sledi nam na »i 4 __ ---]U @primorskiD Man Ray - fotografija kot umetnost Madžarsko kapelico bodo olepšali V Novi Gorici konstitutivna seja mestnega sveta Primorski Charlie Brown in • v manjšina Aljoša Gašperlin Schulzev junak Charlie Brown je skušal nekega dne prepričati prijateljico Lucy, da zna zelo dobro izdelovati zmaje. Ko pa ga je Lucy vprašala, zakaj njegov zmaj ni vzletel, ampak je treščil na tla, se je izkazalo, da je Charlie upošteval pri gradnji zmaja le teorijo. Razmišljal je skratka samo o tem, da mora zmaja izdelati, vendar se ni najprej vprašal, če in kako bo zmaj sploh vzletel. Župan Občine Repentabor Marko Pisani je s to prispodobo nazorno prikazal deželni zakonski osnutek za reformo lokalnih uprav, ki je po njegovem mnenju izrazito teoretičen, saj v resnici ne upošteva specifičnosti posameznih občin in še manj prisotnosti slovenske narodne skupnosti. Nekaj Brownovemu zmaju podobnega se torej dogaja z reformo lokalnih uprav: Dežela Furlanija-Julijska krajina je pripravila zakon, ne da bi upoštevala njegove posledice. Da je zakon o reformi lokalnih uprav zgolj »na papirju«, so pravzaprav poudarili domala vsi predstavniki slovenske manjšine na včerajšnji avdiciji v pristojni komisiji deželnega sveta. Pri izdelavi zakona, so povedali, niso pomislili na simulacije oz. projekcije učinkov, ki jih bodo imele njegove postavke na posamezna ozemlja, in kakšen bo odziv občanov nanje. Da je skrajni čas za reforme, sicer ni dvoma. Toda pri vnašanju sprememb je nujna razsodna analiza obstoječega stanja in ravnovesij. Če tega ni, so lahko posledice zelo negativne, saj se bodo npr. prebivalci manjših občin v večji občini lahko počutili zapostavljene, da o ohranjanju slovenske identitete ne govorimo. Ravni zaščite se ne sme zmanjšati, so večkrat poudarili v deželnem svetu. Deželna vlada naj torej razloži, kaj se zgodi z manjšo občino, kjer je večina prebivalcev slovenske narodnosti, ki se bo združila z občinami s prebivalstvom pretežno italijanske narodnosti. Simulacije ni in prava neznanka je, kdo bo vodil novo unijo občin, kakšen jezik bo uporabljal v odnosu z javno upravo, kaj se bo zgodilo z vidno dvojezi-čnostjo. Vprašanje je tudi, ali bo to res prispevalo k varčevanju, kakor zatrjujejo pobudniki reforme. Dežela FJK ima zdaj čas, da ukrepa. Pričakovati je, da bodo včerajšnje avdicije obrodile prave sadove, da bo znala torej deželna vlada upoštevati predloge in informacije, ki jih je prejela. Drugače reforma lokalnih uprav ne bo vzletela, ampak se ji obeta konec Brownovega zmaja. dnevnik št. 259 (21.192) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 6. NOVEMBRA 2014 1 ,20 € POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 771124 666007 4 1 1 06 new york - Hud poraz predsednika ZDA in njegove Demokratske stranke Na volitvah popolna zmaga republikancev Obama ponuja Kongresu sodelovanje v korist državljanov lokalne uprave - Avdicije v komisiji Deželna reforma mora upoštevati Slovence NEW YORK - Predsednik ZDA Barack Obama je sinoči na tiskovni konferenci nagovoril državljane po hudem porazu, ki ga je doživela njegova Demokratska stranka na volitvah sredi predsedniškega mandata. Povedal je, da je pripravljen na sodelovanje z novim Kongresom, kjer imajo po volitvah Republikanci popolno večino. »Želim se soočati z idejami, ki bi bile ugodne za ameriške ljudi, ne glede na to, ali prihajajo iz vrst Demokratov ali Republikancev,« je dejal Obama. Obama se pripravlja na zadnje dve leti svojega mandata, v katerih bo imel proti svoji politiki Kongres z republikansko večino. V podobnem položaju so se pred njim znašli še predsedniki Dwight Eisenhower, Ronald Reagan, Bill Clinton in George W. Bush. Na 11. strani zadružna kraška banka - Zamenjava na čelu bančnega zavoda Sergij Stancich odhaja, predsednik bo Adriano Kovačič TRST - Sergij Stancich zapušča mesto predsednika Zadružne kraške banke. To svojo odločitev je najprej posredoval vodstvu in članom bančnega zavoda: v torek na območnem srečanju na Opčinah, sinoči v Nabrežini. Ko bo 12. novembra, po enajstih letih predsedni-kovanja, tudi uradno zapustil vodstvo ZKB, bo mesto predsednika prevzel dosedanji podpredsednik Adriano Kovačič. Stancich ga je izrecno predlagal za naslednika, kar je odbor soglasno potrdil v znamenju naravne kontinuitete. Na 4. strani Institucionalno omizje za Slovence 27. 11. Na 2. strani Na Colu sestanek vodstva zveze pokrajin Na 4. strani Domači narezki so kvalitetni in varni Na 5. strani Termoelektrarna A2A: bitka se nadaljuje Na 12. strani »Nove odvisnosti« so v porastu Na 14. strani nagrada zsšdi V Sovodnjah Šport in šola 2014 INFO&NAROCANJE NA ŠT: +386 (0)40 242 888 SMO LE MINUTO ODDALJENI OD BIVŠEGA MEJNEGA PREHODA FERNETIČI - NA TERMINALU, TIK OB POŠTNEM URADU. 'M 'V .....................^ IZREŽITE KUPON V VREDNOSTI 5 EVROV IN GA OBVEZNO PREDLOŽITE PRED NEGO VAŠEGA KUŽKA. KUPON JE VNOVČUIV PRI NASLEDNJI NEGI. PROMOCIJA VELJA ZA NOVE STRANKE SALONA. 2 Četrtek, 6. novembra 2014 ALPE-JADRAN / rim - Sklical ga je podminister Filippo Bubbico Institucionalno omizje za Slovence 27. novembra RIM - Podminister na notranjem ministrstvu Filippo Bubbico, ki je zadolžen za vprašanja slovenske manjšine, je včeraj poslanko Tamaro Blažina obvestil, da je za 27. november sklical institucionalno omizje za Slovence v Italiji. Do sklica prihaja po dobrem letu dni od doslej edinega zasedanja v Rimu, na dnevnem redu pa bodo najbolj pereča vprašanja, ki zadevajo našo manjšino. Tako bodo obravnavali probleme, ki zadevajo osebje v deželnem šolskem uradu, beseda bo tekla o institucionalnih reformah in o njihovem vplivu na manjšino, posebna pozornost pa bo posvečena sistemskemu financiranju potreb Slovencev v Italiji, kot to predvidevajo 8., 16. in 21. člen zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2001. V okviru te razprave naj bi bil govor tudi o reformi zakonodaje, ki zadeva založništvo, in še posebej o problemih, s katerimi se srečujejo mediji manjšin. industrija FJK še ni našla izhoda iz krize TRST - Proizvodni sektor v Furlaniji-Julijski krajini se še vedno sooča z nestabilno in negotovo sliko, je opozorila deželna zveza industrialcev Confindustria na predstavitvi poročila o tretjem trimesečju tega leta. Med ko-njunkturnimi rezultati v posameznih panogah in indeksih še vedno prevladujejo »minusi«, čeprav je na letni ravni v primerjavi z lanskim letom zaznati rahlo izboljšanje. Negativni konjunkturni podatki so po ocenah Confindustrie fiziološki in pričakovani, saj tretje trimesečje vključuje tudi poletne mesece, ko se proizvodnja upočasni. Pomenljiv pa je pozitivni trend v primerjavi z lanskim letom, ki kaže na postopno (čeprav počasno) izboljšanje stanja v deželni industriji. Do skromnega zasuka v pozitivno smer je prišlo sredi leta 2013. Predsednik deželne Confin-dustrie Giuseppe Bono je vsekakor dejal, da je deželna industrija in nasploh deželno gospodarstvo še daleč od rezultatov, ki so bili značilni za predkrizno obdobje. Naročila so še vedno na nizki ravni, brezposelnost pa se zaenkrat ne zmanjšuje. Rezultati v tem letu so torej boljši od lanskih, a še niso dovolj konsolidira-ni. »Ne moremo še trditi, da izhajamo iz krize in ne moremo izključiti ponovnega poslabšanja,« so razložili pri Confindustrii. Industrijska proizvodnja se je v tretjem trimesečju v primerjavi z drugim zmanjšala za 4,2 odstotka, prodaja se je zmanjšala za 4,1 odstotka (prodaja v Italiji -6,9 odstotka, v tujino -2,3 odstotka). Na letni ravni pa je trend pozitiven, saj se je proizvodnja povečala za 2,6 odstotka. Kar zadeva obete za zadnje letošnje trimesečje, pa iz poročila prevladuje precejšnja negotovost, pri čemer predvidevajo, da se bodo zmanjšali vsi kazalci, ki zadevajo stabilnost gospodarstva. Posnetek s prvega zasedanja omizja v Rimu; zgoraj podminister Filippo Bubbico arhiv ljubljana - Koingres Nove Slovenije bo 29. novembra Novakova napovedala ponovno kandidaturo za predsednico NSi Želi, da NSi postane moderna konzervativna stranka, v desetih letih pa najmočnejša stranka v državi LJUBLJANA - Predsednica NSi Ljudmila Novak je na novinarski konferenci sporočila, da bo na kongresu ponovno kandidirala za predsednico stranke. Dejala je, da je po treh volitvah prišel čas, da se v stranki bolj posvetijo utrjevanju krščanske demokracije. Kot pravi, je dovolj destruktivnosti, želijo, da NSi postane še močnejša stranka na desni sredini. Zato bodo stranko utrjevali na terenu in pridobivali nove člane, utrjevali gospodarski program in ga širili z drugimi temami, kot je kmetijstvo, turizem itd. Utrjevali bodo tudi področje družinske politike, pripravljajo tudi zakon o dostojnem pokopu žrtev, je dejala Novakova. Ocenila je tudi, da se na desnici dogajajo velike spremembe in premiki, kar je priložnost za NSi v prihodnje. Tako po njenem mnenju ni več čas za destruktivno politiko, ampak za moderno konservativno demokratično stranko. Poudarila je, da Matej Tonin ostaja pomemben člen njene ekipe in eden njenih najtesnejših sodelavcev.Tonin, ki se bo potegoval za člana izvršilnega odbora stranke, pa je dodal, da je cilj ekipe pod vodstvom Novakove, da NSi v desetih letih postane najmočnejša stranka v Sloveniji. A da bi do tega prišli, se morajo po Toninovih besedah nujno osvoboditi v smislu, da se ne bodo več nikoli spraševali, kaj si o določenem vprašanju mislijo v SDS, ampak da bo edino vodilo, kaj je dobro za državo. Glede morebitne kandidature sedanjega podpredsednika stranke Aleša Hoj-sa je Novakova dejala, da so demokratična stranka, zato vzpodbujajo tudi druge, da kandidirajo. Zaenkrat pa po njenih navedbah razen nje ni še nihče resno napovedal tega koraka. Tonin pa si želi, da bi Hojs kandidiral. Tako bi po njegovem mnenju v stranki končno prišlo do soočenja različnih konceptov. Po njegovih besedah je prav, da se vidi, katere ideje imajo v stranki več podpore. Razlike pa so po njegovem mnenju v tem, da Novakova želi izgraditi moderno konservativno stranko s samostojno potjo, medtem ko je pot, ki jo predstavlja Hojs, podporna stranka največji stranki znotraj desnega bloka. Tonin v pot, ki jo zagovarja Hojs, ne verjame. Hojs je Toninov poziv komentiral na novinarski konferenci, ki je bila sicer namenjena 25. obletnici ustanovitve Demo- Ljudmila Novak arhiv sa. Ponovil je, da se glede kandidature še ni odločil in da bo svojo odločitev sporočil pravočasno. Zagotovo pa njegova odločitev ne bo povezana s Toninovim pozivom, je dejal. Oster je bil do Toninovih torkovih izjav, da je stranka demokratična in široka in da lahko zato kandidira kdorkoli. Takšne besede iz ust Tonina so po njegovih navedbah »absolutno neprimerne«. »Njegova kandidatura za poslanca DZ je onemogočila kandidaturo marsikoga drugega, zato da je bil on izvoljen. Zato bi od njega pričakoval, da se v svojih izjavah omeji na tisto, kar je res in ne na tisto, kar mu nekdo prišepetava,« je dejal Hojs. Novakova je sicer včeraj na vprašanje, ali se je odločila za ponovno kandidaturo tudi zaradi tega, ker je presodila, da je še prezgodaj, da stranko prevzame Tonin, odgovorila: »Tudi sama pravim, da je lahko tudi najbolj kakovostno jabolko kislo, če ga prezgodaj obereš in poješ. Zato je potrebno, da dozori, da se omedi in potem je tudi kakovostno in dobro.« Volilni kongres NSi bo 29. novembra. Kandidacijski postopki so odprti do 24. novembra. (STA) Staneta Zoreta na čelu frančiškanske skupnosti nasledil Marjan Čuden LJUBLJANA - Provincialno vodstvo slovenskih frančiškanov je za novega provincialnega ministra izvolilo dosedanjega vikarja province patra Marjana Čudna, so sporočili s škofovske konference. Čuden bo na čelu frančiškanske skupnosti pri nas nasledil Staneta Zoreta, ki ga je papež pred mesecem dni imenoval za novega ljubljanskega nadškofa in metropolita. Zoretu je služba provincialnega ministra z imenovanjem za nadškofa ugasnila. Po statutih reda so tako na torkovi seji provincialnega vodstva izvolili novo vodstvo. Novi provincialni minister Čuden, sicer župnik na ljubljanskem Viču, bo to službo opravljal do naslednjega provincialnega kapitlja, ki bo leta 2016. Sodišče Petrovčiču vnovič podaljšalo pripor LJUBLJANA - Okrožno sodišče v Ljubljani je Dušanu Petrovčiču, ki je avgusta v Litiji med kontrolo prometa ustrelil policista Damijana Kukoviča, vnovič podaljšalo pripor. Razlog je po-novitvena nevarnost, pripor pa je sodišče tokrat podaljšalo do 25. novembra. Petrovčič je v priporu od 27. avgusta, prestaja pa ga v enoti za forenzično psihiatrijo oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Petrovčiča sta 22. avgusta v Litiji ustavila policista, ker ni bil pripet z varnostnim pasom. Ko je k avtomobilu pristopil policist Kukovič, ga je Pe-trovčič ustrelil. Kukovič je za posledicami ran po nekaj dneh v bolnišnici umrl. V Tubljah kombi trčil v polpriklopnik HRPELJE - Malo pred 13. uro se je zgodila hujša prometna nesreča v Tubljah pri Hrpeljah. Po prvih podatkih je 24-letnik s kombijem peljal od Podgrada proti Kozini. Zapeljal je na robnik, zaradi česar ga je zaneslo na drugi pas, kjer je trčil v polpriklopnik. Voznik pol-priklopnika ni bil poškodovan, voznik kombija pa je bil huje poškodovan in je bil vkleščen v vozilo. Odpeljali so ga v izolsko bolnišnico. Zaradi nesreče so cesto Podgrad - Kozina na tem odseku za čas, ki je bil potreben za odstranitev posledic nesreče, zaprli za promet. Zaradi zaprtja je bil od 14. ure dalje gostejši promet tudi na cesti od Kozine proti Pesku. kozina - Policisti ovadili 47-letnega domačina Pri prekupčevalcu z mamili našli preko tisoč rabljenih brizgalk KOZINA - Policisti iz Kozine so pred časom imeli v postopku domačina, osebo z Goriškega in dekle iz Kopra, katerima so zasegli manjše količine droge. V nadaljevanju preiskave so ugotovili, da jim je drogo preprodal 47-letni slovenski državljan iz okolice Kozine. 15. oktobra so osumljenca pridržali in na podlagi odredbe sodišča opravili preiskavo v njegovem stanovanju ter drugih prostorih, ki jih uporablja. Zasegli so zavojček z 22 grami neznane prašnate snovi (najbrž heroina), ki so jo poslali na analizo. Poleg tega pa so odkrili nič manj kot 1090 že uporabljenih injekcijskih brizgalk, nekaj praznih PVC plastenk metadona, kosov vate in drugih pripomočkov. Ta prostor je bil namenjen odjemalcem, katerim je prekupčevalec omogočal uživanje prepovedanih drog takoj po prevzemu, kar na njegovem domu. Po zaslišanju so osumljenca izpustili, zoper njega pa podali kazensko ovadbo. Med hišno preiskavo so policisti naleteli na goro rabljenih brizgalk pu koper / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 6. novembra 2014 3 dežela - Avdicija krovnih organizacij SKGZ in SSO, paritetnega odbora, posvetovalne komisije in društva Edinost Reforma lokalnih uprav • V ^ • • V v« ^ ne sme zmanjšati ravni zaščite TRST - Deželna reforma lokalnih uprav ne sme zmanjšati ravni zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji. Nasprotno, upoštevati mora vse mednarodne in državne sporazume in zakone, začenši z zaščitnim zakonom št. 38 iz leta 2001. Zaradi tega so tudi nujne spremembe v zakonskem osnutku, ki ga je pripravil pristojni deželni odbornik Paolo Pa-nontin in v katerem slovenska manjšina ni sploh omenjena. To so poudarili predstavniki slovenske manjšine v deželi Furlaniji-Julijski krajini včeraj dopoldne na avdicijah v dvorani deželnega sveta pred člani pristojne deželne komisije. Ti so ob predsedovanju Vin-cenza Martinesa nato prisluhnili tudi predstavnikom sindikalnih organizacij, komisije za enake možnosti in občinskih tajnikov. Svoja mnenja in predloge za izboljšanje zakonskega osnutka so posredovali Samo Pahor za društvo Edinost, predsednica paritetnega odbora za slovensko manjšino Ksenija Dobrila, predsednik Slovenske kul-turno-gospodarske zveze Rudi Pavšič, predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka in župan Občine Repentabor Marko Pisani ter Gianni Torrenti v imenu posvetovalne komisije FJK za Slovence. Z avdicij je po eni strani izšlo, kot rečeno, da mora ostati raven zaščite vsaj na isti ravni kot doslej. Po drugi pa je bil poudarek na dejstvu, da ni deželna vlada upoštevala učinkov oziroma posledic na gospodarsko, družbeno in kulturno življenje v posameznih občinah z manj kot 30.000 prebivalci, ki se bodo morale - tako pravi zdajšnji zakonski predlog - združevati z drugimi. Skratka, reformo so pripravili brez upoštevanja specifičnih značilnosti na posameznih območjih in torej tudi prisotnosti slovenske manjšine, vrh vsega pa brez simulacij glede njene učinkovitosti. Sicer so na avdicijah vsi izrazili mnenje, da so reforme danes potrebne, vendar morajo biti reforme koristne. Poleg vprašanja učinkov in upoštevanja manjšine je marsikdo postavil pod vprašaj tudi načelo varčevanja, na katerem sloni zahteva po tej reformi. Če je npr. Pavšič spomnil, da je 90 odstotkov stroškov za javno osebje in da bodo ostali ti stroški nespremenjeni, je Pisani spomnil, da predstavljajo najučinkovitejši način za varčevanje konvencije med občinami. Glavno vprašanje je bilo vsekakor namenjeno zaščiti slovenske manjšine in ohranjanju pravic. Če je Samo Pahor poudaril, da mora dežela zagotoviti minimalno raven zaščite, ki jo določa italijanska ustava, je Ksenija Dobrila povedala, da bo paritetni odbor vzel v pretres zakonski osnutek na prihodnji seji, ki bo 18. novembra in na katero je vabljen tudi odbornik Panontin. Predsednica Dobrilova je vsekakor poudarila, da mora deželna uprava upoštevati vse državne in deželne zakone glede zaščite jezikovnih manjšin in spomnila na 32 občin, ki jih je določil odlok predsednika republike leta 2007 in v katerih se izvaja zaščitni zakon. Poseben poudarek je bil na 8., 9., 10., 21. in 28. členu, ki jamčijo pravico do uporabe materinega jezika v odnosih z javno upravo, vidno dvojezičnost, zaščito družbenih, gospodarskih in okoljskih interesov ter jamstvo že doseženih pravic. Dobrilova je tudi opozorila na 4. člen zakona št. 38/01, na osnovi katerega mora vsaka reforma lokalnih uprav jamčiti isto raven zaščite. Da so občine najbolj pristen način povezovanja občanov z javno upravo, je nato poudaril Pavšič (še prej je Torrenti dejal, da zadeva zakonski osnutek bolj reformo upravljanja ozemlja kot pa jezik in kulturo). Občine so zato izrednega pomena in je potrebna pozornost tudi iz psihološkega vidika. Zato so glede napovedanega združevanja potrebne spremembe, nastajajoče unije občin pa bodo morale upoštevati zakon št. 38 oz. uporabo slovenskega jezika. To bo veliko bolj zahtevno pri ohranjanju avtonomije 32 omenjenih občin in vprašanje je, kako prenesti vsebino reforme na te občine in obenem zagotoviti raven zaščite. Zaradi tega je potrebno vnesti v zakonsko besedilo ustrezne varovalke, je dodal Pavšič, ki bodo jamčile slovensko prisotnost v novi realnosti in uporabo slovenskega jezika tako glede odnosov z javno upravo kot glede vidne dvojezičnosti. Štoka je ne nazadnje povedal, da so reforme potrebne, a potrebujejo zdravo pamet. Z združevanjem občin ne bo nobenega prihranka, je dejal in spomnil, da je prišlo v Sloveniji z ustanovitvijo Občine Ankaran celo do obratnega procesa. Če je torej združevanje potrebno, mora priti do tega smotrno in v sodelovanju z občinami, je še povedal Štoka: če pa bo prišlo do prisilnega združevanja, bo moralo o tem po vsej verjetnosti odločati ustavno sodišče. Aljoša Gašperlin Avdicije so bile v dvorani deželnega sveta fotodamj@n lesa - Duša festivala Aldo Klodič pred 31. izvedbo »S Sejmom smo ovrednotili slovenski jezik in kulturo, predvsem pa beneška narečja« Letošni Senjam beneške piesmi bo v soboto in nedeljo v telovadnici na Lesah - Nova zgoščenka BKEvolution Aldo Klodič nm LESA - Tristo sedeminštirideset pesmi v terščini, rezijanščini, predvsem pa v narečjih, ki se uporabljajo v Nadi-ških dolinah. To je bogata dediščina tridesetih Sejmov beneške piesmi, glasbenega festivala, ki ga že od leta 1971 prireja Kulturno društvo Rečan in ki se konec tedna vrača na oder telovadnice na Lesah. Senjam beneške piesmi je ena izmed najbolj priljubljenih prireditev v Benečiji, v zadnjih letih se ji je pridružilo lepo število mladih, gojencev Glasbene matice in nekdanjih učencev dvojezične šole v Špetru. Duša tega festivala pa je že od vsega začetka Aldo Klodič, ki je bil leta 1971 med pobudniki Praznika beneške piesmi, kot so ga takrat imenovali. Zeleli so namreč ovrednotiti slovenski jezik in kulturo v Benečiji. »Naše društvo je bilo takrat prav Pomlad za te kraje, ni bilo lahko delati, imeli smo veliko nasprotnikov, saj smo bili poleg pevskih zborov takrat edini prisotni na tem območju,« se spominja Klodič začetkov. Prav nasprotnikom, ki so skušali zatreti vse pobude in slovensko kulturo, je bila posvečena tudi njegova pesem »Pustita nam rože po našim sadit«, po kateri so dobili naslov tudi trije zborniki, v katerih so zbrana vsa besedila pesmi. »Skoraj vsako leto smo imeli kako težavo. Na prvem Sejmu smo na primer kot oder uporabili voz, sicer pa so bili stalni pritiski na sodelavce, žeblji na ce- Na Sejmu leta 1988 je nastopil tudi Rino Chinese (desno), kantavtor iz Rezije nm stah...,« dodaja Klodič. Eden izmed stebrov festivala je bil pokojni domači kan-tavtor Kekko Bergnach. »Po njegovi smrti ni bilo lahko nadaljevati, v zadnjem obdobju pa so se pridružili številni mladi. Z novimi generacijami je prišlo do velikih sprememb tudi v vsebinah pesmi in samem jeziku. Pozna se, da so se mladi šolali na dvojezični šoli in tudi sama beneška stvarnost se je spremenila.« Aldo Klodič je vsekakor prepričan, da je ta pobuda dozorela, obrodila svoje sadove in da zdaj potrebuje nov zagon in nove cilje, »enako velja tudi za prihodnost Benečije«. Protagonisti XXXI. Sejma beneške piesmi bodo skupine Blue Fingers, Sons of a Gun, LFD Acoustic_Experience, Il grande splash, The Preklets, The Shape, The Becks, Razred Zase (skupino sestavljajo dijaki dvojezične šole v Špetru), Družina Dortih in solisti Daniele Capra, Elena Guglielmotti ter Ikeia Feletig. Njihove pesmi, ki jih bodo predstavili tudi s kratkim videoposnetkom, bo publika lahko prvič slišala v soboto ob 20.30, nato pa še enkrat v nedeljo ob 16.30, ko bomo izvedeli, kdo so zmagovalci, katera pesem je bila najbolj všeč mladim (U30) in komu bosta strokovni žiriji podelili nagrado za najboljše besedilo oziroma najboljšo glasbo. Prireditev bosta povezovali Angelina Sittaro in Stefania Ruc-li. V soboto zvečer bodo predstavili tudi novo zgoščenko skupine BK Evolution, v nedeljo pa bodo posebni gostje Sejma glasbeniki furlanske skupine Luna e un Quarto. (NM) ljubljana O reformi uprav tudi komisija DZ za manjšino LJUBLJANA - Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je včeraj na nujni seji zaradi načrtovane reforme krajevnih uprav oz. občin v deželi Furlaniji -Julijski krajini (FJK) pozvala vlado in urad predsednika republike k aktivnemu prizadevanju za zaščito pravic slovenske manjšine v Italiji. Slovensko manjšino v Italiji je razburil osnutek deželnega zakona za reformo krajevnih uprav v FJK, ki predvideva nekakšno funkcionalno združevanje tamkajšnjih občin. Povezovale naj bi se v unije občin, v katerih pa bi po trditvah slovenske manjšine imele več vpliva večje občine, ostale, predvsem tiste, v kateri so prisotni Slovenci, pa bi izgubile avtonomijo in vrsto upravnih pristojnosti. Zastopniki manjšine opozarjajo, da v osnutku zakona trenutno ni omenjena prisotnost slovenske in drugih manjšin, vprašanje pa je tudi, ali je osnutek v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki Italijo zavezujejo pri zaščiti slovenske manjšine. Komisija DZ za zamejce se je včeraj seznanila s problematiko ter stališči predstavnikov manjšine in urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ob tem je pozvala vlado, naj si še naprej prizadeva za zaščito pravic manjšine, uradu predsednika republike pa predlagala, naj podpre vladne predloge. Predsednik komisije Ivan Hršak je v izjavi po seji zatrdil, da gredo sklepi v smer ohranjanja ravni pravic slovenske manjšine v Italiji. Ob tem je še dodal, da je bila preko slovenskega zunanjega ministrstva oblikovana ekspertna skupina, v kateri so predstavniki ministrstva, urada za zamejce, pravni strokovnjaki in dva predstavnika slovenske manjšine v Italiji. Skupina naj bi oblikovala predloge za zaščito pravic manjšine v okviru predlagane reforme in poskušala sodelovati z deželnimi oblastmi v FJK pri naslednjih korakih. (STA) / TRST Četrtek, 6. novembra 2014 4 Sergij Stancich zapušča mesto predsednika Zadružne kraške banke. To svojo odločitev je najprej posredoval vodstvu in članom bančnega zavoda: v torek na območnem srečanju na Opči-nah, sinoči v Nabrežini. Ko bo 12. novembra, po enajstih letih predsedniko-vanja, tudi uradno zapustil vodstvo ZKB, bo mesto predsednika prevzel dosedanji podpredsednik Adriano Kovačič. Stancich ga je izrecno predlagal za naslednika, kar je odbor soglasno potrdil v znamenju naravne kontinuitete. Tako na Opčinah (zbralo se je kakih 120 članov banke) kot v Nabrežini (50 članov) so bili udeleženci ob novici o zamenjavi na vrhu bančnega zavoda vidno ganjeni. Stancich je takoj objasnil, da »ni prišlo do nikakršnega "internega puča', ali pa do sporov med upravitelji,« kar na najbolj zgovoren način potrjuje imenovanje Kovačiča za naslednika. »Razplet nekaterih osebnih življenjskih dogajanj in okoliščin me je že proti koncu poletja privedel do razmišljanja, kaj je v bodoče najboljše za našo banko, naj nadaljujem, ali ne. S časom so se pojavili še drugi znaki in prepričanja, da je prišel trenutek, da predsedniško in odborniško mesto prepustim drugim,« je pojasnil Stancich. Ob enajstih letih predsedovanja se je nabralo še šest let podpredsedniške funkcije v združenju zadružnih bank v Trentu in še številne druge funkcije. »Zaznal sem veliko preobremenjenost, skoraj izčrpanost, ki je skupaj z osebnimi dogajanji ustvarjala v meni velik pritisk.« »Pičica na "i', zadnji element, ki me je usmeril v tako odločitev, je neljubi dogodek izpred približno poldrugega meseca. Prejel sem jamstveno obvestilo o uvedbi kazenskega postopka zaradi del v naši novi podružnici v Ul. Carducci. Podjetje, s katerim smo sklenili pogodbo "ključ v roke', je zamenjalo glavna stekla izložb pred prejetjem dovoljenja s strani spomeniškega varstva, in to ne da bi bili mi seznanjeni. Ne glede na dejanskega krivca, odgovornost je pač odgovornost in sloni na ramenih predsednika, ki je zakoniti predstavnik zadruge,« je obrazložil Stancich, ki je nadalje podčrtal, da so se v odboru »o tej moji odločitvi pogovorili zelo odprto,« in poudaril, da je skušal v vseh teh letih »dati iz seme maksimum ob upoštevanju vrednot, ki mi jih je posredovala moja družina. Vedno sem se držal delavnosti, poštenosti in iskrenosti.« »Zapuščam zdravo banko, ki temelji na trdnih temeljih,« je bila njegova ocena, ki so jo potrdile sveže prepričljive informacije in pomirjujoče številke direktorja banke Aleksandra Podobnika. Stancich se je zahvalil vsem sopotnikom iz let predsedovanja, predvsem pa uslužbencem. Njegov naslednik Adriano Kova-čič se mu je zahvalil v imenu upravnega in nadzornega odbora ter vseh sodelavcev banke. »V enajstih letih njegovega predsedovanja je banka dosegla vrsto pomembnih rezultatov: močno se je razvila, se uveljavila na našem ozemlju, odprli smo kar nekaj no- vih poslovalnic, organizacijsko smo se ojačili.« Občutena je bila tudi osebna zahvala predsedniku: »Z njim sem delal več kot 10 let, od njega sem se veliko naučil, skupaj sva doživela lepe in manj lepe trenutke, veliko sva si pomagala, v teh letih sva skupaj programirala delo upravnega odbora, med tednom sva se stalno soočala in usklajevala delo.« Od dneva po sv. Martinu bo Adriano Kovačič tudi uradno prevzel predsedniško mesto. »V znamenju kontinuitete,« kot je predlagal Sergij Stancich in potrdil odbor banke. M.K. repentabor - Župan Pisani o spremembah v deželni reformi krajevniih uprav »Step by step, ne pa upravni juriš« »Bolj kot združevanje občin je smotrno sodelovanje s konvencijami« - »Doslej nobene analize o realni učinkovitosti reforme« Repentabrska občina je najmanjša v tržaški pokrajini in ena najmanjših v deželi. Obsega nekaj več kot 12 kvadratnih kilometrov, šteje 880 prebivalcev. Reforma krajevnih uprav, ki jo je odobrila deželna vlada predsednice Debore Serracchiani, ji - prav zaradi majhnosti - streže po življenju bolj kot drugim večjim občinam. Pa vendar njen prvi občan, župan Marko Pisani, je prepričan, da je njegova občina vredna nadaljnjega obstoja, saj je doslej dokazala, da lahko v tesnem sodelovanju z drugimi bližnjimi občinami ostane prepričljiv in predvsem učinkovit upravni subjekt. Pisani je ob začetku pogovora nastavil premiso: »Mnogi nas označujejo za nazadnjaške, za konservativce, ker naj bi skrbeli le za naš majhen vrtiček. Res je prav nasprotno.« »Ko sem analiziral zakonski osnutek reforme krajevnih uprav, me je zmotilo dejstvo, da ni v njem nikjer omenjena slovenska manjšina. Ob tem spoznanju se je takoj zastavilo vprašanje. reforma predvideva združevanje občin. Če bo iz več občin nastalo tako združenje in bo treba pripraviti njegov statut, nimamo doslej nobenega jamstva za zagotovitev sedanje ravni zaščite. Nimamo garancije, da bo nivo zaščite ostal nedotaknjen.« Zupan Pisani predlaga drugačen, že preverjen prijem. »Namesto združevanja občin bi morali okrepiti sodelovanje med njimi, kot se to že dolgo let dogaja, in sicer s konvencijami,« je zatrdil in pojasnil, zakaj: »Konvencije imajo več pozitivnih plati. Prvič: dosedanje izkušnje kažejo, da so gospodarsko učinkovite; in drugič: omogočajo ohranitev identitete našega ozemlja.« Konvencije za koriščenje skupnih služb in servisov omogočajo varčevanje, večjo prožnost in povezovanje raznih potreb. Nadalje ne predstavljajo nobenega dodatnega stroška ne za Deželo ne za občino.« Pisani je ponudil praktični primer sodelovanja z zgoniško občino. Na podlagi konvencije občini koristita usluge skupnega tehničnega urada. Ta zaposluje tri osebe, ki so dva dni v službi repen-tabrske, preostale tri dni pa v službi zgo-niške občine. Tako je mogoče kriti tudi morebitne odsotnosti. Prav koriščenje konvencij za skupne službe bi po Pisanijevem mnenju na kraškem in breškem območju še najbolje zadostilo zahtevi, zapisani v 3. vrstici uvoda deželnega zakonskega osnutka, ki ima za cilj: bolj učinkovite občine, z manj birokracije in manjšimi stroški. Še nekaj pa župana Pisanija zelo čudi. »Pri tem zakonskem osnutku me še najbolj moti dejstvo, da ni bilo doslej opravljene nobene analize o tem, koliko stroškov manj bi imeli z Združenji občin, pa tudi kje bi prišlo do varčevanja.« Ob tem je sam ponudil primerjavo: »Sedaj imamo tri upravne enote: deželo, pokrajine in občine. Po novem bi ob teh imeli še Združenje občin. Ali bi to privedlo do zmanjšanja birokracije? Do varčevanja?« Marko Pisani je ob koncu pogovora zelo jasno poudaril, da se ne boji sprememb. Ampak: »Spremembe naj bodo premišljene, postopne, "step by step', korak za korakom, ne pa upravni juriš!« M.K. Repentabrski župan Marko Pisani krajevne uprave - Danes ob 17.30 Na Colu sestanek vodstva pokrajin »Ignoriranje jezikovnih manjšin v besedilu reforme krajevnih uprav je žalitev posebnosti naše dežele.« Tako je zapisalo Združenje pokrajin Furlanije-Julijske krajine (UPI) v napovedi današnjega srečanja v dvorani repentabrskega občinskega sveta na Colu. V kraški občini se bo sestalo predsedstvo deželnega združenja Upi, ki ga sestavljajo predsed- niki štirih pokrajin, predsedniki komisij in en predstavnik predsednikov pokrajinskih svetov. Srečanje na Colu (začetek ob 17.30) je predlagal predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Maurizio Vidali kot glasnik pravic zaščitene slovenske manjšine, predsedstvo pa se bo sestalo tudi z repentabrskim županom Markom Pisanijem. / TRST Četrtek, 6. novembra 2014 5 briščiki - Rezultat triletnega projekta o varnih živilih v osmicah in na turističnih kmetijah vreme - Poziv v ■ • I I I Civilna zaščita Domače salame in klobase vse bolj kvalitetne in varne Salame, klobase, pršuti in vsi ostali izdelki iz svinjskega mesa, ki jih ponujajo v osmicah in na turističnih kmetijah od Medje vasi vse do Miljskih hribov so kvalitetni, predvsem pa prehrambeno in zdravstveno neoporečni. Tako izhaja iz analiz, ki jih je v okviru pilotskega projekta o zdravih živilih opravila ekipa tržaška zdravstvenega podjetja. Projekt je nastal kot »odgovor« na primer množične okužbe s salmonelo na eni od turističnih kmetij na Krasu leta 2010. »Uvedli smo ga iz preventivnih nagibov, nikakor ne represivnih, saj nismo karabinjerji,« je povedal koordinator projekta Maurizio Coceva-ri ob včerajšnji predstavitvi rezultatov pobude v Domu Briščiki. Pri njem pa so konkretno sodelovali Kmečka zveza, Coldiretti in Združenje živinorejcev, saj so se - po incidentu s salmonelo - dobro zavedali, da je zdravstveno neoporečna prehrana predpogoj za obstoj in razvoj domačih proizvodov. Na terenu, v osmicah in na turističnih kmetijah, je projekt konkretno vodila Maria Rosaria Ferone. V trile-tju 2011-2013 je ta Neapeljčanka po rodu skoraj tedensko obiskala osmice in turistične kmetije na Krasu, v Bregu in na miljskem koncu, s svojimi sodelavci pregledala laboratorije za predelavo svinjskega mesa, svetovala potrebne spremembe, posodobitev tako nožev in drugih predmetov, ki jih uporabljajo pri predelavi mesa, pa tudi miz in obleke. »V treh letih se je stanje zelo izboljšalo. Tako kar se tiče struktur, ki so sedaj higiensko neoporečne, kot tudi samih mesnih izdelkov,« je včeraj ocenila. V treh letih so izvedenci opravili kar 460 raznih analiz. Letno so obiskali od 32 do 34 osmic in turističnih kmetij (kolikor jih je bilo posamezno leto odprtih), pregledali nad 110 mesnih izdelkov iz svinjskega mesa. Analize so pokazale, da so sedanji domači mesni izdelki kakovostno boljši od tistih izpred treh let, predvsem pa so prehrambeno varni, kar je res lep dosežek, ki je bil primerno izpostavljen na zasedanju ob izteku projekta v Domu Briščiki. M.K. Udeleženci včerajšnjega zasedanja v Domu Briščiki fotodamj@n Civilna zaščita Furlanije-Julijske krajine je včeraj spet opozorila na napovedi o poslabšanju vremena, do katerega naj bi prišlo predvsem od sinoči. Močan jugovzhodni veter bi lahko skupaj s padavinami povzročil visoko plimovanje in poplave na najbolj izpostavljenih mestih, do vrhunca naj bi prišlo ponoči. V prejšnjih dneh kljub opozorilom ni bilo nevšečnosti, povezanih z vremenom, v včerajšnjih popoldanskih urah pa je le začelo deževati. Občina Trst je pozvala občane, naj skušajo po svojih močeh preprečiti škodo, povezano s plimo, v primeru slabših vremenskih razmer pa bo občinska uprava na Twitterju ponovno vzpostavila kanal za posredovanje informacij o vremenu in škodi pod ključno besedo (hash-tag) #AllertaMeteoTS. Tam bomo dobili tudi koristne informacije v zvezi s prometom v mestu in okolici. škedenj - Preiskava tožilca Frezze in odziv krožka Miani Železarna Francesco še onesnažuje, Rosato preiskovan Upravitelj podjetja Siderurgica triestina in dolgoletni direktor škedenjske železarne Francesco Rosato je na seznamu preiskovanih, ker naj ne bi primerno ukrepal ter preprečil prekomernega onesnaževanja. Preiskava, ki jo vodi državni tožilec Federico Frezza, zadeva osem primerov prekomernega onesnaževanja zraka, do katerih je prišlo še po odkupu železarne s strani družbe Arvedi. Slednja je sicer napovedala sprejetje primernih ukrepov in dela naj bi bila v teku. Frezza je lani uvedel preiskavo v zvezi z onesnažujočimi izpusti železarne, pri čemer je spodbudil hitrejše reševanje tega vprašanja in prodajo tovarne omenjeni družbi iz Cremone. Zdaj pa preiskovalec spodbuja novega lastnika, naj čim prej uvede napovedane tehnološke novosti za omejevanje škodljivih izpustov. 6. oktobra se je iz dimnikov tovarne ter iz koksarne razširil nenavadno gost dim, ki je pošteno počrnil bližnje hiše in zidove. Slika se je normalizirala šele 16. oktobra, v tem času pa je merilna postaja registrirala visoko stopnjo onesnaženosti zraka: stopnja benzena je presegla raven 10,5 mikrograma za kubični meter, prašni delci PM10 pa 103,4 mikro-grama za kub. meter. Krožek Miani v tiskovnem sporočilu poudarja, da sta tržaški župan Roberto Cosolini in občinski odbornik za okolje Umberto Lau-reni pred dnevi »modrovala o znižani onesnaženosti, medtem pa je tožilstvo obravnavalo podatke, ki spominjajo na okoljsko katastrofo«. delavske zadruge - Drevi V športni palači na Čarboli skupščina varčevalcev COOP V športni palači na Čarboli bo danes ob 19. uri skupščina varčevalcev Delavskih zadrug. Skupščino prireja odbor varčevalcev, ki je povabil na srečanje vse člane zadruge. Kot smo že poročali, je športno palačo dal na razpolago prejšnji teden neposredno tržaški župan Roberto Cosolini, ki je to bil obljubil na seji načelnikov vodij svetniških skupin v tržaškem občinskem svetu, ki je potekala pred nedavnim v dvorani občinskega sveta. Takrat so tudi postavili zametke za ustanovitev odbora varčevalcev, katerega namen je zaščita interesov članov Delavskih zadrug in sploh prispevati k rešitvi družbe. Namen današnje skupščine bo seznaniti člane in sploh širšo javnost z dogajanjem. Sicer so nekateri člani odbora izrazili optimizem glede izida pogajanj s potrošniško družbo Coop Nord Est (ta naj bi prevzela družbo Cooperative operaie), ki jih vodi sodni upravitelj Mau-rizio Consoli. Zaradi tega bodo na skupščini tudi pozvali varčevalce, naj v primeru rešitve družbe ne razmišljajo o tem, da bi takoj dvignili denar. Odbor se tudi zavzema za to, da bi v tem primeru vsekakor omogočili najbolj potrebnim, da lahko dvignejo vsaj nekaj denarja pred božičnim obdobjem. vojaška slovesnost - Pred Velikim trgom Župan Cosolini predal bojno zastavo vojaški ladji Virginio Fasan Z vojaško slovesnostjo in izročitvijo bojne zastave vojaški ladji z imenom Virginio Fasan so se včeraj zaključile slovesnosti ob 60-letnici vrnitve Italije v Trst. Slovesnosti ob morju tik pred Velikim trgom so se udeležili eminentni gostje iz lokalne in državne politike ter predstavniki različnih veroizpovedi. Protipodmorniška bojna ladja Virginio Fasan je že nekaj dni privezana pred Velikim trgom, gre pa za pravi biser italijanske mornarice, ki je bil izdelan na domačem dvorišču, v ladjedelnici družbe Fincantie-ri. Pred 200 gosti sta včeraj najprej spregovorila načelnik generalštaba obrambnega ministrstva admiral Luigi Mario Binelli Mantelli in načelnik štaba mornarice admiral Giuseppe De Giorgi, ki sta predstavila značilnosti bojne ladje in osebnost, po kateri je ladja poimenovana. Virginio Fasan je bil izjemen pomorščak, ki se je rodil v Vidmu leta 1914. Po besedah govornikov je bil odgovoren kapitan in predvsem zvest svojemu poklicu do zadnjega trenutka. Poleg povabljenih gostov se je na prizorišču vojaške slovesnosti nabralo tudi lepo število obiskovalcev, ki so z občudovanjem in radovednostjo sprem- ljali v vrsto postrojene mornarje. Častna govornika sta navedla tudi humanitarne akcije, pri katerih je v zadnjem času sodelovala ladja Fasan. Ta ladja je delovala v okviru operacije Mare nostrum in rešila več sto migrantov. V okviru te operacije je italijanska mornarica opravila skoraj 80 misij, v katerih je iz nevarnih čolnov in ladij rešila več kot 10 tisoč ljudi, od tega veliko mladoletnikov. Ladja Fasan je opravila še veliko drugih humanitarnih akcij na zahodni afriški obali in drugod po svetu, izkazala pa se je tudi kot odlična bolnišnica na morju, saj je opremljena z visoko tehnološko medicinsko opremo. Včerajšnje svečanosti se je udeležil tudi podsekretar obrambnega ministrstva Domenico Rossi, ki je ladji zaželel veliko sreče. V nadaljevanju je župan Roberto Cosolini izročil bojno zastavo poveljniku ladje, nakar jo je nadškof Gianpaolo Crepaldi blagoslovil. Nato je najmlajši častnik zastavo odnesel na krov ladje, kjer so jo ob spremljavi strelov iz pušk in topov izobesili. S povabilom gostov na ladjo se je zaključila slovesnost, ob robu katere smo lokalni novinarji govo- m. y tr." ■ Včerajšnja vojaška slovesnost pred Velikim trgom rili tudi s pooblaščenim upraviteljem družbe Fin-cantieri Giuseppejem Bonom, ki je na vprašanje, če je počaščen, da je njihova ladja privezana v Trstu, odgovoril v zelo polemičnem tonu. Po njegovem prepričanju gredo nekatere politične sile in nekateri sindikati preveč proti toku in ne cenijo truda, ki ga njihova družba vlaga v izdelovanje ladij. »Za dosego ci- fotodamj@n ljev je potrebno delati«, je poudaril Bono, ki se strinja s predsednikom vlade Renzijem, ko pravi, da je treba državo zdramiti. Pozno popoldne je repliko na Bonovo kritiko podal tajnik deželnega sindikata Cgil Franco Belci, ki je apeliral na Bona, naj Fincantieri najprej poskrbi za transparentne postopke pri zakupih del, šele nato pa naj kritizira druge. (sč) 6 Četrtek, 6. novembra 2014 TRST / Z leve: Piero Purini, Claudia Cernigoi in Sandi Volk na srečanju fotodamj@n kava - Študija potrošniških združenj Illycaffe je zgled Najbolj odgovorno podjetje na svetu v odnosu s pridelovalci kave zgodovina - Kritičen pogled na Cristicchijev Magazzino 18 »Pevec, ki išče slavo tudi z izkrivljanjem zgodovine« Skupina zgodovinarjev je svoje poglede zbrala tudi v knjigi »Cristicchi ni ne levičar ne desničar, to je zgolj oseba, ki si želi slave.« Zaslovel je, ko je marca leta 2007 zmagal na Festivalu Sanremo. Lanskega oktobra je v Rossettiju, skupaj z Janom Bernasom, ustvaril gledališko predstavo Magazzino 18, ki jo je režiral Antonio Calenda. Predstava je dvignila val kritičnega prahu, hkrati pa med italijanskim občinstvom požela velik uspeh. V ponedeljek so v tržaškem lokalu Knulp zgodovinarji Claudia Cernigoi, Piero Purini, Sandi Volk, Alessandra Kresevan in bloger Marco Barone podali svoj kritičen pogled na Cristicchijevo skrivljeno podobo povojnega zgodovinskega obdobja v slovenski, hrvaški in italijanski Istri. »Kar pride v ospredje, je uspeh, ki ga je ta gledališča predstava požela in dejstvo, da v Italiji ljudje ne poznajo zgodovine našega ozemlja, ne vedo, katera je razlika med Istro, Slovenijo, Hrvaško in Italijo, ne vedo, kateri so bili socialistični ideali, ne vedo, da je obstajal delavski razred, ne vedo, kaj pomeni, da več kultur živi na enem območju. Vse to je v predstavi izbrisano in zreducirano na en sam slogan: »Tudi kamni so govorili italijansko«, je povedala zgodovinarka Alessandra Kersevan. Pogovor med zgodovinarji je vodila Claudia Cernigoi in najprej podala svojo misel. »Cristicchi ne želi biti zgodovinar, njegova želja je, da ga publika opazi in se nad njim navduši. Ko navaja zgodovinska dejstva, zgreši že pri predpostavkah, ko na primer daje v ospredje, da so partizani in komunisti masivno ubijali Italijane in pravi, da je bil razlog fojb to, da bi se uresničila ideja o veliki zvezni državi Jugoslaviji. Pri tem navaja sezname ljudi, ki naj bi umrli v fojbah, ki ne ustrezajo realnim številkam, saj je že desetletja dokazano, da so to podatki, ki ne ustrezajo resničnosti.« Nivo njegove kritike je ta: »Kako se lahko zgodovinar, ki poje Bello ciao, sploh ima za zgodovinarja?«, je Cernigoieva zelo kritična do Cristicchija. Piero Purini je med drugim omenil, kako se Cristicchi pretvarja, da je njegov pogled nevtralen: v predstavi, ki traja dve uri, pet minut posveti krutim dejanjem fašistov, ki jih predstavi kot maščevanje. Požig Narodnega doma predstavi kot maščevanje za umor dveh Italijanov v Splitu. Na ta način izkrivlja zgodovinska dejstva, kar je nedopustno. Poleg tega je njegovo delo sad čistega neznanja, saj enači Istro z etnično čisto italijansko zemljo, ki je bila vedno samo italijanska. Sploh ne ve, da so tam Slovenci, Hrvati in Italijani od vedno živeli skupaj. Sandi Volk je delil misel s Purini-jem, da je to, kar se dogaja, nek nov mit italijanske zgodovine, ki temelji na nacionalizmu, kar se dogaja tudi v drugih evropskih državah. »To je zgodovinska pripoved, kjer obstajajo samo Italijani in Slovenci. Da lahko legitimiramo ti dve eliti, se pozabi na del zgodovine, del skupne zgodovine se izbriše, hkrati pa se zgodovino osmeši. Cristicchi si želi denar in slave: to pa lahko dosežeš tudi na drugačen način, ne tako, da se na tak način prodajaš.« Marco Barone se je strinjal s stališči zgodovinarjev in bil kritičen predvsem do zlorabe eksodusa v nacionalistične namene. »Vse trpljenje in nasilje druge strani je skrčeno na golih pet minut. Nekateri pa so po predstavi menili, da je pozitivno, da se je vsaj pet minut govorilo o trpljenju Slovencev.« Claudia Cernigoi, Sandi Volk in Pie-ro Purini so svoje poglede podali tudi v knjigi Od Sanrema do fojb (Da Sanremo alle foibe), ki jo je februarja izdala založba Kappa Vu in v kateri so zbrane kritične misli o predstavi Magazzino 18. (bf) Med podjetji, ki se ukvarjajo s kavo, je Illycaffe v svetovnem merilu tisto, ki se najbolj odlikuje po prizadevanjih in družbeno okoljski odgovornosti v odnosu z državami Latinske Amerike, Afrike in Azije, kjer so plantaže kave. To plemenito priznanje izhaja iz neodvisne študije o največjih blagovnih znamkah kave, ki jo je izvedel mednarodni konzorcij ICRT (International Consumer Research & Testing). V konzorciju so razna potrošniška združenja, med katerimi je italijanski Altroconsumo. Konzorcij je vzel v pretres socialno, gospodarsko in okoljsko politiko glavnih svetovnih akterjev v sektorju kave. Podjetje Illycaffe je zbralo največ točk in zavzelo absolutno prvo mesto. Ocenjevalci so pohvalili dejstvo, da je tržaško podjetje vzpostavilo neposredne odnose z majhnimi pridelovalci, jim priznalo primerne cene in jih vključilo v iz- Andrea Illy obraževalne programe, s pomočjo katerih dvigajo kakovost svoje kave. Predsednik Andrea Illy je izjavil, da je to sad dolgoletnih prizadevanj, »tovrsten pristop pa je v DNK-ju našega podjetja«. »Menimo, da je kava veliko več kot okusen napitek: je izraz bogastva različnih dežel sveta in simbol združevanja kultur,« je dejal in pristavil, da se z gojenjem kave preživlja 25 milijonov družin, zato imajo podjetja veliko odgovornost. Magazzino 18 ponovno v Rossettiju Na odrskih deskah gledališča Rosset-ti bo nocoj (ob 20.30) na sporedu ponovitev predstave Simoneja Cristicc-hija Magazzino 18. Naj spomnimo, da je predstavo režiral nekdanji Rosset-tijev umetniški vodja Antonio Calenda. Ponovitve bodo v dvorani zavarovalnice Generali na programu do 9. novembra. Vrednost spomina v Skladišču idej Skladišče idej bo danes in jutri gostilo mednarodni posvet z naslovom Vrednost spomina - Izguba dobrin in spomin (Il Valore del Ricordo - La per-dita dei beni e la memoria). Dvodnevni posvet organizira Pokrajina Trst v sodelovanju z drugimi inštitucijami. Ugledni predavatelji bodo v žarišče postavili teme, o katerih se je do zdaj malo govorilo, posebna vrednost posveta pa je njegova interdisciplinarnost. Govorniki se bodo dotaknili boleče izgube dobrin zaradi vojn, ekso-dusa, naravnih nesreč, političnih dogodkov ... Strokovnjaki bodo analizirali, kako so ljudje doživljali te travme in kakšne posledice so imele za prizadete. Današnji posvet se bo začel ob 9.30, med predavatelji pa bosta tudi dve predavateljici iz Ljubljane. Največje zanimanje bojda vlada za palestinskega profesorja Sarija Nusseibe-ha, ki bo popoldne ob 16.30 govoril o konfliktu med Izraelci in Palestinci. Popoldanski del bo vodila prof. Marta Verginella. Pester in raznolik program organizatorji napovedujejo tudi za jutri. 68. Tržaški zdravstveni dnevi V avditoriju Muzeja Revoltella se bodo danes ob 16. uri začeli 68. Tržaški zdravstveni dnevi. Ob tej priložnosti bodo obeležili tudi 140-letnico tržaškega združenja zdravnikov, ki je bilo ustanovljeno daljnega leta 1874. Predavatelji bodo predstavili razvoj zdravstva v Trstu, slovesnost pa se bo zaključila s podelitvijo študijskih nagrad mladim zdravnikom. Tržaški zdravstveni dnevi se bodo nato nadaljevali jutri in v soboto, in sicer na ka-tinarski bolnišnici,predavatelji pa bodo analizirali napredek na področju onkologije in paliativnega zdravljenja. projekt - Združenje Oltre quella sedia Do lepših in obnovljenih igral s pomočjo prostovoljcev S projektom Immergenza so mladi s posebnimi potrebami začeli s preurejanjem in vzdrževalnimi deli na otroških igralih v Ljudskem vrtu. Dela so se lotili člani združenja Oltre quella sedia, ki bodo pod budnim očesom Občine Trst poskrbeli, da bodo igrala dobila svojo prvotno podobo. Ker je pozitiven pristop v odnosu do skupne lastnine bolj redkost kot ne, je Občina Trst rade volje prisluhnila projektu mladih s posebnimi projekti. V tem primeru so se spremenili v aktivne člane naše skupnosti, ki bi v prihodnje radi obnovili in popravili igrala tudi na drugih mestnih igriščih. Dejstvo je namreč, da so tudi igrala v parkih postala tarča vandalov, ki se vse pogosteje družijo na otroških igriščih. Predstavniki tržaške Občine so privolili v sodelovanje z omenjenim združenjem in se mu zahvalili za zamisel. Ob tem so si tudi zaželeli, da bi delo prostovoljcev s posebnimi potrebami cenili tudi občani, ki se zadržujejo na otroških igriščih. Prostovoljci so že na delu na otroškem igrišču v Ljudskem vrtu Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 6. novembra 2014 LENART Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 16.46 - Dolžina dneva 9.55 - Luna vzide ob 16.41 in zatone ob 7.11. Jutri, PETEK, 7. novembra 2014 ENGELBERT VREME VČERAJ: temperatura zraka 18 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 85-odstotna, veter 5 km na uro ju-govzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18 stopinj C. tf Čestitke Draga KATJA, na tebi se ne pozna, da danes so nova leta prišla. Vsa »žlahta« ti zato želi, da te sreča, zdravje in veselje spremljajo vse dni. H Šolske vesti OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2014/15 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Prošnje, opremljene z ustrezno dokumentacijo, je treba predložiti do 26. novembra. Info: Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, Na-brežina 102, tel. 040-2017375. 0 Mali oglasi 40-LETNI FANT z večletnimi izkušnjami v industrijskem področju, išče kakršnokoli resno zaposlitev tudi v kmetijskem sektorju. Tel. št.: 040200882, 328-1740877. BLIZU TRGA OBERDAN dajem v najem študentom stanovanje sestavljeno iz: dnevne sobe, kuhinje, kopalnice in dveh spalnih sob. Tel. št.: 3498430222. GOSPA SREDNJIH LET z izkušnjo išče delo pri negi starejših oseb tudi pri čiščenju in likanju. Tel. št.: 3293227075. GOSPA išče delo kot hišna pomočnica v dopoldanskih urah ali pri negi starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št.: 00386-40637800. ODDAM STANOVANJE pri Magdaleni, popolnoma prenovljeno in opremljeno, 60 kv.m., z dvoriščem 80 kv.m., s parkirnim prostorom na odprtem. Tel.: 338-1586832. PRODAM domače klobase. Tel.: 3395472406. PRODAM trisedežni kavč, bele barve, cena 100,00 evrov. Podarim še dve prevleki. Tel.: 346-9439702 (Mavhi-nje). V PREBENEGU podarimo dva psička majhne rasti. Tel. št.: 040-231855, 040213821. ZANESLJIVA GOSPA z izkušnjami išče delo pri negi starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št.: 040-228658. eI Turistične kmetije KMETIJA DEBELIS je na Kolonkovcu odprla agriturizem do 16.11.2014. Tel. 347-3648603 - zaprto ob sredah Hi Osmice fotodamj@n Za vsa dela, ki jih bodo opravili prostovoljci, je treba upoštevati navodila občinskih tehničnih uradov. Barve, laki in drugi materiali morajo ustrezati varnos- tnim normam, ki so za male občane še strožje kot sicer. Prvi fazi del v Ljudskem vrtu naj bi sledila še druga otroška igrišča, ki so v domeni občinske uprave. NA PROSEKU v Kutu smo odprli osmi- co. Toplo vabljeni. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. / TRST Četrtek, 6. novembra 2014 7 Ii Lekarne M Izleti Od torka, 4., do sobote, 8. novembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 - 040 767391, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje -Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje -Lungomare Venezia 3, Opčine - Pro-seška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di Piazza Mons. Santin 2 - 040 365840. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kmo OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinšči-ce, v nedeljo, 9. novembra, organizira 3. brezplačni vodeni izlet jesenskega ciklusa doline Glinščice »Zgodbe o ledu«, ki traja prib. 3 ure in je namenjen odraslim in družinam (otroci od 6. leta dalje). Štart ob 10. uri iz Drage. Info in prijave (izleti v it. in slo.) na tel. 366-9571118 (pon.-pet. 14.00-17.00), info@riservavalrosan-dra-glinscica.it. PLANINSKA KOČA TRSTELJ vabi na »3. Gecov pohod« v nedeljo, 9. novembra. Start bo ob 9.00 na zbirnem mestu ob igrišču v Gorjanskem. V vasi Lipa bo predvidoma ob 10.30 krajši postanek ob čajanki. V koči na Trstelju bo pohodnikom na voljo enolončnica s pijačo. DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Kras Gor-jansko prireja v četrtek, 20. novembra, strokovno ekskurzijo na Štajersko, v Prlekijo in Prekmurje z ogledom Zič-ke kartuzije, župnijske romarske cerkve sv. Marije na Ptujski gori, Otoka ljubezni pa plavajoči mlin na Muri in muzejske sobe in rokodelskega centra domače in umetnostne obrti v Ver-žeju. Prijave do 10. novembra na tel. št.: 041267-597 (Marjeta) in 031231459 (Tina) ali tina_ban1@yahoo.com in marjeta.m2@gmail.com. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA vabi na izlet na Blatno jezero in okolico v soboto, 15. novembra. Info: (00386)31372632 (Metka). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU in KRU.T vabita člane in prijatelje, da se v četrtek, 18. decembra, z avtobusom skupaj odpeljejo do Ljubljane na ogled praznično okrašene slovenske prestolnice in božičnih stojnic. Dodatne informacije in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nadstropje. Tel. 040-360072. AMBASCIATORI - 16.30, 20.30 »Interstellar«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 18.45, 21.00 »Pelomalo«. FELLINI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il sale della terra«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.40, 21.30 »Il giovane favoloso«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.00, 19.45, 21.30 »Torneranno i prati«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Tre cuori«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.10, 21.00 »Bes«; 20.45 »Dolga pot navzdol«; 16.00 »Drakula: Skrita zgodba«; 21.15 »Labirint«; 17.50, 20.30 »Medzvez-dje«; 16.10 »Na koncu mavrice«; 18.40 »Ouija«; 18.15, 20.00 »Skoraj policaja«; 17.00, 20.15 »Smeti«; 16.20, 19.20 »Vloga za Emo«; 16.00, 18.00 »Čebelica Maja«; 16.50 »Čebelica Maja 3D«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Mali Budo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.30, 21.30 »Interstellar«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Dracula Untold«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Confusi e felici«; 18.20, 20.10, 22.00 »Andiamo a quel paese«; 16.30 »Guardiani della galassia«; Dvorana 3: 18.30 »The Judge«; 16.40 »Un fantasma per amico«; Dvorana 4: 16.40 »Doraemon«; 21.00 »La spia«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 18.05, 20.30, 21.20 »Interstellar«; 16.10, 18.10, 20.00, 22.00 »Andiamo a quel paese«; 16.30, 18.30 »Doraemon«; 16.20, 18.50 »Guardiani della galas-sia«; 19.30, 21.20 »On any sunday«; 16.00, 20.05, 22.15 »Confusi e felici«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Dracula Untold«; 21.30 »La spia«; 16.40 »Un fantasma per amico«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 20.30 »Interstellar«; Dvorana 2: 17.40, 20.15, 22.15 »Andiamo a quel paese«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.20 »Dracula Untold«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Confusi e felici«; Dvorana 5: 17.00, 19.40 »Il giovane favoloso«. □ Obvestila AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini s pričetkom danes, 6. novembra. Tečaj se bo nadaljeval 13., 20. in 27. novembra. Za ostale info na tel. 3470473606. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. Zbiranje opreme danes, 6. novembra, 18.0021.00. Urniki odprtih vrat sejma: 7. novembra, 18.00-21.00; 8. novembra, 16.00-21.00; 9. novembra, 10.00-12.00 ter 16.00-20.00. Dobili boste lahko informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2015. Info: 3475292058, www.skbrdina.org. DRUŠTVO NOE' organizira v sodelovanju s Confconsumatori in MCL, s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina, konferenco »Za varstvo varčevalcev: nepremičninski in finančni skladi, pretirane bančne provizije«, danes, 6. novembra, ob 20.00 v Grudnovi hiši v Na-brežini. Predavala bosta odvetnika Augusto Truzzi in Giovanni Franchi. Info: noeinfonoe@yahoo.it ali tel. št. 349-8419497. MEDNARODNA DELAVNICA MOSP vabi na prvo srečanje v sezoni z naslovom »Bi radi izvedeli, kako se počutijo drugi mladi manjšinci po Evropi? Bi se radi družili z njimi?« danes, 6. novembra, ob 18.30 na Ul. Donizetti 3. OBČINA ZGONIK razpisuje neformalni izbirni postopek za dodelitev koncesije za izvajanje zakladniške službe od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2019. Zavodi in ustanove, ki se nameravajo prijaviti na razpis, morajo oddati prijavnico najkasneje danes, 6. novembra, na Občina Zgonik - Ekonomsko finančna služba, Zgonik 45, 34010 Zgonik (Trst). Obvestilo in osnutek konvencije sta dosegljiva na www.comune.sgonico.ts.it /Preglednost uprave/Razpisi in pogodbe. SK DEVIN prireja Smučarski sejem v prostorih Coop GranDuino v Devinu. Zbiranje rabljene opreme: danes, 6. novembra, od 10. do 20. ure. Sejem: 8., 9., 15. in 16. novembra, 10.0019.30; 10., 11., 12., 13. in 14. novembra, 16.00-19.30. Prevzem opreme: 17. in 18. novembra, 10.00-19.30. SKD S. ŠKAMPERLE sporoča, da bo redni (volilni) občni zbor danes, 6. novembra, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicu v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj, Vrdelska cesta 7. Vljudno vabljeni! AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v tržaški pokrajini, na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v petek, 7. novembra, ob 20.30 v sejni dvorani Mirka Špacapana, na sedežu na Padričah. BAKLADA 2014 v organizaciji združenja Via di Natale , SKD Vigred in Združenja staršev, bo v petek, 7. novembra, z zbirališčem ob 18.00 v Šem-polaju. Zaključek v centru Škerk v Trnovci s kulturnim programom, nagrajevanjem Ex tempore in razstavo risb. OB 97-LETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE SKP-EL in SIK vabita na pobudi: v petek, 7. novembra, v Ljudskem domu Canciani, Ul. Masaccio 24, v Podlonjerju; ob 19.00 posega M. Bergagne in Brune Zorzini, sledi družabnost. V soboto, 8. novembra, v Ljudskem domu Togliatti, Ul. di Peco 14, Naselje Sv. Sergija, ob 19. uri posega Petra Behrensa in Stojana Spetiča, sledi družabnost. TAIJIQUAN IN QIGONG - Društvo Slovencev miljske občine K. Ferluga in krožek A.C.L.I. O. Petronio iz Milj vabita na predstavitev te vadbe, ki bo v petek, 7. novembra, ob 19.00 v dvorani A.C.L.I., Ul. Frausin 9 (Milje). 40-LETNIKI (1974) se srečamo v Rep-nu v soboto, 15. novembra, ob 20. uri ob večerji z glasbo. Pridruži se nam! Pokliči najkasneje do sobote, 8. novembra, na tel. št.: 040-327115. VAŠKE ORGANIZACIJE, PRIREDITELJI PRAZNIKA SV. MARTINA na Proseku vabijo vaščanke in vaščane, da se v narodnih nošah množično udeležijo tradicionalne »furenge« in krsta novega vina, ki bo v nedeljo, 9. novembra. Zbirališče ob 14. uri na križišču pri Kavčevih orehih, ob 14.30 bo furenga odpeljala po vaških gostilnah in vinotočih. OBČINA REPENTABOR razpisuje neformalni izbirni postopek za dodelitev koncesije za izvajanje zakladniške službe od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2019. Zavodi in ustanove, ki se nameravajo prijaviti na razpis, morajo oddati prijavnico najkasneje 10. novembra na Občina Repentabor - Ekonomska finančna služba, Col 37, 34016 Repentabor. Obvestilo in osnutek konvencije sta dosegljiva na www.monrupino-repentabor.ts.it. OBČINA ZGONIK sporoča, da občinski svet se bo sestal v ponedeljek, 10. novembra, ob 12. uri. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 11. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. 50-LETNIKI IZ BREGA se srečamo na večerji v soboto, 22. novembra, ob 19. uri na Jezeru. Potrdite svojo prisotnost do petka, 14. novembra, s klicem ali sporočilom na tel. 348-2545080 (Franko) ali 347-0510554 (Damiana). DO SVOBODNEGA GIBA - revija otroških in mladinskih plesnih skupin ZSKD bo v soboto, 29. novembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Rok prijave zapade v petek, 14. novembra. Info: 040-635626 ali in-fo@zskd.eu. DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - Trst prireja začetniški čebelarski tečaj, ki se bo odvijal na društvenem sedežu na Padričah. Pričel se bo v torek, 18. novembra, ob 20.00 in se bo odvijal do poletja (zajeta celoletna čebelarska sezona). Predviden je teoretični del ter praktični del v društvenem čebelnjaku in ogledi čebelnjakov nekaterih naših članov. Vpiše se lahko vsakdo, ki bi rad spoznal čebele ali se s čebelarstvom tudi resno ukvarjal. Vabljeni zainteresirani, da se čim prej vpišejo (do 15. novembra). Informacije na tel. št. 00393383881424. (Danijel). JUS MEDJAVAS sprejema prošnje za sečnjo drvi do sobote, 15. novembra. Obrazce za prošnjo dobite v vaški gostilni ali v osmici. KROŽEK KRUT IN SKD VIGRED pristopata k solidarnostni akciji »Poda-rimo.si« in zbirata oblačila, obutev (za otroke in odrasle), šolske potrebščine, igrače, posteljnino, itd... za Zvezo prijateljev mladine Slovenije do 15. novembra v Štalci v Šempolaju ob ponedeljkih, od 16. do 17. ure in po domeni na tel. 380-3584580. Manjše količine blaga se lahko odda tudi na društvenem sedežu Kruta, Ul. Cicerone. DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA - Podružnica Kras prireja v sodelovanju s Kraškim drenom, Društvom diabetikov in Medobčinskim društvom invalidov ter Območnim združenjem RK Sežana počastitev sv. dneva srca, ki bo v torek, 18. novembra, v Kosovelovem domu v Sežani. Od 15. ure dalje bodo v preddverju Kosovelovega doma potekale meritve krvnega tlaka, pulza, holesterola in sladkorja v krvi, s svetovanjem. Ob 18. uri proslava (140 sodelujočih vseh generacij). Slavnostna govorica bo dr. Ljubislava Škibin. Zaslužnim članom bodo podelili priznanja. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA sklicuje v četrtek, 20. novembra, srečanje za vse člane in tiste, ki bi želeli postati člani. Po predavanju ob 18.30, bo sestanek, kateremu bo sledila družabna večerja. Info in prijava: 320-7431637 ali center.har-monija@gmail.com. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD S. TONČIČ razpisuje natečaj za dodelitev štipendij in podpor za akademsko leto 2014/2015. Prijavijo se lahko študenti in študentke, ki imajo stalno bivališče ali so rojeni v FJK ter se izobražujejo po dodiplomskih ali podiplomskih visokošolskih programih. Vloge sprejemamo do 21. novembra, na sedežu sklada (Ul. Gin-nastica 72) ali na tajnistvo@sklad-toncic.org. Podrobnejši pogoji razpisa so objavljeni na spletni strani sklada: www.skladtoncic.org. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si odprta prijavnica za Primorsko poje 2015. Rok prijave zapade 30. novembra. 13 Prireditve NADVOJVODOV OBISK V TRSTU: Nadvojvoda in princ Georg Habsburški bo v petek, 7. novembra, obiskal Trst. Obisk bo sklenila sv. maša v stolnici sv. Justa, ki jo bo daroval tržaški nadškof ob 10. obletnici bea-tifikacije zadnjega evropskega cesarja Karla I. Sv. maša bo v italijanščini, slovenščini in nemščini; pel bo zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Vabljeni so vsi. SDD JAKA ŠTOKA vabi ob martino-vanju na ogled dokumentarnega filma in na predstavitev knjige Priročnik kraške suhozidne gradnje ob prisotnosti strokovnjaka Borisa Čoka, ki bo v petek, 7. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu Prosek Kontovel. SKD PRIMOREC vabi na ogled veseloigre Dobra letina v izvedbi Razvojnega društva Repentabor in KD Kraški dom v petek, 7. novembra, ob 19. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Sledil bo ogled slik društvenih izletov sezone 2013/14. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju do 23. novembra na ogled razstave »Pijača med prvo svetovno vojno«. Urnik: 7., 14. in 21. novembra, 16.0019.00; 8., 15. in 22. novembra, 16.0019.00; 9., 16. in 23. novembra, 9.3012.00 in 15.00-19.00. Zamisel-mate-rial: Bruno Santini in Marco Perrino. V KULTURNEM DOMU V KOMNU bo v petek, 7. novembra, s pričetkom ob 18. uri večer z naslovom Pogrešani padalec Marjan Fegec in spomin na Boba Plana ter Cirila Kobala. Prireditev bo povezoval Ivo Jevnikar. ŽUPNIJA SV. MARTINA na Proseku, v sklopu praznovanj farnega zavetnika, vabi v soboto, 8. novembra, ob 19.30, na koncert mladih glasbenikov Glasbene Matice »Šole Marij Kogoj« in v soboto, 15. novembra, ob 19.30, na zborovski koncert MPZ Vesela Pomlad in MPS Sv. Jernej z Opčin. Višek praznovanja bo slovesna sv. maša v torek, 11. novembra, ob 16. uri. Somaševanje bo vodil škofov vikar za Slovence mons. Anton Bedenčič. Prisrčno vabljeni. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst vabi na 15. revijo zborov devinske dekanije, ki bo v soboto, 8. novembra, ob 20. uri v cerkvi sv. Pe-lagija v Šempolaju. SKD TABOR-PROSVETNI DOM: nedelja, 9. novembra, ob 18. uri gostovanje gledališke skupine KD Brce s komedijo »Češpe na figi« (M. Tomšič), režija S. Verč. SDD JAKA ŠTOKA vabi ob martino-vanju na ogled komedije Življenje lepo je, dokler... v izvedbi KD Domovina Osp. Predstava bo v ponedeljek, 10. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu Prosek Kontovel. RAZSTAVA FRANKO VECCHIET »Poskusni odtisi in druge zabave« v MIB - School of Management, Palača Fer-dinandeo - Oširek Caduti di Nassi-riya 1, na ogled do torka, 11. novembra. Vodeni obiski z umetnikom vsak torek od 17. do 19. ure. V UMETNIŠKEM IN KULTURNEM CENTRU SKERK, Trnovca 15, je na ogled do 26. novembra velika razstava o zgodovini in delih arh. Maksa Fa-bianija z 250 velikimi reprodukcijami slik in dokumentov. Na voljo brezplačni bogat katalog. Urnik: ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 17.30. Vodeni ogledi ob sobotah ob 15.00 in ob nedeljah ob 11.30. Prispevki Namesto cvetja na grob drage Milke Štoka daruje družina Kocjan 50,00 evrov za združenje Volop z Opčin. Mirko in Vida Pahor darujeta 20,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. V počastitev spomina Milkota Sossija darujeta Danci in Armida z družino 50,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na Pepko Milič Kobal darujeta Gigi in Neva 30,00 evrov za SlPZ Doberdob. V spomin na sosedo Pepko Milič darujeta Adriana in Stanko 50,00 evrov za SlPZ Doberdob. V spomin na dragega moža Mirka Zobca daruje žena Danila 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu. V spomin na dragega moža Bogdana Družino daruje žena Olga 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu. Zapustil nas je naš predragi Pino Vecchiet Zalostno vest sporočajo žena Nives, sin Franco, hči Nadia ter ostalo sorodstvo Zadnji pozdrav v soboto, 8. novembra, od 10.00 do 11.20 v mrtvašnici v Ul.Costalunga. Trst, 6. novembra 2014 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina 8 Četrtek, 6. novembra 2014 TRST razstava - Na pobudo SKD Vigred v šempolajski Štalci Tudi stekleničke pripovedujejo o življenju vojakov na fronti Zbiratelja Bruno Santini in Marco Perrino zbrala gradivo na temo Pijača med vojno Utrinka z odprtja razstave, ki ponuja res bogato in zanimivo gradivo fotodamj@n Za naslovom nove razstave o prvi svetovni vojni na pobudo SKD Vigred v šempolajski Štalci se skriva edinstven pogled na življenje na fronti in v zaledju. Pijača med prvim svetovnim konfliktom razkriva intimen del vojaškega življenja. Razstavljeni predmeti so še toliko bolj dragoceni, saj se za vsakim najde osebna zgodba. Razstava sloni na zbirateljski strasti dveh zbirateljev: Bruna Santinija in Marca Perrina. Oba že vrsto let veliko vlagata v iskanje vojaških predmetov in ostalin obdobja med letoma 1915 in 1918, ko je bil goriški Kras spremenjen v bojišče, tržaški predel za Grmado pa v izredno organizirano zaledje. Ravno to območje, ki gre od Cerovelj do Sežane, predstavlja še bogato zakladnico materialnih pričevanj avstro-ogrskega vojaškega ustroja, zato so v Šempolaju predstavljeni ravno predmeti, na katerih najdemo nemške, madžarske, poljske in srbohrvaške napise. Ob številnih kovinskih predmetih prednjačijo steklenice piva in vina. Teh je v zaledju težko zmanjkalo, zanimive pa so zaradi posebnega izdelovalnega procesa. V nekaterih manjših stekleničkah najdemo na razstavi v Šempolaju tudi 100-le-tni konjak, ki je bil v takratnih avstro-ogr-skih vrstah uvrščen v redno dotacijo vsakega vojaka, predvsem v zimskem času. Prava težava na fronti pa je bila dobava pitne vode. Zelo pogosto so cesarjevi vojaki uporabljali vodo za hlajenje mitraljezov, na razpolago pa so imeli posebno razkužilo, ki je lahko uničilo bakterije v deževnici. V bolj srečnih trenutkih so pitno vodo dovažali na fronto kar v litrskih glinenih posodah. Nekatere med temi so na ogled tudi v Štalci. Vsak bataljon je pogosto izdelal tudi lastno rekvizistiko, ki jo bi lahko danes enačili s promocijskimi dodatki velikih ali manjših firm. V to posebno kategorijo vojaških predmetov uvrščajo zbiratelji predvsem kozarce in skodelice iz porcelana, okrašene s simboli polka ali drugimi vojaškimi motivi. Do takih in drugih dragocenih predmetov sta se dokopala Perrino in Santini. Slednji pa svojo ljubezen do zbi-rateljstva predmetov iz prve svetovne vojne prenaša na nečaka Ivana, saj je prepričan, da moraš tako zanimanje imeti v krvi. Nikakor pa ne strinja z zlorabljanjem zbirateljske strasti, kaj še sploh, da bi kdo z zgodovino trgoval. Razstava Pijača med prvo svetovno vojno 1914-1918 bo na ogled v Štalci vse do 23. novembra ob koncih tedna ob petkih, sobotah ter nedeljah od 16.00 do 19.00, ob nedeljah tudi dopoldne od 9.30 do 12 ure. (mar) ■T5T- 1 —/ Pri Skd Slavko Škamperle se pripravljajo na 70-letnico Skd Slavko Škamperle vabi danes, 6. novembra, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicu člane in sim-patizerje v svoje prostore na Stadion 1. maj (Vrdelska c. 7) na redni občni zbor. Mestno društvo, ki bo prihodnje leto slavilo 70-letnico svojega obstoja, s svojo bogato kulturno dediščino zavezuje odgovorne Tržačane, da budno sledijo njegovemu delovanju in po svojih močeh vplivajo na njegovo rast. Tokratni volilni občni zbor bo priložnost za razpravo o marsičem in za nove pobude. Vse za varstvo občanov Danes bo v Kamnarski hiši v Nabre-žini (ob 20. uri) na sporedu nova konferenca združenja Noe, na kateri bo odvetnik Giovanni Franchi, odgovorni za Državni svet pravnikov združenja Confconsumatori, predstavil koristne informacije. Slušatelji bodo izvedeli, na koga se lahko obrnejo, ko so v težavah v zvezi s previsokimi računi za telefon ali elektriko ... Občani bodo lahko izvedeli še marsikaj zanimivega in predvsem koristnega. Jazz v Knulpu V kavarni Knulp bo nocoj ob 21. uri na sporedu drugo srečanje iz glasbenega cikla, ki ga organizira tržaški jazzovski krožek Thelonious. Nastopil bo trio Antonio Fusco the Bilbo trio, ki ga sestavljajo Antonio Fusco, Henrik Jensen, Bruno Heinen. Predavanje o Avicenni V kavarni Tommaseo bo drevi ob 18. uri predaval palestinski profesor Sari Nusseibeh, ki poučuje filozofijo na jeruzalemski Univerzi Al Quds. Srečanje bo uokvirjeno v cikel srečanj z naslovom Znanost, literatura in civilna iniciativa, ki ga organizira SIS-SA. Ob tej priložnosti bo ugledni gost govoril o perzijskem učenjaku enciklopedične izobrazbe Avicenni. Zgodovina Indijancev Na sedežu Italijansko-ameriškega združenja FJK na Trgu sv. Antona Novega 6 bodo novembrski četrtki v znamenju informiranja zainteresiranih o ameriških staroselcih. Ta mesec bodo v žarišče postavili Indijance. Danes ob 10. uri bodo zavrteli film Trail of Tears: Cherokee Legacy. Ob naslednjih priložnostih bodo ob isti uri predvajali še druge filme in dokumentarce. šempolaj - Skd Vigred in Združenje staršev Jutri tradicionalna dobrodelna baklada SKD Vigred in združenje staršev COŠ S.Gruden in otroškega vrtca Šempolaj vabita jutri na tradicionalno človekoljubno Baklado, z zbirališčem ob 18. uri pred Štalco v Šempolaju. Na bakladi bodo zbirali prispevke za združenje Via di Natale. Združenje skrbi za vzdrževanje hospica Via di Natale, v katerem nudijo v 34 stanovanjih brezplačno gostoljubje sorodnikom bolnikov in bolnikom samim, ki se zdravijo v onkološkem centru v Avianu. Pred začetkom sprehoda si bodo lahko udeleženci ogledali v Štalci zelo zanimivo in bogato razstavo Pijača v prvi svetovni vojni, razstava bo jutri na ogled od 16. ure. Na startu pred Štal-co bodo v dobrodošlico zaigrali člani godbenega društva Nabrežina, ki bodo s poskočno koračnico pričakali sprevod tudi pri vhodu v kulturno umetniški center Škerk v Trnovci. Vsi udeleženci so vabljeni, da prineso s se- boj raznobarvne lučke, bakle, lanterne. Tudi sami organizatorji bodo dali na razpolago bakle. Ob zaključku sprevoda bo v prvem nadstropju galerije kulturni program. Nastopili bodo malčki OPS Vigred, ki jih vodita Serena Picco in Aljoša Saksida in moški pevski zbor Vesna, pod taktirko Rada Miliča. Združenje staršev bo nagradilo najlepše risbe, ki so jih na temo Barve glasbe narisali otroci in mladi. Risarskega natečaja so se udeležili malčki otroških vrtcev iz Gabrovca, Križa, Nabrežine, Devina, Mavhinj in Šem-polaja; učenci osnovnih šol iz Križa, Nabrežine, Devina, Zgonika in Šem-polaja ter srednješolci, ki obiskujejo srednjo šolo Iga Grudna.Vse risbe bodo razstavljene v galeriji. Večer se bo zaključil ob toplem čaju, kuhanem vinu in domačih dobrotah na dvorišču Škerkove galerije. ssg - Repriza uspešnice za malčke, tokrat z Danijelom Malalanom Bine Brvinc se je vrnil Po torkovem nastopu v Trebčah še dolg niz srečanj z mladimi abonenti Zlate ribice Bine Brvinc, mali junak iz pravljice Marka Kravosa, se je vrnil med predšolsko publiko. Slovensko stalno gledališče je poskrbelo namreč za re-prizo otroške uspešne uprizoritve v režiji Marka Sosiča, ki je začela nov krog »obiskov« pri malih abonentih Zlate ribice v torek v Ljudskem domu v Treb-čah. Po Gregorju Geču in Luki Cimpri-ču je senčnik-sončnik poljskih živalic prevzel Danijel Malalan. Z njim so svoje pustolovščine pripovedovali protagonist Bine, a tudi muha Zuža, deževnik Motovilčnik, pajek in čriček. Velike dogodivščine malega mravljinca se začnejo, ko se Bine z nahrtbt-nikom na ramenih in tremi drobtinami kruha odpravi na pot, da bi si poiskal novo hišico. Na poti sreča nove prijatelje in spogledljivo muho z mavričnimi krili, ki ga bo naučila leteti. Simpatične lutke, ki že veliko let zabavajo male gledalce predstave, so izdelale Marija Vidau, Silva Gre- Bine Brvinc z Danijelom Malalanom gorčič in Luciana Schillani. Nova pot gostujočega Bineta Brvinca bo dolga in pol- ssg na prijetnih srečanj z malimi gledalci, od Milj do Devina in tudi v Špetru. mi&lab - Od danes do nedelje v Mieli Mikrofestival glasbe, gledališča in znanosti Mikrofestival znanosti, glasbe, gledališča, filma in tehnologije Mi&Lab vabi na četrto izvedbo, ki bo na sporedu v gledališču Miela od 6. do 9. novembra letos. V prejšnjih letih se je festival odvijal februarja, tokrat pa je v jesenskem terminu vzpostavil povezavo s filmskim festivalom znanstvene fantastike Trieste Science+Fiction. Koncert za galaksije in klavir bo nocoj ob 20.30 ponudil idealno potovanje skozi 14 milijard let staro zgodovino vesolja v družbi astrofizičarke Erice Bisesi, ki je tudi muzikologinja na Univerzi v Gradcu in bo izvedla skladbe Skrjabina, Messiaena, Profokjeva, Liszta, Chopina in drugih avtorjev. »Homo-ko nismo bili sami« pa je naslov jutrišnjega predavanja paleoantro-pologa Giorgia Manzija iz rimske Univerze La Sapienza, ki bo ob 17.30 spregovoril o prvih korakih v evoluciji človeka. »DNK srečuje Facebook« bo sobotna interaktivna predstava, ki je nastala po istoimenski knjigi biologa in novinarja Sergia Pistoia o genetskih tekstih, ki so dostopni tudi na spletu. Predavatelj bo osvetlil potencial in omejitve teh testov s pomočjo duhovitega sogovornika Patrizia Roversija (na sliki). Na sklepnem sobotnem dogodku bodo predvajali dokumentarec o komunikaciji med gluhimi, ki je lani prejel nagrado državnega združenja gluhih ENS za najboljši film. Filmska večera mikrofestivala bosta posvečena spominu na Stevea Job-sa (v petek) in virtualni ljubezenski zgodbi, ki jo pripoveduje film Spikea Jonzea Lei/Her (v nedeljo), dobitnik letošnje nagrade golden globe in oskarja za scenarij. ROP / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 6. novembra 2014 9 slovenija - Zaradi predvidenih velikih padavin v naslednjih dneh Arso razglasil rdečo stopnjo vremenske ogroženosti za skoraj celotno državo LJUBLJANA - Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) je zaradi pričakovane velike količine padavin v prihodnjih dneh za danes za večji del države razglasila največjo stopnjo vremenske ogroženosti, katera območja bo deževje najbolj prizadelo, pa še niso mogli predvideti. Najvišjo stopnjo ogroženosti so na Arsu po besedah meteorologa Braneta Gregorčiča razglasili zaradi velike količine padavin, ki bodo po napovedih padle od danes do sobote. Najbolj ogrožena bodo predvidoma območja južne, zahodne in osrednje Slovenije. Pa tudi del vzhodne Slovenije lahko zajamejo močnejše padavine. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnil Gregorčič, je močno padavinsko območje včeraj že zajelo sosednjo Italijo, v noči na četrtek pa je zajelo tudi Slovenijo. Vre-menoslovci pričakujejo, da se bodo vremenske razmere danes poslabšale povsod po Sloveniji. Pričakujejo tudi nastanek krajevnih neviht in s tem povezanih nalivov. Medtem ko je razglašena rdeča stopnja vremenske ogroženosti, pa za hidrološko ogroženost velja oranžna. Rdečo bodo po besedah hidrologa Janeza Polajnarja morda razglasili, ko bo znano, katera območja bodo bolj ogrožena. A hidrolog pričakuje, da bodo reke po državi zaradi dolgotrajnega deževja in predvsem velike predhodne namočenosti povzročile kar nekaj težav, splošna previdnost pa velja za večji del države. Danes preko dneva pričakujejo močan porast manjših vodotokov in hudournikov predvsem na območju Posočja, Zgor-njesavske doline, Vipavske doline in reke Reke. V noči na petek V oktobrskih poplavah je bil najbolj prizadet osrednji del Slovenije arhiv pa naj bi začele naraščati tudi reke drugod po državi, zlasti v osrednji Sloveniji. Zaradi nevarnosti poplav je samo Mestna občina Ljubljana včeraj že razdelila 800.000 vreč. Te visokovodne razmere se bodo nadaljevale predvidoma še v soboto, ko po Polajnarjevih besedah pričakujejo, da bo v večjem delu države vodnatost rek največja. Takšne razmere se bodo, posebej na kraških vodotokih, predvidoma nadaljevale vse do konca tedna, ponekod pa tudi v prvih dneh prihodnjega tedna. Glede primerjave z oktobrskimi poplavami Gregorčič pravi, da bo tokrat padavinsko obdobje daljše, tako da bo skupna količina dežja precej večja, dež pa bo zajel tudi večji del Slovenije. Ali bodo lokalne posledice bolj ali manj izrazite, pa še ni mogoče napovedati. Tudi Polajnar pravi, da je ob zadnjih poplavah glavnina dežja padla v štirih urah, tokrat pa bo šlo za daljše obdobje. Skrbi pa jih zlasti zato, ker je letošnje leto izredno mokro in se vodotoki hitreje odzovejo na padavine kot v prejšnjih letih. Glede na napovedi bodo pripadniki civilne zaščite dvignili pripravljenost na celotnem območju države, je napovedal poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan. Če bo treba, bodo v pripravljenosti tudi pripadniki Slovenske vojske. Pri preprečevanju posledic morebitnih poplav prebivalcem svetujejo predvsem samozaščitno ravnanje. dvignejo predmete v višja nadstropja, primerno zavarujejo električno instalacijo in spremljajo razmere. Predvsem pa morajo varovati lastna življenja in »ne reševati svojega premoženja, takrat ko jih voda že zaliva«. VREME OB KONCU TEDNA Kombinacija okrepljenih toplih južnih vetrov in povečane vlage Darko Bradassi Kdor se je včeraj ali v torek zazrl v nebo, je opazil, kako se oblaki z dokaj močnim in toplim vetrom iznad morja nenehno in hitro pomikajo proti goratim predelom. Pihal je okrepljen jugovzhodnik, mnogi mu pravijo jugo, ki so ga nekateri zamenjali kar za burjo. Toda razlika med obema vetrovoma je občutna. Burja priteka od severovzhoda iznad celinskih predelov, jugovzhodnik pa iznad Sredozemlja, kjer opravi precejšnjo pot nad morjem. Burja navadno vsebuje suh zrak, jugo pa se nad morjem obogati z vlago in je med drugim občutno toplejši, ker prihaja iznad južnejših predelov. Kombinacija toplih okrepljenih južnih vetrov in povečane vlage navadno ne prinaša nič dobrega. Zlasti če so vztrajni in se pojavljajo v hladnejših mesecih. Topel in vlažen pri-zemni zrak namreč prinaša veliko energijo, ki se, če so vetrovi močni, še stopnjuje. Močan jugovzhodnik mnogokrat prizanese tržaški pokrajini. V svojem zadnjem delu poti se namreč nad istrskim gričevnatim svetom spušča in suši, zato je ozračje nad obmorskimi predeli prehodno nekoliko bolj stanovitno. Pa tudi ni večjih orografskih zaprek in oblaki nadaljujejo svojo pot proti severozahodu. To se je dogajalo do sinočnjih ur. Toda ob vznožju severnih goratih predelov, zlasti na severozahodu, se vlaga in oblaki nenehno in vztrajno kopičijo ter deloma vzpenjajo in ohlajajo. Nastane tako krog, ki lahko povzroči velike količine padavin, zlasti če dogajanje ni ravno kratkotrajno. Taka je slika tudi v teh dneh. Naše kraje je zajela izrazita atlantska vremenska fronta, ki jo spremljajo okrepljeni južni vetrovi. Pomika pa se zelo počasi, ker jo zaustavljajo močni višinski tokovi ter anticiklonsko območje vzhodno od nas in na Balkanu. Kopičenje vlage v alpskem in predalpskem svetu je bilo zato zelo izrazito. Med polnočjo in 18. uro je tako na Piancavallu, denimo, deželna meteorološka opazovalnica FJK namerila kar 290 litrov dežja na kvadratni meter, v Tolmeču pa skoro 200 litrov. Gre za izjemne količine, ki bodo zelo verjetno povrzočile hidrogeo-loške posledice. Osrednji del vremenske fronte je sinoči zajel tudi ostale predele in okrepljenemu jugovzhodniku navkljub pričakujemo močnejše padavine tudi drugod. Pojavljale se bodo tudi plohe in nevihte, mestoma bo lahko nastal tudi kakšen naliv. Zaradi velikih količin padavin bo ponekod lahko prišlo do rizičnih situacij, nekatere reke, med katerimi ARSO opozarja tudi na Vipavo in Sočo, bodo lahko poplavljale. Tudi plimovanje morja bo visoko. V popoldanskih urah se bo vremenska slika postopno začela umirjati, padavine pa v glavnem še ne bodo povsem ponehale. Izrazito južno vreme se bo nato nadaljevalo tudi v naslednjih dneh. Vrzel nad Sredozemljem se namreč še ne bo zapolnila. Pihali bodo okrepljeni južni vetrovi, ki bodo prinašali topel in vlažen zrak. Od petka do nedelje bo še prevladovalo oblačno vreme s padavinami, količine pa bodo v glavnem nekoliko normal-nejše. Toplo bo. Na sliki: vremenska fronta je sinoči zajela naše kraje PISMA UREDNIŠTVU Pismo dr. Borisu Pleskoviču Spoštovani gospod dr. Boris Plesko-vič, po povratku s potovanja sem zasledil v listu "Časnik" članek, naslovljen "Svetovni slovenski kongres o obsodbi Boštjana M. Turka" V njem je objavljena izjava Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, v kateri je zapisano, da se organizacija, ki ji predsedujete, ne strinjajo z dejstvom, da je ljubljansko kazensko sodišče obsodilo gospoda Turka, ker sem ga tožil zaradi razžaljenja časti. Omenjeni gospod me je namreč v nekem svojem članku javno ožigosal za "renegata", to je izdajalca našega naroda. V svojem besedilu Slovenska koferenca Svetovnega slovenskega kongresa piše: "Publicist Boštjan Turk je pri svojem pisanju omenilo dejstvo, da je Giuseppe Pierazzi šele leta 2002 zopet poslovenil svoje ime, čeprav bi mu italijanski zakon to omogočal že veliko prej. Ker je na to opozoril, je bil Boštjan Turk na sodnem procesu obsojen na dva meseca zapora pogojno s poskusno dobo dveh let. To je seveda precedenčna odločitev za Slovence, ki so živeli in še živijo v Italiji in ki so imeli, kar se tiče svojih imen podobne usode. Reševali so jih seveda vsak po svoje. Večina seveda v skladu s svojim prepričanjem, zato so svoja imena poslovenili, čim je bilo mogoče, za nekatere pa je bila demonstracija svoje slovenskosti manj pomembna. Sporočilo, ki ga vsebuje odločitev sodišča, ne pušča nobenega dvoma: prav so imeli mlačneži. Prav je imel Pierazzi, ki je šele nekaj desetletij po tem, ko bi bilo možno, spremenil svoje ime v slovensko obliko." Strenjam se, dr. Pleskovič, da je razsodba precedenčna, saj skuša vnesti v našo publicistiko nekaj etike, ki je bila in je v njej pogosto odsotna. Na žalost to potrjuje tudi Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa, ker uporablja pri svoji argumentaciji izkrivljene trditve. Kar se mene tiče, ni res, da sem javno izpovedal svojo narodno pripadnost šele leta 2002. V skladu z zakonom sem poslovenil priimek že leta 1976, krstno ime pa v trenutku, ko je bil izglasovan zaščitni zakon. Šlo je namreč za dva različna postopka, od katerih je vsak imel svojo logiko. Kljub temu, da sem bil med leti 1976 in 2002 uradno Giuseppe Pirjevec, sem v javnosti nastopal kot Jože Pirjevec in tako tudi podpisal vse svoje knjige, objavljene v Italiji in drugod.. Kar se pa tiče slovenske manjšine v Italiji, ni res, da je večina tržaških Slovencev poslovenila svoja imena in priimke "komaj je bilo mogoče'! Kar zadeva priimke, bi se to lahko zgodilo takoj po vojni, toda levičarski predstavniki skupnosti so temu nasprotovali, ker so zahtevali, da oblasti avtomatično poslovenijo vse priimke, kakor so bili avtomatično poitalijančeni, Prevladala je očitno skrb, da se mnogi Slovenci, zaradi nacionalnističnega pritiska italijanske večine, kateremu smo bili in smo še izpostavljeni, za ta korak posamično ne bodo odločili. Trditi v tem kontekstu, da sem "mlačnež" je krivično in lažno. Očitno je, da Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa, kljub svojemu imenu, tržaške stvarnosti ne pozna in da njeni člani ne berejo Primorskega dnevnika. Z ta list pišem namreč že štirideset let. Če v mojih člankih najdete „mlačna" stališča, me prosim nanje opozorite. Vabim Vas, dr. Pleskovič, da se mi kot predsednik Svetovnega slovenska kongresa in eminenten intelektualec javno opravičite. V nasprotnem primeru bom prisiljen, da tudi Vas tožim, kot sem gospoda Boštjana Turka (ki mi poleg drugega v svojem članku sploh ni očital, da sem šele leta 2002 spremenil svoje ime). Jože Pirjevec Gospa Polojaz! Živimo v dveh različnih svetovih. Še nikogar nisem srečal, ki bi sodil dogajanja izpred 17 let. Vsem je jasno, da o tem ni kaj razpravljati. Sporno je obnašanje naše škofije. Nihče ne debatira o pedofiliji, ampak o obnašanju škofa. Hitrica s katero je bil cel polotok obveščen o dogajanjih, družina pa nič. Izgovor o nesporazumu pri obveščanju je otročji. Kaj je šel iskat v Sv. Križ (ali Križ)? Po mojem je vedel, kaj je nakuhal in pretakanje solz med mašo ni bilo namenjeno njegovemu podrejenemu, od Boga danemu v oskrbo, ampak zavedanje lastne krivde. Bog me varuj njegovega očetovstva. To in ne žalostno dogajanje izpred 17-ih let je stvar ogorčenja. Mons. Vončina, ki nekaj ve o tem, kot je sam poročal v intervjuju za Il Piccolo, ni bil od škofije poklican, da bi jim o tem, kaj poročal ampak samo oblaten preko njenega vikarja za stike. Pisal sem temu pooblaščenemu in ga vprašal: "Come mai prima di sparare a zero su mons. Vončina non gli hai telefona-to?" ("Zakaj nisi telefoniral mons. Vončini, predno si ga blatil?") Odgovor je bil: "Grazie per la fraterna correzione. Vi sono purtroppo cose che si devono fare con rettitudine ed onesta di coscienza anche se il cuore sanguina come in questo momento. Don Ettore" Ne prevajam, ker nisem doktor teologije itd., kot ta dušni pastir. Vsak naj si prevede sam in naj razume, kar razume. To so stvari, ki begajo človeka, kristjana in ne. Ne razpravljanje o pedofiliji Aleksander Korošic P.S. Tri leta gojenec v Marijanišču, šest let vzgojitelj v Villaggio del fanciullo, dve leti in pol, ko sem postal sirota, v župnjišču v Rojanu pri mons. Zorkotu, ki mi je pomagal; cerkveni pevec. Kljub našemu škofu ostajam veren, ker nekaj je vera, nekaj pa cerkev. 'Njih besede poslušajte, po njih zgledih se ne ravnajte." (A. K.) MU V zvezi z avtorjem Bilečanke Milanom Apihom je očitno prišlo do nespo- razuma. Drži namreč, da Apih ni poučeval na Katinari, pač pa je bil mož ka-tinarske učiteljice Mare Pečar, ki je med drugim v rojstni vasi poučevala svojo mlajšo sestro Avrelijo Pečar, bodočo igralko slovenskega gledališča Leli Nakrst in mojega očeta Maksa, ki je bil njen nečak. Vsi so se spominjali bivanja Milana Apiha na Katinari in pripovedovali o njem marsikatero dogodivščino. Moj oče Maks se je z Apihom napotil v Jugoslavijo, kjer sta učiteljevala na Štajerskem in Prlekiji. Prateta Mara Pečar Apih je vpisana na spomeniku padlim partizanskim učiteljem v Murski Soboti, kar daje misliti, da podatek o njeni smrti leta 1941 v Ljubljani najbrž ne drži. Spletna enciklopedija Wikipedija njeno smrt določa med letoma 1941 in 1945. Neskladja med uradnimi zapisi in spomini pričevalcev vsekakor ničesar ne jemljejo njihovemu ugledu in žrtvovanju. Stojan Spetič 1 G Četrtek, 6. novembra 2G14 KULTURA / razstava - V Vili Manin razkošen izbor del edinstvenega umetnika 20. stoletja Man Ray je dokazal, da je fotografija lahko umetnost 'Fotografija ni umetnost' je veljalo takrat, ko je slikar Man Ray začel svojo fotografsko kariero. Misel je izrabil za naslov še danes pomembnega eseja o fotografiji (Photography is not Art, 1937). Naslov je bil zavajajoč, saj so ga zares zanimali razlogi, zakaj ljudje ne sprejmejo fotografije kot umetnosti. Čeprav je prvi fotoaparat kupil predvsem zato, da bi z njim reproduciral svoja slikarska dela, ga je hitro izrabil za izražanje svojih umetniških idej. S svojimi fotografijami je veliko pripomogel k temu, da so poznavalci umetnosti spremenili mnenje in začeli verjeti, da je 'fotografija lahko umetnost'. 'Fotografija je lahko umetnost' (Photography Can Be Art) je naslov njegovega eseja, ki ga je napisala kasneje in v katerem zagovarja tezo, da so nastala nekatera izmed najbolj popolnih umetniških del takrat, ko se avtorji niso zavedali, da ustvarjajo umetniško delo, temveč so se ukvarjali le s tem, kako bi izrazili svojo idejo. S slikarskim orodjem, fotoaparatom, besedo ... Tudi sam se je svobodno premikal med slikarstvom, fotografijo, ilustracijo, pisano besedo, filmom. In prav to njegovo genialno obvladanje številnih medijev sta izkoristila Guido Comis in Antonio Giusa, kuratorja razstave s preprostim naslovom 'Man Ray'. Man Ray (1890-1976) slikar, fotograf, kipar, ilustrator, filmski eksperimentator, izumitelj, pisatelj, mislec, dadaist, nadrealist ..., se je rodil kot kot Emmanuel Rudnitsky v Filadelfiji ruskim emigrantom in že pri sedmih letih želel postati umetnik. Ko je v New Yorku delal kot komercialni umetnik, se je začel podpisovati z Man Ray. Čeprav je zelo priročno povezovati njegov novi priimek Ray (žarek) z lučjo, elementom, ki mu je bila tako blizu, pa so zares priimek spremenili že njegovi starši zaradi naraščajočega antisemitizma. New York mu je bil kmalu premalo. Ko Man Ray: Ingresova violina, 1924 sta se zbližala z dadaistom Marcelom Duchampom, pa čeprav Man Ray ni govoril francosko in Duchamp ne angleško, ga je zamikalo središče avantgardne umetnosti, Pariz. 'Man Ray, n.m. Synon. de Joie jouer jouir' ('Man Ray, m. sp., sinon.: od radosti igrati uživanje') so besede, s katerimi je Marcel Duchamp opisal umetnika, zato najbrž ni tako težko razumeti široko paleto ljudi, s katerimi se je družil. Prijateljeval je s številnimi najpomembnejšimi umetniki tistega časa: s Francisom Picabio, Pablom Picassom, Dalijem, Tristanom Tzaro, Henrijem Matissom, Giorgiom De Chiricom, Constantinom Brancusijem. Portretiral je tudi mnoge druge, recimo pisatelje Marcela Prousta, Ernesta Hemingwaya, Jamesa Joycea, Ezro Pounda, Gertrude Stein ali pa Peggy Guggenheim. In seveda najlepše ženske, ki so gibale med pariško umetniško družbo. Nekatere so bile prijateljice ali življenjske sopotnice, druge le muze. Težko se jim je upiral. Ko je potrkala na vrata njegovega pariškega studia legendarno lepa Američanka Lee Miller in se mu ponudila za asistentko, ji je odvrnil, da odhaja na počitnice in da tudi sicer vsi vedo, da nima nikoli asistenta. Lee Miller je odpotovala z njim na počitnice in bila dolgo obdobje njegova asistentka. Skupaj sta izumila fotografsko tehniko solarizacije, po njem imenovanega rayograma, primernega za asociativne dadaistične ali nadrealistične kolaže in nadrealistični koncept t.i. "najdenega predmeta" (objet trouvé), značilnega za njegovo umetnost. Pred drugo svetovno vojno se je umaknil v ZDA, a brez Pariza ni dolgo zdržal. V začetku petdesetih let se je vrnil v Francijo. Pokopan je na pokopališču na Montparnassu. V Vili Manin je na ogled izjemen izbor okoli 300 njegovih del. Razstavo sta kuratorja postavila tako, da se lahko sprehodimo skozi avtorjevo celotno ustvarjalno življenje. Naš pogled pritegnejo likovna dela, slike, risbe, objekti, ki pa jih zaradi skrbno izbranih odlomkov iz njegove zabavne avtobiografi-je Self Portrait (Avtoportret), z lahkoto umestimo v čas in prostor, v katerem je živel. Izjemno dragocene so tudi projekcije eksperimentalnih filmov Retour à la raison, Emak Bakia, Les Mystères du Chateau du dé in Etoile de mer, ki jih je posnel v 20. le- tih, saj ni prav veliko priložnosti, da bi jih lahko videli. Mana Raya uvrščajo k dadaistom in nadreali-stom. Velja za začetnika avantgardne fotografije in umetniškega filma. A za poznavalce in ljubitelje fotografije je že zaradi fotografij 'Ingresova violina', ženskega akta, kjer je telo povezal s formo violine, 'Kiki z afriško masko' ali 'Solze' zgolj Man Ray, edinstveni umetnik 20. stoletja.. Razstava Man Ray bo na ogled do 11. januarja 2015. Meta Krese knjiga - Novinar Antonio Caiazza o svojem delu La notte dei vinti Roman o albanski čistki Albanija Enverja Hoxhe je bila hermetično zaprta država: po padcu berlinskega zidu je bila želja po svobodi neobvladljiva filmi@primorski.eu GREMO V KINO Po padcu berlinskega zidu je demokratični plaz zajel vso vzhodno Evropo. Med najbolj navdušenimi so bili Albanci, ki so bili že desetletja ujeti v najbolj osamljeni komunistični državi v Evropi. Sla po svobodi je bila ob koncu 80. let že neobvladljiva in Albanci so se ob prvi priložnosti množično vkrcali na ladje in čolne ter odpluli v Italijo. Te dogodke je z zanimanjem spremljal novinar Antonio Caiazza, ki je po rodu iz Siana pri Salernu, že več let pa dela na tržaškem sedežu RAI. Albanijo je prvič obiskal takoj po smrti diktatorja Enverja Hox-he leta 1985, zatem seje vanjo večkrat vrnil. Leta 2008je objavil knjigo In alto mare. Viaggio nellAlbania dal comunismo al futuro, junija letos pa je pri založbi Nutrimenti izšel roman La notte dei vinti (Noč poraženih), resnična zgodba o čistki iz leta 1975. Od kod zanimanje za Albanijo? Albanija je prav posebna država, jaz pa sem radoveden. Gre za povsem neobičajno deželo in bolj ko se z njo ukvarjam, tem bolj me preseneča. Med pisanjem zadnje knjige se mi je zdelo, da spoznavam mišljenje diktatorja Enverja Hoxhe. Albanijo je oblikoval v skladu s svojimi mislimi in ekscesi. O tej skrivnostni državi nam ni bilo dano vedeti ničesar: edine informacije smo lahko črpali iz zemljepisnih učbenikov, segale pa so le do 50. let - dokler je imela Albanija še odnose z drugimi državami. Do 60. let so bili ti odnosi usmerjeni v sovjetski blok, s kulturnega vidika pa so bile vse te države povezane z Zahodom. Kaj se je zgodilo, ko je Enver Hoxha prekinil odnose s SZ? Za Albance je bil to velik šok. Za Hoxho so bili edini pravi komunisti Kitajci in leta 1961 so v Albanijo začeli prihajati kitajski strokovnjaki - npr. inženirji, ki so pomagali zgraditi velikansko in onesnažujočo jeklarno v Elbasanu. Kitajci pa so bili za Albance kot marsovci, v njih ni bilo nič evropskega. V 70. letih je Hoxha podvomil v avtentičnost kitajskega komunizma in leta 1978 je pretrgal še vezi s Pekingom. V zadnji knjigi obravnavate »pozabljen« dogodek. Rekel bi, da je Albanija kot taka »pozabljena« dežela. Italijani pozabljamo, da je Albanija del naše zgodovine, naša vojska jo je napadla in zasedla: mi smo povzročili albansko vojno tragedijo. To je ena od držav z največjim številom mrtvih v drugi svetovni vojni glede na število prebivalcev. Po vojni smo nanjo popolnoma pozabili. Albanci pa so nas opazovali: najprej iz vohunskih podmornic, potem po televiziji in po padcu berlinskega zidu so množično bežali k nam. To je bil edinstven, patološki beg v tujino. Vse so pustili doma in odšli, kar tako mimogrede. Albanija je bila dotlej podobna ogromnemu zaporu: niti Romunija ni bila tako zaprta. Kaj pa pokol iz leta 1975? Šlo je za obračunavanje v komunistični partiji. Takih čistk je bilo več, pritegnil pa me je lik prvega ministra Mehmeta Shehuja, ki si je decembra 1981 vzel življenje po sporu s predsednikom. Shehuja so poznali kot »železnega voditelja«, enega glavnih likov osvobodilnega boja. Po vojni je pomagal zgraditi državo, ki je v bistvu prihajala iz srednjega veka. 90% prebivalcev je bilo nepismenih, danes pa so izobraženi. Režimu je treba pripisati nekaj zaslug, saj je ustanovil zdravstveni in šolski sistem, zgradil elektrarne in drugo. Shehuja so se vsi bali, generali so pred njim trepetali. V državnem arhivu v Tirani pa sem našel zapisnik političnega procesa iz leta 1981, v katerem je dan pred samomorom deloval nebogljeno. Opravičeval se je in nihče ga ni branil. Po tem branju me je zanimala prejšnja, predzadnja čistka, v kateri je bil Shehu krvnik. Na zatožni klopi je bil obrambni minister Beqir Balluku, ki mu Shehu ni zaupal: na čelo vojske je hotel postaviti svoje ljudi. Ballukuja so ustrelili, ob njem pa ubili dva Shehujeva zaveznika. Predsednik Hoxha je namreč odkril spletko: Shehu-ju je dovolil, da jo izpelje, hkrati pa je dal obsoditi na smrt njegova varovanca. Da bo jasno, kdo je glavni. Ali ta preteklost bremeni Albance? Knjiga se začne s citatom iz Christe Wolf: »Preteklost ni umrla in niti ni preteklost«. Preteklost bremeni narode in posameznike, je del sedanjosti in pogojuje prihodnost. Mislim, da Albanci (tako kot mnogi drugi) še niso resno analizirali svojega komunističnega pol stoletja. Dobra ustava ni dovolj. Sali Berisha, bivši osebni kardiolog Enverja Hoxhe, je od leta 1990 skoraj 20 let vodil državo: ravnal je samovoljno kot komunistični voditelji. Pozitiven pa je doprinos izseljencev: na italijanskih univerzah je 10.000 albanskih študentov. Ti predstavljajo novo upanje za državo, ki se deli med sodobnostjo in zaostalostjo. Po drugi strani pa imamo tudi v Italiji sodobna mesta in zaostale vasice, v katerih se še streljajo. Dvajset let je kratko obdobje. Pri nas naj bi se šele zdaj začenjali manj obremenjeno ukvarjati s polpreteklo zgodovino. Aljoša Fonda Torneranno i prati Režija: Ermanno Olmi Igrajo: Claudio Santamaría, Alessandro Sperduti, Francesco Formichetti in Andrea Di Maria Italija 2014 Ocena: ★★★★ Še en film, ki je posvečen prvi svetovni vojni ob stoletnici njenega začetka. Pa čeprav je ta zgodba postavljena v leto 1917, se pravi tri leta kasneje in sovpada z dogajanjem na Soški fronti. Najnovejši Olmijev celovečerec so v resnici posneli v Asiagu, to je na planoti nad Vicenzo, kjer režiser Olmi tudi živi. To področje velja za enega osrednjih prizorišč prve svetovne vojne. Zgodba pa spada tudi na Kras, saj, kot je obrazložil veliki italijanski filmski mojster, mu je osrednji navdih za film ponudil oče, ko mu je pripovedoval o bojih in o vojni, ki se je je kot italijanski vojak udeležil prav v naših krajih in o kateri je sinu kasneje večkrat govoril in vsakič znova so se mu pri tem orosile oči. Zgodba se tako odvija v temni, mrzli noči, v izkopanem jarku, kjer skupina italijanskih vojakov sledi ukazom, ki jim jih velevajo iz toplih in varnih poveljstev. Dogajanje je postavljeno v ledene, zimske mesece in čudovita zasnežena pokrajina, deluje karseda protislovno z občutkoma smrti in nemoči, ki ju doživljajo vojaki. Premraženi, slabo obuti in oblečeni se s konji povzpenjajo po območju, ki ga nikakor ne poznajo in dobro vedo, da gredo tako odpravljeni v smrt. Vojaki, ki se med seboj pogovarjajo ob uporabi različnih narečji in akcentov, kot dokaz, da so do tja prišli od vsepovsod, ker je morala njihova generacija prisilno v vojsko. V daljavi tišino temne noči prekinja pokanje strelov in eksplodiranje bomb. Scenarij si je triinosemdesetletni režiser zamislil po pripovedi neapeljskega pisatelja Federica De Roberta. Zanimivo, da je ista pripoved navdahnila tudi drug film, ki je poklon stoletnici atentata v Sarajevu, ki ga je posnel Saverio Costan-zo. Za glasbeno kuliso Olmijevega dela pa je poskrbel Paolo Fresu. Olmijev celovečerec je predvsem zgodba, ki vabi k razmišljanju o miru in o nesmiselnosti vojn. Ko bodo travniki spet ozeleneli, bo namreč vsega najhujšega konec. Hkrati pa je tudi res, da bodo travniki vselej spet ozeleneli, pa čeprav so se na njih odvijali najhujši boji. (Iga) / ITALIJA, SVET Četrtek, 6. novembra 2014 1 1 new york - Na volitvah sredi predsedniškega mandata Popolna zmaga republikancev Obama za sodelovanje s Kongresom NEW YORK - Predsednik ZDA Ba-rack Obama je sinoči na tiskovni konferenci nagovoril državljane po hudem porazu, ki ga je doživela njegova Demokratska stranka na volitvah sredi predsedniškega mandata. Povedal je, da je pripravljen na sodelovanje z novim Kongresom, kjer imajo po volitvah republikanci popolno večino. »Želim se soočati z idejami, ki bi bile ugodne za ameriške ljudi, ne glede na to, ali prihajajo iz vrst Demokratov ali republikancev,« je dejal Obama. Obama se pripravlja na zadnje dve leti svojega mandata, v katerih bo imel proti svoji politiki Kongres z republikansko večino. V podobnem položaju so se pred njim znašli še predsedniki Dwight Eisenhower, Ronald Reagan, Bill Clinton in George W. Bush. Po še vedno nepopolnih izidih bodo imeli republikanci do konca Obamovega drugega predsedniškega mandata v senatu najverjetneje 53 ali 54 sedežev, demokrati z dvema neodvisnima senatorjem pa 46 ali 47. V Louisiani bo 6. decembra drugi krog volitev med demokratsko senatorko Mary Lan-drieu in republikancem Billom Cassidyjem. Tekmi še nista odločeni v Virginiji, kjer republikanski izzivalec Dan Gillespie kljub zaostanku za okoli 10.000 glasov še ni priznal poraza proti demokratskemu senatorju Marku Warnerju, glasovnice pa štejejo še na Aljaski, kjer poraza proti republikanci Da-nu Sullivanu kljub zaostanku še ni priznal demokratski senator Mark Begich. Zmaga republikancevje bila sinoči popolna. V435-članskem predstavniškem domu, kjer so večino osvojili na volitvah leta 2010, so doslej demokratom odvzeli 13 sedežev, 16 tekem pa še ni razdeljenih. Na gu-vernerskih volitvah so republikanci demokratom odvzeli štiri položaje (Illinois, Massachusetts, Maryland, Arkansas), demokrati pa so vrnili uslugo le v Pensilvaniji. Pet tekem za zdaj še ni odločenih. Kljub veliki zmagi republikancev se Amerika sinoči ni premaknila povsem na desno, saj so uspevale tudi bolj leve referendumske pobude. V Oregonu, prestolnici Washington in na Aljaski so volivci potrdili legalizacijo marihuane za rekreacijske namene, volivci Aljaske, Arkansasa, Nebraske in Južne Dakote pa so potrdili povišanje zajamčene minimalne plače na 9,75 oziroma 8,50 in devet dolarjev na uro, vendar šele z letom 2016 ali 2017. Kalifornijski volivci so spet opravili kup referendumov - od povišanja odškodnine za bolečine v zdravstvenih tožbah do obveznega alkotesta za zdravnike in izboljšanja vodne infrastrukture do povečanja proračunskega varčevanja. Posegli so tudi v kazensko zakonodajo in nenasilne zločine prekvalificirali v prekrške, da zmanjšajo prenapolnjenost zaporov. Volivci Severne Dakote so zavrnili ustavni amandma, da se življenje začenja s spočetjem, v Tennesseeju pa so dovolili državnemu kongresu regulacijo splava, kar je vrhovno sodišče države zavrnilo že leta 2010. Obama je po izgubi predstavniškega doma leta 2010 z nasmeškom dejal, da so jih republikanci dobro izprašili. Televizija ABC je včeraj poročala, da se tokrat ne bo smejal, ampak bo skušal v zadnjih dveh letih narediti vse, kar mu ustava omogoča, da stori brez sodelovanja kongresa. Oba-ma se je od leta 2009 naprej nenehno zavzemal za sodelovanje in kompromise, zaradi česar je bila sprejeta zdravstvena reforma, ki je skoraj nihče ne mara, saj stroškov za posameznike ni znižala. Reforma je bila sprejeta brez sodelovanja republikancev, katerih senatni vodja Mitch McConnell je že leta 2009 dejal, da je njihova najpomembnejša naloga preprečiti Obami, da dobi drugi mandat. To jim ni uspelo, so pa leta 2010 in tokrat dobili po- oblastilo volivcev za utrditev opozicije predsednikovi agendi. Večina Američanov je nezadovoljna z blokadami v kongresu, vendar so jo z volilnimi izidi sedaj še utrdili. Analitiki pričakujejo, da bo skušal Obama rešiti demokrate pred novim porazom leta 2016 z izvršnimi ukazi glede priseljevanja, da si zagotovi podporo volivcev latinsko-ameriškega izvora. Imigracijska tema bo ena od vročih tem v naslednjih dveh letih, poleg poskusov odprave zdravstvene reforme in znižanja davkov za premožne in korporacije. Področja, kjer obstaja možnost sodelovanja, pa so med drugim sklepanje zunanjetrgovinskih sporazumov, celovita davčna reforma, kjer se Obama in republikanci strinjajo, da je potrebna, ter deloma tudi zunanja politika. Veliko bo odvisno tudi od razmer znotraj republikanske stranke, kjer bo potekalo prerivanje med pripadniki gibanja čajanke, ki ne marajo besede kompromis, in bolj pragmatičnim delom stranke. Televizija ABC je včeraj poročala, da bo skušal Obama v zadnjih dveh letih narediti vse, kar mu ustava omogoča, da stori brez sodelovanja kongresa. ansa rim - V hudem neurju v Toskani ena smrtna žrtev Pol Italije zopet pod vodo Za danes rdeči alarm tudi v Rimu, kjer bodo po odredbi prefekta zaprte vse šole - Močno deževje povzročilo strah v Liguriji doneck / kijev - Smrtne žrtve Vse bolj krhka prekinitev ognja na vzhodu Ukrajine DONECK / KIJEV - Prekinitev ognja na vzhodu Ukrajine postaja vedno bolj krhka. Potem ko je ukrajinski predsednik Petro Porošenko v torek napovedal dodatne napotitve ukrajinske vojske na vzhod in jugozahod države, so včeraj z območja letališča Doneck in sosednjih vasi ter tudi z območja Luganska poročali o silovitih spopadih in smrtnih žrtvah. Po navedbah separatistov je bilo v topniškem obstreljevanju v neki vasi na območju Luganska včeraj ubitih dvanajst civilistov. V Donecku naj bi dva človeka, stara 14 in 18 let, umrla, ko je granata padla na športno igrišče neke šole. Nemška tiskovna agencija dpa je že pred tem iz Donecka poročala o eni smrtni žrtvi med civilisti ter štirih ranjenih. Iz Kijeva so medtem sporočili, da sta bila na vzhodu države ubita dva vojaka, devet je bilo ranjenih. V nekem hotelu v Donecku so se sicer včeraj sešli predstavniki Kijeva, Moskve, proruskih separatistov ter opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki naj bi skušali rešiti majavo prekinitev ognja s 5. septembra. Kot je po poročanju AFP povedal predstavnik Ovseja Alexander Hug, kakega napredka niso dosegli, saj je raven zaupanja med sprtimi stranmi še vedno zelo nizka. Je pa po njegovem mnenju ohrabrujoče, da se sploh pogovarjajo. Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je pred tem včeraj sporočil, da bo Kijev separatističnim regijam na vzhodu države ukinil državno finančno pomoč, dokler »z območja ne bodo pregnani vsi teroristi«. Ob tem je dodal, da bodo v času zimske sezone ohranili dobavo plina in električne energije za omenjeni del države. Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem včeraj, dva meseca po dogovoru o prekinitvi ognja iz Minska, opozoril, da se »državljanska vojna« na vzhodu Ukrajine nadaljuje. »Kljub dogovorom iz Minska še vedno obstreljujejo mirne kraje in še vedno umirajo miroljubni ljudje,« je dejal Putin. Levo poplavljena delavnica marmorja v Carrari, desno razdejanje po zračnem vrtincu v Catanii ansa RIM - Toskano so prizadele hude poplave, ki so po dosedanjih podatkih zahtevale smrtno žrtev, eno osebo še pogrešajo. Pri smrtni žrtvi gre za priseljenca, ki je umrl, ko je nek potok v bližini obalnega mesta Massa Carrara prestopil bregove. O poplavah poročajo tudi iz Ligurije. Zaradi nevarnosti naraslih vod so evakuirali več deset ljudi. Ponekod v To-skani je v samo treh urah padlo toliko dežja, kot ga običajno v celotnem oktobru. O hudih poplavah so poročali tudi iz Ligurije, ki so jo poplave prizadele že pred mesecem dni, ko so povzročile večmilijonsko gmotno škodo. Predvsem v Genovi ljudem težave povzroča še silovit veter. Gladina morja se je povečala tudi v Benetkah. Hkrati vremenoslovci napoveduje nove padavine. Zadnje hude poplave so Italijo prizadele sredi oktobra in zahtevale najmanj štiri smrtne žrtve. Za danes so oblasti in Civilna zaščita oklicali stanje pripravljenosti v številnih krajih Italije. Rdeči alarm so sprožili tudi v Rimu, kjer je prefekt odredil zaporo vseh šol. Prav tako bodo ostal ezaprte univerze La Sapien-za, Roma Tre in Tor Vergata, v mestu pa je v veljavi poseben prometni režim z uporabo vsega osebja, ki je lahko na razpolago. Župan Ignazio Marino je sinoči dejal, da tolikšne emergence Rim še ni doživel in odredil, da mora biti vse osebje občinskih stražnikov na razpolago na rimskih ulicah. Tako prefekt kot župan sta priporočala ljudem, naj gredo iz hiše samo zaradi dela ali pomembnih obveznosti. Vsekakor pa naj se ljudje v čim manjši meri poslužujejo osebnih avtomobilov. Velja tudi priporočilo, naj ljudje ne spijo v kletnih prostorih, ker obstaja konkretna nevarnost poplav. Precej škode je slabo vreme na območju Rima povzročilo že včeraj. V nekaterih predmestjih je veter izruval vrsto velikh dreves, poškodovanih je bilo tudi veliko avtomobilov. Na letališču Fiumicino je letalo Atr 42, ki je priletelo iz Ancone, bilo prisiljeno k zasilnemu pristanku, potem ko je strela udarila v enega izmed motorjev. Od 51 potnikov nihče ni bil ranjen, bilo pa je veliko strahu. V centralni ulici Tritone je razbito steklo, ki je priletelo s pročelja neke palače, ranilo nekega turista, na srečo ne hudo. Civilna zaščita je za danes napovedala močne nalive z možnostjo toče, obstaja pa tudi možnost zračnih vrtincev in udara strele. Civilna zaščita je za hitro pomoč občanom aktivirala vse svoje teritorialne centre. V deželi Lacij je bilo aktiviranih kakih tristo centrov s skupno preko 1200 prostovoljci. 1 2 Četrtek, 6. novembra 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Pogovor z direktorjem in ravnateljem goriške podružnice tržaške univerze Na fakulteto za arhitekturo se vpisujejo najboljši študentje Njeno privlačnost povečuje mednarodno okolje - Tudi o dokončni obnovi Malega semenišča arhiv Sedež tržaške univerze v Ulici Alviano bumbaca gorica - Stroški Obsodili nekdanjega župana Valentija Neupravičeni stroški deželnih svetnikov bodo drago stali tudi nekdanjega goriškega župana Gaetana Valentija. Računsko sodišče ga je namreč v sklopu širše preiskave o tako imenovanih »norih nakupih« obsodilo na povračilo okrog 24.000 evrov. Bivši deželni svetnik iz vrst Berlus-conijevega Ljudstva svobode (PDL) je bil res radodaren ... z javnim denarjem. Na primer takrat, ko je istega dne v Gorici plačal kar dve kosili (eno za 14 povabljencev, drugo pa za nedefinirano število ljudi). Ali pa za nek božič, ko je v restavraciji gostil šest oseb (in potrosil 360€). Na spisku neupravičenih in neutemeljenih stroškov so se znašli tudi nakupi v marketu za skupnih 609€, novi pnevmatiki, popravilo ženinega avta, nakit, sadje, sladice in celo »izobraževalno« potovanje na Švedsko, za katerega se je Valenti odločil med 31. decembrom in 3. januarjem ... S povračilom 24.000 evrov pa Va-lentijevih problemov ni konec. Javni tožilec Federico Frezza je namreč tudi na račun nekdanjega goriškega župana uvedel kazenski postopek in zanj zahteval sojenje. Ena od posledic gospodarske (in kulturne?) krize, ki pesti Italijo, je tudi upad vpisov na univerzo. Po podatkih italijanskega ministrstva za izobraževanje, se je v zadnjih desetih letih število maturantov, ki se je odločilo za nadaljevanje študija na italijanskih univerzah, skrčilo za skoraj četrtino (- 23% vpisov). Nekateri med njimi so se morda odločili za študij v tujini, marsikatera družina pa si ne more več privoščiti, da bi njeni otroci študirali. Gorica kot znano nima svoje univerze, v mestu pa poslujeta tako tržaška kot vi-demska. Pri goriški podružnici tržaške univerze smo se pozanimali, ali je upad opazen tudi med tistimi, ki se odločajo za študij diplomatskih ved in arhitekture - ta študijska programa namreč ponujajo v stavbi nekdanjega Malega semenišča v Ulici Alviano. »Ko družine nimajo denarja, se otroci nedvomno raje odločajo za tiste fakultete, ki jim nudijo vsaj minimalno zagotovilo, da bodo našli tako ali drugačno zaposlitev,« pravi direktor Piergiorgio Gabassi. »Upad je pri nas opazen predvsem na ravni pred-vpisov.« Oba študijska programa predvidevata vstopni test, na katerega se zadnja leta prijavlja manj potencialnih diplomatov in arhitektov. »Število vpisanih pa ostaja skoraj nespremenjeno, predvsem kar se tiče diplomatskih ved. Gre namreč za pravi "brand', ki za enkrat ohranja svojo privlačnost. Kako bo v prihodnje, ne vem.« Ravnatelj fakultete za arhitekturo Giovanni Fraziano poudarja, da pri njih stavijo na kvaliteto in da se je odločitev že obrestovala. Fakulteta ima po novem sedež v Gorici (v preteklosti ga je imela tudi v Trstu). »Na naši fakulteti smo odpravili formulo 3+2 in uvedli enoten petletni študijski program. Na podlagi prejšnje ureditve smo v vsak letnik sprejemali do 100 študentov, na vstopnih testih pa zavrnili od 20 do 30% kandidatov, saj niso dosegali minimalnega nivoja znanja. Po novem smo število razpoložljivih mest znižali na 60. Vstopni test je letos uspešno opravilo 57 brucev, posebno razveseljivo pa je, da je bil njihov povprečni uspeh zelo visok. Na podlagi teh točkovanj se naša fakulteta uvršča med prve štiri arhitekturne fakultete v Italiji.« Po Frazianovem mnenju ima študij arhitekture v Gorici nedvomno nekatere prednosti. »Le redke fakultete imajo na razpolago tako kompleksno, veliko in čezmejno ozemlje kot ga ima naša. Za- to smo se tudi vključili v razne čezmejne raziskave in projekte. Delo na mednarodni ravni in dejstvo, da se nahajamo v mestu, v katerem je treba na novo premisliti tri četrt njegove površine, sta za mlade nedvomno privlačna. To se kaže tudi pri naših študentih, ki prihajajo iz različnih krajev; med njimi je veliko takih z dvojnim potnim listom.« Eno od novosti letošnjega akademskega leta predstavlja predlog Konzorcija za razvoj goriške univerze, da se izobraževalno ponudbo tržaške in videmske združi pod isto streho. Danes je namreč videm-ska univerza razdeljena med štiri različne stavbe (med drugim tudi Hišo filma na Travniku). Direktorica videmske univerze je bila včeraj zasedena na predavanjih in sestankih, zato pa smo se o potencialni selitvi pogovorili s Frazianom in Gabassijem. Oba sta mnenja, da zahteva selitev videm-ske univerze (to je fakultete za stike z javnostmi in študijskega programa DAMS) v »njuno« stavbo v Ulici Alviano obnovo tretjega in četrtega nadstropja, predvsem pa novo reorganizacijo celotne goriške univerzitetne ponudbe. »Ustanovljeno je bilo skupno omizje, ki naj o tem neobremenjeno in iskreno razmisli,« pravi Fraziano. »Čas je, da personalizme pustimo za sabo in poiščemo skupno strategijo, ki naj omogoči čim boljšo ponudbo.« Gabassi je kljub podobnemu razmišljanju nekoliko bolj kritičen. »V preteklosti je bilo kakršno koli pogajanje z videm-sko univerzo skoraj nemogoče, saj nam ni dopuščala manevrskega prostora. Upam, da bo sedaj drugače. Od nekdaj zagovarjam obnovo 3. in 4. nadstropja, a me ne poslušajo. Krajevna skupnost, beri Trgovinska zbornica, je raje obnavljala druge stavbe. Zdaj razmišlja drugače. Ostaja pa vprašanje, kaj storiti z obnovljenimi stavbami, ki bodo po morebitni selitvi v nekdanje Malo semenišče samevale. Davkoplačevalci najbrž s tem ne bodo zadovoljni.« Kakorkoli se bodo stvari obrnile, pa je Gabassi mnenja, da mora goriška univerzitetna ponudba dobiti večji mednarodni pridih. »Če bi sam odločal, bi na primer ob diplomatskih vedah ustanovil še študij medkulturnih ved z izrazito psiho-socialno usmeritvijo, ki bi goriški večetni-čni družbi in vse bolj prisotnim priseljencev priskočil na pomoč s strokovno usposobljeni posredniki.« (pd) tržič - Raziskava družbe Arianet o vplivih na okolje Je res »obroben«? Tokratno raziskavo je milanski družbi Arianet naročila lastnica tržiške termoelektrarne A2A bonaventura slabo vreme - Opozorilo civilne zaščite Pozor na dež Obstaja nevarnost, da bi morje in reke prestopile bregove Močan dež, ki je včeraj zajel tudi Goriško, naj bi se v noči na današnji dan še okrepil. Civilna zaščita, ki na svoji Fa-cebook strani redno objavlja sveže novice, je zato stopnjo pozornosti dvignila na pred alarmno (to je tretjo od štirih predvidenih stopenj). Danes popoldne pa naj bi se padavine nekoliko umirile. Slovenski vremenoslovci opozarjajo, da lahko hitro in močno narastejo tudi manjše reke in hudourniki ter presežejo opozorilne pretoke in poplavijo. V noči na četrtek bi lahko ob intenzivnih padavinah močneje narasle zlasti reke v Zgornjem Posočju, Goriških Brdih, v porečjih Vipave in reke Reke. Danes in v prihodnjih dneh bo gladina morja ob jutranji in večerni plimi povišana, zato lahko poplavi nižje dele obale. Obroben, marginalen, postranski. Takšen naj bi bil vpliv na okolje termoelektrarne družbe A2A in to tako ob upoštevanju makro kot mikro onesna-žujočih snovi. Podatek izhaja iz raziskave, ki jo je opravila milanska družbe Arianet, naročila pa lastnica termoelektrarne. Nova študija nadgrajuje izsledke tiste, ki sta jo na pobudo deželne uprave izvedli okoljska agencija ARPA in tržaška univerza. Ta je sicer dokazala, da je tržiška termoelektrarna odgovorna za izpuste nekaterih težkih kovin v ozračje, a tudi, da stanje ni preveč zaskrbljujoče, saj so večja odstopanja zabeležili le na dveh območjih (skupno pa so jih raziskali kar 44). Pred nekaj dnevi je sicer skupina Tržičanov opozorila javnost, da v raziskavo niso vključili dve mestni četrt (Enel in Romana-Solvay), ki se nahajata v bližini termoelektrarne ... Neskončna bitka o tem, ali je trži-ški zrak nadpovprečno onesnažen, in o vlogi, ki jo pri onesnaževanju odigrava termoelektrarna A2A, se očitno nadaljuje. Vanjo pa se, kot omenjeno, vključuje tudi raziskava Arianet, ki je skušala ugotoviti, kateri viri najbolj onesnažujejo tržiški zrak. Za največje izpuste treh tako imenovanih makro onesnaževalcev (dušikov oksid, žveplov dioksid in prašni delci) naj bi bili krivi avtomobili, pristanišče in letališče. Termoelektrarna naj bi svoje »prispevala« z mikro onesnaževalci, to je z izpusti arzena, svinca in dioksine, tudi v tem primeru pa naj bi bolj onesnaževalo letališče-pristanišče. Za koncentracijo kadmija in svinca naj bi bila kriva vozila, za živo srebro pa preostali industrijski obrati. Avtorji raziskave tudi zatrjujejo, da vse izmerjene vrednosti niti zdaleč ne dosegajo zakonsko predvidenih mej, kar še posebej velja za mikro onesnaževalce, ki naj bi dosegali od 100 do 1000 krat nižje vrednosti. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 6. novembra 2014 13 doberdob - V teku so vzdrževalna dela Kapelico pri Vižintinih želijo dodatno ovrednotiti K madžarski kapelici pri Vižintinih so se v prejšnjih dneh vrnili delavci. Fundacija Szechenyi Tudomanyos Tarsasag iz Budimpešte, ki je pred petimi leti obnovila spomenik, se je odločila za izvedbo manjših vzdrževalnih del, s katerimi želi kapelico v doberd-obski občini še dodatno ovrednotiti. »Kapelica pri Vižintinih postaja vse bolj priljubljena romarska točka. Ob obiskih cerkvenih in političnih osebnosti iz Madžarske, ki so medijsko dobro kriti, beležimo tudi prihod številnih "navadnih" madžarskih turistov; na občini pridemo v stik le s tistimi, ki nas zaprosijo za ogled Kristusovega kipa - le-tega moramo namreč hraniti drugje - ali za odprtje kapelice, obiskovalcev pa je gotovo več,« je povedal doberdobski župan Fabio Vizintin in dodal, da je na ogled kapelice samo letos prišlo šest večjih delegacij z enim oz. dvema avtobusoma. Prejšnji teden so doberdobskega župana obiskali predstavniki fundacije Szechenyi. Prišli so predstavit načrt vzdrževalnih del, ki jih izvajajo v teh dneh in za katera so že dobili dovoljenje občine. Kapelico bodo prepleska-li, še pred tem pa bodo s kamnitimi ploščami prekrili stopnišče, ki vodi do kapelice, ter zid za njo. Naknadno bodo poskrbeli tudi za namestitev cevi za odvajanje meteornih voda. »Z madžarsko delegacijo smo se pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju in skupnih pobudah, ki bi jih lahko v bodoče prirejali za ovrednotenje madžarske kapelice pri Vižintinih. Med raznimi idejami, ki so nam jih predstavili, je odprtje manjšega turističnega centra; končnih odločitev nismo sprejeli, pogovori pa se bodo gotovo nadaljevali,« je dejal župan Vizintin. (Ale) Pred madžarsko kapelico so v polnem teku vzdrževalna dela bumbaca šempeter - Društvo ekstremnih športov (DEŠ) praznuje desetletnico delovanja Postavitev plezalne stene še ni dovolj Šempetrski plezalni poligon se ponaša z 31.000 registriranimi obiskovalci - Plezanje možno vsak dan od ponedeljka do petka med 17.30 in 21.30 Tisoč kvadratnih metrov plezalnih površin, 10.000 pisanih oprimkov, 31.000 registriranih obiskovalcev, tečaji plezanja za odrasle in otroke, filmske projekcije, plezalne tekme, druženja, alpinistična predavanja in, ne nazadnje, zgolj simbolična vstopnina. To je ponudba šempetrskega plezalnega centra, s kate- Šempetrsko plezalno steno so dokončno odprli leta 2011 vas rim upravlja Društvo ekstremnih športov (DEŠ), ki letos praznuje svojo desetletnico delovanja. Kako je športnemu objektu v Šempetru pri Gorici uspelo izstopiti iz povprečja in postati dobro obiskana plezalna dvorana, ki ji ni para daleč naokrog? Odgovor na vprašanje tiči v svojstveni viziji Na šoli nevaren žleb V uredništvo smo včeraj dopoldne prejeli klic iz Števerjana. Domačin Nikolaj Pahor je želel opozoriti, da je na stavbi osnovne šole Alojz Gradnik opazil poškodovano odtočno cev, ki se je - po vsej verjetnosti zaradi dotrajanosti ali obilnega deževja - odtrgala od žleba in je nevarno obvisela nad vhodnimi vrati šole. »Skoznje vsak dan vstopajo in izstopajo otroci in osebje. Nujno je, da se takoj poskrbi za odstranitev ali popravilo žleba, saj je viseča cev izredno nevarna! Kako je mogoče, da nista občina ali civilna zaščita, ki bo celo dobila nov sedež v prostorih šole, ničesar opazili?« je bil razburjen Pahor. Včeraj popoldne so nam na tehničnem uradu občine povedali, da s problemom niso seznanjeni: občinski delavci si bodo žleb ogledali danes. prostovoljskega dela, prepletenega z rekom: kjer je volja, je pot. »Že res, da nas je Občina Šempeter-Vrtojba podprla s prispevkom. Mi pa smo občini dokazali, da mislimo resno, da smo zagnani in pripravljeni marsikaj narediti. To pa seveda po naši zamisli in po pravilih, ki jih mi določimo,« pravi sedemintridesetletni socialni delavec Andrej Čotar, ki je obenem tudi predsednik društva DEŠ. V društvu, ki za poslanstvo ima širjenje plezalne kulture med mladimi, so prepričani, da je športno plezanje dobra rekreacija, tako za dekleta kot za fante, saj krepi gibčnost, koordinacijo, koncentracijo in moč. »Nogomet lahko treniraš dvajset let pa ne boš nikoli v reprezentanci. Pri plezanju pa je napredek, na osebni ravni, vedno zaznaven,« ugotavlja Čotar. »Žur« je bil odskočna deska Ideja je dozorela pred desetimi leti, ko se je skupinica ljubiteljev športnega plezanja iz različnih vetrov začela zbirati v hali šempetrskega Hit šport centra, kjer je bila na razpolago manjša plezalna stena. »Kmalu smo sklenili, da druženja uokvirimo še v statutarno ureditev: društvo smo ustanovili leta 2004. Debitantska prireditev je bila velika mladinska zabava, ki smo jo priredili v sodelovanju z Občino Šem-peter-Vrtojba ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo,« razlaga Čotar, ki se še spominja takratnega celodnevnega praznovanja, od prikazovanja raznoraznih ek-stremnih športov do odmevnega večernega rock koncerta. Zatem je kmalu prišlo do nepričakovanega dogodka: zaradi posledic požara v šempetrskem Hit šport centru so bili DEŠ-ovci primorani objekt zapustiti. Manjšo plezalno steno so si ure- dili v garažnih prostorih, ki jih je odstopila Osnovna šola Ivana Roba v Šempetru. »Takoj smo razumeli, da ima lokacija - strop sega deset metrov v višino - potencial za razvoj v pravo plezalno dvorano. Izdelali smo osnutek načrta ter zamisel zlili v projektno poročilo, ki smo ga izročili pristojnim občinskim uradom. Kmalu je prišla razveseljiva novica: Občina Šempeter-Vrtojba nam je za izgradnjo objekta dodelila denarni vložek v višini sto tisoč evrov,« razlaga Čotar in dodaja: »Načrt nam je, po izračunu nosilnosti in stabilnosti, odobril tudi gradbenik s tehničnim prevzemom. Garaža se je kmalu spremenila v delovišče. V celotni strukturi je umeščenih dvajset ton železa in deset ton lesenih panojev. Celotno montažno delo smo opravili sami,« poudarja Čotar. Šempetrska plezalna stena je svoja vrata javnosti dokončno odprla leta 2011. Danes je v njej plezanje možno vsak dan od ponedeljka do petka med 17.30 in 21.30. Ostajajo prostovoljci V šempetrski objekt zahajajo mnogi posamezniki in številne organizirane skupine. Na previsih se urijo tako gasilske enote kot tudi člani Civilne zaščite. Telovadnice pa se, poleg planinskih društev, poslužujejo tudi pacienti Splošne bolnišnice Nova Gorica, saj je plezanje lahko tudi primerna rehabilitacijska vadba. »Glede na povpraševanje bi svojo dejavnost lahko preusmerili v posel in se šli komercialo. Vedeti je treba, da mora v tovrstnih plezalnih središčih v Ljubljani ali Trstu obiskovalec za vstop v telovadnico odšteti tudi do deset evrov. Mi pa navkljub težavam z društvenim proračunom od prostovolj-stva ne odstopamo. Obiskovalcem nudi- mo zastonj celotno plezalno opremo,« poudarja sogovorec. Da telovadnica obratuje v najboljšem redu, skrbi osem društvenih članov ter številni prijatelji, ki so pripravljeni iz ljubezni do plezanja in vrstni-škega druženja dati svoj doprinos. »Pri občasnih čistilnih akcijah nam na pomoč priskočijo tudi italijansko govoreči plezalci iz sosednje Gorice, ki so naši redni gostje. Imamo pa tudi dekleta, ki vodijo skupne razgibalne vaje,« pravi Čotar. Ob vpisu mesečnega abonmaja lahko obiskovalci plezajo tudi pod vodstvom društvenih inštruktorjev, ki so se v okviru Planinske zveze Slovenije izšolali v športnem plezanju. Vlaganje v plezalno kulturo Manjšo plezalno steno so nedavno na pobudo goriške občinske uprave in planinskega združenja CAI odprli tudi v športni dvorani PalaBrumatti v Podgori. Čo-tar telovadnice ni še osebno obiskal, na podlagi svojih izkušenj pa lahko pove, da »fizična postavitev plezalne stene še ne pomeni, da si pričel vlagati v plezalno kulturo. V Avstriji na primer vsak šolski objekt razpolaga s plezalno steno. Učni načrti bi morali predvidevati, da vsak osnovnošolski otrok v okviru športne vzgo- je spoznava najrazličnejše gibalne veščine, med katere sodi tudi plezanje.« Za uspešno upravljanje s poligonom, meni Čotar, je treba poznati še nekaj ključnih »skrivnosti«: od nenehnega spreminjanja in stopnjevanja težavnostnih stopenj smeri do ponujanja najrazličnejših dodatnih vsebin. Skratka, treba je ustvariti »plezalno vročico«, ki bo prevzela in pritegnila nove navdušence. (vas) 14 Četrtek, 6. novembra 2014 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Število kaznivih dejanj v povezavi z drogami se povečuje Pri mlajših se pojavljajo nove oblike odvisnosti »S 13. leti sem začela svojo 9-letno narkomansko pot, ki me je stala veliko hudega ...« »Pri 19. letih sem se začela drogi-rati. Želela sem furat normalno življenje. Ustvarila sem si družino, vendar me niti sin ni odvrnil od droge ... »Drogirala sem se 12 let, pri tem naredila nešteto neumnosti, kar me je pripeljalo do obsodbe treh let zapora.« Takole se začenjajo opisi življenjskih zgodb treh deklet, ki so se odvisnosti od drog odločile rešiti s pomočjo Skupnosti Srečanje, ki ima v Sloveniji več t.i. komun. Dekleta so se izpostavila zato, da bi ob letošnjem novembru, ki je posvečen preprečevanju odvisnosti, tudi druge, ki se spopadajo z odvisnostjo, spodbudila, da stopijo na sicer težko pot do novega življenja. Po podatkih no-vogoriške policijske uprave se število kaznivih dejanj v povezavi z nedovoljenimi drogami povečuje. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so obravnavali 139 tovrstnih kaznivih dejanj, v enakem obdobju lani 73. Letos so zasegli tudi več t.i. plesnih drog. »Pri 'starih' odvisnostih, na primer od heroina beležimo upad, populacija uživalcev postaja starejša. Pojavljajo pa se nove odvisnosti pri mlajših: metaamfetamini, kokain ... uživanje teh drog je v porastu. Povečuje se tudi odvisnost od nekemičnih drog: od iger na srečo, bulimije, anoreksije, odnosov ...« povzema Tanja Pipan, predsednica Lokalne akcijske skupine (LAS) trenutno stanje na področju zasvojenosti na Goriškem. Na podlagi raziskav iz leta 2004 in 2011 pri LAS ugotavljajo, da ostaja stopnja zasvojenosti na Goriškem enaka, zasvojenost od tradicionalnih drog je predvsem na račun preventivnih programov v upadu, povečujejo se nekemične odvisnosti in odvisnost od alkohola. »Pred nami so vedno novi izzivi, katerim moramo dovolj hitro slediti. Opažamo problem odvisnih mamic, dvojnih diagnoz - ko gre ob odvisnosti pri posamezniku še za duševno bolezen, ter nove, pred- Uporabniki Šentovega dnevnega centra se bodo vse novembrske srede predstavljali javnosti z različnimi aktivnostmi km vsem nekemične odvisnosti. Treba bo torej ponuditi programe, ki bodo odgovarjali na te spremembe, in ki bodo sledili dogajanju na ulici,« dodaja Pipanova, po kateri je preventiva na tem področju izjemnega pomena, čeprav rezultati niso zlahka merljivi. Prav v področje preventive se na Goriškem precej vlaga. Novogoriška mestna občina v ta namen vsako leto nameni 45.000 evrov iz proračuna. Od leta 2003, ko so na Goriškem stekli prvi preventivni programi, je LAS zabeležila precej rezultatov: enotno preventivo - gre za stalna predavanja za otroke in starše na vseh no-vogoriških šolah, sofinanciranje vseh programov iz sekundarne in terciarne preventive, kot so Dnevni center Žarek za mlade, Dnevni center za odvisnike, komuna in reintegracijski center Človek, ki je lani zaživel v prostorih Zdravstvenega doma in za- poslitev koordinatorja preventivnih programov, ki jih od letošnjega februarja vodijo v novogoriškem Mladinskem centru. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da kar 30 odstotkov mladih največkrat poseže po kombinaciji alkohola in marihuane. »Pri nas ima alkohol preveliko toleranco,« opozarja Ervin Čurlič, pobudnik in organizator projekta Za mladost brez drog. Projekt letos obeležuje 10. jubilej, nastal pa je v času, ko je bil v Sloveniji odpor do komun na visoki ravni. »Prav s pomočjo žoge smo tedaj našli najlažji stik s fanti iz komun po Sloveniji. S pomočjo nogometnih ekip, ki jih sestavljajo fantje iz Komun, pa policisti, gasilci, župani ter znani športniki, smo te fante pripeljali v javnost in pokazali, da oni niso problematični, kot so se mnogi bali, temveč da so nevarnost za družbo tisti, ki so ostali na cesti,« poudarja Čurlič. Jubilej bo- nova gorica - Konstitutivna seja mestnega sveta ■ v • v • ■ Arcon vnovič prisegel »Na področju čezmejnega sodelovanja, kjer ima pomembno vlogo slovenska manjšina, odpiramo nova poglavja« Potem ko so se v večini občin na Goriškem že odvile konstitutivne seje novih mestnih svetov, so se na prvo sejo v novem mandatu včeraj usedli tudi novogoriški mestni svetniki. Pred njimi je zaprisegel ponovno izvoljeni novogoriški župan Matej Ar-čon. »Zastopal bom vse občanke in občane in ne le tiste, ki so mi zaupali svoj glas,« je v nagovoru po zaprisegi poudaril župan. »Zgodba naše občine je zgodba povezovanja, v katero smo vključeni vsi. Cilje, ki sem si jih zadal za naslednji mandat, lahko uresničim samo z vami. Potrebujem sodelavce in sodelavke in vašo pomoč. Sam pa se zavezujem, da se bom v celoti trudil upravičiti vaše zaupanje, ki so nam ga vsem nam izkazale volivce in volivci,« je 32 mestnih svetnikov nagovoril župan. Večina, kar dve tretjini, med njimi je novih obrazov. Med 16 različnimi strankami in listami, ki sestavljajo novi mestni svet, je tudi pet novink, ki imajo skupaj kar polovico sedežev. Največ, šest, jih ima županova lista. Novi mestni svet sestavljajo: Lista Mateja Arčona, Goriška.si, Lista Roberta Goloba, Lista za razvoj podeželja, Lista za Solkan, SD, DeSUS, Lista Mirana Mullnerja, Zveza za Primorsko, Lista Gregorja Veličkova, SMC, NSi, Povezani za Goriško, Lista Trnovske in Banjške planote, SDS, Lista obrti in podjetništva. Novogoriški mestni svet z županom Arčonom km Župan je spomnil, da je v prejšnjem mandatu mestni svet prvič v zgodovini občine deloval brez koalicije in opozicije, tokrat pa, kot kaže ne bo šlo tako. »Nekatere stranke so se samostojno opredelile za opozicijo, zato verjetno te prakse ne bo mogoče ponoviti. Vendar bom kot župan še vedno deloval po načelu odprtosti in potrjevanja dobrih predlogov in rešitev, ne glede na to, od kod bodo prišli.« Za opozicijo so se že opredelili v svetniški skupini SD, nekatere liste so se povezale v posamezne svetniške skupine, nekatere pa se bodo glede pripadnosti poziciji ali opoziciji odločile potem, ko jim bo Arčon podrobneje predstavil svoj program. Župan se je v nagovoru svetnikom - sejo je kot vedno prenašala tudi televizija, v živo si jo je bilo moč ogledati tudi preko spleta - dotaknil tudi čezmejnega sodelovanja: »Občina leži ob meji, kar razumemo kot prednost. Na področju čezmejnega sodelovanja, kjer ima pomembno vlogo slovenska manjšina, odpiramo nova poglavja sodelovanja in razvoja. S pridobitvijo 10 milijonov evropskih sredstev v okviru EZTS GO lahko uresničimo načrte o skupnem razvoju našega čezmejnega prostora. Bogati za izkušnje multikulturnosti lahko nadaljujemo po poti sožitja in medsebojnega razumevanja.« (km) do po tekmi, ki se bo odvijala 28. novembra zabeležili še na krajši slovesnosti. Obletnico, in to 20. pa letos praznuje komuna Skupnost srečanje na Kostanjevici nad Novo Gorico, ki je bil pred dvema desetletjema prvi tovrsten program v Sloveniji. V tem času je celoten 30-mesečni program zaključilo med 500 in 600 uporabnikov, kar pomeni okoli 80 odstotkov vseh vključenih. »V zadnjem času je upadlo število strokovnih srečanj na temo odvisnosti, zato pripravljamo 27. novembra na Kostanjevici strokovni seminar za zainteresirano javnost,« dodaja Zvone Horvat Žnidarčič, vodja programa Skupnost Srečanje. Mladinski center za starše v novembru organizira pet brezplačnih predavanj o vzgoji, Dnevni center za uporabnike prepovedanih drog pa se bo ob sredah z različnimi dejavnostmi predstavil javnosti. (km) gradišče Center Gasparini bo »zdržal« vsaj še eno leto Spomladi smo poročali, kako je deželna uprava uvrstila center za raziskovanje in zgodovinsko ter družbeno dokumentacijo Leopoldo Gasparini iz Gradišča med kulturne ustanove, ki jih ne bo več finančno podpirala. Sedaj smo zvedeli za dve novosti. Ista deželna uprava je pravkar napovedala kritje za izdajo treh knjig v vrednosti 12.000 evrov, ki bodo s privarčevanimi sredstvi centru omogočile, da zdrži do konca decembra 2015. Seveda ne gre za rešitev, ki bi zagotavljala polno življenje ustanovi, ki letno prireja približno 60 pobud. Tudi ne bo mogoče več načrtovati knjižnih izdaj na daljši rok, saj se navadno razmišlja na časovne roke, ki so daljši od enega leta. Vsekakor gre za pomemben korak v smeri deželnega trajnega priznanja in vključitve ustanove med stalne proračunske postavke. K spremembi stališča deželnih odgovornih uradov je gotovo pripomoglo 500 podpisov občanov, ki jih je center zbral v podporo svojih zahtev. Tudi desetina občinskih uprav je formalno podprla predlog o nadaljevanju raziskovalnih dejavnosti, nekaj pa jih je napovedalo svoj pristop. Zapišimo, da je za poziv pokazal zadovoljivo zanimanje predsednik deželnega sveta Franco Iacop. Učinkovito bi bilo, če bi deželna uprava zagotovila finančno kritje vsaj za naslednje triletje. (a.r.) Tržiška tržnica se seli Tržiška tedenska tržnica bo med 14. decembrom in 7. januarjem potekala na Korzu Popolo. Trg Republike, kjer trgovci običajno postavljajo svoje stojnice, bo namreč prizorišče prazničnih pobud, s katerimi bo uprava poživila tržiški december. 12. decembra bodo prižgali lučke na božično-novoletni jelki, naslednjega dne pa bodo odprli »božično vasico«. Na trgu bodo postavili tudi panoramsko kolo. Zanimanje za abonma SSG Na Goriškem je v teh dneh uspešno stekla abonmajska kampanja SSG, ki se bo zaključila 24. novembra. »Po dosedanjih vpisih oz. predvpisih zaznavamo, da abonma SSG na Goriškem ponovno vzbuja določeno zanimanje, kar je nadvse razveseljivo,« pravijo v Kulturnem domu. Slovensko stalno gledališče (SSG) se na Goriškem tudi letos predstavlja z bogatim repertoarjem, ki zajema šest rednih predstav (4 produkcije SSG in dve gostovanji) ter dva nagradna glasbena dogodka, ki sta ju »podarila« goriški Kulturni dom in Kulturni center Lojze Bratuž. Predstave se bodo tudi letos izmenično odvijale na odrih dveh slovenskih kulturnih središč; izjema bo trijezična predstava »Nora Gregor -Skriti kontinent spomina«, ki bo na ogled v gledališču Verdi v Gorici. Vpisovanje abonmajev poteka pri blagajni Kulturnega doma vsak delavnik od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure. Za podrobnejše informacije je na voljo urad Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 0481/33288 - info@kulturnidom.it ). Psihologinja gostja knjigarne V knjigarni Ubik na Korzu Verdi v Gorici bo danes ob 17.30 predstavitev knjige »Mi fido di te«. O svojem zadnjem delu bo spregovorila avtorica, psihologinja Magda Maddalena Marconi. Ronški koncertni niz Občina Ronke v sodelovanju z občinsko knjižnico prireja v avditoriju v Ronkah niz koncertov in srečanj z naslovom »Au-tunno da sfogliare e da ascoltare«: danes, 6. novembra, ob 20.30 bodo flavtist Tommaso Bisiak, kitarist Sergio Gianga-spero in kontrabasist Andrea Zullian izvajali skladbe Machada, Zulliana, Villa-Lobosa in Piazzolle. Knjižni četrtek v Tržiču V okviru niza knjižnih četrtkov »I giovedi del libro« bo drevi v občinski knjižnici v Tržiču predstavitev romana Sonie Della Libera »Angeli senza pretese«. Srečanje bo ob 18. uri. Dvd o Langobardih V lokandi »Casa Versa 1834« družine Zotter v Versi pri Romansu bo drevi ob 20.30 predstavitev dvd-ja »Langobardi apud Aesontium«. Potekalo bo tudi nagrajevanje fotografskega ex-temporeja »Romans Langobardorum, scorci dal passato«. Štiri knjige o prvi vojni V novogoriški knjižnici Franceta Bevka bo v sklopu niza Literarni četrtki danes ob 18. uri urednica Marjeta Žebo-vec predstavila štiri knjige z besedili slovenskih književnikov na temo prve svetovne vojne. Harmonike v Bukovici V dvorani Zorana Mušiča kulturnega društva Bukovica bo drevi ob 20. uri harmonikarski večer. Nastopila bosta skupina mladih harmonikarjev, ki prihajajo iz Benečije, Gorice, Videmske pokrajine in Slovenije Accordion Group 4-8 8-16, ter instrumentalni trio Etnoploč, ki ga sestavljajo Aleksander Ipavec, Piero Purini in Matej Špacapan. Predstavili bodo tudi harmoniko Leonardo da Vinci, ki je edinstven inštrument, tako po videzu kot zvoku. Rezervacija vstopnic po tel. 0038631571365 ali na vstopnice@gdnova.si. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 6. novembra 2014 15 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180220. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. ä Gledali 0 Mali oglasi \M Koncerti IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd., popravljam pohištvo, lesena polkna, okna in vrata; tel. 340-2719034. PRODAJAM akacijeva drva; tel. 0481390238 ob uri obedov. V ŠTEVERJANU oddamo 80 kv.m veliko opremljeno stanovanje; informacije po tel. 329-7265005. U Kino »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE« v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 8. novembra, ob 20.30 »The Si-sters« (povzeto iz muzikola »Sister Act«), nastopa kulturno združenje Stella iz kraja Potenza Picena; predproda-ja vstopnic v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: v nedeljo, 9. novembra, v gledališču San Nicolo v Ul. I. Maggio 84 v Tržiču »Forsi che si... Forsi che no« (Riccardo Fortuna po zamisli Cristopherja Duranga), nastopa gledališka skupina Il Gabbiano iz Trsta. V nedeljo, 16. novembra, v župnijskem gledališču Pija X. v Ul. De Amicis 10 v Štarancanu »Jack Calca-gno. Un Americano a Trieste« (Leonardo Zannier), nastopa glaedališka skupina Compagnia de l'armonia; več na www.teatroarmonia.it. OBČINSKO GLEDALIŠČE V GRADIŠČU obvešča, da je pri blagajni gledališča v Ul. Ciotti 1 (tel. 0481-969753) do 8. novembra (vsak torek med 18. in 20. uro in vsako soboto med 10.30 in 12.30) možen nakup novih abonmajev in posameznih vstopnic. 10. novembra ob 21. uri bo gledališka predstava »Sissi a Miramar« (Alessandro Fullin), nastopajo Ariella Reggio, Ales-sandro Fullin, Marzia Postrogna, Adriano Braidotti, Paolo Fagiolo; več na www.artistiassociatigorizia.it. V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 12. novembra ob 20.45 »Chiedo scusa al si-gnor Gaber«, nastopata Enzo Iacchet-ti in Witz Orchestra. 19. novembra ob 20.45 »Il mercante di Venezia« (William Shakespeare). Predprodaja vstopnic za vse predstave poteka pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00 (zaprta bo od 24. do 28. decembra); več na www3.comune.gorizia.it/teatro. 9 Šolske vesti NA LITERARNEM, LIKOVNEM IN FOTOGRAFSKEM NATEČAJU »POT DO ČLOVEKA« (Simon Kosovel), ki je posvečen spominu na dijakinjo Živo Srebrnič, lahko sodelujejo vsi dijaki, ki obiskujejo slovenski višješolski center v Gorici. Natečaj razpisuje skupina profesorjev slovenskega višješolskega centra, ki želi spodbuditi ustvarjalnost pri mladih. Prispevke je treba izročiti tajništvu tehniškega ali tajništvu licejskega pola do 8. januarja 2015. Nagrajevanje najboljših prispevkov bo potekalo ob Prešernovi proslavi, 9. februarja 2015. IZ CIKLUSA »ŠOLA ZA STARŠE« bo v Dijaškem domu v Svetogorski ul. (Ul. Montesanto) 84 v Gorici prvo letošnje srečanje, ki ga bo vodila psihologinja Jana Pečar z naslovom »Življenjski krog družine. Kako spremljati otroka v pomembnih obdobjih sprememb«. Predavanje bo 13. novembra ob 17.30 v slovenščini in 17. novembra ob 17.30 v italijanščini in bo trajalo poldrugo uro. Zagotovljeno bo varstvo otrok. prej do novice DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 21.00 »Interstellar«. Dvorana 2: 18.00 »Il giovane favolo-so«; 20.40 »Gioventù bruciata« (»Viaggio nella memoria - Il grande cinema ritrovato«). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 21.40 »Tor-neranno in prati«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 20.30 »Interstellar«. Dvorana 2: 17.40 - 20.15 - 22.15 »An-diamo a quel paese«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.20 »Dracula Untold«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Confusi e felici«. Dvorana 5: 17.00 - 19.40 »Il giovane favoloso«. fl Razstave www.primorski.eu] V HOTELU EUROPALACE v Ul. Cosu-lich 20 v Tržiču bo do 10. novembra na ogled fotografska razstava Katie Bonaventura. V GALERIJI ArtOpenSpace v Ul. Diaz 4 v Gorici bo do 7. novembra na ogled multimedialna razstava z naslovom »Frantumi di Guerra«. V GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici bo v soboto, 8. novembra, ob 11.30 odprtje razstave z naslovom »Sotto il segno di Ippocrate. Le collezioni di tre medici«. Med starimi dokumenti bodo razstavljeni teksti v narečju Pier Paola Pasolinija, poezije Alberta Michelstaedterja, knjige Itala Sveva, Biagia Marina, Sofronia Pocarinija, Francesca Cauciga, Pie-tra Nobileja in umetnine Marcella Dudovicha, Zorana Mušiča, Tranquilla Marangonija, Dore Bassi, Ce-sareja Mocchiuttija, Fulvia Monaia in Adolfa De Carolisa; na ogled bo do 19. novembra od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo do 10. novembra na ogled samostojna razstava slikarke Silve Stan-tič Prinčič. NARAVOSLOVNI IN GEOLOŠKI MUZEJ bo združenje naravoslovcev Al-vise Comel slovesno odprlo v soboto, 15. novembra, ob 15. uri v nekdanji osnovni šoli v Ul. Brigata Avellino v Gorici. Odprtje bodo pospremili z razstavo školjk in hroščev z vsega sveta. V PROSTORIH ŽELEZNIŠKE POSTAJE V REDIPULJI je na ogled razstava slikarja Davida Ceja ob 100-le-tnici prve svetovne vojne z naslovom »La Grande guerra tra i fiumi«; do 16. novembra vsak dan 9.3012.30, 15.00-18.00. V GALERIJI ARS nad Katoliško knjigarno na Travniku v Gorici je odprta likovna razstava koroškega umetnika Kristijana Sadnikarja; do 20. novembra od torka do sobote ob urnikih knjigarne. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici bo v soboto, 8. novembra, ob 18. uri odprtje slikarske razstave Vittoria Ruglionija. Umetnika bo predstavila Francesca Brandes; na ogled bo do 27. novembra od torka do sobote 10.30-12.00 in 16.00-19.00. 47. SLOVENSKA PREGLEDNA RAZSTAVA FOTOGRAFIJ 2014 ter Dia Primorska 2014 je na ogled v avli osnovne šole v Solkan do 28. novembra. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 7. novembra, ob 20.45 nastopata violinista Hae-Sun Kang (Južna Koreja) in Fulvio Lucia-ni (Italija); informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, predprodaja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it. V LOKALU IL CARSO IN CORSO na Korzu del Popolo 11 v Tržiču bo 7. novembra ob 21. uri iz niza »Jazz in Progress 2014-15« koncert kvarteta Zvuk Smonkiana; vstop prost, več na www.ilcarsoincorso.it. V KULTURNEM DOMU NOVA GORICA bo 10. novembra ob 20.15 koncert kvarteta saksofonov 4Saxess; informacije pri blagajni (tel. 0038653354016) od ponedeljka do petka 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred predstavo, več na www.kulturnidom-ng.si. KONCERTNA SEZONA 2014-15 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 20.30 v organizaciji KC Lojze Bra-tuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica: 22. decembra »In zopet prišla noč si sveta«, nastopa Slovenski komorni zbor iz Ljubljane. 6. marca 2015 ob 20.30 »Štirje pianisti za dva klavirja«, nastopajo Sijavuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera. 24. aprila 2105 ob 18. uri (odhod avtobusa ob 16. uri) balet Petra Iljiča Čajkov-skega »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani. Informacije in nakup vstopnic v KC Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445, info@cen-terbratuz.org); več na www.center-bratuz.org. M Izleti SPDG prireja 16. novembra martinov pohod na Vitovlje, z družabnostjo v popoldanskem času. Zmerne hoje (s spoznavanjem naravne in kulturne dediščine) bo dve uri in pol. Začetek pohoda pri prireditvenem prostoru na Vitovljah; informacije in prijave po tel. 0481-390826 (Fanika, v večernih urah), tel. 338-3550948 (Mitja) in na sedežu društva ob četrtkih med 19. in 20. uro, tel. 0481-532358. ESTORIABUS: od 7. do 9. novembra bo izlet na Dunaj z zgodovinarjem Mar-com Cimminom. Od 15. do 17. decembra bo izlet v London z novinarjem Williamom Wardom; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210 in 349-3052235 ali eventi@leg.it od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. SPDG prireja v nedeljo, 9. novembra, izlet na Pršivec (1761 m) nad Bohinjem. Od Stare Fužine čez Vogar približno 3.30 ure do vrha. Sestop mimo planin Viševnik, pri jezeru in Vogar-ja do izhodišča pribl. 3 ure. Izlet zahteva primerno telesno pripravljenost. Obvezna prijava danes, 6. novembra, med 19. in 20. uro na društvenem sedežu v KB Centru v Gorici, tel. 0481532358. PLANINSKA KOČA TRSTELJ vabi na »3. Gecov pohod« v nedeljo, 9. novembra. Start bo ob 9. uri na zbirnem mestu ob igrišču v Gorjanskem. V vasi Lipa bo predvidoma ob 10.30 uri krajši postanek ob čajanki. V koči na Trstelju bo pohodnikom na voljo enolončnica s pijačo. □ Obvestila OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo uradi zaprti v torek, 11. novembra, zaradi praznika vaškega zavetnika. SKRD JADRO organizira ob četrtkih delavnico za aranžiranje slik iz suhega cvetja z Vilmo Cotič na sedežu društva v Romjanu; informacije po tel. 0481-776123 (Štefanja). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča udeležence martinovanja, ki bo v soboto, 8. novembra, pri Šterku pri Novi Gori- ci, da bo odpeljal avtobus ob 17. uri iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Piloš-ču, v Podgori pri telovadnici, pri vagi v Pevmi in na trgu Medaglie d'oro-na Goriščku. Pričetek srečanja ob 18. uri. Organizatorji priporočajo točnost, obenem sporočajo, da je še nekaj prostih mest. LIONS KLUB DOBROVO vabi na tradicionalno dobrodelno martinovanje v soboto, 8. novembra, ob 18. uri v dvorani Vinske kleti Goriška Brda; rezervacije na naslov hedvika.jelin-cic@siol.net. ZSKD obvešča, da je na spletni strani Zveze pevskih zborov Primorske (www.zpzp.si) že odprta prijavnica za Primorsko poje 2015. Rok prijave zapade 30. novembra. KD SOVODNJE ob urejanju društvenega arhiva vabi vse člane, občane in prijatelje, ki hranijo doma članke, slike ali katerikoli drugi material v zvezi z delovanjem Kulturnega društva Sovodnje, sovodenjskim kulturnim domom ali o Jožefu Češčutu, bivšem županu in podpredsedniku društva, da stopijo v kontakt s predstavniki društva, da bi lahko ta material poslikali ali fotokopirali; informacije po tel. 349-3666161 (Erik). NOVI URNIKI PLAČLJIVEGA PARKIRANJA v modrih conah v goriškem mestnem središču: od 9. do 13. ure in od 15. ure do 19.30. ALCI obvešča, da bo v soboto 8. novembra, od 15. do 18. ure na sporedu novembrska delavnica Družinskih postavitev. Prijave: marisa@zskd.eu, tel. 0481-531495 (pon. - pet. 9.0013.00), ali SMS na tel. 327-0340677. TRŽNI SEJEM PERUTNIŠTVA in pridelkov iz naših krajev bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, v soboto, 8. novembra, med 8. in 13. uro; informacije po tel. 333-4318338. ZAHVALNA NEDELJA V PODGORI bo 9. novembra pred cerkvijo Sv. Justa: ob 9.30 zbirališče traktorjev, ob 10. uri maša, blagoslov kruha, vina, ter kmečkih pridelkov in traktorjev, ob 11.15 odhod traktorjev po vasi, ob 12.30 kosilo v prostorih krajevne skupnosti Podgora. Sodelovali bodo društvo krajevna skupnost Podgora, PD Pod-gora, združenje krajevna skupnost Pevma-Štmaver-Oslavje, KD Sabotin, župnija Sv. Justa Mučenca, goriško pokrajinsko združenje Coldiretti, rekreacijsko društvo Calvario. ZDRUŽENJE INTERCULTURA obvešča, da zapade 10. novembra rok za vložitev prošnje za štipendijo, ki bo omogočala enoletno bivanje in izobraževanje v tujini v šolskem letu 2015-2016 za mlade, ki so se rodili med 1. julijem 1997 in 31. avgustom 2000. Obrazec je na voljo na spletni strani http://www.intercultura.it/Bor-se-di-studio-offerte-da-sponsor-/. Informacije v tiskovnem uradu Inter-cultura (tel. 02-48513586, comunica-zione@intercultura.it ali na spletnih straneh www.fondazioneintercultu-ra.org, www.intercultura.it. SINDIKAT UPOKOJENCEV za Gorico, Moš, Števerjan in Sovodnje prireja v soboto, 20. decembra, vsakoletno druženje z včlanjevanjem, ki se bo začelo ob 11. uri v cerkvi Srca Jezusovega za mašo v spomin na rajne, sledilo bo srečanje v restavraciji Tre Soldi Goriziani; vpisovanje do 13. decembra oz. do zasedbe mest na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5 ali po tel. 0481-533321. Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 6. novembra, ob 17.30 bo psihologinja Magda Maddalena Marconi predstavila svojo novo knjigo »Mi fido di te«. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na muzejski torkov večer 11. novembra ob 20. uri v grad Kromberk. Predstavili bodo zbornik »Prekomorci«, ki je nastal ob istoimenski razstavi v Mu- zeju novejše zgodovine Slovenije. Obsega 251 strani, 15 strokovnih prispevkov, 22 pričevanj ter 258 fotografij, likovnih del in drugega dokumentarnega gradiva. Avtorji prispevkov so Gorazd Bajc, Nada Čibej, Monika Kokalj Kočevar, Miha Kosmač, Marko Ličina, Janko Maček, Nadja Mirnik, Sara Perini, Marija Sta-nonik, Nataša Strlič, Jožica Šparovec, Blaž Torkar, Irena Uršič, Antonija Va-lentinčič in Marta Verginella. O vlogi prekomorcev, njihovemu pomenu in povojni zapostavljenosti bodo spregovorili urednica zbornika in avtorica Irena Uršič, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije ter soavtorji Nada Čibej, Blaž Torkar, Gorazd Bajc, Marko Ličina, Miha Kosmač in Antonija Valentinčič. KULTURNICENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek Anton Gregorčič vabita danes, 6. novembra, ob 20. uri na novo srečanje pod lipami, tokrat s časnikarjem Jurijem Paljkom ob izidu njegove knjige z naslovom »Kaj sploh počnem tukaj«. O izboru zapisov, ki so v zadnjih petih letih pod istim naslovom izhajali v tedniku Novi glas, bo ob avtorju spregovoril tudi urednik, sicer prevajalec, pisatelj in literarni kritik Aleš Berger. SEŠIVALNICA SPOMINA: jesenski večeri dokumentarnega filma ob 19. uri v Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju: 7. novembra »Moja meja« (scenarij in režija Nadje Velušček in Anje Medved); 21. novembra »Mama Evropa« (scenarij Petre Seli-škar in Terre Ferro Seliškar, režija Petre Seliškar). Večere organizira Zavod Kinokašča v sodelovanju z občine Mi-ren-Kostanjevica in Kinoateljejem in se bodo zaključili s prijateljskim druženjem. DRUŠTVO ZA NEGOVANJE RODOLJUBNIH TRADICIJ TIGR, Območna enota Nova Gorica, Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica in Krajevni organizaciji ZB Deskle in Čezsoča vabijo na slovesnost ob 70-letnici smrti ti-grovca in partizana Ferda Kravanje -Petra Skalarja v nedeljo, 9. novembra, ob 11. uri pri lovski koči v kraju Pa-ljevo nad Plavami. O liku Ferda Kra-vanje bo spregovoril Gorazd Humar, vodja Območne enote Nova Gorica -Društva za negovanje tradicij TIGR, sodelovali bodo Andrej Maffi, župan občine Kanal ob Soči, moški pevski zbor Kazimir Nanut iz Kanala, pihalni orkester Salonit Anhovo, recitatorji iz osnovne šole Deskle, harmonikarji. V slučaju slabega vremena bo proslava v lovski koči na Paljevem (dostop do Paljeva je iz križišča, zaviti desno, v središču kraja Plave). PD RUPA-PEČ vabi v torek, 11. novembra, ob 19. uri v društvene prostore v Rupi na srečanje z izletniki v Jordanijo. Predvajali bodo diapozitive in si ogledali fotografije. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabita v četrtek, 13. novembra, ob 20. uri v KC Lojze Bratuž v Gorici na novo srečanje pod lipami z naslovom »Slovenci v Reziji?«, kjer bo govora o pravnem položaju in dejanskem življenju slovenske jezikovne manjšine. Na večeru, ki bo posvečen dolini Rezije, bodo spregovorili avtor znanstvene monografije Dejan Valentinčič ter družbeno kulturna delavca iz Rezije Sandro Quaglia in Pamela Pielich. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi na predstavitev zgodovinskega koledarja o prvi svetovni vojni, ki bo v petek, 14. novembra, ob 20. uri v dvorani kulturnega centra v Jamljah. Nastopili bodo MPZ Fantje izpod Grmade, ženska vokalna skupina Elianico iz Fo-ljana-Redipulje, skupina Sentieri di pace iz Foljana-Redipulje. Predstavitev bo vodil Mitja Juren. Pogrebi DANES V RONKAH: 10.00, Ada Tietto vd. Pogacini (ob 9.50 iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve in na pokopališču. 1 6 Četrtek, 6. novembra 2014 SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918) / PREDEN LISTJE ODPADE BOMO DOMA Miro Simčič se nadaljuje Objavo v dnevniku je omogočil avtor Miro Simčič knjigo je izdala založba b ča U boofc P tkxiV Publishing Ljubljana, Kolarjeva ulica 47 Spletna knjigarna www.buca.si Strelske jarke in skromne utrdbe Borojevice-ve vojske na Soči je italijanska artilerija nenehno razbijala. Bližala se je zima in namen avstro-ogrskih sil je bil zdržati na tedanjih položajih pred večmesečnim zimskim zatišjem, ko se bodo tudi sovražnikovi napadi polegli. Po večurnem bobnečem ognju so italijanske čete 31. oktobra krenile na juriš in že naslednji dan prebile obrambo enot generala Bo-rojevica pri Volovnjaku in Fajti hribu in prišle do Kostanjevice na Krasu. Bila je to huda ura za branilce, toda kot že mnogokrat prej, napadalci tudi tokrat niso znali izkoristiti prednosti. Prišlo je do krvavega boja mož na moža, ko je vsak predmet lahko postal učinkovito orožje. V noči med 1. in 2. novembrom so branilci iz zaledja potegnili vse sile za protinapad in ustavili napadalca. Obramba se je nekoliko stabilizirala in uredila. Na goriškem območju so Italijani neuspešno napadali in niso izkoristili premoči na tem odseku. Popoldne 2. novembra so čete 3. italijanske armade generala d'Aoste krenile v odločilen napad. V njihove roke so padli strateško pomemben Fajti hrib in dve koti na Krasu, obkolili so tudi Kostanjevico. Soška armada avstro-ogrske vojske se je tokrat znašla v eni od najhujših bitk doslej, saj je ostala praktično brez rezerv. Z zadnjimi močmi so sovražniku preprečevali, da bi še naprej širil uspešen napad. V obrambo so vložili vse preostale sile in 4. novembra so se napadi ustavili — deveta soška bitka je bila končana. Italijanom je zmanjkalo sil ali volje za odločilni udarec. Rezervnih enot so vsekakor imeli dovolj. Rezultati zadnjih treh bitk so bili za napadalca kljub uspehu skromni, obe strani pa sta izgubili skoraj sedemdeset tisoč ljudi, vsaka polovico tega števila. Podatki se sicer po posameznih virih precej razlikujejo, nekateri navajajo bistveno večje izgube Italijanov. Zaradi slabega vremena je general Cadorna prekinil vojaške operacije, slabo vreme pa je tudi v prihodnjih tednih preprečilo nove italijanske napade. Zadnje tri kratke bitke niso prinesle velikih rezultatov, čeprav so se branilci pri obrambi Trsta na kraškem odseku znašli v izjemno težkih razmerah. Ostri italijanski napadi pa so avstro-ogrski vojski, ki je doživljala težke poraze tudi na vzhodni fronti, povzročili hude izgube. Notranjepolitične razmere v obeh državah niso bile ugodne. V Italiji se je naglo širilo protivojno razpoloženje, v več mestih je prihajalo do nemirov. Uradna propaganda je sicer brezobzirno podžigala bojevitost ljudi na obeh straneh, toda skrbi in težave, ki jih je prebivalstvu prinašalo vsakodnevno pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin zaradi vojne, so bile vse večje. Bilo je vse več padlih in pohabljenih. Najhuje je bilo v velikih mestih. Hrane je primanjkovalo, črna borza je bila vedno bolj dejavna in meščani si niso mogli pomagati sami tako kot ljudje na kmetih. Italijanski in ruski vojaški uspehi so spodbudili Romunijo, da je pristopila k antantni, toda po nekaj mesecih so jo centralne sile prisilile h kapitulaciji. Romunija je imela velike ozemeljske apeti- te v škodo Rusije in Avstro-Ogrske, in sicer v Be-sarabiji in Transilvaniji. Na stran antante se je postavila šele konec avgusta in tako za dva meseca zamudila največje uspehe ruskega generala Brusilo-va in enkratno priložnost, ko so bile avstro- ogrske sile na vzhodni fronti praktično obglavljene. Romunske čete so v Transilvanijo vdrle 27. avgusta. Začetek je bil obetaven, saj nasprotnik ni zmogel večjega odpora. Romuniji so vojno takoj napovedali vse štiri zaveznice centralnih sil (Avstro-Ogrska, Nemčija, Bolgarija in Turčija). Že 7. septembra so Nemci napadli Dobrudžo, Bolgari pa Balčik. V Dobrudži so Nemci in Bolgari Romune uspešno premagovali, tako da so se morale romunske čete kmalu umakniti iz Transilvanije, na začetku decembra pa so jih centralne sile premagale pri Bukarešti. Romunom je uspelo umakniti precej vojaštva in opreme na rusko stran, ki jim je prihitela na pomoč, tako da so v prihodnjih mesecih obnovili in na novo organizirali svojo vojsko in počakali na konec vojne, ko so se kot zmagovita stran znova vključili v vojne operacije in uspešno dosegli svoje ozemeljske cilje. Slovenski časopisi so v vojnem času precej prostora namenjali resničnim vojnim ciljem Italijanov in spodbujali odpor Slovencev proti italijanskemu imperializmu. Tudi Slovenec je večkrat pisal o nečistih »laških« poslih. Objavil je zemljevid novih meja Italije, ki ga je očitno pripravljalo veliko italijanskih strokovnjakov. Slovencem so šla najbolj v nos spreminjanja slovenskih topografskih nazivov. Območja, ki so bila poseljena samo s Slovenci, so bila na novem italijanskem zemljevidu označena, kot da nimajo nobenih prebivalcev. Slovenska inteligenca, pa tudi preprosti ljudje so slutili, kaj se bo zgodilo po morebitni zmagi Italijanov. Malo ljudi danes ve, da je bil Trst ob popisu prebivalstva leta 1910 mesto z največ slovenskimi prebivalci v dvojnem cesarstvu. Tedanje hude slutnje so se v prihodnjih desetletjih uresničile. Za primer vojne zmage so italijanske oblasti v ozadju temeljito pripravljale raznarodovalne ukrepe. Prva je resnične italijanske namene na svoji koži občutila že tako ali tako številčno skromna slovenska inteligenca. Uboji in preganjanje slovenskih župnikov na zasedenem ozemlju niso bili zgolj naključni primeri. Konec oktobra 1916 je pisatelj Friedrich Adler, sin socialdemokratskega voditelja, na Dunaju v nekem lokalu s pištolo ubil avstro-ogrskega ministrskega predsednika, grofa Karla Stuergha. Ta atentat je v javnosti povzročil veliko ogorčenje. Ministrski predsednik, po rodu s Štajerskega, je dotlej vložil veliko prizadevanj v volilne reforme, tako da so si od njegove dejavnosti obetali koristi vsi narodi dvojne monarhije, so pisali tedanji avstro-ogrski časopisi. Smrt Franca Jožefa I. Konec novembra so časopisi v vsej monarhiji na naslovnicah z velikimi črkami objavili, da je umrl cesar Franc Jožef I. Vladal je nenavadno Zgoraj: vojaška bolnišnica na prostem; desno: letalo je padlo na kraško hišo dolgo, skoraj sedemdeset let. Njegova smrt je zapečatila neko dolgo obdobje in napovedala skorajšnji konec dvojne monarhije. Cesar je bil do zadnjega trenutka čil in bister, smrt je nastopila zaradi ope-šanega srca. Že drugi dan so časopisi na naslovnicah objavili manifest novega cesarja Karla I. »svojim narodom«. Lep in mlad cesarski par se je na velikih fotografijah na prvih časopisnih straneh prvič predstavil v novi vlogi. V svojem manifestu je novi cesar napovedal, da si želi v najkrajšem času pregnati vojne grozote in doseči časten mir. Dal je ukiniti vrsto zastarelih in disciplinsko krutih ukrepov v vojski, ukinil je dvoboj, znotraj države je poskušal dobiti čim več zaveznikov za demokratične reforme, toda zmanjkalo mu je časa. Nekaj dni po tem dogodku je prišla razveseljiva novica: Bukarešta je padla in dan zmage nad Romunijo ni bil daleč. Zmaga nad Romunijo je bil edini večji uspeh centralnih sil v letu 1916, veliko več je bilo neuspehov. Antanta je imela več uspehov: Francozi so se obranili pri Verdunu, Italijani so dosegli odločilen preboj pri Gorici, Rusi so Avstro-Ogrsko na vzhodni fronti pripeljali skoraj do zloma. Izgube iz leta 1916 so bile grozljive: največ vojakov so izgubili Rusi, od začetka vojne kar štiri milijone in pol. Samo Nemci so v letu 1916 izgubili milijon in štiristo tisoč vojakov, Avstro-Ogrska pa nekaj manj kot milijon in osemsto tisoč ljudi. Tudi Francozi so v tem letu izgubili skoraj milijon dvesto tisoč ljudi. Leto 1917 Čas nadomestkov Antantni zastopniki so se konec 1916. in na začetku 1917. leta večkrat srečali, da bi uskladili načrte. Zahodna fronta je bila najpomembnejša fronta prve svetovne vojne in tu bo prišlo tudi do njenega dokončnega razpleta. Ena in druga stran, an-tanta in centralne sile, sta tu imeli največ orožja in najboljše čete. Pomembne so bile sicer tudi druge fronte, kjer bi lahko z usklajenimi množičnimi akcijami vezali nase čim več čet centralnih sil in razbremenili zaveznike v Franciji. Za državami centralnih sil sta bila hudo leto 1916 in še slabša zima. Krompir, ključna poljedelska kultura v Avstriji in Nemčiji, je leta 1916 zelo slabo obrodil. Avstriji je dodatne težave povzročala Ogrska, ki ni spoštovala temeljnega dogovora o delovanju dvojne monarhije, to je dogovora o skupnem tržišču, saj se je zapirala in živila z njenega ozemlja so vse težje prihajala v zahodni del monarhije. Prizadete so bile tudi slovenske dežele in časopis Slovenec je iz dneva v dan napadal ozkosrčnost in špekulacije ogrskih dobaviteljev. Na drugi strani pa je bilo izgovorov in opravičil več kot dovolj: od pomanjkljivega transporta, ki je bil povsem podrejen vojaškim potrebam, do špekulacij in črne borze s prehrambenimi izdelki na vseh straneh. Rumena koleraba, klasična hrana za prašiče in živino v mirnem času, je bila v zimi 1916/1917 eno od najbolj razširjenih živil v Nemčiji in Avstriji. Ta hrana sicer ni kaj prida okusna, omogočala pa je golo preživetje prebivalstva v najbolj trdih vojnih časih. Priljubljene so postajale kuharske knjige za vojne razmere. Človek bi komaj verjel, kaj vse je užitno in kakšne nadomestke je bilo mogoče najti po gospodinjstvih. Časopisi so svetovali lov divjadi in ribolov, pa tudi lov na vrabčke je postal priljubljen, saj so bili pečeni vrabci menda zelo okusni. Ljubljano je obiskala dunajska novinarka, ki je potem v Arbeiter Zeitungu objavila daljšo reportažo o mestu v vojnem času: »Ljubljana ni samo prav všečno in prijetno mesto, marveč tudi nenavadno, naravnost do skrajnosti snažno mesto.« (Po njenih vtisih celo bolj kot Dunaj.) Ljubljana je imela »cestni vlak« (tramvaj), ki so ga vozile tudi Ljubljančanke s »pristno žensko smelostjo« in z njim drvele po ulicah. Ljubljančane je novinarka hvalila kot dobrodušne in miroljubne. Prisostvovala je rekviziciji zvonov za potrebe vojne industrije, in ta je, kot je poudarila, potekala bistveno bolj mirno kot pri Poljakih, čeprav Ljubljančani niso bili nič manj verni od njih. Omenila je še, da ga Slovenci radi dajejo na zob, vsaka četrta hiša je gostilna, judovskih obrazov pa v nasprotju z Dunajem na tukajšnjih ulicah ni videti. Ljubljančani se ji niso zdeli veseli ljudje. Tudi ob nedeljah so bili resnobni, turobni in zamišljeni in so najbolj uživali ob delu. Kot je ugotovila, se celo italijanski in ruski ujetniki, ki jih je bilo zelo veliko in so opravljali kmečka dela, počutijo bolje od domačinov, saj se glasno smejijo in cele dneve žvižgajo kot kosi. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 6. novembra 2014 17 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Film: GMPS 2, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.10 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.30, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.05 Talent show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Show: Torto o ragione? 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Carosello Reloaded 21.15 Nad.: Che Dio ci aiuti 23.35 Talk show: Porta a porta RAI2 RAI3 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 12.0014.00, 18.55, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Cultura - Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.10 Nad.: Terra nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 23.50 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Bella addor-mentata (dram., It., '12) 23.10 Serija: Extant RAI4 cinema 15.40 Rubrika 15.45 Serija: Una buona stagione 17.35 Novice 17.40 Nad.: Pasión prohibida 20.10 Nad.: Un medico in famiglia 21.10 Made in Sud 0.00 Serija: Squadra Speciale Vienna _RETE4_ 6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinieri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.50 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 signs 17.05 20.15 Serija: Racconti dalle citta di mare 18.55 Serija: Bourdain - Senza pre-notazione 19.55 Dalla A a LaEffe 21.10 Dok.: Come il sesso ha cambiato il mondo 22.50 Marco Paolini racconta 23.00 Marco Paolini - Il Milione _CIELO_ 12.15 Hell's Kitchen 13.15 14.30, 15.30 MasterChef 13.45 17.30 Buying & Selling 15.15 Novice 16.30 18.30 Fratelli in affari 19.15 Serija: Affari al buio 20.15 Serija: Af-fari di famiglia 7.10 Nad.: Heartland 8.35 Nad.: Le sorelle McLeod 10.00 13.30, 17.45 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Castle 17.00 SuperMax Tv 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Impazienti 21.10 Talk show: Virus - Il contagio delle idee 0.05 Obiettivo Pianeta 12.0016.30 La vita segreta di una teenager americana 12.45 17.20 Joan of Arcadia 13.30 Heroes 14.15 20.20 Beauty and the Beast 15.00 19.35 Streghe 15.45 Greek 17.15 Novice 18.05 Xena 18.50 La spada della verita 21.10 C'era una volta 16.40 Film: Vento caldo (dram.) 19.35 Nad.: Il segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Dok.: Life - Uomo e natura _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.15 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il Segreto 17.00 Show: Pomeriggio cinque 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Show: Zelig 23.30 Talk show: Matrix _ITALIA1_ 7.05 Nan.: La vita secondo Jim 7.30 Nan.: Mike & Molly 8.25 Serija: Psych 10.25 Serija: The Closer 12.2518.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Serija: How I Met Your Mother 16.45 Serija: Chuck 19.20 Serija: C.S.I. - New York 20.20 Uefa Europa League: Napoli - Young Boys 23.05 Uefa Europa League: Napoli - Speciale _IRS_ 11.00 Film: L'esorciccio (kom.) 12.4519.10 Serija: Hazzard 14.55 Film: I quattro dell'apocalisse (vestern) 22.45 Film: Babycall (triler) 0.20 Steins Gate _RAI5_ 12.50 Europa Street Art 13.551 grandi fenomeni della natura 14.55 Wild Italy 15.40 Art of... Russia 16.30 Cool Tour Arte 17.20 Novice 17.25 22.55 David Letterman Show 18.05 Trans Europe Express 19.05 Gli impressionisti 20.05 Passepartout 21.15 Pe-truska presenta 21.20 Koncert 23.40 Ghiac-cio bollente RAI MOVIE 14.00 Film: Indovina chi (kom.) 15.50 Film: Rivincita (dram.) 17.35 Novice 17.40 Film: Billy Bathgate - A scuola di gangster (dram.) 19.30 Film: Il cappotto di astrakan (kom., It., '79) 21.15 Film: L'uomo della pioggia (dram., '97, i. M. Damon) 23.30 Movie.mag 0.00 Film: Blow Out (triler) RAI PREMIUM 11.10 Nad.: Un posto al sole 12.15 Nad.: Betty la Fea 13.0019.15 Nad.: Terra Nostra 13.55 Serija: Last Cop - L'ultimo sbirro 15.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al 21.10 Film: Terminator Salvation (zf, '09, i. C. Bale, S. Worthington) 23.15 Dok.: Strippers _DMAX_ 12.35 Property Wars 13.25 Container Wars 14.15 20.20, 23.15 Banco dei pugni 15.10 Turtleman 16.00 River Monsters 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 Top Gear 18.35 Affari in valigia 19.30 Storage Wars 21.10 Affari a quattro ruote 22.50 Mixologist 23.40 Most Shocking SLOVENIJA1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Turbulenca 11.05 Odprta knjiga 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Odkrito 14.25 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 Dok. serija: Village folk 16.00 18.35 Otroški program: OP! 17.25 0.30 Ugrizni-mo znanost 17.55 23.05 Osmi dan 18.30 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.35 Sveto in svet SLOVENIJA2 6.00 9.00 Infokanal 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Kviz: Male sive celice 8.50 Inf-odrom 10.45 Dobro jutro 13.20 Točka 14.50 Posebna ponudba 15.25 Evropski magazin 15.45 Točka preloma 16.20 Mostovi - Hidak 16.50 Ljudje in zemlja 17.50 Dok. serija: Zgodovina sveta 18.45 Žrebanje Deteljice 18.55 Nogomet: evropska liga, Dinamo - Salzburg, prenos 20.50 Odbojka: liga prvakov, Berlin Recycling Volley - ACH Volley, pon. 22.20 Nan.: Sodobna družina 16.50 Film: Zio Adolfo in arte Führer (kom., It., '78) 21.00 Film: Zodiac (triler, '07, i. J. Gyllenhaal, M. Ruffalo) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commis-sario Maigret 16.30 Film: Murder 101 18.10 Serija: Il commissario Cordier 20.30 0.30 Otto e mezzo 21.10 Servizio pubblico _LA7D_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 14.05 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 13.05 I menù di Benedetta 10.00 19.00, 21.10 Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 16.50 SOS Tata 23.10 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Italia da sco-prire 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi sta-dio 18.00 23.25 Trieste in diretta 20.00 Happy hour 21.00 Ring _LAEFFE_ 13.45 19.45 Novice 14.00 18.00 Serija: Jamie - Ricette a cinque euro 15.00 Serija: L'archeologo vagabondo 16.05 Grand De- 22.45 Film: Veličastno življenje Giulia Andreottija _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 23.55 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Avtomobilizem 14.45 Dok. odd. 15.15 Istra skozi čas 15.50 Ciak Junior 16.20 Potopisi 16.50 Slovenski magazin 17.20 Folkest 2014 18.00 22.50 Izostritev 18.35 23.50 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 Nogomet: Dinamo Zagreb - Salzburg 20.55 Glasba zdaj 21.10 Klasično zvočni 22.15 Avtomobilizem 23.20 Med valovi _POP TV_ 6.00 Risane in otroške serije 7.10 13.50 Serija: Lepo je biti sosed 8.0514.50 Queen La-tifah Show 8.55 10.10, 11.30, 12.40 Tv prodaja 9.1015.45 Nad.: Barva strasti 10.2516.40 Nad.: Sila 11.4517.55 Nad.: Vrtinec življenja 12.55 Serija: Zvezda dizajna 17.00 18.55, 22.35 Novice in vreme 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.20 Odd.: Epilog 23.05 Serija: Mafijska zdravnica 0.00 Serija: Rizzoli in Isles _ _ k 6 b VREDNO OGLEDA HM Četrtek, 6. novembra - liSI Rai 3, ob 21.05 La bella addormentata Italija 2012 Režija: Marco Bellocchio Igrajo: Toni Servillo, Maya Sansa, Isabelle Huppert, Pier Giorgio Bellocchio, Alba Rohrwacher in Michele Riondino Marco Bellocchio je filmsko zgodbo povzel po dogodku, do katerega je prišlo v Vidmu leta 2009, ko je Eluana Englaro, ki je sedemnajst let preživela v komi, potem, ko je leta 1992 doživela prometno nesrečo, umrla. Dekle so namreč zdravniki nehali umetno hraniti, kakor je na željo staršev naložilo italijansko vrhovno sodišče, potem, ko so sodni procesi trajali celo desetletje. Dogodek je takrat izzval cel kup polemik in Bellocchio je ob prepletanju različnih življenjskih zgodb, tiste polemike tudi filmsko prikazal. KANAL A 6.50 Risanke 8.25 12.55 Serija: 20 načinov 9.15 18.55 Serija: Alarm za Kobro 1110.10 14.00 Nad.: Terra Nova 11.00 12.40, 13.45 Tv prodaja 11.15 16.35 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 11.45 17.05 Serija: Naša mala klinika 14.50 Film: Izginuli potnik 18.0019.45 Svet 20.00 Film: Ledena steza 21.50 Film: Smrtonosni let 23.40 Film: Fantovo življenje PLANET TV 11.00 13.20 Tv prodaja 11.15 22.55 Nan.: Prijatelji 11.40 Modni oblikovalci Heidi Klum 12.30 Nad.: Sulejman Veličastni 13.45 Ellen 14.40 Nan.: Talenti v belem 15.35 21.00 Kmetija - Nov začetek 16.45 Film: Ime mi je Sarah (dram.) 18.25 18.55 Danes 18.30 Zvezde Danes 20.00 Serija: Castle 22.00 Nan.: Ljubice 23.30 Nan.: Pod lupo pravice RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena, Radioaktivni val; 10.10 Prva izmena, Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Največ sveta otrokom sliši Slave; 12.15 Moj Sv. Ivan; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Marko Sosič: Iz zemlje in sanj - 10. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. / SVET Petek, 7. novembra 2014 1 1 APrimorski r dnevnik Nadal zapustil bolnišnico BARCELONA - Španski teniški as Rafael Nadal, ki so mu v ponedeljek operativno odstranili vneti slepič, je včeraj že zapustil kliniko v Barceloni. Mediji poročajo, da je bil Nadal ob odhodu iz bolnišnice videti zelo dobro, dobre volje in nasmejan. »Operacija je potekala brez kakršnih koli zapletov. Šlo je za povsem rutinski poseg. Trenutno se počutim zelo v redu,« je bil dobro razpoložen najboljši španski teniški igralec. Po najbolj optimističnem scenariju pa bi se lahko vrnil že januarja, na odprtem prvenstvu Avstralije v Melbournu. Ulica dei Montecchi 6 [-" tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Q Ronaldu zlati čevelj MADRID - Največji zvezdnik v vrstah madridskega Reala Cristiano Ronaldo je prejel zlati čevelj za najboljšega strelca na stari celini. Portugalec je še tretjič dobil to prestižno nagrado, letos pa si jo je razdelil z Urugvajcem Luisom Suarezom za strelske dosežke v minuli sezoni 2013/14. Oba sta v minuli sezoni zabila enako število golov, 31. Ronaldu se nasmiha še ena lovorika, saj je eden izmed glavnih favoritov za še tretjo zlato žogo, za najboljšega nogometaša leta. Skupina E Bayern Roma 2:0, Manchester City - CSKA 1:2 Bayern 4 4 0 0 11:1 12 Roma 4 1 1 2 9:9 4 CSKA 4 1 1 2 5:9 4 Manchester C. 4 0 2 2 3:6 2 PRIHODNJI KROG (25.11.): CSKA - Roma, Manchester City - Bayern Skupina F Ajax - Barcelona 0:2, Psg - Apoel 1:0 PSG 4 3 10 6:3 10 Barcelona 4 3 01 8:4 9 Ajax 4 0 22 3:7 2 Apoel Nikozija 4 0 13 1:4 1 PRIHODNJI KROG (25.11 .): Apoel Barcelona, Psg - Ajax Skupina G Maribor Chelsea Skupina H üh.,. - Porto 0:2, 1:1, Sporting - Schalke 4:2 Šahtjor - Bate 5:0 Chelsea 4 2 20 9:2 8 Porto 4 31 0 12:3 10 Schalke 04 4 1 21 5:9 5 Šahtjor 4 22 0 14:2 8 Sporting 4 1 12 8:8 4 Bate Borisov 4 10 3 2:19 3 Maribor 4 0 31 3:9 3 Athletic Bilbao 4 01 3 2:6 1 PRIHODNJI KROG (25.11.) : Schalke Chelsea, PRIHODNJI KROG (25.11.): Bate - Porto, Sporting - Maribor Šahtjor - Bilbao nogomet - V Ljudskem vrtu so Mariborčani prekrižali račune Mourinhovemu Chelseau »Special One« (Mou)ribor Mariborski igralec Aleš Mertelj je takole v Ljudskem vrtu zaustavil Cesca Fabregasa (Chelsea) ansa Evropska liga V drevišnjem četrtem krogu evropske lige bo Mazzarijev Inter (skupina F) igral v gosteh v Franciji. Zmaga proti St. Ettienu (začetek ob 19.00) bi črno-mo-drim skorajda zagotovila napredovanje v drugi del pokala. V skupini B bo Torino gostoval pri finski ekipi Hjk (ob 19.00). Na-poli (skupina I) bo na domačem San Paolu igral proti švicarski ekipi Young Boys (21.05). Ob enakem času bo Fiorentina (skupina K) gostila solunski Paok. Ke-kova Rijeka bo gostovala v Rot-terdamu. Domači Feyenoord bo skušala premagati kot pred dvema tednoma, ko so Rečani slavili zmago s 3:1. košarka - Liga NBA Dragičeva »sonca« boljša od »jezernikov« LOS ANGELES - Košarkarji Phoeni-xa so še drugič v zadnjem tednu premagali 16-kratne prvake lige NBA, Los Angeles Lakers. Tokrat so jih nadigrali v Staples Centru, in sicer s 112:106. Goran Dragic je dosegel 16 točk, zbral sedem skokov in štiri podaje, njegov mlajši brat Zoran pa tudi tokrat ni stopil na parket. Poraz Sassarija MADRID - V sinočnji prvi tekmi 4. kroga evrolige je Dinamo Sassari, ki je v Italiji prvi na lestvici, visoko izgubil proti španskemu prvaku Realu iz Madrida s 115:94. Pri Madridča-nih je pet igralcev preseglo število desetih točk (Nocioni 15, Reyes 17, Ayon 14, Carrol 15, Llull 15). Pri Italijanih pa je dvojno cifro preseglo kar šest igralcev, čeprav to ni zadoščalo za zmago (Logan 14, Sosa 15, Sanders 10, Lawal 12, Dyson 16, Todic 20). EA7 Milano bo jutri igral v gosteh pri Panathinaikosu. EUROCUP - 4. krog: Nymburk (Češ) -Roma 89:87 (po podaljšku), JDA Dijon - Can-tu 75:66. ... in Piacenze PIACENZA - V prvem krogu moške odbojkarske lige prvakov je Copra Piacenza (skupina A) izgubila na domačem igrišču proti romunski Tomis Constanti s 2:3 (16, -22, -25, 22, -12), za katero je Ventzislav Simeonov dosegel 25 točk. V skupini G bo Perugia danes ob 20.30 gostila Ankaro. ROKOMET - 1. NLB Leasing liga: Celje PL - Slovenj Gradec 44:23; pokal Slovenije, osmina finala: Koper - Ivančna Gorica 42:40 (v torek), Velenje - Izola 44:19. KOŠARKA - Izid 5. kroga košarkarske lige Telemach: Krka - Helios Suns 69:58. DIRKA PO FJK - 52. kolesarska dirka po FJK za kategorijo elite under 23 bo od 5. do 9. maja prihodnjega leta. Maribor - Chelsea 1:1 (0:0) Strelca: 1:0 Ibraimi (50.), 1:1 Matic (73.) Maribor: Handanovic, Rajčevic, Viler, Arghus, Filipovic, Sallalich (od 91. Ndiaye), Ibraimi (od 90. Bohar), Stoja-novic, Mertelj, Tavares, Zahovic (od 73. Mendy). Chelsea: Čech, Ivanovic (od 56. Rami-res), Filipe Luis, Zouma, Terry, Fabregas, Hazard, Matic, Willian (od 46. Oscar), Drogba, Schürrle (od 46. Diego Costa). MARIBOR - Nogometaši Maribora in Chelseaja so se v tekmi četrtega kroga lige prvakov (skupina G) v Ljudskem vrtu razšli z neodločenim izidom 1:1. Pred dvema tednoma je Maribor v Londonu visoko izgubil z 0:6. Pred zvezdniško ekipo ni razobesila bele zastave, v tekmo se je podala pogumno, tokrat je imela na svoji strani zvesto občinstvo, ki je v razprodanem Ljudskem vrtu pripravilo izjemno vzdušje. Vijoličasti so proti Angležem celo vodili, ko je v 50. minuti zadel Agim Ibraimi, Chelsea pa je za točko zadel v 73. minuti prek Nemanje Matica. A bi lahko v 85. minuti iz štajerske prestolnice odnesel tudi vse tri, toda Jasmin Handanovic je obranil enajstmetrovko Edenu Hazardu. Jose Mourinho, trener Chelseaja: »Nocoj smo igrali prepočasi, brez kreativnosti, Mariboru je bilo lahko nadzirati tekmo, dosegel je remi, kar je tudi želel. V drugem polčasu smo zaigrali bolje, bolj kreativno, hitro, imeli smo priložnosti, zaslužili bi si zmago, a je pošteno Mariboru čestitati za napore, dal je vse od sebe, naredil vse za točko.« Ante Šimundža, trener Maribora- »Mislim, da je bila tekma izjemna, fantastičen spel