potrebna stvar. Naša slovenska krščansko socialna delavska organizacija je tako stopila v krog tistih delavskih organizacij mogočnih narodov, katerih delavske organizacije so samoobsebi umlji-vo močnejše, kakor naše, ki prirejajo večtedenske delavske tečaje. Nam ne gre zdaj že zato, da izobražujemo delavske tajnike, to pride, ko se J. S. Z. še bolj okrepi in še bolj razširi, kakor se je že. Gre marveč zato, da dobimo spretne agitatorje in agitatorice, odbornike in odbornice naših delavskih organizacij, ki bodo širili in širile idejo moderne Jugoslovanske Strok. Zvezo med Jugoslovani. S tega stališča naj se po dobrohotnosti deželnega odbora vojvodine Kranjske po J. S. Z. prirejeni I. delavski tečaj presoja. Danes zjutraj jo. bila v kapelici Alojzevišča sveta maša za udeležence. Takoj po sv. maši je pa ob 8. uri 10 minut otvoril posl. dr. Janez Krek šolo. Pozdravil je udeležence in udeleženke v imenu Š. K. S. Z. in naglašal, da se bo naša dežela vedno bolj industrializirala. Zato moramo že zdaj gledati na to, da še bolj ojačinio in izpopolnimo našo delavsko organizacijo. Tečaj nima namena. da izurja rekrute, marveč če ne častnikov, pa. vsaj podčastnike. Po tem kratkem uvodu je takoj pričel s svojim predmetom: Delavstvo in velika industrija. lj Včerajšnji shod »Slovenskega katoliškega delavskega društva« je bil včera j v »Ljudskem Domu« prav dobro obiskan. Poročala sta državni poslanec Jožef Gostinčar in profesor Dermastia. Prisrčno in navdušeno so bili pozdravljeni na shodu navzoči udeleženci in udeleženke I. delavskega tečaja oso bilo zastopniki in zastopnice obmejnih Slovencev. Poslanec Gostinčar je poljudno poročal o delavskem občinskem programu. Profesor Dermastia je govoril z ozirom na ljubljansko občinske volitve. Govora priobčimo. V imenu krščansko - socialnih železničarjev jc po- zdravil zbor tovariš Koleša. Društveni predsednik je pozval zborovalce, naj pristopajo S. K. S. Z. kakor tudi polnoletni delavci »Slovenskemu katoliške, mu delavskemu društvu«. S. K. S. Z. je. uvedela ob torkih in ob petkih v tajništvu S. K. S. Z. pravovarstvene veče* re, pri katerih sodelujejo gg.: dr. Lovro Pogačnik, Anton Svetek in dr. Ferd. Tomažič. Ob torkih in petkih dobi vsak član S. K. S. Z. brezplačno pojas-nila v vsaki pravni stvari. Kdor ima kako sodnijsko, bodisi kazensko ali civilno zadevo, nadalje če imaš opravka s politično oblastjo, če ne dobiš po bolniški ali nezgodni zavarovalnici, kar ti gre, pridi v torek ali v petek med 7. in 8. uro zvečer v tajništvo S. K. S. Z., »Ljudski Dom«, I. nadstropje. Ob petkih dobe ocl 7. do 8. ure tudi v tajništvu S. K. S. Z. njeni člani in članice vsako pojasnilo v vseh davčnih zadevah; torej pridobninski dohodninski, užit-ninski, hišni, zomljišni in kakor se Že nazivajo vsi darovi davčne oblasti. Ob petkih dobi tudi vsak član vsa pojasnila glede na carinske zadeve. Želeti je. da se tega člani in članice S. K. S. Z; pridno poslužujejo. Nadalje pa name« rava S. K. S. Z. uvesti tudi večere, ote katerih clobe člani pojasnila v vseh stvareh, ki se tičejo železniških t ari-lov. Z uvedbo pravnih večerov jo uvedla S. K. S. Z. nekaj, kar je bilo že dolgu potrebno. Vsak naš somišljenik in vsa' ka naša somišljenica naj s to novo pr W WJ f^rr---—-—— exportna fvrdka ur,zlatnine s,v"'a ™°mka< • o ... bjubljanaMestmircr i.rsrebmine. kastna tovarna urvŠvici. .T. m