Leto XII., štev. 7? Upravoištvo; Ljubljana. Knafljeva alica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124 3125 3126. fnseratni oddelek. Ljubljana, Selen* burgova ul. 3. - Tel 3492 in2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta 5t 13 — Teletoo št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica §t 2. — Telefon št 190 Račun- ori pošt ček zavodih: Ljub« Ijana 5t 11 842 Praha čislo 79 VVien 5t 105 241 Ljubljana, sobota 28. marca 1931 Cena 2 Din Naročnin« Reichsposte« habsburškim konspira-torjem — Zahvalno pismo voditelja mo-narhistov«. List pravi med drugim: »Predvčerajšnjim je »Reichspost« prelivala grenke solze, ker smo nedavno ponovno opozorili na njene intimne odnošaje s habsburškimi monarhisti, s habsburškimi zarotniki, ki žive na Dunaju m ki delajo s pomočjo Madžarske in Italije za obnovo habsburške monarhije. »Reichspost« se ie znašla v nepri-liki in se je razjezila, ker smo ugotovili v zvezi z nedavnim opravičilom zveznega kancelarja dr Enderja ter zunanjega ministra dr Schobra jugoslovenski vladi, da ni bil diplomatski korak Jugoslavije storjen splošno zaradi dunajskega tiska, temveč samo zaradi pisania »Reichsposte« in napadov tega tfsta na jugoslovensko državo in na jugoslovenskega kralja, kar vse dela »Reichspost« dogovorno s habsburškimi konspira- torii. Da »Reichspost« v bodoče ne bo tajila, kar ve ves svet, objavljamo pismo. ki ga je pisal hrvatski habsburgo-vec Perčevič nekemu uredniku »Reichs-poste«, čigar imena za enkrat nočemo imenovati.« Zatem navaja list to pismo ta pravi: Perčevič živi kot emigrant oa Dunaju. Kot bivši c. ta kr. polkovnik le z gene-ralom Sarkotičem eden izmed vodite-liev oficirske klike, ki bi rada napravila iz Hrvatske zopet sestaven del habsburške monarhije. Obenem ie tudi urednik korespondence »Grič«, ki se omenja v gornjem pismu. Perčevič ve zelo dobro, zakai se ima zahvaljevati ljudem pri »Reichsposti«. Po objavi tega pisma »Reichspost« pač ne bo mogla tajiti svojih intimnih zvez s temi habsburškimi konspiratorji. V tem pismu se namreč Perčevič zahvaljuje uredniku lista »Reichspost« za velike usluge, ki mu jih je napravila »Reichspost«. Italijanski kolonizacijski načrti v Albaniji Hudi pogoji za albansko posojilo - V Albaniji naj bi se naselilo 40.000 italijanskih rodbin Sofija, ZJ. marca. M. Ust »Hadne« poroča pod naslovom »Italija hoče popolnoma kolonizirati Albanijo«, da se ie lansko leto mudil na Dunaju zaupnik kralja Zogu, ki je ionel izvršiti posebno misijo pri raznih ev-ropskib vladah Le svojim najintimnejšim znancem je ta zaupnik povedal, da ie njegova misija predvsem v zvezi s težavnim gospodarskim položajem Albanije. Opozori! je ria prizadevanja aibanske vlade, da bi dobila v Švici posojilo v znesku 6 milijonov švicarskih frankov. Priznal jc. da je Italija vsiljevala Albaniji posojilo v enaki višini, toda pod tako težkimi pogoji, da je mora<1 kralj Zozu italijansko ponudbo odkloniti. Italija ie namreč zahtevala, da se more vsako leto naselit) v Albaniji do 2000 italijanskih rodbin in to skozi 20 let Iz te-sa je lasno razvidno, da M hotela Italija sistematično kolonizirati Albanijo, ki ]o sploh smatra za nekako svok) kolonijo. Poleg tega ie Italija še zahtevala, da bi veliali za te italijanske naseljence samo ital*|anskj zakoni. ne pa zakoni države, v kateri bi živeli. Tako zahtevo more staviti pač samo država, ki smatra Albanijo ta. s vodo kolonijo. Kralj Alfonz o republikanskih izgredih Verjetnost zopetne vladne krize - Posojilo za stabilizacijo pesete Madrid, 27. marca. AA. Kratj Alfonz je bil zaradi zadnjih nemirov v Španiji zelo razburjen. V prvotnem razgovoru je dejal, da ne ve, kaj hočejo republikanci s svojimi oemriri in s prelivanjem krvi, ki razburja deželo. Če sp dovolj močni, da pridejo do oblasta, zakaj ne store tega in tako doka« žejo svetu, da so v večini. Ako pa tega ne morejo, naj ostanejo mirni in nehajo z zlo* činsko agitaci'io. Madrid, 27 marca. AA. Politični položaj se je v Španiji zaradi zadnjih dijaških ne* mirov zelo poslabšal Politični krogi meni« jo, da bo moralo Aznarjevo ministrstvo odstopiti že pred parlamentarnimi volitva* mi. V tem primeru bo vlado sestavil San* tiago Alba s pomočjo republikancev in so* cijalistov Med zunanjim ministrom Roma* nonesom in policijskim ravnateljstvom je nastal oster konflikt Romanones je oči* tal policijskemu ravnatelju, da je policija prebrutalno nastopala proti dijakom V Madridu so demonstracije ponehale. Manjši nemiri so bili v Barceloni in v dru* gib pokrajinskih središčih Madrid. 27 marca AA Španski finanč* ni minister je zaključil z Morganovo fi» nančno skupino 60 milijonov dolarjev po* sojila za zboljšanje španske valute. P oso* jilo velja za 16 mesecev. Madrid, 27. marca. AA. Španska vlada je podvojila napore, da zboljša tečaj pezete. Evropske in ameriške banke so dale Španiji 60 milijonov dolarjev posojila. Španske uni* verze so zaprh. Oblast* upajo, da dijaka ne bodo ponovili krvavih nemirov. Vlada je zelo zadovoljna, da je dobila posojilo in povdarja, da imajo finančno kro* gi v Sp mi jo veliko zaupanje Finančni mim* ster Juan Ventosa izjavlja, da bo vlada po* lagoma opustila nadzorstvo nad prometom z inozemskim denarjem. Posojilo Španiji dokazuje zaupanje go* spodarskih krogov v bodočnost španske dr* žave. Med »špansko banko« m emisijskimi zavodi glavnih držav obstojajo zelo dobri odnošaji Nadalje je Ventosa povdtril, da ima pezeta v notranjosti večjo kupno silo kakor v inozemstvu. Končno je izjavil, da bo Španija dob Ha še večje posojilo za sta« bilizacijo pezete, če bo potrebno. Delo mednarodne žitne konference Italijanski minister za kmetijstvo napoveduje omejitev žitne produkcije v Ameriki in Avstraliji — Negotovo stališče Rusije Rim, 27. marca AA. Agencija Štefani poroča; Na včerajšnji popoldanski seji druge mednarodne žitne konference je predlaga) madžarski delegat grof Karolyi za predsednika konference italijanskega kmetijskega ministra Acarba, kl se je zahvalil za ta Izraz priznanja, vendar pa je to čast odklonil šn predlagal za predsednika konference predsednika mednarodnega kmetijskega instituta v Rimu De Michelisa, kl je bil soglasno izvoljen De Michelis se je zahvalil za izvolitev in predlaga', naj se na današnji seji konstituira predsedstvo konference. Nato se Je začeta generalna razprava o vprašanjih, ki so na dnevnem redu Italijanski delegati so poročali o delovanju zavoda. zlasti »lede na kmetijske kredite. Rim. 27 marca AA. časopisje zelo ugodno komentira Mussolinijev govor pri otvoritvi svetovne žitne konference. Danes je govoril na konferenci italijanski kmetijski pore, kd so osvobodili Italijo žitnega uvoza Govornik je nadalje omenil, da grozi žitni produkciji zaradi petletnega načrta Sovjetske Rusije velika kriza Zato bodo Argentinija, Kanada, Zedinjene države in Avstralija najbrž omejile žitno produkcijo in tako izločile nadprodukcijo 400 milijonov bušljev na leto Vprašanje je. če bo Rnsija, ki Ima popolnoma drug gospodarski sistem, sledila temu primero Dokler ne bo stališče Rusije znano, bo omejitev žitne produkcije koristila edino Rusiji. Zato je velikega pomena, da konferenca dožene, kaj namerava Rusija. Oprostitev Bauerja pravoatočna Dunaj, 27. marca «. Snoči Je potekel tridnevni rok za vložitev priziva v procesu proti Bauerju. Ker državni tožilec proti oprostitvi Bauerja ni vložil pritožbe, je s minister Acerbo, ki je opisal Italijanske na* tem postala oprostilna sodba pravomočna. LONDON PROTI BERLINU Anglija bo vztrajala na zahtevi, da razpravlja o avstrijsko-nemski carinski uniji Društvo narodov London, 27. marca. d. Vesti, da se Ber» lin in Dunaj upirata angleškemu predlogu, naj bi o mednarodno pravnem značaju sklenjene pogodbe razpravljal in razsojal svet Društva narodov, so vzbudile v an* gleški javnosti zelo neugoden odmev. Hen* dersonovo zahtevo odobravajo vse stran* ke. kar se je zlasti jasno pokazalo na si* nočna seji parlamenta; govorniki vseh treh parlamentarnih skupin so poudarjali, da je avstrijsko»nemska pogodba takega značaja, da mora o njej izreči svojo sodbo Društvo narodov Zato smatrajo v Londonu za brezdvom.no, da bo Anglija vztrajala na Hendersonovem predlogu. Pariz, 27. marca s. Pri sprejemu novinarjev je angleški zunanji minister Hen-derson snoči izjavil o nemško-avstrijski carinski pogodbi med drugim naslednje: »Mnogo je vzrokov, zaradi katerih sem si dovolil predlagati obema vladama prilagoditev carinskega sporazuma obstoječim pogodbam, predvsem pa pogodbi iz L 1922., ki je bila sklenjena pod avspicijaml Društva narodov. Ce obstojajo nasprot-stva med katerimikoli državami, ki so podpisale ta protokol, se mi zdi, da bi morala imeti organizacija, ki je imela pokroviteljstvo nad protokolom, vsaj priložnost, da stvar prouči, zaradi česar upam, da bom v zvezi s tem dobil ugodna obvestila. London, 27 marca h. Diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha« je izvedel, da namerava angleška vlada v vprašanju nemško-avstrijskega carinskega načrta poslati nemški in avstrijski vladi novo obvestilo, v katerem bo izjavila, da je svet Društva narodov pristojen za proučitev težav v zvezi z ženevskim protokolom z dne 4. oktobra 1922 in da ima na podlagi člena 11. statuta Društva narodov vsak član sveta Društva narodov pravico in možnost opozoriti na nemško-avstrijski načrt z utemeljitvijo, da ograža mednarodne ln-terGse* Pariz, 27. marca AA. Listi Se nadalje komentirajo nemško-avstrijski carinski sporazum ter izražajo bojazen, da bi moglo biti prepozno, če se bo čakalo na akcijo sveta Društva narodov, ker se ta sestane šele v maju. Posebno poudarjajo izjavo Herriota, da se Francija v tej zadevi ne bo pustila prevarati, kar pomeni, da je treba delati hitro. Berlin, 27. marca AA. VSbar zaradi »v-strijsko-nemSkega cf. ruskega sporazuma se ni še polegel. O njem bo razpravljal Svet Društva narodov na majskem zasedanju, dasi Nemčija in Avstrija trdita, da nima dogovor političnega značaja. Politični krogi menijo, da bo Angliija skušala pregovoriti Nemčijo, da predi-oži carinski sporazum z Avstrijo Svetu Društva narodov, ki bo proučil oravno stran tega dogovora. Pariz, 27. marca. A A. Parlamentarni od* bor za carine in trgovinske pogodbe je pro* učil ppložaj, ki je nastal s carinsko zvezo med Avstrijo in Nemčijo. Sprejet je bil sklep, bi poziva ministra za zunanje zadeve in trgovinskega ministra, naj se energično upreta dokončnemu sprejemu take zveze med Avstrijo in Nemčijo,, ker bi kršila mednarodne pogodbe, zlasti pa saintger* marnsko pogodbo o miru in rušila gospo* darsko ravnotežje v Evropi. V nasprotnem primeru naj Francija odpove svoje trg o« vinske pogodbe in pokrene akcijo z« več* stransko trgovinsko zvezo v Evropi proti bilateralni zvezi med Nemčijo m Avstrijo. Ostra odklonitev v Belgiji Bruselj. 27. marca AA Belgijski potttični krogi m belgijski tisk pripisujejo avstiji-skenru-nemškemu sporazumu vedno večji pomen. Ves tisk se bavi s tem vprašanjem in obsoja ta nemško-avstrijski akt tembolj, ker je prišel popolnoma nepričakovano in ker je v nasprotju z mednarodnimi dogovori ter ženevskim protokolom iz l. 1922. Listi poudarjajo pomen skupnih korakov in enakega mišljenja Anglije in Francije, ka* bo brez dvoma imelo svoje posledice. List »Temps« piše. da le s pogodbo o carinski uniji prTšel na dan nravi namen Curttuso-vega obiska na Dunaju Zahrbtnost Dunaja se Je izkazala dostojno zahrbtnosti Berlina. Nadalje naglašajo listi, da bi z ustvaritvijo nemško-avstrijsfce carinske zveze ostala Češkoslovaška izolirana Kot protiukrepe predlaga belgijski tisk ukinitev kreditov Nemčiji in Avstriji ter odtegnitev kapitala na em strani, na drugi strani pa podporo nasledstvenim državam, zlasti Jugoslavnjl in Rumurvii Amerika ni interesirana Berlin, 27. maroa. s. L«ti poročajo z Washingtona: Na vprašanje zastopnikov tiska so v zunan.em uradu izjavili, da za* nima Ameriko P^ avstrijsko*nemško carin* ski pogodbi samo vprašmje. kakšen vpliv bo imel ta carinski dogovor na zunanio tr* govioo Amerike Samo po sebi je umljivo. da ameriška vlada ne bo ukrenila nobene* ga koraka za to ugotovitev niti za ugotovi' tev, ali sta obe drzivi upravičeni skleniti takšno pogodbo, ker Amerika pri tej ev* ropski pogodbi ni prizadeta. Razen nem« Skega poslanika sta po»etila z "radi te za* deve državnega tajnika Stimpsona tudi po* slanfki Franci ie m Italiie. BoljtSeviška sodba Moskva, 27 marca, r. Sovjetski tisk ob* iirno razpravlja o nameravani carinski uni* ji med Nemčijo m Avstrijo, ki jo smatra za vir resnih mednarodnih zaplet' jajev, posebno zarodi odklonilnega stališča Fran« ciie. Po mnenju sovjetskih političnih kro* gov pomeni francoska zahteva, naj odloča o pogodbi Društvo narodov, poskus ver* saiOeskih zmagovitih sil, vmešavati so T zadeve nemške in avstrijske vlade ter kr* šiti suverenost obeh držav. »Rabočaja Ga* zeta«, najbolj razširjen list centralnega od= bora komunistične stranke, piše. da bo pri* vedla pogodba končno do priključitve A v* ♦triie k Nemčiji, kar bo znatno utrdilo nemški imperijalizem. Avstrijski minister v Berlinu Berlin, 27. marca. č. Davi je prispel v Berlin avstrijski minister pravde dr. Schfirff. Na postaji ga je sprejel v Imenu nemške vlade zastopnik justičnega ministra dr. Joel ter avstrijski poslanik dr-Frank. Službeno poročajo, da je prišel dr. Schfirff v Berlin zaradi posvetovanja o zakonskih načrtih in tekstiranju onih zako nov. ki streme za izenačenjem avstrijske in nemške zakonodaje. V političnih krojih temu službenemu komunikeju ne verjamejo in smatrajo, da je dr. Schfirff, ki je mnog« sodeloval pri dogovoru o carinski uniji, prišel v Berlin v zvezi s tem doeovorom. To domnevo potrjuje dejstvo, da se je takoj po njegovem prihodu vršila 9eja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o carinski uniji z Avstrijo. Tudi v diplomatskih krogih sodijo, da je prišel dr. Schfirff v Berlin zaradi sestave besedila carinska pogodbe »Eno aro do Trsta*4 Pariz, 27. marca AA. V »Petit Parisl-enuc piše Lucien Romier o avstrijsko -nemškem carinskem sporazumu is nagia-Sa, da bi prišla Nemčija v eni url vožnje do T,reta in tako postala nekak arbiter med Rigoslavijo ln Italijo na Jadranu. Češkoslovaška bi bila s sklepom tega sporazuma s treh strani obkoljena od germanske zveze. „Nemška politika je poglavje zase" češkoslovaški ministrski predsednik odklanja nemško carinsko nnfjo, ker je proti interesom evropske konsolidacije Praga, 27. marca. s. Pri sprejemu novi* I spod a rske m prometne razmere s vsemi irie.v i* rvvrlal ministrski nrftdsnlntlt I Itičnega preporoda in prav zato želimo, da bi skup* no določili temelje medsebojnega sporazu* ma, ki naj N bil rezultat sodelovanja vseh prizadetih držav, ki jim je na srcu napre* dek Evrope. Pri tem mislimo na vse drža* pa je poglavje zase V sedanjem času vpli* i ve brez zemljepisnih razlik ali zgodovin« vajo gospodarska vprašanja mnogo bolj j- skih pogojev. Na tako postopanje je mislil kakor kdaj prej na politična vprašanja. V sedanjem času ojačenih nasprotstev na narodno*gospodarskem polju in nujne po* trebe. da se zagotovi mir. je treba za re» ševanje krize takšne koncepcije, ki ne na* pravlja že vnaprej vtisa diktata in ki se ne more tolmačiti kot politična m gospo* da rek a rezervacija dotične države. Hočemo, je nadaljeval Udržal odkrito* srčno prijateljsko razmerje in urejene go« svoječasno tudi Briand. Vsako partikula« ristično stremljenje — čeprav ga spremlja zagotovilo, da se ma lahko priključijo dru* ge države — pomeni orne ri tev svobode od* ločitve ter postavlja odgovorne državnike pred dejstva, na katera nimajo nobenega vpliva. Tukaj »e ne dajo uporabiti metode predvojnega časa. Danes se smejo uveljav« Ijati samo metode medsebojnega sporazu* mevanja. Pomorski sporazum zopet ogrožen Odpor Japonske in Amerike - Pogajanja za izvedbo sporazuma so prekinjena za nedoločen čas Pariz, 27. marca. s. Mučno presenečenje je izzvalo dejstvo, da je izvedba francosko-italijanske pomorske pogodbe zadela na velike težave in načelna nasprotstva. radi česar obstoja celo nevarnost, da je brlo vse dek) sploh zaman. Glavno sporno točko tvori vpraša nje višine tonaže francoskih podmornic proti kateri sta se upirali Japonska in \merika. Razen tega je zadela tonaža francoskih križark na odpor v Washing-ronu. Ker je Henderson odpotoval v London in bo tudi italijanski zastopnik, ki ie vodil razgovore zaradi izvedbe pogodbe v Parizu, odpotoval v Rim poročat, bodo pogajanja do nadaljnjega prekinjena. Rok za obnovo še ni znan. Novi pokolji med Indi in muslimani Izgredi v Cawnpuru še vedno trajajo — Indski kongres odobril sporazum s podkraljem invinom Bombay 27. marca e V mestu Cawnpuro ie vstaja v polnem razmaha. Poulični boji trajalo z daljšimi aB krajšimi presledki že tri dni in so doslej zahtevali toliko človeških žrtev, da točnega števila ni več mogoče navesti. Po ulicah dirjalo oklopnl avtomobili s policijo In vojaštvom, vendar se doslej še ni posrečilo ustaviti pokolja med Indi m mohamedancl. Med ranjenimi Je tod« neka) Evropcev. Mohamedancl so zažgali mnoea poslopja. New Delili. 27 marca AA Dočim zahteva Churchill v Londonu, naj angleška vlada odločno nastopi proti indijskim nemirom-je podkralj lord lrwin na poslovilnem banketu v New Delhijn izjavil, da vlada ne bo zatrla narodnega socialističnega gibanja. London, 27. marca g. Delovni odbor vse- imdskega kongresa. Id zboruje v KaracMJn je odobril med Mahatmo Gandhijein in podkraljem Irwinom sklenjeno mirovno pogodbo. V posebni resolucij« j« kongres navedel še posebne želje, med katerimi navaja zahtevo po kontroli nad armad-o in državnimi financami. Vodstvo in d ske delegacije za novo konferenco »okrogle mize« bo prevzel Gandhi. Razen tega je bila sprejeta tudi resolucija, ki zahteva takojšnjo osvoboditev političnih jetnikov Karachi. 27. marca s. Narodno-sooialistSC-ni vodja in predsednik lige nove generacije za vso Indijo Subash Bose je nastopS v nekem govoru za neodvisno socialistično republiko, ki naj bi jo tvorili kmetje in delava". Razen tega Je govoril za ustanovite* nove stranke. Finančni bankerot avstralske države Država New South VVales je odpovedala plačevanje obresti za svoja v Angliji najeta posojila — Silno razburjenje hi ogorčenje v Londonu les pri tem plačal v Newyorku prav tako SI. marca zapadle obrestne kupone ameriških posojil, pri čemer gre za vsoto 125.400 London, 27. marca d. Angleška vlada je doživela neprijetno senzacijo. Prvič v zgodovini britskega imperija se je namenoma uprla ena izmed zveznih držav plačevanju obresti v Angliji najetih posojil. Gre za avstralsko državo Novi Južni Wales. katere socialno-demokratski ministrski predsednik je že nekaj tednov zahteval od avstralske zvezne vlade, naj proglasi državni bankrot ter ustavi obrestovanje in amortizacijo dolgov. Predsednik avstralske zvezne vlade Scuilin je po dolgih parlamentarnih bojih dosegel da se ta radikalna politika ni pričela izvajati in da se je zvezna vlada raje odločila za inflacijo. Zlati standard naj bi se odpravil in avstralske zlate zaloge v višini 16 milijonov funtov se bodo v slučaju potrebe prodale v London. Opozicija proti temu prikritemu državnemu bankrotu je dovedla do tega, da je zvezna država Novi Južni Wales včeraj sklenila, da ne bo honorirala zapadlih obrestnih kuponov angleških posojil. Gre za znesek 729.250 funtov, od katerega odpadejo tri četrtine na Westminstrsko banko, ostanek pa na Angleško banko. Avstralska zvezna ustava določa za tak slučaj, da mora pokriti zvezna vlada obveznosti države Novega Južnega Walesa spričo katastrofalnega finančnega položaja zveze avstralskih držav pa Je vprašanje, ali bo mogla izvršiti to jamstvo. Posebno ogorčenje je zbudila ▼ Londonu vest, da bo Novi Južni Wa- funtov. Dejstvo, da bo Newyork prejel plačilo, London pa ne. bržkone za Avstralijo ne bo ostalo brez političnih posledic. London, 27. marca AA. Na današnji seji spodnje zbornice je poslanec Amery vprašal tajnika za dominijone, koliko je resnice na vesti, da Je newsouthwaleška vlada v Avstraliji sklenila ustaviti izplačila obresti državnih posojil, najetih v Londonu. Državni tajnik Thomas je odgovoril, da je ta vest hudo presenetila vse mero-dajne kroge. Glede na katastrofalne posledice, ki bi jih imela odklonitev izplačila obresti za avstralske finance, je Thomas izrazil upanje, da se to ne bo zgodilo. Angleška vlada nima nikakih obveznosti ▼ vprašanju avstralskih posojil, vendar pa ne bi mogla ostati ravnodušna napram resnim posledicam, ki bi nastale, ako bi kaka avstralska vlada ne izpolnila svojih obveznosti. Končno je izjavil, da je naprosil za pojasnilo v tej zadevi avstralskega vrhovnega komisarja, ki naj tudi v tem smislu opozori avstralsko vlado na posledica. Pravilnik o rastlinskih zdravilih Beograd, 27. marca AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal pravilnik o domačih proizvodih, zdravil rastlinskega izvora. Napake nemških politikov LJubljana, 27. marca. Nihče ne more odrekata nemškemu narodu velike notranje sile in velikih pozitivnih sposobnosti. Na žalost aa nam kažeta prošlost in sedanjost, da so iz tega naroda izšli mnogi poiitiki in državniki, v katerih niso bile v dovoljni meri utelešene te dobre narodne sposobnosti in ki jim je zlasti manjkalo uvidevnosti in treznosti, potrebne predstavnikom tako močnega činitelja v mednarodnem življenju. Mnogo je primerov. da so nemški državniki in politiki s svojo nesposobnostjo in netaktnostjo uničili ugled svojega naroda v svetu, rušili njegovo delo in mu onemogočali, da bi se svojim silam primerno uveljavil v mednarodnem življenju. Nepretrgana je veriga nemških nespretnih in brutalnih političnih prijemov in ravno mi Slovani smo vedno najbolj trpeli nad takim sosedstvom. Ako pustimo v nemar vse krivice prošlih stoletij, imamo že v nedavno preteklem desetletiu toliko dokazov naravnost neverjetne nemške politične kratkovidnosti, da se ne smemo čuditi nemškemu porazu v svetovni vojni. Spomnimo se le lahkomiselne pripravljenosti, s katero se je Nemčija zvezala na življenje in smrt s trhlo državno tvorbo avstro-ogrske monarhije, ki se je bila že davno izživela ter je čakala samo viharja, da jo prevrne in poruši. V tistih dneh je stal na krmilu nemške d~žavne politike Bethmann - Holhveg. oče dveh nesmrtno bedastih izjav. Proglasil je bil izzvano svetovno vojno za končni obračun med Slovani in Nemci, ne računajoč niti trenutek z važnim dejstvom, da je v Nemčiji nekoliko milijonov Poljakov in da je vrla zaveznica Avstrija po pretežni večini slovanska. Kancelar je s tem pokazal avstrijskim Slovanom, kje je njihovo mesto v svetovni vojni. Kljub temu Nemci nam in Čehoslovakom ne morejo odpustiti, da smo spoznali položaj in da smo se upirali biti bojevniki za »sveto« nemško stvar proti lastnim interesom. Druga, stična rečenica Bethmannova ie ona znana beseda o pogodbah, ki da so samo krpe papirja. Ta izjava odgovornega nemškega politika, ki je tako strahovito razgalila nemško pravno pojmovanje, je morala vse kulturne narode združiti v boju za nedotakljivost mednarodnih pogodb. Kljub temu se Nemci še danes čudijo, kako da je ves svet vstal zoper nje. Tudi posamezne akcije nemškega vojaškega poveljstva imajo isti pečat političnega brezumja. Zračni poleti nad London in druga angleška mesta so angleškemu ljudstvu dokazali, kako potrebno je hiteti pod orožje in Zeppelini so bili naiboljša propaganda za nabiranje vojakov in za uvedbo splošne brambne dolžnosti na Angleškem. Zeppelini so pospešili ustvaritev ogromnih angleških armad, mnogo bolj kakor bi se to posrečilo ansrleški vladi sami. In modro nemško geslo, da je »mnogo sovražnikov mnogo časti«, je očividno pripomoglo. da se je Nemcem po vsestranskem prizadevanju le posrečilo izvabiti Ameriko iz nevtralnosti. Potopi- tev »Lusitanije« je bila oni odločilni dogodek, ki je Nemce končno-veljavno podrl na tla in jih privedel do Versaille-sa. Skratka: v teku svetovne vojne so nekolikokrat stale šanse za nemško zmago silno ugodno, s točno doslednostjo pa je nemška politika s kakim nesposobnim prijemom izenačila položaj v svojo škodo. Po vojni je kazalo, da so se vsaj vodilni krogi nekoliko spametovali in otresli nekdanje oholosti in brutalnosti. Stresemann je pojmil, da je napočila v Evropi doba sporazuma vseh z vsemi, in je Nemčijo vodil po tem novem potu. Curtius pa je krenil znova na stare temeljito izvožene kolesnice predvojne nemške politike. Tudi njemu so mednarodne pogodbe, s katerimi se je Avstrija zavezala ohraniti svojo samostojnost, le krpa papirja, ki jo smeš raztrgati, či-m se čutiš za to dovolj močnega. Ista mentaliteta odseva iz nazorov njegovega zaveznika Schobra, ki je ravno te dni v Draždanih zopet ponovil svojo znano izjavo o »vrnitvi« naše Štajerske z Mariborom Avstriji. Dokler so Nemci zahtevali revizijo mirovnih pogodb, je to njihova pravica kakor je pravica sopogodbenikov, da odklanjajo slične zahteve, ker so pač videli, da po tem potu ne pridejo do zaželjenega cilja. so poskusili staro nemško taktiko omalovaževanja pogodb ter hoteli mednarodni svet postaviti pred dovršeno dejstvo nemško-avstrijske carinske unije, vodeče naravnost v »anšlus«. Prišlo pa je, kar je moralo priti, in Nemci se zopet enkrat čudijo, da svet ne odobrava njihove brezobzirne politike. Sklicujejo se na avstrijsko-nemški preliminarni dogovor, glasom katerega je vsem državam odprta pot v novo gospodarsko zvezo. Kdo pa naj gre vanjo? Mar nasledstvene države, ki imajo toliko grenkega izkustva iz preteklih dob in ki so nemško oblastnost. nasilje in brezobzirnost prenašale dolga stoletja? Kdo drugi naj še pride v poštev pri tej čudni gospodarski zvezi? S tako grobo klavzulo hočeta Schober in Curtius zakriti velenemško tendenco svojega carinskega dogovora! Svet jima tega seveda ne more verjeti, pa naj se temu še tako čudi vesoljno Nemštvo. Proti njima je z Anglijo vred strnjeno vstala skoro vsa Evropa, ki je uvidela, da so Curtiusove ginljive mirovne melodije zelo neiskrene in da je pojmovanje Panevrope pri Nemcih istovetno z nemško koncepcijo »Mitteleurope«, ki naj Nemcem zagotovi prevlado na evropski celini. Churtius in Schober sta dodala svojim dosedanjim pogreškam še novo s tem, da se upirata Hendersonovemu predlogu, naj o sklenjeni pogodbi razpravlja Društvo narodov. Nakopala sta si s tem nasprotstvo Anglije, ki bi samo iz gospodarskih razlogov najbrž ne nasprotovala nameravani carinski uniji. Upravičena je zato bojazen, da je vodstvo nemške politike zopet v nespretnih rokah, kar lahko škoduje ne le nemoteni konsolidaciji Evrope, marveč tudi interesom nemškega naroda samega. Naša trgovina z Italijo Fašistični listi se vedno znova bavijo v zadnjih dneh z italijansk,o»jugos!ovenskimi trgovinskimi stiki Listi ugotavljajo, da te Italija n ijvečji odjemalec ju/goslovenske^a blaga, ker znaša uvoz v Italiio 28 odst. vse« ga jugoslovenskega izvoza, medtem ko ie izvoz Italije v Jugoslavijo za italij nsiko gospodarstvo takf> malenkosten, da skoraj ne prihaja v poštev, ker tvori komaj 2 odst. celotnega italijanskega izvoza. »Gior« nale d' Italia« in za njim zlasti tržaški listi tzvaiaio iz tega sklep da je treba na vs k način doseči pravilno razmerje v trgovinskih odnošajih obeh držav Italijansko časopisje navaja statistične podatke iz 1. 1929. pp katerih predstavlja naš izvoz v Italijo v tem letu 2 milijardi dinarjev. Polovica tega zneski odpade na les (47 odst.), drago važnejše blago, živa živina in jajca dosega v postavki skupne 24 odst. Italijanski izvoz v našo drž vo ie po vrednosti znašal v istem času 823 mili« jonov dinarjev Italijanski izvpz v našo državo se omejuje samo na industrijske iz« delke. v prvi vrsti tekstilno blago. It I i jam ska statisfiika v »Giornalti d'Italia« hoče dokazati italijanski javnosti, da Jugoslavi, j ii iz poli tičnih razlogov namenoma odkla« nja italijansko b^go. kupuje pa v državah, ki so mn.ogo boli oddaljene, dasi ie njih blago slabše tn dražje. List naglaša, da ita» lijanska proizvodnja lahko tekmuje v cenah in po kakovosti z vsako drugo državo Naj« boliši dok iz temu je, da uvoz italijanskega bla>ga raste ne samo v sosednjih državah, amnaik celo v Ind:r in Južni Afriki oso« bito pa na Kitajskem, dasi se mora bo» riti z n jhujso janonsko konkurenco »Čas je,« zaključuje »G'orna1e«. da Italija pro« uči to zadevo do dna in da najde obramb« na sredstva proti temu nezdravemu stanju. Italijansko časopisje prikrito naglaša. da italijanski narod ra golega prijateljstva do nas podpira naše gpspodartvo, pri nas pa jim to naklonjenost vrač m o z nehva'ež« n ost jo in odklanjamo italijanske izdelke. Dejstvo pa je. da je 1. 1929 polovico našega izvoza v Italijo tvoril les. a saj je bili Ita-. lija za ta uvozni predmet še skoro id^jučnp navezana na naš trg Vzrok naše povoljne trgovske bilance s sosedo ie v tem. da smo mi bili v onem času za Italijo pač naj« bližji in najcenejš; dobavitelj 'esa Pretek« lo leto. ko je Rusija organizirala svoj lesni izvoz. s.o se r'zmere naenkrat izpremenile Cena in izvoz našega lesa sta padla za po'ovico Podobno velja tud-; za ž;vo živi* no. perutnino in jaica Prevoz teh oredme« tov je precej drag in tež ven in ako traja do'in se mnogo blaga pokvari. Kliub temu so začeli tudi v lanskem letu naši sosedje v velikih množinah uvažati živino iz Rumunije. kjer ni nič ceneiši. uae pa slabša, samo da se izognejo našemu trgu. 2 ita, ki Je bilo v letu 1929. naš glavni Izvozni predmet (1528 milijonov), so si Italijani dobavili od nas samo za 82 milijonov ali 4% našega izvoza, ker so si ga pač lahko dobili po isti ceni preko morja. Nočemo omalovaževati pomena italijanskega trga za nas, pač pa želimo naglasitt. da smo mi še vedno najbližji in najcenejši dobavitelji vseb predmetov, ki jih Italija pri nas kupuje. Naša trgovina z Italijo ne uživa umetne zaščite ter se ne naslanja na kako naklonjenost, marveč je samo posledica nevezane mednarodne konkurence. Če proučimo italijanski uvoz v našo državo. moramo ugotoviti, da je 823 milijonov za naše razmere ogromna številka, ki predstavlja 15 % našega celotnega uvoza Italija krije 27% našega celokupnega uvoza sukna in tudi svilo 9i po večiein delu dobavliamo iz Italije. Težka industrija, zlasti železniški materija!. poljedelski stroji, električni materija] itd., je prišel v letu 1929. ko so še obstojale stvarne dobave na račun reparacij, seveda po večini iz Nemčije. kar pa ni nikak znak. da takega blaga ne bi marali uvažati tudi iz Italije. Pri nas nihče ne odklanja italijanskega blaga zato. ker je italijansko. Prav tako tudi nemškega blaga ne kupujemo iz razlogov kake politične naklonjenosti. Pač pa sta nemška industrija in trgovina v stalnih stikih z nami; povsod je najti nemškega potnika, celo iz najbolj oddaljenih krajev Nemčije in Avstrije, ker se Nemci sistematično trudijo da si zopet osvojijo nekdanji gospodarski položaj v Srednji in Vzhodni Evropi. Takih ozkih stikov med Jugoslavijo in Italijo pa ni. ker politično ozračje ne dopušča, da bi se razvili. Politika re-presalij. po kateri prikrito kliče sedaj italijansko časopisje, pa je slaba in gospodarstvu škodljiva, ker bi le še poostrila sedanjo napetost ter desorijentirala naš in italijanski trg. Jugoslovetsko-madžarska Beograd, 27 marca AA Jutri ob 4. po« poldne bo v prostorih beograjske borze prva seja juffoslovensko*m.id5aHce gospo« darske zbornice S strani Madžarske bo prisostvoval seji bivši finančni minister Tibor Kallav z delegati budimneštanske trgovske zbornice, o ud :mt>e? tonskega vele« seima. državnega zavoda za izvoz kmetij« skih rnroizvokov in dr>*gi.mi madžarskimi gosmodar^^iki Madžarski predstavnik' orisneio v Beograd drevi ob 10 Centrali ji.tgoslov «ni3d'7)»r«!.ke go^^^rske zbornice bosta v Beogradu in v B"fHmmešti če se bo r>oka7i1cHfc ;TI +r,T;.Tx;!1 ter o vseh carinikih in tarifnih za« j devah. Zavarovanje za brezposelne radarje Važna konferenca v Beogradu - Načelen sporazum o uvedbi brezposelnega zavarovanja za rudarje Beograd, 27. marca. p. Ob 9 dopoldne se je danes pričela v BeogTadu v prosto« rib delavske zbornice konferenca o omilje« nju brezposelnost* v rudarski stroki Na konferenci so bili navzoč' zs itomuki delo« dajalcev, delavskih zbornic, rudarskih or« ganizacij tn bratovskih skladnic Konfe-. renca ima nalogo poiskati sredstva za po« moč brezposelnim v rudarsk' 6troki. zlasti tudi za one naše rudarje, ki so v inozem« stvu izgubili zaposlenost in se sedai vra« čajo v domovino Konferenco je otvoril direktor rud irske, ga oddelka v ministrstvu za šume in rud« nike Turna, ki ie pozdravil delegate v imenu mimstra ter opravičil njegovo od« sotnost. ker je bil zadržan. Nadaljnjim po« svetpvanjem je predsedov 1 načelnik ministrstva za šume in rudnike Belančič. Prvi je govoril zastopnik rudniških pod. jetij Šmid, ki je v glavnem izjavil, da v sedanjem težkem položaju rudniki ne bi mogli prenašati veči'h bremen Dr. 2iv'-o Topalovič je izr zil mnenje naj bi se oh stoječa rudarska kriza reševa'a po načeb'h. ki veljajo za borze dela. vendar pa n j bi to akcijo izvajale krajevne bratovske sk'ad, niče. Po raznih refer tih je bil v debati do« sežen načelen sporazum, da se ima zavaros vanje za brezposelne rudarje takoj Izvesti. Gre samo zi to. kako naj bi se ustvaril osnovni kapital, ki naj bi Omogočil prvo pomoč Tajnik delavskih ^ont* P«v«ič je predlagal, naj bi vse delodajalske m de« lavske ustanove ki skrbe za delavce, »z svojih razpoložljivih sredstev vorirale go« tove vsote za prvo pomoč brezposelnim ru» danem Prav tako naj bi tud' prispevaj država primerno vsoto k osnovnemu kapi. talu. V svojem poročilu je navajal, d' je največ brezposelnih rudarjev v Sloveniji kjer rib te okr.og 2000 Samo deloma zapo. slenih rud riev je v Srbii* 40 odstotkov v Sloveniji nad 50 odst.. v Hrvatski 50. v Bo«, ni 40 odst Pp vsestranski razpravi, ki Je traiala do 7. zvečer, je b'l spreiet naslednii sklep: V o^t-1'Mi nvnistrstva za šume in rude naj se osnuje fond la podnom brMno«elnih rn-dar:ev in se minis+er za Sume in rude na* nroša. da « *em taka i izda potrebni za^on in v pravilniku do'oči. da «e prične prbirf« n'e prispevkov ra ta fond že s 1 aprilom ♦eVnčeea leta Obenem z zakonom nai se izda tudi pravilnik 0 načinu dajanja pod* pore in njeni višini Končno je bilo še sklenieno. da poseti deputaciia rudarjev m rudarskih pod-etn.« kov prometnega nrmstra in ga naprosi. n"j č;mnrei izda naroči'o za dobavo premoga državnim železnicam za letošnje leto. da se tud' m ta način omili brezposelnost med rudarii. Konferenca je bila s tem zaključena - Sokolski delavci se zbirajo Beograd. 21 marca. p. Dne 29. t. m. se bo v prostorih Saveza nabavljalnib zadrug vršila letošnja glavna skupščina Sokola kraljevine Jugoslavije. Skupščina je b la prvotno napovedana v dvorani državne raz« redne loterije, zaradi ugocineiših prostorov pa se bo vršila v Savezu nabavljalnib za« drug. Na skupščino so prišli že danes n»no« gi delegati iz raznih krajev države Jutri bodo interne konference ln sicer dopoldne načelnikov, popoldne pa prosvetartev Zve. čer bo dospel v Beograd tudi delegat ČOS g Kreiči. predsednik prosvetnega oddelka ČOS Zvečer se bo vrš:la intimna konfe« renca vseh delegatov, na kateri bodj for» mulirani predlogi za nedeljsko javno skupščino. Visoko rumimsfco odlikovanje naših ministrov Beograd. 27. marca A A. N9. VeJ. romunski kralj Karol je odlikoval z redom Velikega Križa Rimrun:je I. stopnje ministra za trgovino im mdustrijo Jurija Demetrovi-ča ta ttfnistra za kmetijstvo dr. Stanka šibeniika. Svetnik romunskega poslaništva v Beogradu Evsen Papiniu je danes predal odlikovanja obema ministroma. Pred Imenovanjem novega magistratne^a ravnatelja v Zagrebu Zagreb. 27. marca 6. Kakor se govori, bo v kratkem izpopolnjeno že tri leta Izpraznjeno mesto mestnega magistratnega ravnatelja. Mestni samoupravni odbor je na svoji zadnji seji tzpremenil statut v toliko. da se namestu 20-letne prakse v samoupravni občinski službi zahteva 20-let-na upravna praksa in juridična izobrazba. Žid uradnik Vatikana Praga. 27 marca d Židovski učenjak Naftali Fried i2 Poljan v Karpatski Rusiji je bil imenovan za direktorja hebrejskega oddelka v vatikanski knjižnici Iz nekega njegovega pisma je razvidim. da mu je ravnateljstvo vatikanske knjižnice oblju« bilo. da mu bo omogočilo rituelno hrano ter vsak dan izvrševanje židovske službe božje v Vatikanu Fried je znan poznava« ler talmudskc literature in je objavil 2e več razprav v hebrejskem jeziku, ki so na« šle v znanstven-h krogih mnogo odmeva Hebrejski oddelek vatikanske knjižnice je eden najbogatejših na svetu Atentat užaljene pevke Pariz, 27 marca fi Snoča se je prijavila pri policijskem komisarju na Montmartru elegantno oblečena da>ua. ki je hotela oseb« no govoriti 8 komisarjem Ko je stopila v sobo in je ostala s komisarjem sama. je potegnila revolver in oddala nanj več stre« lov Komisar je očividno še pravočasno opazil nevarnost in se je skril pod mizo. zaradi česar ga streli niso zadeli Ko so uradniki začuli strele, so prihiteli iz sosed« nih sob in razorožili napadaiko Pozneje so ugotovili, da gre za rusko pevko Lju« bov.Anikitmo, ki se je hotela maščevati nad komisarjem Ker ni plačala hotelskega računa, je bila namreč p«>l:ctjsko deloži. rana in je deložacijo izvedel ta komisar. Preimenovanje vasi Oslica Beograd. 27. marca AA. Na prošnjo zainteresiranih občin le predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve sklenil na osnovi čl. 1 zakona o kmenito mest. ulic itd., da se dosedanja vas Nova Oslica, srez kranjski v dravski banovin« imenuje odslej Nova Oselica dosedanja vas Stara Oslica pa Stara Oselica. Zanimive razprave pred malim senatom Viške potvorjene listine — Oproščen Dunajčan — Trije mušketirp iz »štokglajza« Ljubljana, 27. marca Pred malim senatom so bile danes tri velike razprave, ki so trajale od 9 do 15. Prva je odgaJila prav ratinirano zasnova« ae manipulacije s ponarejen-m. zasebnimi listinami Bila je na dnevnem redu tako zvana viška afera, v katero so zapleteni tesarski polir Ivan Skubic i Viča. sedaj « Karlovcu, posestnik tn delavec Andrej Končan iz Kozanj. aeka mladoletnica m Alojzij Skubic. 2rtev goljufije pa je bil samski posestnik Janez Pance, oškodovan za 10.500 Din. !- Ivan Skubic, afi se čutite krivega, — Ne. Res pa je. da sem napravil po« trdilo, da sem posodil Pancetu 7000 D u Bil sem pred letom 1927 v Splitu za tesar, skega delavca m sem dnevno zaslužil po 10 Dm od ure. pozneje pa sem samostojno delal nadstrešja m vsega zaslužil 13.000 Din S tem denarjem sem se slednj č vr. nil domov m Pancetu posodil 7000 Dm. vrnil pa mi jih je le nekaj nad 2000 Din. — Toda Cundei je povedal, kako »te na Pancetovo ime potvarjah listine .. — Ah, Cunder, ta je komunist, ki sploh še nikdar ni delaL V nadaljnjem zagovoru je Scubic zatr« jeval da je Pance vse listine, ki jib je na» pisal, sam podpisal. A zakaj se je Skubic dal kontumacirati, ko ga je Pance tožil z« odškodnino? Na to ni vedel dati pravega odgovora Doenano je dalje, da je sam sestavi! pogodbo, po kateri naj bi bil Pance prepustil Skubicu 35 smrek za poseka« nje ln te smreke je Skubic kratkomalo prodal lesnemu trgovcu Josipu Prelesir-ku ki mu ie dal za nje nad 7000 Din Ko te prišlo vse na dan, je hotel Skubic izvršiti samomor. Drugi obtoženec Andrej Končan je na podlagi garancijske izjave, ka jo je bd se« stavil Skubic na ime Panceta vzel v Združenih opekarnah 13.000 zidakov io 2000 strešne opeke Seveda se tudi Konč«J ne čuti krivega in pravi, da mu je bil Pance dolžan 8000 Din še od takrat, ko je Končan pri njem služil za hlapca Res je svoj čas Končan tožil Panceta za 7747 Din. — Kaj je bilo s tožbo? je vprašal pred« sednik. — Izgubil stm jo Pance Je imel priče, ki so zanj govorile. Za siromake je ved» no tako pri sodišču, ker nimamo denar« ja ... Ostala dva obtoženca, »ta priznala, da *ta se ko>t priči podpisala na bstnah in nato trdila, da jo vse listine podpisal Pance. Janez Pance, 531etnlk, sivolas in dolgih sivih brk. je kot glavna prča odločno za« n'kal. in. po pravici govori! Janez pa je mirno pnaegcL Nato sodba: Ivan Skubic zaradi goljufije na 4 mesece strogega zapora m 240 Din denarne kazni (ali 4 dni zapora), An« drej Končan na 2 meseca strogega zapora in 120 Diu (ali 2 dni zapora), oba z izgubo častnih državljanskih pravic za eno leto. Ostala dva obtoženca zaradi udeležbe pri goljufij' in sicer mladoletnica na 1 me« sec in 15 dni zapora in 60 Din ter Alojz.j Skubic na 1 mesec strogega zapora in b0 Din. oba z odlogom kazni za 1 leto. ?roti sodbi se bodo vs' pritožili Sledila je druga razprava. Zaradi pona« rejanja listin je bil obtožen Reinhold Neu« bauer, zastopnik dunajske tvrdke Arnold Trostli. ki je po Jugoslaviji prodajal olje za mazanje jermenov. Razprava je bila kratka Oproščen. Pred sodnike so nato stopili 3 korenjaki, dnevni obiskovalci slepega tira kadar so na svobodi, seveda .. Ti trije mušketirji so namreč: !6krat predkaznovani Anton Čadež. 1 Okra t predkaznovani Avgust Tav» čar in neki tudi že večkrat kaznovani Jože Obtoženi so tatvine starega litega železja, ki je bilo last Strojnih tovarn Tatvino so izvršili 3. marca na prostoru, ki je name« njen javnemu prometu. Zelezie Je tehtalo 135 k? in bilo vredno 139 Din Torej mala reč Toda razprava je bila prav zanimiva Anton Čadež je kot izšolan tat dejal sodnikom: _^ — Ne morem priznati želeanriSke tatn« ne. Prišel sem slučajno na kolodvor in sem srečal Tavčarja, ki mi je dejal, da tam za ruskimi barakami leži staro železo m n*j ga prodam. Gustl mi Je pomaga! nalagati. Ko sva z vozičkom peljala železo k Pan-holcerju. sta naju prijela dva detektiva in vprašala: »Kaj peljeta?«... »No. staro železo!«... »Pa ga peljita na policijo. Tud: tam kupujejo železo«... Jože ni bi! zra« ven... Gu9t! Tavčar Je povoda!, da Je najel te* lezo za ruskimi barakami, pokrito s pleve« lom. a oriče so potrdile, d* je bilo žeiezo odnešeno \r vagonov Obsojena sta oorsj bila Gtfstl Tavčar zaradi zločinstva ne na 5 mesecev strogega zaoora Anton Čadež zaradi prestopka prikrivanja na 2 meseca strogeg« rapor*. To?e pa je b"! onr"*čen. S sodbo so bili vsi kar zadovoljni. Odhod kraijevičev z Bleda Beograd, 27. marca, M Danes ob II JO je prispela i Bleda v Beograd z dvornim vlakom kraljica Marija s kraljeviči, ki so bili delj časa na Bledu. Nj. Vel. kraljica Marija je spremljala svojo mater rumunsko kraljico Marijo, ki je potovala s princeso Ileano v Pariz. do Bleda, kjer je nato ostala dva dni in se je včeraj odpeljala z Bleda s ormcJ nazaj v Beograd. Smrt zagrebškega novinarja Zagreb, 27. mata č. Snoči je preminul v okrevališču na Klenovniku urednik »Slo-bodne Tribune« Milan Franlčevič v starosti 42 let. Zapušča vdovo in pet nepreskrbljenih otrok. Minister dr. En?!is kot znanstvenik Zanimivo predavanje unlv. prof. Bilimovlča o Encrliševih narodnogospodarskih teorijah V ožjem krogu snujotega se Društva za pravno šuozobtjo ic aoc.ologijo je snoci predaval proiesor nacionalne ekonuntije na našem vseučilišču, g. dr. A. Bikmovič o Euijihševi hiozouj, gospodariivegu nušlieuja. Odlični češki narodiiv-goj>podarski teoretik in sedanji finančni miinibter Ct>K dr Karel Cngiiš je nedavno izdal prvi zvezek svojega velikega dela. »Teleologija kot forma em piričnega spoznanja«. To delo vzbuja v strokovnih krogih upravičeno pozornost Predavanje prof. Bilknov»ča ie za širšo Javnost v toliko zanimivo, ker je to pn nas prvi strokovni odmev Engliševe emporično-ipoznavalne teorje o predmetu gosipodar. ske vede. Prof Bilimovič je bistro razčlenS nekatere osnovne pojme Engliševega nauka opozonvši najprej na njegovo že nekoliko zastarelo fundacijo na Kantovem nauku o apriornih pojmah. Novost, ki jo je prinesel Engl vovalnemu učitelju, ki je kljub slabemu vremenu žrtvoval ure počitka za njihovo vedoželjnost, poklonili lepo darilo z izrazi udanosci in hvaležnosti. Darilo je izročila z lepim nagovorom šolska upraviteljica gospa Adela Altova. Ob priliki slovesuosti je bila Nj. Vel. kralju odposlana vdanost« na brzojavka. Nevaren ogenj na Spodnjem Brezovem Gasilci so rešit? vas pred katastrofo Višnja gora, 27. marca, praznik bi skoro postal usoden za pol tire od Višnje gore oddaljeno vasico Spodnje Brezovo. Krasno pomladno solnč« no vreme je bilo, ljudje so bili baš pri kosilu, ko je nenadno nastal požar pri po< ses trnku Javo miku Antonu. Goreti je začelo njegovo gospodarsko poslopje, ki je bilo hipno v plamenih. Stavba je bila le« sena in krita s slamo. Na kraj požara sta dospeli v največji nflglici gasilni društvi iz Višnje gore in Kriške vasi s svojima motornima brizgal« nama. Gorečega poslopja seveda ni bilo mogoče rešiti, pač pa je bilo obilo posla, da se je požar lokaliziral samo na ta ob* jekt Veliko zlo bi bilo. če bi pihal veter. Tri četrtine vaških stavb so krite še s sla-tno, stoje pa skoro druga poleg drage. Že s^a s« vnela dva velika sosedna objekta, pa se je vendar požrtvovalnim gasilcem porireč-lo, pravočasno ndušiti nastajajoči ogenj in s tem obvarovati vas popolnega uničenja. Pohvalno je treba omeniti pri tem požaru tudi višnjegorske orožnike, ki so s svojim komandirjem polnoštevilno prihiteli na kraj nesreče in s svojim nastopom mnogo pripomogla k redu in smotre-nemil gašenju. Vzrok požara Se tri fcočho ago^ovfjem, ka^e pa. da so najbrže zakrivili ogenj otroci. Izključeno tudi ni. da je po nepre« vidnosti vrgel kdo ogorek cigarete v sla« mo. Gospodar Javornik ima veliko škodo, ki pa je le delno krita * zavarovalnino, saj je imel zavarovano vse svoje premično in nepremično premoženje le za vsotico 15.000 Din. Črnomeljsko pismo Ban dr. Perovič na obisku Črnomelj, 27. marca. Preteklo nedeljo nas je posetil ban naše Savske banovine g. dr. Perovič z g pod« banom. Zanimal se je g. ban posebno za ceste, pa tudi za razne druge potrebe v Beli Krajini. Posetil je sresko načelstvo in občinski urad, kjer je sreski načelnik baš izročal odlikovanja, in sicer red sv. Save mestn emu žtrpanu g. Miillerju ter odbor* nikoma gg. Fabjanu in Strugarju ter red jugoslovenske krone mestnemu župniku in dekanu g. Biitnerju ob navzočnosti vsega občinskega odbora. G. ban je v razgovoru z domačimi činitelji obljubil, da nas bo v kratkem obiskal. Iz Črnomlja se je g. ban z avtomobilom odpeljal preko Novega me» sta v Zagreb. Na praznik je gostovala v naSem Sdkol« dkem domu družina »Soča« te Ljubljane s komedijo »Vrag«. Občinstvo je bito s predstavo izredno zadovoljno. Želeli bi, da nas kmalu zopet posetijo. Na dobro obiskanem obSnem ribam gasilskega društva je bil ponovno izvoljen za načelnika g. Alojzij Setfna. za podna« čelnika pa g. Janko Papež. Tudi ostali od- bor je ostal x malimi izjemami nespremenjen. Zapustil nas je dirigent tukajšnje podružnice Ljubljanske kreditne banke g.Ti» ne Bitenc in odšel na svoje novo mesto v Celje. Bil je delaven član podružnice SPD in je v veliki meri njegova zasluga, da je bila zgrajena planinska koča na Mir« ni gori. Sneg je pri nas že s/kopnel in oživelo je delo po polju in v vinogradih. Letos je priroda precej zaostala. Navadno so bile češnje in breskve ob tem času že v cvet« ju, letos pa so še v zimskem spanja. Slovo Josipa Rijavca v ljubljanski operi Ljubljana. 27. marca. Pred odhodom na svoje novo mesto v Buenos Airesu se je g. Rijavec v četrtek zvečer poslovil od nas. svojih ožjih soro-jakov, v ljubljanski operi z vlogo romantično bizarnega Hoffinanna v Offenbachovi fantastični operi >Ho!fmannove pripove-ptic V drugdh glavnih vlogah so sodelovali še: Križaj (Lindorf, Coppelins, Dapertut-to in Mirakel), ki je, žal, vsled nenadne hripavosti vidno trpel, ge. Popovič-Adle-šičeva (Olvmpia), Poličeva (Giulietta) in Majdičeva (Antonia). Opero je vodil g. ravnatelj Polič. Predstava je bila odlično zasedena, je bila dokaj živahna in je pokazala v zunanji opremi nekaj novih momentov. Zlasti imitacija voščenih figurin v drugi sliki, v kabinetu fizika Spallanzanija je zelo posrečena ideja. G. Rijavec, ki je bil po vsakem aktu mnogokrat klican na oder ter sprejet z navdušenimi kriki in hrupnim ploskanjem, je svojo, za tenorista Širokega formata kot je on, sicer no baš hvaležno vlogo odpel ln odigral v največje zadovoljstvo pozorne publike. Dragemu rojaka želimo m njegovem novem mestu mnogo največjih uspehov, moralnih in materialnih, ter mu ob enem kličemo: na skorajšnje svidenja. —č. Avto povozi! učiteljico Kamnik, 27. marca Na praznik okrog' 16. se je v Samčevem predoru pripetila trgovcu g. Zargiju neljuba nezgoda, ki je pa ni sam zakrivil. Današnji »Slovenec« je nekako po svoje pobarval vest ln javnosti predstavil direktnega krivca v osebi avtomobili sta g. Žar-gija Maksa. Resnici na ljubo ugotavljamo: G. Sargl Je pripeljal t počasnem tempa lz šutne ter dajal znake s hupo, nakar so se mu številni pasantje in mnogi biciklisti, ki so dobesedno zastavili cesto, umaknili. Gdč. K., ki je bila za njimi, se je obrnila in hotela steči čez cesto, ker je bil avto še oddaljen. A iz neznanega vzrok« je padla. To potrjujejo očividci. G. žargi je v hipu ustavil avto, vendar pa ni mogel več preprečiti, da ne bi odbijači zadeli na tleh ležeče gdč. K., ki je HUMANI NUDIMO ZA POMLAD MODNI ČEVLJI ZA DAMI D. otroški čevlji lak ali rjavi od d.75.- moški polčevlji, črni ali rjavi od d. 165.-, nogavice v vseh modnih barva h j/ LJUBLJANA, Dunajska cesta 1 a. CELJE, Aleksandrova cesta, L. 4465 MARIBOR, Gosposka ulica 17. dobila po obrazu praske. Hoteli so jo z avtom odpeljati domov, česar pa ona ni hotela ln je odSla peš. Le previdnosti vozača je pripisati, da se ni zgodilo Kaj hujšega. Kaj bi bilo, če bi jo povozil eden onih ljubljanskih avtov, ki so kmalu nato podili skozi mesto v Ljubljano! ... G. žargi je po nezgodi pripeljal orožnika, ki je na licu mesta popisal zadevo in zaslišal priče. O kaki direktni krivdi po vezaču ni govora. Dobro bi pa bilo, da se zlasti avto-mobilistom, ki pridejo od drugod v Kamnik, nekoliko kontrolira brzina, sicer nezgodam ne bo kraja. Repričajte se , z QeobuezBim. oglede mu trgovini, da kupite moške tn oftoške površnike,obleke itd. cajbolj u^ckirzo pri tordkj I.MACEI< ' ALf t<4(kNDBrtVA r 1? * Imiicoaf z dx>ojae podloqm it za Dia.48o-- Samomor v mrzlih valovih Drave Mlad delavec si je vzel življenje Marenberg, 27. marca. Redkokdaj se pri nas odigravajo tra« gidni dogodki z žalostnim koncem, zato pa tem bolj vplivajo na prebivalstvo, ki živi mimo in enolično življenje. V nedeljo 22. t m. so bili prebivalci vasi Brezno in Pod Velko priče takemu razburljivemu dogodku, ki se je končal s smrtjo 251 et« nega delavca Smolarja Ludovika iz Jan« ževskega vrha. Na mostu, ki veže Brezno in Pod Velko, •o videli ljudje nekega mladega moža, ki je postajal okoli mosta. Domačini se ni« so brigali zanj, ker so menili, da nežna« nec koga pričakuje. Popoldne okoli 2. pa je fant prišel zopet na most, se zdajci povzpel na mostno ograjo in se vrgel v deročo Dravo, ki je na tem mestu zaradi ozke struge globoka nad 5 metrov. Mladenič je skušal nekaj časa plavati in se je obupno boril z valovi, toda zaradi vrtin« cev in mrzle vode je hitro omagal in pred očmi navzočih, ki mu niso mogli pomaga« ti, izginil pod vodo. V bližini ni bilo ne splavov in ne čolna, brez katerih rešitev najbrž v duševni zmedenost! ni bila mogoča spričo na tem mestu zel« nevarne Drave. Na ograji, raz katero je skočH v reko, je napravil nesrečni fant s svinčnikom znamenje križa. Vzrok samomora je do« slej še neznan. Ljudje trdo, da se je ne« srečniku zmešalo. Ljudje, ki so bolni na žolčn tn ledvicah in kamnih v mehurju ter oni, M trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanes1jrvt> delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dob! v vseh lekarnah, drogerijah in spec;rij-skih trgovinah. Smrt po krivdi mazača 28-letna mladenka je hotela z arzenikom odstraniti posledice ljubezenskega razmerja Murska Sobota, 27. marca. V Vldoncfh v gornjem Prekmurju živi revna družina Kereczeva. 701etni oče go« apodari tam s svojimi hčerami, kolikor pač more gospodariti človek, ki stalno pije. Njegova 281etna hčer Verona, dokaj čed« no dekle, najbrže pa nekoliko dedno obre« menjena, je pred meseci pričela razmerje z mladim, za 7 let od nje mlajšim Miku* šem, sinom posestnika Horvata. Razmerje ni ostalo brez posledic in ljubimec je bil v velikem strahu, da izvejo za to trudi domači. Čeprav je b9* Verona že v sedmem mesecu, sta se domenila, da odpravita plod. Horvat je poiskal pomoč pri nekem Raj-berju, ki živi v Gornji Lendavi in se pre« življa menda s popravilom dežnikov. Ta rou je izročil v soboto zavojček z neko rumenkasto snovjo, ki jo naj dekle drobi in poje s kruhom ali pa popije % vodo. Horvat je medicino v ponedeljek izroči Kereczevi, ki je od kemikalije povžila polovico, to je skoro 10 gramov. Se istega dne so jo prijele hude bolečine v zvezi z močnim bljuvanjem. Drugi dan je bila mrtva. Sodna obdukcija je dognala znake za- srtrupljenja na jetrih in ledvicah. Strup je bil najbrže arzenik, ki se tihotapi iz Avstrije in prodaja v 20gramskih zavojčkih. Seveda arzenik ni odvajalno sredstvo in krivda prodajalca je tukaj naravnost ogromna. Fant, ki je strup kupoval, je šele v sredo zvedel za smrt svojega dekleta. Dete, ki mu ni bilo usojeno življenje, je bilo ženskega spola in zelo lepo razvito. požar na Gradišču pri Slovenjgradcn Ogenj je povzročil kratek stik Slovenjgradec, 27. marca. Nad Skrvenjgradcem na hribčku pod Kernikovim vrhom je prijazna graščina, imenovana od domačinov Gradišče. Tam gospodari že dolga leta veleposestnik go« spod Ivan Plider s svojo mnogobrojno dru« žino. Včeraj okrog 13. ure so se začeli na enkrat iz graščinskega gospodarskega poslopja valiti ogromni oblaki dima, ki so naznanjali, da je zadela graščinske požar« na nesreča. Kmalu nato sta se oglasila še gasilski rog in zvon v zvoniku mestne cer» kve. Ogenj na hriba je postajal vedno močnejši, zlasti ker ga je razpihaval močan veter, tako da je bilo velikansko poslopje v nekaj trenotkih popolnoma v plamenih. Le z največjo muko se je posrečila rešiti iz hleva 16 glav živine, dočim je hlev z gospodarskim orodjem in senom, ki sta bili shranjeni v poslopju, pogorel do tal, tako da trpi posestnik precejšnjo ško« do, ki pa je le delno krita z zavarovalnino. Požar je nastal zaradi kratkega stika v motorju, ki se je uporabljal za pogon domačih gospodarskih strojev. Slovenjgraški gasilci, ki so takoj prihiteli na kraj nesre« če s svojo motorno bnzgalno. so v teku četrt ure napeljali vodo na 340 metrov vi« sok hribček. Brizgalna pa ni stopila v akcijo, ker bi bila vsaka pomoč brezuspešna, ampak je bila samo pripravljena na even« tualnost, če bi bil ogenj segel na stano« vanjsko poslopje, kar zaradi močnega ve« tra ni bilo izključeno ★ Gozdni požar pri Sevnici Sevnica, 27. marca S hrfba Vrtače pri Sevnici se je danes okrog 15.30 nenadoma dvignil visok dim, takoj nato pa so ljudje opazili tudi ognjene jezike. Ogenj se je v naglici silno razširil na širino 300 do 400 metrov. Ker je bilo vreme vetrovno, se je bilo bati, da nastane uprav katastrofalen gozdni požar, kar pa so ljudje, v prvi vrsti požrtvovalni sev-niški gasilci, preprečili. Ljudje so takoj hiteli v breg ln videli, v motorju za pogon strojev da gori v prvi vrsti suho lubje in da ogetij v svežih drevesih ne dobi prave hrane. Pričeli so s kopanjem jarkov ln z odstranjevanjem listja. Gasilci z motorno brizgalko niso mogli dosti opraviti, ker je hrib prestrm in težko pristopen. Vendar so ogenj pogasili že okrog 17.30. Gorelo je deloma na železniškem, deloma na občinskem svetu, škoda ni posebno velika. Kako je požar nastal, za enkrat še ni ugotovljeno; najbrž pa je vnela listje iskra iz lokomotive vlaka šL 44, ki je peljal malo pred 15.30 v smeri proti Zidanemu mostu. Tatvine na sejma Zagorje, 27. marca. Običajni kranuurski sejem v četrtek je bil v znamenju krize. Drug-a leta je bil ta seiem prav ucoden za klobučarje in čevljarje. letos pa skoro ni bilo kupova1 rev. živine so precej prignali, ali do vt ' kupčij ni prišlo. Na svoj račun pa ie p e žepa-r, ki je ukradel rudarjevi ženi Urš-V iz Cisov-ca ves denar, ki ga je imela v rt .'.n Trbl-ci. Prejšnji sejem je bil neki ženi na enak način ukraden tisočak. Urška je na sto nici kupila otroško oblekeo. Plača.'a je iz rečne torbice, ki jo je potem položPa z cblekoo vred v cekar. Najbrže je ženar to opazil in ji v gneči ukradel torbico. Ko ie hotela pri nekem čevljarju žc izbrane čevi;e plačati, ie šele opazila, da je bila okradera. H-i^a je nazai. kjer je kupila oblekeo, misleč, da ie torbico pozabila. Seveda ie ni dobila. Torbico je potem našla neka druca Krfltna-rica pod svojo stojnico in jo izročala Urški, a ta je bila zelo razočarana, ko v niei ni našla več denarja. Tat ie vzel dennr, oo pa zavrgel. Orožništvo je iskalo tatu, a ga ni moglo izslediti. Ka) naj či ta nežno čuteča žena? Roman R. Tagoreja: »Dom in svete. Izn dala »Tiskovna zadruga«. omače vesti ♦ Cestit jubilej slovenske matere. Gospa Marija MoHova roj. Divjak, vdova po z. Josipu Moiiu m laiča £. župana Voduška v Trbovljah je obhajala v četrtek v ožjem družinskem krogu 80 letnico rojstva. Čast tlj .vi jubilantki želimo srečno in zadovoljno iesen ž vijenja. ♦ Dom kralja Aleksandra v Soboflct Mestna občina Subotdca je sogfasno rotirala znesek 4,000.000 Dan v svrho, da se zgradi tamkaj Dom kraija Aleksandra, ki bo kast mestne občine. V domu bo nastanka centralna osnovna šo-ia, sokolska telovadnica, več dvoran pa je namenjenih tamkajšnjim nacijonalnim in dobrodelnim društvom. Občinska uprava je istodobno ■rotirala znesek 70.000 Din, ki naj jih ban Lazič po svoji uvidevnosti razdeli prebivalstvu v južni Srbiji, prizadetemu po potresu. _ ♦ Poštne vesti. Iz okoffša poŠte Bogojroe v Prekmurju se je iztočil kraj Streho-vci in se priključil okolišu pošte DobrovnSt. — Otvorjen je telefonski promet Ormož-Trst Pristojbina za navadno govorilno enoto je 14.75 Din. Otvorjen je tndi telefonski promet Ormož-Radkersburg, Leibnitz ta Graz. Pristoibina za govorilno enoto v relaciji Ormož-Radkersbturg iznaša 16.50 Din, v relaciji OTmož-Leibnitz m Ormož-Graz pa 39.70 Din. . ^ _. ♦ Natečaj za popolnitev sodmsHn mest. Ministrstvo pravde je razpisalo natečaj za. popolnitev mesta starešine okrajnega sodišča v Rogatcu ter vseh ostalch sodniških mest ki bi se zaradi popolnitve tega mesta izpraznila. Prošnje naj se v roku_ treh te-, dnov predlože po službeni poti ministrstvu pravde. ... ♦ Zasavska podružnica SLD, kf te trna šele nedavno osnovana, je imela v nedeljo prvi redni občni zbor v gostilni Forte v Trbovljah. Udeležilo se ga ie okrog 80 članov. Pravila so se izpreroenila v toliko, da se szloči iz podružničnega okrožja levi breg Savinje in občini Sv. Krištof in Marija Gradec ter se priključijo celjski podružnica. Predsedniku g. Snligoju je bila soglasno izražena zaupnica. Takisto je bil g. Fric Bur-cer ravnatelj v p. v Hrastniku soglasno izvoljen za častnega člana SLD kot najstarejši in najzaslužnejši lovec v Zasavju. Pri glavnem odboru se bo zastopala težnja, da 5,e znižaio banovinske takse na lovske karte. a Lebinger iz Litije je načel vprašanje Klede mačk in psov klatežev. G. VL Kap« je pojasnil zadevni zakon, nato pa ie predaval o lovstvu. Orisal je zgodovino lovstva karaktenziral lovca-mesarja in pravega lovca, govoril je o pravem lovu na posamezno divjačino in dr. Predavanje je Mo lepo, stro&ovnjaško, ter so mu vsi sledili z največjim zanimanjem. ♦ Iz'et Jadranske straže ■» d ran ska straža, oblastni odbor ▼ Ljobijani naznanja svojemu članstvu, da so vse priprave za izlet dovršene. Izlet se bo vršil v obiski okrožnega potovanja okoli otokov Krk ki Rab mamo 17 letovišč severnega Jadrana- Jadranska plovidba ie v posebnem zaupanju in naklonjenosti oddala našemu odboru svoj največji in najelegantnei-ši salonski izletni parnik »Triglav«. Ze potovanje le zaradi posebne udobnosti tn ugodila namenjena samo L razred. Hranana parobrodu vseskozi table d hote, prenočišča ^amo prvorazrednih hotelih s prvorazredno hrano. Odhod iz Ljubljane je na bm-koštno soboto, 23. maja z večernim dolenjskim vlakom ob 19. v posebnih vagonih M traja do srede 27. maja zjutraj. V cen« 95U Din za osebo je vračunjena vsa vožnja U vlakom, po morju s parnikom in jadrnica-mi z avtomobili, vsa prehrana tn napotama razen r>yače, ako m ta v programu omenjena. Znesek 950 Din je vplačati takoj ob prijavi. Prijave se zaključijo 5. maja. jave hi informaaje daje: Izletna Pisarna Jadranske straže, Ljubljana, Vogelna ulica št 1 Zahtevajte takoj prospekt in program. ♦ Novi grobovi. Notranjska je včeraa e-gtrbMa vzornega gospodarja g. Ivana L a v-riča st trgovca, posestnika in gostflnKaT-ia v Travniku. Pokojnik je ba daleč naokrog znana osebnost splošno spoštovan kot napreden gospoda! in svojega prikupnega značaja. Posebno lepe zasluge si je pridoM kot soustanovitelj m požrtvovalni načelnik Posojilnice v Lošlkem potoku. Dosegel je čestito starost 79 let — Na Prulah v Ljubljani je včeraj po daljšem bolehaniu ttmrla gospa Nežika Poto k a r. i e v a Bila je Maga žena in mati, zelo plemenitega srca. Njeno smrt objokuje širofc krog sorodnikov in znancev. Pogreb se bo vršil jutri ob 16. k Sv. Križu. — V ljubljanski bolnica je včeraj po daUšam trpljenju trmrl g. Jakob Pettaner, stavbni delovodja, dober soprog hi družinski oče. Po-greb bo jutri ob 14. izpred bolniške mrtva- KINO IDEAL Premiera filma, katerega nm* Vedeti vsaka mati! Na Golgoti sramu Senzacijonalna drama v glavnih vlogah Sfargei, Watter-Landa tn lAlgl Serventl Predstave ob 4-, pol 8. tn 9. nri. Ganljivo! KINO IDEAL Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani 27. marca 1931. Stevflke »a označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin, 8. padavine v mm. Ljubljana: 7, 769.8, 1.0, 70, NI, O, —> «—« Maribor: 7, 771.2, 0.0, 80, NW2, 7, —; Mostar: 7, 764.5, 1.0, 70, SE2, 5, —, greh: 7. 768.6, 0.0, 70, NW3, 1, —, —; Beo. grad: 7, 765.7, —2.5, 80, WNW2, 10, sneg, 0.1; Sarajevo: 7, 768.4, -6.0, 80, WSW2, 10, sneg, 2.0; Skoplje: 7, 765.7, —3.0, 70, SI, 3, _ Kumbor: 7, 764.1, 2.0, 60, NE5, 4, —, —; Splr■: 7, 765.8, 3.0, 40, NW1, 3, —, —; Rab: 7, 767.5, 3.0, 40. N4, 4, —; Vis: 7, 762.3, —2.0, 40, NE6, 3, —, —. Najvišja temperatura v Ljubljani 10.2. — Najnižja temperatura v LJubljani —0.2, Mariboru —1.0, Mostam 0.0, Zagrebu —1.0, Beogradu —3.0, Sarajevu —7.0, Skopi ju —4.0, Kumboru 1.0, Splita 2.0, Rabu 2.0, Visu —3.0. Solnce vzhaja ob 5.49, zahaja ob 1824; jkna vzhaja ab JL3, zahaja ob 324, šnice k Sv. KrSu. — V celjski bolnici je umrl 36. t m. 40 letni Herman Toplak, sluga H ran finega ta posojilnega društva v Celju. — V ormoški bolnici je umrl včeraj zjutraj »pokojem kapetan L ta uradnik tvornice »Teksta« na Tezan g. Jakob C a k š, star 55 let Danes ga bodo prepeljal v Maribor in jutri ob 16. se bo vršil pogreb iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Pogrešanec tc svetovne vojne. Rudar Avgust Šilinger, rojen leta 1881. na Pero-vem pri Kamniku, poročen z Marijo Luka-novo, je v marcu 1916. z bivšim 17. pešpol-kom odrinil na italijansko fronto in se ni več oglasi]. Na prošnjo njegove žene Marije Silingerjeve je deželno sodišče v Ljubljani uvedlo postopanje, da se Avgust Šilinge r proglasi za mrtvega. * Ponesrečenega Stoparja še rfso našU Iz Rečice v Savinjski dolini nam pišejo: Nesrečnega lesnega trgovca in splavarja Franca Stoparja, ki je utonil t m ob 16.15 v aSvinji pri Gračanici blizn Rimskih Tople, še nišo našli. »Slovenčeva* vest o najdbi utopljenca pod splavom v Sremski Mitrovici je popolnoma neosnovana. Čemu in od.kod takšna poročila, nad katerimi se zgražajo vsi naši splavarji, ki vestno poizvedujejo za ponesrečencem v vsem toku Save! * NaS v Ameriki. Kakor smo v »Jutro« že poročali, je bil naš izseljeniški komisar v Newyorku g. Etbin Kristan iz Newyorka premeščen k izseljenskemu komisarijatu v Zagrebu. Nedavno je Kristan posetil svpje znance v Chicagu in jim, kakor fivlja tam* kajšrcja »Prosveta«, povedal, da ne gre v Jugoslavijo, kamor ga je poklicala vlada. Kristan je podal ostavko na državno služ* bo m ositane v Ameriki — Iz Idah', poroča« jo, da so y ondotnem zlatem rudniku Co< meback Mine, ki je po večini lastnina slo* venskih rojakov, med katerimi je tudi Fran Kerže, bivši tajnik Slovenske narodne pod« porne jednote, naleteli nfa novo m bogato žilo zlate rude. ♦ Zgodnji cvetovi fe Braslovč smo prejeli s0a prijazno pošiljko cvetočih pomladnih pozdravov: drobno rdečo vrtnico ki je vzcvetela v R5ssnerjevem vrtu pod smrečjem, s katerim je bala pokrita, in pa krasno vejico cvetoče češipl-je iz vrta g. Rojšeka v Rokovi j ah. Pač dve nenavadni izjemi lz Savinjske doline, Iko je sicer šele dren začel cveteli. * Dolarska dedšSna. fe Hrastnika nam poročajo: V Ameriki je umrl Karol Miha-kovič, rojen na Pleskem v trboveljski občini. Ugotovljeno je, da je zapustil 2000 dolarjev dedščtae, kar iznaša v našem denarju blizu 110.000 Din. Iščejo se dediči. * Otrok se vtopt! v vreli vodL V vasi Draškovcu v Savski banovini se je triletna deklica Barica Sokačeva po neprevidnosti padla ▼ banjo, napolnjeno z vrelo vodo. Otrok le še Istega dne podlegel groznim opeklinam. * Svojo zaročenko zaklal, potem pa se obesil. V Gornjem Brgutu je bil kmet Fran Stipetič svojedobno zaročen z Dorotejo Rršulovo, ki pa ga je zapustffa in drugemu naklonila svojo ljubezen. Stipetič jo je nagovarjal, naj bi se ž njim poročila. Ker pa prigovarjanje ni nič zaleglo, ji je Stipetič z nožem prereza! vrat tako da je poškodbi podlegla. Sam je nato skočil v globoko jamo, napolnjeno z vodo, a je zopet priplaval na breg in se na bližnjem drevesu obesil. * Slika razdejanja po ledenem fvfu, ki smo jo objavili v sredov ne predstavlja L1-vidrage, kakor smo pomotno navedli, nego Delnice. 4 Pesmi Srečka Kosovela tazpoSffla založba »Loč«, Ljubljana I, poštni preda! 171. Izvod s poštnino vred 21 Din. Denar naprej ali po položnici * Obleke hi klobuke kemično Cist!, barva, plisfra ta lika tovarna Jos. Reich. * »PAN« ovratnik prodajajo vse boljše trgovine. h Ljubljane m— Dr. Josip WUIan v slavističnem klubu. Jutri, na cvetno nedeljo ob pol 11. bo predaval g. predsednik Mednarodnega odbora narodnih manjšin g. dr. Josip WMfan o »Raznolikosti narodnostnega vprašanja v Evropi«. Predavanje spada v ciklus nedeljskih dopoldanskih predavanj slavističnega kluba v dvorani Filharmonične družbe na Kongresnem trgu in brez vstopnine. Zaradi perečega vprašanja, ki ga predavanje obravnava in zaradi ugleda g. predavatelja, bo zanimanje gotovo zelo veliko. n— Zemljeknjižni Izpit je položil pri viš. dež. sodišču v Ljubljani g. Ferdinand Ježek sodni uradnik iz Dolnje Lendave. Čestitamo! u— Iz gledališča. Drama ostane drevi zaprta. Premijera veseloigre »Pri belem ko-njiani« bo jutri zvečer. Veseloigra je bogata ljubeznjivih in zabavnih zapletljajev, odlično risanih in komičnih značajih in je navzlic starosti še vedno privlačna in živa. Uprizarjajo jo v zadnjem času v Berlinu in v dunajskem Bnrgtheatru. Vlogo veletržca Bučka, s katero je doživljal svoječasno Ve-rovšek ogromne uspehe, kreira to pot g. Cesar. Poleg gosjDe Nablocke, Levarja, Kralja, Daneša, Mire Danilove nastopi do malega ves dramski ansambel. Premijera bo izven abonmana in se vstopnice lahko rezervirajo pri dnevni blagajni v operi (tek št. 2331). Ker je to poslednja premijera pred velikonočnimi prazniki, opozarjamo posebno podeželsko občinstvo nanjo. — V operi se drevi za red A ponovi ljubka opereta »Dijak prosjak«. Jutri zvečer pa bo v operi proslava 175 letnice rojstva ln 140 letnice smrti velikega komponista klasika Mozarta. Izvajana bo uvertura k »Čarobni piščalki« in pa opera »Gosi fan tutte« z g. Betettom v partiji Alfonza. Predstava bo po znižanih opernih cenah. — Prihodnji teden bo premijera Rimski-Korzakova opere »Snegurka«. študirata jo dirigent g. Neffat in režiser g. Primožič. Naslovno partijo bo pela ga. Zlata Gjungjeuac-Gavellova, kasneje pa izmenoma ga. Ribičeva. a— Na Šentjakobskem odra bo drevi zadnja oredstava priljubljene veseloigre »Revna ko cerkvena naš« Veseloigra je izredno ljubka ter polna izvrstne neprisiljene komike. Jutri v nedeljo, gostuje na Šentjakobskem odra iz mladih absolventov profesor Šestove šole sestavljeni oder ZKD z Lipahovim »Glavnim dobitkom«. To Jc izvrstna komedija, polna dobrega domačega humorja. Pri predstavi sodeluje iz prijaznosti članica Šentjakobskega odra gdč. ^ Gorupov*. Šentjakobski oder proslavi vu tel m^BimH #ea atotf saste* (ME. pova je izredno požrtvovalna kulturna delavka, ter je zelo priljubljena pri obiskovalcih Šentjakobskega odra. Prijatelji, z obilnim posetom dokažite razumevanje za delo šentjakobskih amaterje*. u— Sattnerjevo kautato »Oljki« ponovi pevski zbor Glasbene Matice jutri ob 15. v uniooski dvoran L Sodeluje celotni koncertni ansambi kakor pri prvi izvedbi, pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča s solisti gg. Majdačevo, Vedralovo in Križajera. Opozar. jamo na ta koncert Vstopnice so v pred-prodaji v Matični knjigarni. n— Pianist Ivan Noč je nedvomno eden najboljših naših koncertnih pianistov. Vsako ieto priredi vsaj po 1 samostojen koncert s tako izbranim sporedom, kakor ga ima malokateri pianist svetovnega slovesa. S posebno ljubeznijo se je lotil Noč Bacha, ne zanemarja pa tudi ne novejših, da, najnovejših avtorjev, predvsem ne Jugoslove-nov. Noča je priznala izredno laskavo dunajska in pa tudi berlinska in curiška kritika. Vse to prijKJroča obisk njegovega koncerta v sredo ob 20. v Filharmonični dvorani, za kar so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni n— Prvi govoreči kulturni veleRlm »Afrika govori« pride v LJubljano. Za velikonočne praznike pripravlja ZKD veliko senzacijo; prinese nam premnero prvega govorečega in zvočnega filma, ki je bil posnet v pragozdovih »črnega« kontinenta. Film nam prikazuje vse divje zveri v naravi rjoveče leve, leoparde, podaja nam naravne glasove slonov m drugih eksotičnih živali Vzbudil je ogromno občudovanje vsepovsod. kjer je bil predvajan, in je še danes na repertoarju velemestnih kinematografov v Parizu, Berlinu in na Dunaju. Predavanje, ki ga spremlja, je v nemškem jezika. Film bo predvajan v Elitnem kinu Matica. n— Charlie Chapiin v Ljubljani V nedeljo dopoldne ob 11. bo predvajala ZKD v prostorih kina Ljubljanski dvor sijajno burko najslavnejšega korrrka Chaplina. veseloigro »Chapiin kot natakar«. Film velikega umetnika, ki ga slavi ves svet zaradi njegovega najnovejšega filma »Velemestne luči«, priporočamo naitopleje v ogled. Film se bo ponavljal le še v ponedeljek ob pol 15. uri o— Lutkovno gledališče na Tabora Igra jutri. 29. t m. ob 15. narodno povest: »Martin Krpan« v 8. slikah kot zadnjo v sezrjl. Vabljeni so vsi, ki se fz enega adi drugega vzroka niso mogli udeležiti te zaninfve predstave. PovršmSke, obleke in vsa draga olblaeila za gosisofle Ita deco nudi v nafvečfi Izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c« 12. a— Tečaj nemških pedagogov. UJU poverjeni št vo Ljubijana, poroča, da se prične tečaj v ponedeljek 30. t m. ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Union a. Dostop imajo vsi, ki se zanimajo za probleme modernega šolstva. Za učiteljstvo kz Ljubljane in okolice je udeležba po odloka ministrstva prosvete obvezna. Sinoči ob 20. je dospel iz Zagreba prvi predavatelj, min. svetnik iz Berkna g. Hilla. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki poverjeništva in v imenu prosvetne uprave inšpektor dr. Kotnik. n— Družabni večer priredijo danes ob 21. oficirji ljubljanske ga r nizi je v dvorani Tabora. Na ta večer so vabljeni vsi lastniki stalnih vstopnic z družinama. o— Ljubljanska podružnica CMD Je Imela včeraj ob 17. v pisarni CMD v Beethovnov« ulici občni zbor, ki ga je vodila ga. dvorna dama Tavčarjeva. Poročilo tajnice ge. Vrančačeve navaja, da je imela podružm ca lani več prireditev, med drugim svojo običajno veselico v Kazini, ki je dala lep prebitek 5000 Dtn. Še bolj se je obnesel »dan bonbončkov«. ki je društveni blagajni vrgel nad 10.000 Din. Vsega skupaj je imela podružnica okrog 16.000 Dn dohodkov ter je bila po svoji delavnosti in agilnosti na tretjem mestu med vsena podružnicama. Izvoljen je bil zopet stari odbor z go. Tavčarjevo na čelu. a— Nezgode. V splošno bolnico so včeraj pripeljali 26 letno Frančaško Urbanči-čevo z Dobrove pri Ljubljani Staia je včeraj zjutraj pri senenem vozu, ko se je nenadoma utrgala žrd, ki je udarila dekle v obraz. Hudo ji je ranila kožo ter ji presekala ustnico. Poljski dninar, 35 letni France Rajer iz Žužemberka se je včeraj po nesreči sunil z dietam v levo oko. Poškodba je huda in bo Rajer najbrže na to oko oslepel. Triletna Frančiška Zupanova, hčerka posestnika iz Dolskega pri Ljubljani, se je na praznik po nesreči polila z vrelim mlekom in dobila hud« opekline na glavi in po života. a— Blago na tnj račun. Pred dnevi se je pojavil v trgovini Ivana J. na Krakovskem nasipu kakih 13 let star dečko z listkom, na katerem je bilo naročeno speceriisko blago za neko stalno odjemalko Trgovec je naročeno blago v vrednosti 411 Din dečku res tudi izročil. Par dni nato sta se ponovno pojavila v trgovini dva dečka ter zahtevala z litskom kar za 800 Din blaga. To se je trgovcu videlo sumljivo in je poklical stražnika. Dečka sta pri zaslišanju izpovedala, da ju je poslala neka Ivanka B. iz Trnovskega pristana, ki je zlorabila ime neke znane gospe. Uvedeno je kazensko postopanje. a— Dober lov. V četrtek so policijski ot-gani napravili po mestu racijo in zalotili v nekem prenočišču v Florijanski ulici nič manj nego 22 postopačev. Vsi so se sklicevali na pomanjkanje dela in zaslužka. Izgovor pa ne drži Dela je sedaj že dovolj, tako pri gradnji električne železnice, na stavbah in drugod. Razni klateži pa se ne brigajo za posel, raje preže na tatinske prilike. Policija je uvedla nad postopači in vsemi osebama, ki tavajo brez posla po ulicah najstrožjo kontrolo. n— Tatovi koles na deta. Na Marij hi praznik so bila v Ljubljani ukradena kar tri kolesa, in sicer posestniku Radu M. izpred hiše pri dolenjskem kolodvoru, Jožefu J. izpred šempeterskega župnišča in Antona P. iz veže neke gostilne na Viču. n— Dnmsko perilo, moderne bluze, torbice. floraste nogavice in rokavice t>o nai-sodidnejšdh cenah pri tvrdki Šterk nasl. Karničnik Stari trg 18. a— Sralce. sortne In modne, kravate In nogavice v krasni izberi in najceneje Dri tvrdki Šterk nasl. Karničnik. Stari trg 18. n— Damsko perilo, zavese, posteljna pregrinjala, največja izbira čipk vedno v zalogi. Najnižje cene! Amalija Zorčič, Sta-rtta 14 Danes premiera; BUSTER KEATON komik s »zmrznjenim licem« ▼ aru trm prvem smrarrtem filmu, t sijajni komediji Busterjeva kariera KINO DVOR Telefon 2730. Smeh, zabava ln krohot! Predstave ob pol S. tn 9. url | Iz Maribora m— Obisk čsL konzula. češkoskrvaSkt konzul g. inž. ševčik, ki bo danea prvič obiskal Maribor, se pripelje * popoldanskim bnzovlakom ob 15. Nato bo obiskal češko dopolnilno šolo, zvečer pa prisostvoval občnemu zboru Jugoslo vensko - češkoslovaške lige v Narodnem domu. Tekom popoldneva in v nedeljo dopoldne bo g. konzul oprav« obiske pri raznih predstavnikih oblasti ln morda tudi v kakih podjetjih, ki so last češkoslovaških državljanov. G. konzul bo ostal tudd v nedeljo v Maribora la se odpeljal t ponedeljek v Ptuj, kjer bo tudi obiskal ta-mošnjo ligo. Iz Ptuja se bo odpeljal v Celje, da se tudi tam sestane z delavci v J<5-llgi V Mariboru bo g. konzul stanoval v hotela »Orel«. a— Mariborski Sokol JC Bgi. Ob lanskem sprejemu češkoslovaškega Sokolstva v Mariboru ie baš mariborska JC liga organizirala krasen sprejem, ki so ga bili de-dežni češki Sokoli v Mariboru. Tudi sicer je mariborska JC Hga že ponovno izkazala veliko pozornost češkoslovaškim Sokolom na mariborskem kolodvoru. Ze zaradi tega in zaradi tradicionalnih prijateljskih odnošajev, ki vežejo naše Sokolstvo s Cehoslo-vaki, je vabljeno marib. Sokolstvo, da se drevi ob 20. udeleži občnega zbora JC lige, ki se bo vršil v gostilniških prostorih Narodnega doma. Ob tej priliki obišče prvič Maribor tndj novi češkoslovaški konzul v Ljubljana g. mž. ševcick. — Dr. Kovačlč. a— Iz gledališča. Danes bo premijera »Učlovečenja«, mdsterija pisatelja Reharja, ki je po svoji zasnovi ta vsebini zaniirfva posebnost v sodobnem slovenskem dramskem slovstva. Rež kra Hšnko Tomašič. Za predstavo vlada veliko zanimanje ter jo bodo posetili tudi pisatelji ta kritika iz Zagreba. Ljubljane in Celja. Ab. B. — V nedeljo ob 15. bosta gostovala primadona beograjske opere ga. Žaludova ta tenorist Kmi+tl v »Prodani nevesti«. Peta bosta partiji Marinke in Janka. Za abonente veljajo pri tej predstavi znižane operne cene, če nabavijo vstopnice pri dnevni blagajni Veljajo tudi bloki. a— Razstava moderne francoske graflke ta knjige v mali unAooskl dvorani je odprta dnevno od 10. do 17 ... a— Lutkovno gledal itte 8ofcota-matfee xakljnčl letošnjo sezono v nedeljo 29. t m. ob 3. popoldne s ponovitvijo »Sovjega gradu«, čarobne pravljice v 4 dejanjih b petjem. če bo lepo vreme, predstava odpade. a— Lepo sliko človekoljubnega dela Je podal občni zbor Protituberkulozne lige v Mariboru, ki se je vršil v četrtek zvečer v dvorani kina »Apolo«. Društvo je kljub velikim denarnim težkočam tudi v preteklem poslovnem leta izvršilo veliko delo v korist trpečim bratom in sestram. Med letom je prešel protitubericulozni dispanzer v Gregorčičevi alici št 6. v državno upravo in mu je s tem zagotovljen še večji razvoj v bodočnosti Z velikim uspehom vodi dispanzer že več mesecev specajalist za tuberkulozo dr. Vari, ki je občnemu zbora podal tudi obširno poročalo o deki in uspehih daspanzerja. ki je danes z nasveti vsakomur na razpolago ne glede na njegove imovmsse razimere. Pri voHtvah Je bil izvoljen zopet dosedanji odbor s predsednikom banskim svetnikom dr. Ipavcem na čelu. Po občnem zbora je predaval dr. Vari o tuberkulozi otrok ta je žel za svoja zanimiva izvajanja vsestransko odobravanje mnogoštevilnih poslušalcev. a— Plinovod Je počit Na Tržaš&t cesti od vojašnice vojvode Mišdča pa do vojne bolnice so že dalje časa opažali, da uhaja od nekod iz zemlje svetilni plin. Po neumornem celotedenskem iskanju defektne cevi so končno včeraj popoldne našli pred oficirskim paviljonom mesto, Jcjer je vhajai piin v naravnost udušljivi množini. a_ Nezgoda. V Vukovju pri Jarentni je 29 letni viničar Fran Vidovič pri dela s airkalarko prišel z roko preblizu drveče plošče, pij čemer mu je zobovje odrezalo tri prste desne roke. Sprejeli so ga v splošno bolnico v Mariboru. . a— VlomHčeva smola. V no ..-v« maefje g. Franjo Pokorov fe Kranj« Cesti, tuso« r— Gledališki oder Narodne Stalnice priredi zaradi splošnega zanimanja to r:e* deljo ofc pol 17. zadtrjo predstavo Srn e. ore izvrstne komedije »Kozarec voc bo obenem poslovilna predstava dplg < članov odra gg. Viktorja PeSla in sfc Reža. Osobito tudi okoličane opo^ Mamo na predstavo, saj imajo za prihod ka-'-:ot za povratek najugodnejše zveze. t— Občni zbor Jugoslovenske Mi^m ;o bil v četrtek dobro obiskan. G. vladni ^ X* nik Žnidaršič je izčrpno orisal delo dre- a. Blagajniško poročilo ugotavlja, da >< narni promet društva padel za veKVe etotke. Podružnica namerava založit-, glednice. Ustanovil se je narodno** -ar: ^ ni odsek v svrho kontrole tujcev. r— Podružnica SPD v Kranja bo -^cla občni zbor 9. aprila ob 20. v Narodnem ao* nm. Člani udeležba obvezna! P_ Otvoritev nogometne sezone. Po dol* gem premoru je zopet oživelo športno ktri* šče Sokola Pridno trenirajo naši nogometaš Si m se pripravljajo 7S nedeljsko tekm-> % SK Orkanom iz Ljubljane. Z Jesenic s— Pat hi Patacbon v svojem prvem g<>* vorečem filmu prideta na Jesenice v kino »Radio«. — Predstave: petek 27. ta soboto 28. t m. ob 20„ v nedeljo 29. ob 15, 17. te 20 e— Sokolski gledališki odsek ponor* v nedeljo ob 15. velezabavno komedijo e peS» jem v 4 dejanjih »On in njegova sestia«. Zveza t vlaki na vse shrani je izrecno ugodna Vstopnice se dobijo ▼ predpcnoci ijl pri bratu Mežiku. —o— s_ Gradnja železobetonskega mostu čea Save v Kurjo vas zelo naglo napreduje. Na desni obali Save je že dograjena stranska oporna stena, ki sega 3 rn pol m pod rodno gladino, na levi strani reke pa se 5e k,yp» Ije fundament. Vsa gradbena dela, ki »e vr» še zaradi pretečih povodnji v zelo nevar* nem času, se zelo forsirajo, od strani tvrd« ke pa je storjeno vse, da tudi visoko narasla Sava ne bi mogla napraviti graditeljem preveč občutne škode, čeprav je stroga ta zelo ozka in reka derpča. Iz Tržiča 8— Kino predvaja danes ob v ne-.le* fjo pa ob 16., pol 19. m pol 21 romanti:TO zvočno opereto »Zemlja solnca«. Poje et v. ni Rihard Tauber. Poset teh feredno lepih predstav se priporoča. Iz Kamnika ka— Anketa o tujskem prometa. Jutri ob 15. bo v »Citalmci« zanimiva anketa o našem tujskem prometu. Udeležba se ob^ta velika. ka— Redakcija Tukajšnja splošno zna« na tovarna usnja Toneta Knafl'ča je r kratkem času izvedla dve redukciji osobja. Kakor čujemo, bo sledil v kratkem odpust delavstva, ker je tudi v tej stroki velik zastoj. Kaj bo z delavstvom in druži« nami? Kriza je res huda Iz Trbovel] t— Kino Sokol bo predvajal rfreH ob 20. senzacijonalni zvočni film »Srečni dne» vi«, pri katerem sodeluje 100 slavnih film« sirih in gledaliških igralcev, zbor 125 pev« cev ter balet 60 izbranih lepotic. Poleg pu« stolovni film »Sportaš«, v glavni vlogi Btu ster Keaton. Iz Novega mesta s— Primorci! V nedeljo, 29. t. m. ob 15. je sestanek v gostilni Peklar. Predava pro« fesor dr. Cennelj. Pridite vsi z Jesenic im okolicc^ m gpieJcM TtJAoi. NonndRaot m H četrtek priredbi svetem sprejem bataljonu 40. pcšpolka, ki je dobil Novp mesto za svojo noro garam jo. Vse mesto je bilo ▼ zastavah, posebno še je bila okrašena sta. ra gimnazija, določena ra novo vojaško bi* Tališče. Na kolodvoru so se dopoldne zbra« k vsa društva in korporacije, uredništvo, šdle m ves občinski odibor z županom dok« torr Režkom na čelu. Ko je prispel vlak ob 1138, mu je godba Dravske divizije zaigra« la v 'pozdrav, vsa množica pa je častnikom in vojakom priredila gromke ovacije. Pol. kovnik Kiler je prvi pozdravil vojaštvo, nakar je župan dr. Režek izrazil dobrodoš, lico v imenu mesta, za Sokolstvo starosta Mirinček, za rezervne oficirje prot. Kovač. Nato se je razvila inmpozantna povprKa. Na čelu so stopali Sokoli dalje e™^*" to so ee razvrstila ostala društva, eledila e šolska mladina, za muz i ko pa jojfj™ 1Na Glavnem trgu se je izvršilo defihranje m nato odhod v vojašnico, kjer je bilo voja« Stvo pogoščeno. Godba pa je do 13. kon* eertirala na Glavnem trgu, po katerem je promeniralo številno občinstvo. Promenad« ni koncert se je ponovil od 17. do 18, zve« čer pa se je v počaščene ustahčenja gar. nizije ki jo je Novo mesto zopet dobilo po 42 letih, vršil banket v restavracrji Jo. Sp* Vindišerja v Kandiji Poleg vseh tu. kajšnjih predstavnikov se je v okrašeni dvorani zbral oficirski zbor e polkovnikom Kilerjem. Izrečenih je bilo več prisrčnih napitnic, na steni pa je blestel napis: »Zi. vela jugos 1 ovenska vojska!« Za ubrano ra-zrpol oženje je lepo skrbela tudi voiaška godba. :ri_ Kino Meteor bo predva-ja! film »Trrje mušketirji« -po A. Dumami dan«s in v ne. deljp, vsakikrait ob 16, 18. in 20. url Predavanje učenjaka Plotmkova Ljubljana, 27. marca Ljubljansko sekcijo Jugoslovenskega društva kemikov sta danes počastila s svojim obiskom dva odlična gosta. V sprem-Efm slovitega japonskega znanstvenika, zdravnika univ. prot. dr. Nišinjišija le prišel v Ljubljano svetovno znani foto-kemik, univ. prof. Ivan Piotnikov iz Zagreba tn je nocoj predaval v kemičnem institutu na realki o svojih velevažnih izsledkih v fotokemiji, M imajo praktično epohalen pomen za kriminalistiko, blago-•cnanstvo. biologijo, medicino, vojne svrhe ItcL Predavanja so se udeležili polnošte-vtlno slušatelji kemične fakulteta, kemiki tz prakse, profesorji univerze in srednjih Sol ter zastopniki društva kemikov. Japonski znanstvenik univ. prof. dr. Nlšinjiši iz Mukdena /Karikiral ga je g. Matko Skušek, čigar mati je profesorjeva rojakinja.) Izsledki prof. Flotnikova bodo ovrgli mnoge stare teorije v fiziki o svetlobi. Marsikaj je z njimi pojasnjeno, kar so mnogi "znanstveniki proučevali stoletja ee:ca. Predavatelj je razložil in dokazal, kako in zakaj, po kakšnih, zakonih se toplotni žarki širijo in razprše v različnih materijah ter da se odbijajo in širijo tudi v enieri svojega napredovanja. Zato se pa da is toplotnimi žarki tudi fotografirati predmete ln tudi objekte skozi meglo prav tako kot zaprta pisma (kriminaiistika) aH človeški organizem — kar je sila važno v znedicinl — pa tudi nečitljivi napisi starinskih spomenikov se dajo fotografirati s toplotnimi žarki, kar bo v velik prid arheologiji. Predavatelj je prisotnim tudi pokazal "zanimive fotografske posnetke, izvržene pri njegovih važnih poskusih, ki so velike znanstvene vrednosti in pomembnosti. Za fotografiranje s toplotnimi žarki mora biti seveda posebna fotografska pio-jšča, ki je občutljiva za toplotne žarke. Kakor rečeno, znanstveni rezultati prof. Flotnikova bodo povzročili pravo revolucijo v znanstvenem svetu na področju fizike in kemije ter zbujajo že zdaj veliko zanimanje. Po sklepu predavanja je g. Piotnikov predstavil g. dr. Nišinjišija in v primernih besedah orisal njegovo lepo znanstveno delovanje. Bilo je mnogo odobravanja. — Zvečer so profesorji priredili na čast odličnima gostoma skupno večerjo v Unionu. RADEČE. Kino Jadran predvaja t nede. IjOi, 29. t. m. »V rumenem carstvu«; drama iz siamske džungle med tigri in levi. V flsrvni vlogi Lon Ckney. — Predstave cb ol 4. m ttci 9. zvečer. ZAGORJE. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov se zahvaljuje dobrotnikom, ld so pripomogli, da je za velikonočne praznike obdarovanih 46 potrebnih članov. — Izlet kmetijske nadaljevalne šole na Jevnico k znanemu sadjarju in veflepostni-ku g. Godcu je uspel vsestransko. Ogledali so si* sadovnjak v Mali nogi. Med potjo so ustavili na banovinskem posestvu v pa-novičah, kie>r so si pod vodstvom upravitelja g Rirplja ogledali vzorne hleve. Na obeh mestih so bili' pogoščeni. Gojence 22 po številu, sta vodila učitelja gg. Kolenc m Klime. — Športni klub Zagorje je imel preteklo nedeljo svoj ustanovni zbor Klubov predsednik je g. Mrnuh. — Rokovnjaci v soboto ob pol 20. v Sokolskem domu. V nedeljo ob 16. pri ljudskih cenah- K poročilu o delovanju Kolašic še naslednje: Kuriavo za kuhanje kosila 70 nboznJm učencem je daroval rudniški ravnatelj g. inž. Loskot brezplačno. Njemu kakor vsem darovalcem naflepša zahvala! BRASLOVČE. V nedeljo dppoldne je T ©snovni šoli predaval okrožni zdravnik g. dr. Červinka o najslavnejših zdravstvenih izžikonih. V polnem razredu so poslušalci z prsinimanjem sledili predavatelju. Je splošna jU&ja, da bi g. dr. Červinka čim češče na* lt0p9 fcst ]mlkfttrf) t _ veliko korist našim občinam. PRAGERSKO. V nedeljo 29. t m. ob 16. se uprizori na našem šolskem odra prav« ljrčna igra »Sirot« Jerica«. Na sporeda so se deklamaoijsfce in pevske točke Prijatelji šole, pridite t čim lepšem številu! — Pre« teklo nedeljo se je vršilo v tukajšnji špli zdravstveno predavanje. Zdravnik g. dr. Klasinc je v poljudnih besedah tolmačil, ka* ko si ohranimo največji zaklad, zdravje. Predavanje je bilo jako lepo obiskano in se je 25. t. m. ponovilo v pol ure oddaljeni Sp. Polskavi. Velevazno srečanje Nedeljska tekma bi mogla biti zabeležena v zgodovini slovenskega nogometa kot začetek nove dob«. Prijateljsko srečanje med starima rivaloma ni bil do danes vsakdanji pojav. Kakor se zdi, je zmernejšim strujam obeh rivalov uspelo okreniti nezdravi klubski antagonizem v pravilnejšo smer. Ali bo temu prvemu koraku sledila mirnejša doba, doba korektnih športnih odno-šajev, je vprašanje zelo delikatne narave, ki bo zahtevalo še precej dobre volje in pravega razumevanja stvari. Velika odgovornost leži tudi na naSi športni publiki. Ona bi morala prisostvovati nedeljski tekmi v velikem številu in s svojo udeležbo odobriti ta za naš šport tar-ko važen moment, a s svojim zadržanjem dokazati, da razume njegovo dalekosež-nost Ni dvoma, da se bo elita naSlb nogometašev prvič srečala na zelenem polju z nalogo, da tudi ona pripomore h končnemu uspehu tega simpatičnega koraka. V viteškem boju naj dokaže, da bi mogel naS nogomet vendar kreniti na pravo pot. Tekmo bo vodil g. Ochs iz Celja in njegova objektivnost nam jamči, da bo potek tekme miren in regularen. Službene objave LNP (Iz seje poslovnega odbora 24. t. tn.) Navzoči: gg. Stanko, Kovač P, Setina, Accetto, Kovač J., Kačar. Prvenstveno tekmovanje za pomladan« sko prvenstvo se preloži za ljubljanske L m IL razredne klube na 19. aprila. V Celju se prične prvenstvena sezona 29. t. m.; v Trbovljah prvi termin 6. aprila, dru« gi termin 19. IV. in tretji 3. V. t L) ter za provincajalne klube 3. maja in sicer za zadnje v naslednjem redu: Elan : Disk, Elan : Javornik, Disk : Javoraiik. V Ma« ržbomj se prične prvenstveno tekmovanje 29. t m. Odobri se naslednje prijateljske tekme: SK Ilirija : ASK Primorje 29. t m. v Ljubljani, SK. Ilirija : Grazer Sp. C. Sturan 5. in 6. aprila. Zaradi incidenta pri tekmi Ilirija : Priimorje 15. t m. se pre« dajo kaz. odboru igralci Senica, Slamič (ASIK Primorje) ter Varšak, Doberlet (SK Ilirija). Zadeva g. Pevaleka se preda upr. odboru. S pravom nastopa 21. t. m. se verificirajo: za SK Korotan Piček Stane, Drobež Vladimir, Lotrič Božo, Tomšič Ivan, Drotbež Karol; za SK Svoboda, Ljubljana Sedmak Damas, Srše Bogomil. Za SK Elan, Novo mesto: Magišta Jože, Strobl Ludvik, Otavnik Leon. S pravom nastopa 3. aprila t L se verificirajo za SK Reka Kančan Milan, Klemene Rudolf, Te« ram Srečko, Velušek Gustl; za SK Dobrna Novak Ivan, za SK Disk, Domžale Zabret Miha, za SK Železničar, Maribor Tuirk Da« nilo, Ravnjak Ofcmar, Škof Edvard, Haber Kinko. S pravom nastopa v prvenstvenih tekmah 24. septembra 1931, v prijateljskih 24. junija 1931 ter v intemacijonalnih tekmah 3. aprila 1931 se verificira za ŽSK Hermes Flujlmr Rudolf. Verifikacije igr. Smolnikarja Draga za SK Svoboda, Ljubljana, Potrata Alojzija za SK Grafiko, Ur« šiča Emila za SK Ilirijo ter Baeumela Er» wina za SK Rapid, Maribor se izvedejo, čim predložijo odjavnico prejšnjega kluba, t j. za prvoimenovanega od SK Slovana, za dragoimenovanega od SK. Ilirije za tretjeimenovanega in poslednjega od ASK Primorje. SK Olimp prejme v zadevi verifikacije igr. Gobca Franja poseben dopis. SK Javornik odjavlja igralce: Gornik Milo, Koščak Anton, Kovačevič Gojko, Janež Stane, Ahčan Josip, Prusnik Milan, Zumer Ivo, Anzelc Miroslav, Kosanovič Ljuba. ISSK Maribor odjavlja igr. Vesna« ver j a Ljubo. — Tajnik IL SK Ilirija (nogom. sok). Rezerva igra jutri ob 10.30 s SK Korotanom. V garderobi ob 10.! Sestava moštev za obe jutri« srn j i tekmi bo objavljena v članski knjigi v »Evropi«. Nogometni trening v paviljonu se opusti in popolnoma prenese na igri« šče. Urnik bo še objavljen. SK Hrastnik : SK Jadran. V nedeljo gostuje v Hrastniku agilno moštvo SK Jadran iz Ljubljane proti tamošnjemu šport« nemu klubu. Ker je to prvi nastop domačega moštva v letošnjem letu, se tekma pričakuje z velikim zanimanjem, zlasti ker je Jadran v odlični formi. Ljubitelje lepe« ga športa vabimo na tekmo. Teniška sekcija SK Ilirija obvešča vse reflektarate, ki potrebujejo kakršnekoli in« formacije za letošnje teniško igranje, da iste dobe dan.es od 15. do 17. na teniških prostorih pod Cekinovim gradom. Istotam se sprejemajo tudi prijave. SK Svoboda : SK Amater 1430 na igrišču SK Ilirija. Kot predtekma tekme ASK Primorje : SK Ilirija se vrši v nede« ljo revanžna tekma med ljubljansko Svo« bodo in prvakom Trbovelj SK Amaterjem. V Trbovljah je preteklo nedeljo izsilil Amater časten neodločen rezultat 2 : 2 in bo nedeljska tekma vsekakor zanimiva. Velika izbira v vseh barvah NOGAVICE dobre kakovosti, ugodne cene. R. MIKLAUC, »pri škofa« LJUBLJANA, Medena ulica — Pred Škofijo 3 se k tekmam 29. t m. na igr. Ilirije: ob 10.30 Ilirija res. : Korotan g. Skalar, ob 1430 Svoboda : Amater g. Dolinar, ob 16. Ilirija : Primorje g. Ochs; ▼ Celju ob 15. Atletik SK : SK Olimp g. dr. Planinšek, v Šoštanju: SK Celje : SK Šoštanj g. Wag» ner; v Mariboru: Rapid : Maribor g. Der» žaj. — Tajnik. SK Korotan. Danes ob 20. so bo na pf» vi redni seji novega odbora razpravljalo o razdelitvi dela novega športnega igrišča. Pridite sigurno vsa. Jutri ob 10. igra prvo moštvo z rezervo Ilirije na njenem igrišču. Postava v športni sobi. Vsi in točno! TSK Slovan. Danes ob 20. redna od« borova seja v lovski sobi gostilne »Sokol«. Vsi odborniki se vabijo. — V nedeljo ob 14. naj bodo vsi igrači I. moštva in rezer« ve v klubovi garderobi. Vršila se bo tre« ning tekma. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). V Za vsako cesto za vsako vreme js zanesljiv Continental-obroč. Po cestah velemest in po deželnih cestah, ob solnčnem vremenu ali ob deževju vam zanesljivo nosi dalje vaš voz. ontinenfal VIKTOR BOHEVEC, Ljubljana nedeljo trening tekma z Grafiko n« našem igrišču, in sicer rezerva ob 14, L moštvo ob 1530. Vsi igrači točno! GOSPODARSTVO Pobiranje novega davka na poslovni promet Y četrtek so prlčeH na na&ih carinarnicah pobirati skupni davek na poslovni promet ik> nedavno uveljavljeni tarifi. V torek 1. aprila pa stopi v veljavo tudi tarifa za notranji promet. Z uvedbo novega skupnega davka na poslovni promet se bo v pobiranju te davščine mnogo izpremenilo. Številne panoge trgovine in obrti ne bodo plačevale več tega dajvka, ker bo večinoma davek pobran v obliM skupnega davika na poslovni promet pri uvozu in pri producen-tih. število davčnih obvezancev ee bo torej znatno zmanjšalo, s čimer pa seveda nI rečeno, da bo donos tega davka manjši; nasprotno v poučenih krogih računajo, da se bo z uvedbo skupnega davka lažje zasegel ves promet ln bo zaradi tega tudi donos večji Za gotove skupine blaga določa tarifa tak način pobiranja, da se s plačilom kombiniranega skupnega daivka pri produ -centu plača tndi ves poslovni promet za predproizvode, kakor za poznejše izdelke. To načelo Je na primer Izvedeno pri usnju. S plačanjem kombiniranega skupnega davka v tvornici usnja je obsežen tudi promet s sirovimi kožami in ves promet z usnjem ter izdelki la usnja. Po L aprilu torej niso več obvezani pJačati davek na poslovni promet trgovci z usnjem in proizvajalci kakor tudi prodajalci izdelkov iz usnja. Isto načelo je izvedeno pri papirju, kjer je s plačilom davka na poslovni promet na papir pri tvornici obsežen tudi ves promet z Izdelki od papirja ln s tiskamiškimi izdelki. Na tekstilije plača skupni davek na poslovni promet tvornica, s čimer ze obremenjen ves promet s tekstilijami, vsa predelava tkanin r finalne Izdelke in trgovina s temi izdelki Mannfaikturisti, obrtni to industrijski dizde-lovalci perila in oblek itd. torej niso več obvezani plačati davek na poslovni promet Tudi trgovina z drugim blagom bo x maU-ml izjemami prosta. Seveda pa tega načeta, ni bilo mogoče vesti dosledno za vse blago. Zato Je v coto-vdih primerih ostal t veljavi stari 1 odst. splošni davek na poslovni promet, ki se bo nadalje računal od vsakega prometa. To velja zlasti n. pr. za živila to kmetijske pridelke. Zaradi tega bodo morali nekateri trgovci, ki prodajajo tako blago, nadalje plačevati 1-odstotni davek na poslovni promet, toda le za oni promet, ki je bil Izvržen s takim blagom, dočim bodo oproščeni od davka na poslovni promet za ostalo blago, za katero se plača skupni davek pri uvozu ali t tvornlcL Uredba, ki je bila izdana, seveda 8e ni popolna. Manjkajo zlasti določila za povračilo daivka pri izvozu, kakor to predvideva že zakon sam. Nerešeno pa je ostalo tudi vprašanje uvoza sirovin, zlasti takih, ki se pri nas ne pridobivajo. Uvoz je po zakonu e davku na poslovni promet iz leta 1922 oproščen vsakega prometnega davka. V tem pogledu se položaj z novelo ni lzpremenil, ker se je le pobiranje za vse uvozu sledeče faze prometa prestavilo na uvoz. Zato siro-vine to polfabrikati ter pomožna sredstva ne morejo tvoriti predmet skupnega davka na poslovni promet, če se ne porabljajo za nadaljnjo prodajo, ker v tem primeru ne napravijo nobene davku zavezane faze, temveč se porabijo le za produkcijo. O tem se je razpravljalo že povodom anket, ki so se vršile zaradi sestave tarife. To vprašanje v uredbi še ni rešeno. Skupnega davka je na carinarnicah oproščeno samo blago iz inozemstva, za katero Je v carinski tarif predvidena oprostitev carinskih davščin, v kolikor ni namenjeno za nadaljnjo prodajo, temveč za produkcijo. Pri tem morajo uvozniki dokazati s potrdilom zbornice, da uvoženo blago ni namenjeno za preprodajo. Za slrovine v splošnem pa je ostalo to vprašanje še odprto to ga bo treba v Interesu naše industrije čimprej rešiti Konferenca glede ustanovitve prodajne organizacije za izvozno trgovino z mehkim lesom V petek dne 27. t m. se je vršila pri Zvezi industriicev v mali sejni dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani konferenca zastopnikov lesne industrije dravske banovine z dr. Milanom Ulmanskim. generalnim ravnateljem državnega lesno - industrijskega podjetja Dobrijin - Drrar. ki je po želji gospoda ministra za šume in rude inž. Dušana Serneca prevzel nalogo, da izvede sporazumno z interesenti organizacijo naše izvozne trgovine z mehkim lesom. G. dr. Ulmanski je poročal na konferenci o dosedanjih pogajanjih, ki so se vršila med zastopniki naše les»ne industrije in romunskimi izvoznimi tvrdkami glede skupnega nastopa na svetovnem lesnem trgu, kakor tudi v razgovorih, ki jih je vodil kot zastopnik gospoda ministra z domačimi interesenti glede prodajne organizacije v naši državi- Prodajni organizaciji je od strani vlade zajamčena vsestranska podpora, zamišljene so predvsem železniško-ta-rifne ugodnosti, ki bi jih bila deležna edi-nole v organizaciji včlanjena podjetja. Ustanovitev take privilegirane prodaine organizacije, ki bi uživala od strani vlade tudi denarne subvencije, je bila pozdravljena kot koristna, vendar pa je bilo od strani zastopnikov naše industrije tudi poudarjeno, da je za lesno industrijo v dravski banovini največje važnosti, da se doseže predhoden sporazum z avstrijskimi lesnimi izvoznimi tvrdkami. Kanference so se udeležili tudi zastopniki »Društva gozdnih posestnikov«. Pred znižanjem obrestne mere za vloge Včeraj dopoldne ob lL se je vriHla v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke v Ljubljani konferenca denarnih zavodov, ki jo je sklicalo Društvo bančnih zavodov v dravski banovini Namen te konference je bilo sklepanje o obrestni ineri za vloge privatnikov pri bankah in ostalih denarnih zavodih. Konference so se udeležili: predsednik društva dr. Ivan Slokar in oba podpredsednika gg. August Tosti to Hanuš Krof ta; za hranilnico dravske banovine ravn. dr. Božič, in ravnatelj dr. Janko Kovačec; za Zvezo regulativnih hranilnic njen predsednik g. Pretnar, ki je obenem zastopal Mestno hranilnico ljubljansko; za Zadružno zvezo v Ljubljani ravnatelj dr. Basaj; za Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani ravnatelj g. Trček; za. Ljudsko posojilnico v Ljubljani ravnatelj dr. Franc Kr-žan; za Kmetsko posojilnico za ljubljansko okolico v Ljubljani ravnatelj dr. Kersnik; za Hranilnico kmečkih občin v Ljubljani ravnatelj g. Vidie; za Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani, g. Poljanee; sa Ljudsko posojilnico v Celju ravnatelj g. Jerčič to za Hranilno in posojilno društvo v Celju g. Wagner. Mestna hranilnica mariborska je sporočila, da so pridruži vsakemu sklepu, ki ga sprejmejo vsi zavodi. Isto je izjavila tudi Spod n ješ tajerska ljudska posojilnica v Mariboru. Predsednik društva bančnih nwdw dr. Ivan Slokar je obrazložil stanje denarnega trga in izjavil, da je Društvo bančnih «a-vodov v principu le sklenilo znižanje obrestne mere s pridržkom, da se temu nižanju pridružijo tudi vsi ostali denarni zavodi, ki niso člani društva. Po temeljiti debati, ki so se Je udeležili vsi prisotni zastopniki denarnih zavodov, so udeleženci konferenco soglasno sklenili, priporoči® upravam zavodov, da se obrestna mera sa vezane vlogo privatnikov sniia sa Pri tem se je posebno poudarjala eminent-na važnost tega vprašanja za narodno gospodarstvo z ozirom na veliko depresijo in splošno stagnacijo. Samo znižanje obrestne mere more zboljšati položaj celokupnega gospodarstva in dvigniti tudi državni kredit Vsd prisotni so bili mnenja, da so mora temu vprašanju posvetiti največja pozornost in da se zahteva v tem oziru najstrožja disciplina. Kakor je visoka obrestna mera za vloge znamenje težke bolezni ▼ gospodarskem telesu, tako moremo samo preko nizkih obresti priti k ozdravljenju gospodarstva. Vsi prisotni so teraaffi željo, ds bodo uprave vseh na sestanku povabljenih zavodov odobrile te sklepe, zavedajoč se svoje odgovornosti napram splošnim interesom. Prvo poslovno poročilo Privilegirane agrarne banke Za danes dopoldne je sklican I- redni občni zbor delničarjev Privilegirane agrarne banke, na katerem bo uprava poročala o dosedanjem poslovanju, to je od 15. avgusta 1929 do 31. decembra 1930. Po uspelo zaključeni emisiji delnie, ki je omogočila, da je ustanovni občni zbor odobril temeljno glavnico v višini 700 milijonov Din namesto prvotno zamišljenih 300 milijonov Din, je banka takoj pričela živo delovati Do konca preteklega leta Je bila vplačana že skoro vsa delniška glavnica, namreč 680.3 milijona Din. Razleka v višini 19.7 milijona Din izhaja od tpga, ker ob koncu leta še ni bil izvršen obračun z mnogimi poverjeniki glede vplačila tretjega in četrtega obroka na delniško glavnico. Bilanca izkazuje na strani aktiv 1559 milijona Din gotovine in žirovnih vlog pri bankah, kar znači, da je imela Privilegirana agrarna banka ob koncu pret leta še prav znatne denarne vsote na razpolago za plasiranje. Dana posojila znašajo v bilanci 579.4 milijona Din (od tega hipotekama posojila 323.7, srednjeročna posojila zadružnikom 167.3 in na zadružna posojila v tekočem računu 86.1 milijona Din). Nadalje vidimo med aktivami znesek 21 milijonov Din, ki je naložen v vrednostnih paiprjih in 4 milijone Din vredno zemljišče' za zsrradbo palače v Beogradu. Med pasivami znašajo hranilne vloge 98 milijona Din. Rezervni fond v višini 7.4 milijona Din je bil prevzet od bivše Direkcije za kmetijski kredit. Bilanca zaključuje s čistim dobičkom v višini 26.8 milijona Din. kar je brez dvoma za začetek poslovanja prav lep uspeh. Račun izgube in dobička izkazuje donos obresti in provizij v višini 38.4 milijona Din. dočim so znašali upravni stroški 11 milijonov Din. Pisarniška oprema, katere stvarna vrednost znaša 1.4 milijona Din, Je že odpisana na 1 Din. Ta odpis je bil izvršen na podlagi končnega obračuna z državo na breme ustanovitvenih stroškov. Dividenda 6%. Od čistega dobička (26.8 milijona TOn) bo uprava predložila delničarjem izplačilo 6% dividende na kapital privatnih delničarjev, razen države in razredne loterije. Za izplačilo te dividende bo potrebno 18.7 milijona Din. Državi in razredni loteriji pa bo banka izplačala za njihovo udeležbo na glavnici le 4.5% dividendo, kar znese 4-1 milijona Din. Od ostanka se bo vofira-lo v rezervni fond 1.6 milijona Din In ▼ novoustanovljene fonde 1 milijon Din. Za tantijeme upravnemu odboru in uradnikom je določenih 1.3 milijona__ = Trgovsko - obrtno - industrijski Letnik je te dni izšefl z bogato in pestro vsebino. Poleg aktualnih člankov uglednih narodnih gospodarjev vsebuje register trgovine, obrti in industrije, razvrščen po strokah za mesta Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj in Novo mesto, vso industrijo dravske banovine ter vse naše zadružništvo. Vrh tega prinaša najnovejše imenike odvetnikov, toženjerjev, zdravnikov naše banovine in špediterje iz vse države. Zelo praktično je sestavljena železniška tarifa (blagovna) do vseh važnejših centrov države. Letnik vsebuje tudi poštno tarifo in pristojbine, ki jih vsak podjetnik dnevno rabi. Ves adresni del »Letnika« je sestavljen skrbno po najnovejših podatkih. BORZE 87. marca. Ha ljubljanski bora je bil danes devizni promet prilično velik. Tečaji deviz so so ponovno za malenkost okrepili. Na zagrebškem efektnem tržila Jo Vof-na škoda danes nekoliko popustila, vendar se je v teku borznega prometa zopet dvignila. Za kaso se je trgovala najprej po 424, pozneje pa po 425-5 — 425.75 in za december po 426 — 428. V ostalih državnih papirjih ni bilo prometa. Dolarska posojila notirajo za malenkost nižje. Med bančnimi vrednotami je vzbudila pozornost okrepitev Jugobanke, ki se je trgovala najprej po 75, potem po 80 in ob zaključku prometa po 8L Promet je bil še v Zemaljski po 140, v Unionbanki po 190 to v Poljodedski po 152. Od industrijskih vrednot so je trgovala Trboveljska po 302 — 303, doOm je bil Union mlin zaključen po 60c po 335 — 340. + Novosadska blagovna borza (27. t m-f Tendenca neizpremenjena. Promet 19 vag-pšenice, 21 vagonov koruze in 6 vagonov moke. — Pšenica: okoliea Novi Sad 79/80 kg 152.5—155; okoliea Sombor 79/80 kg 142.5—145, sred-baška 79/80 kg 155 do 157.5, baška potiska, 79/80 kg 157.50 do 162.50; sremska, 78 kg 142.50—145; slavonska, 78 kg 140—142.50. Oves: baški 150 do 152.50. Ječmen: baški in sremski, 63/64 leg 120_126. Koruza: baška in sremska 86—88, ladja Dunav. predčasno suha 87 do 88, za maj 90—96. Moka: baška »Og< in >Ogg< 240—260, >2< 210—220, Vk 185 do 195; »6« 175—186; >7< 140—145; »8< 115—120. Otrobi: baški, sremski in bana ski 110—115. + Budimpeštanska -zornost je posvečal slovanskim zadevam. Bil je tudi glasbeno nadarjen in se je bil celo nekoč polotil skladatelistva. Vsekako mu je glasbena tenkocutnost dobro rabila v jezikoslovju. Zubaty je spadaJ med najpopularnejše osebnosti češkoslovaške javnosti. Ne samo po zaslugi svojega znanstvenega slovesa, marveč tudi zato, ker je imel v javnosti očarljiv nastop in si je umel pridobiti vsakogar, ki je prihajal ž njim v stike. Živel je prav priprosto in je bil po duhu in značaju vzorno demokratičen. 0 tem pričuje ifldi njegova oporoka, v kateri je naglasiL, da mu bodi pogreb kar moči preprost in tih. Tako nas je torej zapustil velik, nepozaben mož, ki so ga cenili znanstveniki po širnem svetu. Svojega duha pa nam nt ostavil samo v svojih spisih, marveč tudi v svojih številnih učencih, med katerimi so že nekatera ugledna imena. B. V. Mozart LJubljana praznuje jutri • stsrmosfcrrtm večerom v opori 1751etnioo rojst-va geniial* noga skladatelja NVolfganga Amadea M o« zarta. O tem, po glasbenih delih dovolj zoa« nem mojstru nekoliko maraj znanih življe» njepismih ppdatkov: Rodil se je r Salzbnrgn. Kot petletni de« ček je že komponiral: šest let star je uspeš« no koncertriral v Munchemi, na Dumam, ▼ Parizu in Londonu (klavir). Ob neki prifflrf je nadomestil drugega violorrlsta pri e-vrra* nju skladbe, ki jo je nekoliko prej prvič slišaL Fenomen al na nadarjenost. Začel je marljivo komponiTati. Ko je L 1769. slišal v Rimu Allegrijev »Miserero«, je dpma po spominu napisal celo obsežno skladbo in se je zmotil le v nekih maJeo« kostiih. Bilo mu je 14 let. ko ga je papež odlikoval z viteškim redom, ki ga je na pc. Gliiok dobil kot 401etnš mod Spisal je več kot 600 mu-zffeaferih del, mod njimi 7 oper, veliki, nedovnšeni »RequieEa«, čez 30 simfonij, 55 koncertov, mnogo aere» nad, kvinitetov, kvartetpnr itd »Requiem« je pisal dolga leta, s ga sm ni dovršil. To io njegovo najboljše, najveličastnejše delo. Skladal ga je še na smrtni postelji. Niego« va smrt je bila tafcaJe: Skladal je in pel s prijatelji alt ▼ komsf akompomdrani »Lacnrmosi«. Tedajci mu pa« de pero iz rok, papir se rasfeti, glava pade vznak. Mpzart je umri. B?k> je 5. decenv bna 1791. Na dan njegovega pogreba je tako strahovito lilo, da niti prijatelji niso mogli za pogrebom. Žen« je bila težko bol« na, nebogljena doca preplašena od smrti. Ljubljenec rojvpd grofov in bogatega me« ščanstv* Je sdm nastopfl poslednjo pot m grobarji so rerno rakev s slavnimi ostanid pokopali v skupnem grofcra revežev. Kje bo ostale njegove kosti, še danes ni mna Na Dunaju so sedaj njegovi spomeniki in Hpdno mesbo Safeburg tako rekoč fc-vii od Moaartovega slovesa, prirejajoč pod njego. vim fenempm svetovno znane »Festspielle«. Berlinska »testna opera v Zogretm. Za prve dni aprSa Je napovedano v ZagTebn gostovanje solističnega ansambla berlinske Mestne opere. Izvajali se bosta dve Mo« zartovi operi. »Razprave ii tgodorlne slovanske Gloloffi-jec se bo imenovala zbirka Btarejših člankov in razprav prot dr- M_ Jfnrka, ki jo bo izdal v češčini praški Slovanski institut Tu bodo objavljene Murkove razprave o Kolarjo, Miklošiču, Oblaku, Jagiču, Konst. Jirečku in dr. (Ob tej priliki popravljamo tiskovno napako ▼ naši informaciji o Patovi biografiji dr. Murka — glej »Jutro« z dne 21. t m. Gre za novo, ne za prvo biografijo profesorja Murka.) Obsefne dele o skrranskflt pravljicah. Is »Narodnih listov« posnemamo, da bo praSki Slovanski institut izdal obsežno knjigo »Slovanske pohadkv«, življensko delo proL L Polivke, ki je dolga desetletja pripravljal gradivo za to sintetično študijo, kakor je slovanske literature še nimajo. 0 slovenskih pravljicah smo dobili lani znano knjigo profesorja Kelemine. Zbornik »Sodobne slovanske gledaRSSe« pripravlja Slovanski institut v Pragi. Obsegal bo prispevke 0. Fisrherja, Tilleja, M. isizvikoTvsk^ga, Zt. Rogoza in J Horaka. V isti zbirki izideta zbornika o sodobni slovanski filozofiji in o ustavah slovanskih držav. T edin, Mesta tn leta % »Tiskovna zadruga« bo r prvi polovici aprila razposlala naročnikom svoje zbirke »Sodobni roman« veliko delo iz sovjetsko-rnske književnosti, Konstantina Fedina roman »Mesta in leta«. Knjiga bo obsegala okrog 85 tiskomih pol in bo eno največjih naših leposlovnih izdaj v tem letu. Roman Konstantina Fedina »Mesta in leta« ni prvo leposlovno delo iz porevolučne ruske književnosti, ki ga dobivamo Slovenci v prevodu; lani je izšla povest Neverova »Ta-škent, kruha bogato mestos, še prej so ugledali svetlo nekateri drugi prevodi ln tudi v revijah in dnevnikih srečujemo pogosto imena novih pisateljev današnje Rusije. Brez dvoma pa je Fedinov roman »Mesta in leta« največji in z literarne strani najtehtnejši prevod iz nove ruske književnosti, najmogočnejša slika ruske revolucije, kar jih je slovenskemu čitatelju dostopnih v domačem jeziku. »Mesta in leta« ni umetniško najbolj zrelo delo v ruskem slovstvu po 1. 5917., brez dvoma pa je eno najznačilnejših in epično najbolj širokih. Svetovna vojna in ruska revolucija se tu izlivata v en sam silen tok izrednih dejanj in pretresljivih dogodkov. Zato smemo z velikim zanimanjem pričakovati ta novi prevod, ki ga je za »Tiskovno zadrugo« priredil Josip Vidmar. V informativno dobrih »Portretih savre-menih ruskih pisaca«, ki jih je spisal Mark Slonjim in izdal letos »Ruski arhiv« v Beogradu, čitamo o Fedinovem delu med drugim to-le: »Mesta in leta« so se pojavila L 1924- Ce ne upoštevamo Pilnjakovega »Golega leta«, je bil to skoraj edin roman mlade književnosti. Opozoril je nase ne samo po prepričevalni maniri in originalni pišeevi koncepciji, marveč tudi po tem, da ta prvi roman revolucije ni govoril samo o revoluciji V nasprotju z večino spisov te periode je prenašal dejanje celo izven Rusije v inozemstvo, kakor da bi pisec čutil potrebo, dati Rusom ozračje vnanjega sveta in kakor da bi v letih strašne krize in preloma hotel vspostaviti vez med Rusijo in Zapadom. rusko književnostjo in evropsko književnostjo. »Mesta in leta« se imenuje prvi Fedirov roman; njegovo dejanje se odigrava v Dres-denu in Moskvi, v mestecu Bischofsbergu ln v ruski provinci, — za časa vojne in revolucije. Junaka romana Andreja, tipičnega ruskega predstavitelja inteligence, ki se je mudil v Nemčiji na študijah, zateče ondi vojna. Andrej ume izkoristiti omejeno svobodo in v majhnem mestu, kjer so ga internirali, nadaljuje svoje šolanje in sanja o revoluciji in pacifizmu. Andrej je človek brez volje, mehak; rajši razmišlja in čustvuje kot dela. In ko se zaljubi, slepo uboga njo, ki jo ljubi. Mari, hči aristokratske in bogate matere, ki je tajni član socialno-demo-kratske stranke, je zaročena z mladim častnikom, mejnim grofom von Millau-Schenau. Ta poslednji potomec slavne rodbine nenavadno čisla slikarstvo; v njegovem gradu, ki se nahaja v neposredni bližini Marine matere, 90 zbrane slike raznih umetnikov, pa tudi slike Andrejevega šolskega tovariša Kurta Vana. Andrej, ki se je po naključju srečal z Mari, to originalno, vedno navdušeno devojko, ne ve, da je zaročenka mladega grofa in daje prosto pot svojim čustvom. Mari pred novim ljubimcem, ki ji je postal neskončno ljub, skriva svojo preteklost. Med interniranim Ru9om in Nemko iz visoke družbe se zdaj začenja idila. Andrej od-prš Mari oči in ji pokaže grozo in nepravičnost vojnevpliva na njo, da jame prezirati vso laž in licemerstvo razgovorov o »starem, dobrem nemškem bogu, ki bo na- klonil svojim sinovom zmago«; razgalja pred Maro, ki ga pozorno posluša, malomeščansko praznoto in neotesanost »varuhov javnega reda«. Ne da bi se v polni meri tega zavedal, vpliva Andrej z vso svojo rusko naturo revolucionarno na okolje, v katerem živi, ker organsko prezira malemkosrt-nost, tesnosrčnost in strahopetnost, ki se pojavljajo v obliki osladnega patriotizma in baje neizmerne ljubezni do »Kaizerja« in »Vaterlanda«. Vzlic temu ga ljubezen ne more doroTj navezati na to okolje in Andrej »e odloči, da pobegne. Z Marino pomočjo pride čez mejo in se ustavi na češkem, kjer se počuti kakor doma med svojimi. Toda tu ga kmalu zapro in .pošljejo nazaj; na meji zopet pobegne in se zateče na grad Millau-Schenau. Tu Andrej vidi alike Kurta Vana, in ko Schenau izve, da je derzerier prijatelj tega umetnika, ga ne ovadi, marveč mu celo pomaga, da se pobeg nekako prikrije pred oblastmi. Nemški grof — častnik kajpak ne ve, da je poklonil življenje in svobodo ljubimcu svoje zaročenke. Med tem minejo meseci In leta: po maki revoluciji se začenja tudi v Nemčiji krhati in Viljemovo cesarstvo doživi poraz. Mari je že v Sovjetu vojaških deputaeij; Andrej 9e težkega srca poslovi od ljubljene žene in se z obljubo, da jo bo povabil v Rusijo, vrne s skupino bivših ujetnikov v domovino- Najlepše strani romana so posvečene tej strašni poti Rusov v domovino. Vračajo se dolgo časa in spoznavajo, da Je v domovini vse novo in nenavadno; namestu aaželjenega miru najdejo v domačih vaseh metež in boj, kri vojne in ogenj pobune. V domovini čakajo Andreja nenavadna srečanja. Kurt Van in Millau-Scheman sta bila na Ruskem ujeta. Van je poslal boljše-vik. Andrej se takisto vrže v strankarsko življenje in v vrtinec meščanske vojne, a tudi zdaj nima iniciativnosti, ker Je slej ko prej slabič; mučijo ga dvomi, preveč je občutljiv in ne more vzdržati tegob teh burnih let. Njegova preteklost ▼ inozemstvu tone počasi v pozabljenje; naveže ljubezenske stike z nekim dekletom, ki mu bo rodilo otroka. V samem trenutku, ko mn je najbolj treba moči in hrabrosti, nenadno sreča Millau-Schena\ija. Nemški aristokrat, ki je z nekimi pustolovci organiziral vstajo »belih«, mora po neuspelem poizkusu pobegniti in prosi Andreja, da mu nekdanjo uslugo poplača tako, da mu pomaga pri begu. In Andrej se res odloči za to; resi grofa in mu da s seboj pismo za Mari. Beg je uspel: Mari dobi pismo in takoi odpotuje v Rusijo. Prispe prav onega dne. ko Andrejeva nova prijateljica porodi; Mari od groze pobegne. Andrej, ves izmučen, nemočen, razklan, razodene vse to Vanu, ki ga ubije. in komunistični tovariši odobrč njegovo dejanje. To je komplicirani rapletljaj tega obsežnega romana. Čitatelj nekako obtiči ob njegovi nenavadni kompoziciji; roman se začenja s prizorom, ki bi moral biti na koncu; Andrejeve muke, prihod Marije, nasilna smrt, — to 90 prva poglavja romana, tako da se Ktatelj prvi hip ne znajde v njih. Šele potem se začenja povest o prejšnjih dogodkih. Ta smela in originalna kompozicija na prvi pogled vzbuja vtisk kaosa in slučajnosti, v resnici pa je povsem premišljena in nam dopušča, da pozneje ocenimo pre,račun jenost in stroge proporci je umetniškega načrta in njegovega izvajanja. Ob tej prih'W so kritiki mnogo pisali, da Je jezik romana poln nervoze, razrvan, da ima veliko naznafevanja in manire, — da Fedinovo razlaganje ni dovolj jasno. To pa je absolutno nepravilno. Njegov način slikanja je zares daleč od objektivnega realizma. Fedinov roman je nenavadno živo pobarvan i avtorjevimi posebnostmi, v tem pa Je tndi njegova velika odlika- »Mesta in leta« očitn-jejo piščev popolnoma določeni pogled na svet, ki se izraža predvsem v ironiji, s katero je roman prepleten in v povečanem zanimanju za družabno življenje. Vsa Fedinova mržnja je naperjena zoper policijsko-impe-rialistično Nemčijo, katere državotvornost ubija človeka in njegova stremljenja po svobodi in ustvarjanju. S kakšnim prezirom in strahotnim posmehovanjem opisuje mesta, ki jih vodijo glupi »štatsrati«, mosta, v katerih najdeš povsod cesarske spomenike. Banalnost, vsakdanjost, srp^a. to so Fedi-novi neprijatelji, 9 katerimi ne^r^stano obrafuna%*a in sicer z veliko umetniško veščino- Zapadno evropsko stvarnost opisuje tako. kakor jo vidi in čuti; ni mu do objektivnosti, marveč za to, da kar najpopolpeje izrazi svoje emocije. Vse je nesrečno, vse posunjeno z mesta, vse se vrti v blaženi vrtoglavici, in veter se izprehaja po širnem božjem svetu, oni veter, ki ga je občutil Aleksander Blok v svoji pesnitvi »Dvanajst«, ln kaj zato, če veter prekobali človeka, — saj bo pomete! s sveta vse, kar človeka veže in ponižuje, kar mn s prostaštvom in trivialnostjo ubija dušo. V romanu Fedina se je duh revoliiHj-skega protesta združil z njegovim ognjevitim individualizmom; narodna vrlina, ki jo je Andrej našel v Rusiji, je bila — za razliko z Nemčijo — ta, da v^Rusiji res obstoji želja po svobodi — in^ mržn ja do malomeščanskega prostaštva. Njegov roman ni velik samo po oni veliki sliki, ki se razvija v njem in po vprašanjih, ki se jih dotika, marveč tudi po svoji konstrukciji in obsencert orkestra — 13.10: Na« d Ijevanje koncerta — 15.25: Mladinski koncert — 17.15' Koncert komorne glisbe. — 19.30: Arije in pesmi — 20: Dunaj? ki obisk. — 21 Dunajski vejčer — BERLIN 20: Prenos programa z Dunaja — KOE« NIGSBERG 16: Koncert lahke glasbe — 20: Prenos programa z Dunaj i. — 22 30: Plesna glasba iz Berlina. — MUEHLAC KER 16.30: Koncert solistov. — 19 45: Koncert filharmoničnega orkestra, štajerski plesi. — 21.15: Spevoigra. — 22.30: Gpdb za p'es. — BUDIMPEŠTA 9 15: Koncert kvarteta. — 17.30: Orkestralen koncert. — 20 15: Ve* čer madžarskih pesmi. — 22: Plošče — RIM 17: Vokalen in instrumentalen kon* oert 2030: Prenos opere iz gledališča + Oteta* LJBMJm Kastni pogreba! » Potrti neizmerne žalosti javljamo pretužno vest, da je Vsemogočni nenadoma poklical k sebi v boljše življenje našo predobro, zlato ma* mo, staro mamo, taščo in teto, gospo Hežiko Potokar v petek, dne 27. marca 1931 ob 1. ari prevideno • tolažili »vete vere. Pogreb nepozabne nam mame s« vrši v nedelja dne 29. marca 1931 ob 4. uri oopoldne iz hiše žalosti. Prule št 6 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Graz, Nevlje pri Kamniku, 27. marca 1931. Žalujoče rodbine: POTOKAR. WEINHA\'DL KEK. HORN. MEDVESCEK I Prevrat vili in! Snaženje oken brez čebra in cunje v polovičnem času. Ravno tako Vam v hipu očisti nikelj, srebro, lakirano pohištvo, pečnice, aluminij, marmornate plošče, medenino, emajl, kuhinjsko posoda Za snaženje avtov nepogrešljivo. Snažilna blazinica je uporabna mesece. — Cena 12 Din za komad proti vposlatvi zneska. Zastopnike in preprodajalce sprejmemo. R. SCHENK, SUSAK. I Rabljen parni kotel ,, JCcfttcpaff" ki mora biti v dobrem stanju, z 10 atmosferami pogonskega pritiska, z 80 — 100 m* ogrevalne Dloskve, KUPIMO. 4480 Ponudbe s podrobnejšimi podatki na KANOLD d. d., tvornica čokolade in bonbonov, Karlovac. Jutrovi mali oglasi imajo siguren uspeh? iflll im Posojilnica za Loški Potok. Drago in Pravo, r. z. z % n. z. v Loškem Potoku naznanja pretužno vest, da je njen velezaslužni, požrtvovalni načelnik, soustanovitelj, gospod trgovec, posestnik in gostilničar v Travnika danes dne 27. t. m. v 79. letu svoje starosti nenadema preminul. Blagtmu pokojniku večna slava! JLoški Potok5 dne 27. marca 1931. Nfačclstio, Iz življenja in sveta Kdaj postane človek star? Staranje ne zavisi od mehanične izrabe organizma — Nedelavni ljudje postanejo prej stari nego delavni Človek se prične starati nekako s 50. letom. Koža mu postaja čim dalje bolj tanka ln ohlapna, tolšča izginja, kožne žleze se zmanjšajo. Elasticiteta črevesja popusti, hrustanci okostenijo in postanejo vlaknati. Ušesna mrena odebeli, spolne žleze se polagoma osuše, čutne stanice kože, okusa in voha odmrejo. Vezno tkivo preraste ter uniči možgansko skorjo in mišičevje, zaradi česar to otrdi; poleg tega se v možgane nasedejo barvne snovi Tudi kostne stanice odmrejo, lasje izgubijo svojo barvilo. Ves organizem začenja utnirati. Ti pojavi nastopijo v najvišji meri in pri različnih živalih v raznih dobah. Miši in veverice jih kažejo že v šestem letu, zajci v desetem, prašiči v 25., človek pa med 70. in 80. letom. Morske onemone ostarajo popolnoma v 50. letu, orli po 120 letih, ščuke po 200 letih, sloni in kiti še pozneje. Kakšni so vzroki? Predvsem je treba ugotoviti, da staranje ni posledica mehanične izrabe. Gotovo se Pasje usnje - najnovejši sovjetski izvoz Petletni sovjetski načrt za ustvaritev avtarkičnega gospodarstva novodobne Rusije je tako na široko zasnovan, da za njega uresničenje ne prispevajo neizmerne žrtve samo ljudje, marveč je v njem predvideno tudi skrajno izkoriščanje vseh zemeljskih in prirodnih' bogastev. Da so odločujoči činitelji pritegnili v ta krog vse tovarne, vse rudnike, celotno poljedelstvo in živinorejo, je jasno, vsekakor pa se ču-je dovolj groteskno, da je država, obsegajoča šesti del vsega kopnega sveta in razpolagajoča tedaj z odgovarjajočim delom izdelkov, pridelkov in surovin, označila pasje kože za važno panogo svoje usnjarske industrije. »Vestnik za surovine« poroča, da bo v ta namen moralo dati svoje življenje in svoje kože za uresničenje petletnega načrta natančno 950.000 članov pasjega plemena. To je kontrolna številka za 1931 in kmalu bo čitati po sovjetskih listih, koliko so posamezna mesta dosegla število za oddajo predpisanih pasjih kož. V začetku prošlega meseca so posameznim mestom zobje z vsakdanjim žvečenjem nekoliko obrabijo, po drugi strani pa je znano dejstvo, da postanejo nedelavni ljudje prej stari nego delavni, če bi mehanična obraba povzročala starost, potem bi moral biti orel v šestem letu že isto tako senilen kakor miš. Starost je torej nekaj drugega nego obrabljenost. Starost povzroča pač neki činitelj, ki nam še ni znan, a se na zunaj javlja kot prenehanje harmoničnih odnošajev med posameznimi sestavinami organskega življenja v celoti organizma. Bela krvna telesca začenjajo prevladovati v telesu in požirati kot »fagociti« telesne stanice, živčne stanice v možganih in čutilih, pigmentna telesca v laseh, sestave tkiva v različnih organih. »Moč celote« ponehuje in tisti dan, ko nastopi nje razkroj, lahko rečemo, da je organizem zapadel smrti. Postal je samo kup organov, ki nimajo med seboj nič več tiste skupnosti, ki je glavni pogoj organiziranega harmoničnega življenja. sporočili, koliko kož ima oddati vsako večje mesto. posebej pa so slično oddajo predpisali občinam, gubernijam in novo-urejenim gospodarskim rajonom. Ljeningrad mora prispevati 25.000 kož, Moskva 43.000, osrednji kraji velikoruske-ga »černozjoma« jih morajo dobaviti 50 tisoč, kazaška republika 24.000, severni Kavkaz pa kar 100.000. Tekoče leto bo v Sovjetski zvezi posvečeno med drugim tudi pobijanju psov v masah Za dobro ohranjene kože bodo državne nakupovalnice plačevale po poldrugi rubelj in ni dvoma, da bodo našle mnogo dobaviteljev. Vse kože pa bodo oddali v tovarne za strojenje in kmalu bo sovjetski dumping presenetil svetovni trg z ogromnimi množinami pasjega usnja. Ljubosumni sultanov nečak Iz Singapura poročajo o skrivnostni tragediji v hiši johurskega sultana. Njegovega nečaka, 22-letnega Ungkuja Mohameda bin Ahmeda in njegovo ženo so našli mrtva. Poleg obeh trupel je ležala izstreljena vojaška puška. Kakor gre govorica, je princ Ungku v napadu ljubosumnosti ustrelil svojo mlado ženo, nato pa je izvršil samomor. NAJNOVEJŠA ŠTEVILKA ilustrovane tedenske revije ŽIVLJENJE IN SVET vsebuje naslednje zanimivosti Ali so tudi na drugih planetih živa bitja? (Dr. Leonid Andrejev — s slikami) Krožni tok krvi Do smrti (C. F. Atkinson — z risbami N. Pirnata) Masaryk o sebi (s sliko) Brzina svetlobe (s sliko) Krotilec iz ljubezni (s slikami Stoletnica kloroforma Slaba Velika noč (Rihard Bagot) Razvoj letalstva v sliki in besedi Zadnje pribežališče goril Hoja po ognju na Japonskem (s sliko) Slike iz življenja in sveta Krivda Elija Pilona (roman — Ivan Po- držaj) Romunija (s slikami) Iz česa so gore na luni T Moderna ženska (s slikami) Radio pisalni stroj (s sliko) Tedenski jedilni list človek in dom Bojazen pred zakonom Karikature Uganke in zanke Humor v slikah »življenje in svet« izhaja vsako nedeljo ln stane polletno (zaključena knjiga) 40 Din, trimesečno 20 Din, mesečno 8 Din. Posamezna številka 2 Din po vseh trafikah. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Avantura letalke Krst Wilkinsove podmornice Rimljani niso imeE nobenega vojaškega genija V znani angleški smotri »Review of Re-views« je napisal V. B. Metta zanimiv članek, v katerem dokazuje da mrgoli v svetovni zgodovini, kakršno nam ponujajo zgodovinarji že stoletja, prepolno krivih nazorov in predsodkov. Zgodovinske dogodke so učenjaki pač obdelovali s svojih osebnih stališč in tako je mogoče, da smatramo vojna dejanja starih Rimljanov še danes za nekaj izrednega, čeprav niso postavili Rimljani na svet niti enega vojaškega genija, ki bi se dal primerjati recimo s kakšnim Džingiskanom ali Tamerla-nom. Sploh precenjujemo njihovo delo. Rimsko cesarstvo je bilo n. pr. v svojih najponosnejših dneh znatno manjše od imperija, ki so ga osnovali nekoliko stoletij pozneje Arabci — a kateri zgodovinar je kdaj opazil to dejstvo? Tudi civilizatorni pomen Rimljanov precenjujemo, njihovo osvojitev zapadne Evrope smatramo za kulturno veledelo, dočim ni bilo moralno nič višje nego vpad germanskih rodov v zapadno Evropo, ki se je bil izvršil nekoliko desetletij prej. Prav tako zmotno je naše presojanje Karla Velikega, ki ga smatramo za ogromnega duha itd. itd., dočim je bil čisto navaden egoističen imperia'ist v slogu kakšnega Luaovika XIV. ali Napoleona. Zgodovinarji so nam tudi vtepli v glave, da je bil poraz Arabcev pri Toursu sreča za Evropo. No, in kaj bi se zgodilo, da so Arabci tedaj zmagali? Civilizacija, ki je bila najsijajnejša svojega časa, namreč arabska, bi preplavila Evropo in bi jo dvignila tako visoko, kakor se je zgodilo šele sedem stoletij pozneje v dobi renesanse. Nadarjen pustolovec pred sodniki Goljufije lažnega zdravnika, ld je ordiniral pod svojim pravim imenom Nemška letalka Ela Beinborn je morala na svojem povratku iz Afrike pristati v puščavi ter je morala štiri dni begati, preden je dospela v Timbuktu. Prometni redarji z razsvetljenimi kapami V Parizu bodo uvedli za prometne redarje posebno žarnico na kapi. Zadevni poskusi so se v megli in mraku dobro obneslL Dunajsko sodišče bo te dni razpravljalo o goljufijah 27-letnega Evgena Donatha z Gradiščanskega, ki je obtožen, da je pod krinko praktičnega zdravnika ponarejal menice in si izposojal denar z goljufivim namenom. Obtožnica ga obremenjuje za neplačani znesek približno 1 milijona Din. Kot postransko krivdo mu očita tudi namerno zlorabo zdravniškega naslova. Donath je sin pravega zdravnika in je 1921 do 1923 študiral medicino na dunajski univerzi. Kmalu pa je zanemaril študij. Kakor veli obtožnica, so ga zapeljale borzne špekulacije. Po nekih podatkih so Donatha po padcu tečajev zadrževala razna poznanstva z dekleti, da ni nadaljeval in dovršil svojih študij. Oče ga je sicer redno in dobro podpiral, sin pa je bil navzlic temu v večni zadregi. Ko je spoznal, da tako ne pride nikamor naprej, se je začel izdajati za zdravnika. Pripovedoval je lahkovernim ljudem, da je prevzel stanovanje, odnosno prakso po nekem umrlem Še en umor iz pohlepa po denarju Pred dnevi so našli v Friedenaun umcrrje* no ženo mizarja Friderika Basche. Nered v stanov nju je pričal, da ie bilo v hišo naj; brže vlomljeno. Policija, pozvana na mesto zločina, je prvi hip menila, da je nekdo iz* vršil roparski umor, potek preiskave pa je vrgel senco na moža žrtve in njega ie po* lici j a slednjič aretirala. Basche je pri zasliševanju brpovedal, da se je pred nekaj tedni na sprehodu sezni* nfl z mladim moškim, ki je bil v veliki po* trebi in kateremu je daroval plašč Tega moža je hotel Basche osumiti zločina, vztra* jal pa je pri trditvi, da bi bil z njim v ka* kršnikoli zvezi Policija je dalje ugotovila, da je alibi Basche neresničen Mož zatrju* je, da je bil na dan umora med 12. opoldne in med 3. uro popoldne z doma na spreho* du. Priče pa so izpovedale, da je prišel Ba* sche opoldne iz delavnice v predpasniku, telovniku in copatah. V tem času se je vrnila domov tudi njegova žena. Policija je zaplenila Baschove reči in jfh izročila sodnemu kemiku v preiskavo. Na obleki so se našli mnogi madeži krvi, na podl igi katerih je kemična analiza dognala, da izvirajo od krvi mizarjeve žene Te indi* rije so Bascho težko obremenile Basche le pred par meseci zavaroval svojo ženo za primer smrti in zavaroviinica bi mu mora* Ia v smrtnem slučaju izplačati 13.500 Din zavarovalnine. Mož je na sumu, da je pred dvema letoni3 zažgal stanovanje, da bi pri* šel do zavarovalnine. Tembolj leti sedaj sum nanj, da je umoril ženo samo zato, da bi se polastil zavarovalne vsote. V newyorški luki so krstili podmornico, s katero se odpravi sir Hubert Wilkins na severni tečaj. Krst se je izvršil nekoliko drugače nego običajno. Kumica, lady Wilkinsova, je zlila namestu steklenice šampanjca vedro ledu čez krmo ladje in je dejala: »Ladja, imenujem te »Navtilus«. Odpluj na svoje čudovito potovanje. V tvojem osrčju je svet za- klad. Prinesl ml ga nazaj!« Krstu Je prisostvoval tudi Jean Jules Verne, vnuk slaivnega romanopisca, ki je s svojim delom »20.000 milj pod morjem« dal pobudo za drzno Wilkinsovo odpravo. Wilkins je prejel prijave preko 8000 oseb, ki bi se vse rade udeležile podmorskega potovanja do severnega tečaja, V ladji pa bo prostora komaj za 20 oseb. Slika kaže Huberta Wilkinsa a krožno žago za lomljenje polarnega ledu. 6000 let staro človeško okostje Delavci, ki so kopali zemljo v Innsbru-škem okraju Wittenu, so naleteli v globini 4 m na popolno človeško okostje. Menili so, da gre za sled kakšnega zločina in so pozvali policijo. Policijska komisija pa je ugotovila, da mora biti okostje silno staro in je poklicala vseučiliškega profesorja Klebelsberga. Ta je našel, da izvira okostje nekako iz petega tisočletja pred Kristusom in da je velike znanstvene važnosti. Ker so nadaljnja izkopavanja ta čas zaradi taljenja snega zelo otežkočena, so najdišče začasno zagradili in ga bodo preiskali pozneje pod vodstvom dunajskih in lnnsbruških kapacitet. Bancfiti v Palestini Kakor poročajo iz Jeruzalema, so arabski banditi zasedi? prometno cesto med Jeruzalemom in Haifo. Banditi ustavijo vsak voz in avtomobil in oplenijo potnike. Doslej so napadalci ušli vedno, preden je prišla napadencem na pomoč angleška policija. profesorju, čigar vdovi je moral plačati večji znesek, mnogo denarja pa da je porabil tudi za nabavo fizikalno-terapevtlč-nih pripomočkov. Poslužil se je tudi oglasov ln je iskal v listih posojila proti visokim obrestirn. Upnike je sprejemal na stanovanju, na katerem je nabil lažno doktorsko tablo. Od oktobra 1928 je pod imenom dr. Evgena Donatha izvrševal prakso v stanovanju vdove po nekem zdravstvenem svetniku. Bil je tudi policijsko prijavljen. Sprejemal je bolnike in ordiniral, zahteval pa ni nagrade, ampak sprejel tisto, kar so mu ljudje sami dali. Dal si je natisniti tudi listke za recepte. Glava ordinacijskih listkov se je glasila na ime dr. med. Evgen Donath. Ker je na svojih »receptih« zapisoval tudi morfij, je obtožen tudi razpečevanja tega medikamenta. To poslovanje mu je toliko donašalo, da si je mogel nabaviti avtomobil za 8100 šilingov (65.000 Din). Januarja 1930 se je preselil v drugo ulico, kjer je najel večje stanovanje za 3200 Din mesečno. Donath je zagrešil 61 primerov izvabljanja denarja. Senzacija na književnem trgu: sovjetsko-rushi roman K. F edina „Mesta in leta" je v tisku. Izdala ga bo »Tiskovna zadruga«. Vsak dan ena Optimist: »Torej je bilo vendarle dobro, da je prišla ta poplava in ugasila ogenj v peči, sicer ne bi mogel zdaj sedeti na dimniku!« Boris Rihteršič: Pes Ali naj vam povem zgodbo, ki mi jo je povedal eden tistih, ki so v vojni nekaj izkusili? Čujte jo prav tako, kakor mi je sam pravil! »Takrat smo bili še sami mladi fantje. Iz šol so nas poklicali in poslali na rusko fronto. Iz nas so sestavili stotni-jo, namestu tiste, ki so jo Rusi nekaj dni razbili tako temeljito, da se je jih je od dvesto mož vrnilo komaj petnajst. Ti so nas potem učili in naročeno nam je bilo, naj se jim pokorimo. Eden med njimi, precej star Poljak, je bil prav: čudak. Tam nekje blizu, kjer se je vršil boj. je bil doma, in vsak košček zemlje v bližini je poznal. Kadar je prišlo povelje, naj gremo naprej in preiščemo ravnino ki je ležala pred nami, se je vselej ponudil sam. In naj se je zgodilo karkoli, on je ostal zmeraj neranjen. S seboj v jarku je imel psa. Bog ve, kje ga je pobral? Tovariš, ki je prišel že pred nami. mi je povedal, da ga je menda prinesel vseea izstradanega od doma. In ta pes kuštrav. ušiv in ves umazan in blaten, ki ga je bilo v jarku zmeraj več ko dovolj, je bil edino na svetu, za kar je še maral. Gorje tistemu, ki bi se bil osa samo dotaknil! Od svojega mu je dajal jesti, čeprav je bilo hrane tako malo in je bila po vrhu vsega še tako slaba, da je bil človek lačen, čeprav si je z njo napolnil želodec. Neko noč je prišlo povelje za napad. Ni nam bilo dosti do njega. Ves dan smo se morali že braniti pred Rusi, ki so nas na vsak način hoteli izbezati iz jarkov, in potem še to. Toda ukaz je bil ukaz, in morali smo se mu pokoriti. Naglo smo nataknili čelade in se založili z ročnimi granatami. Potem smo se tiho splazili iz rovov in začeli lesti po trebuhu naprej. Ukazano nam je bilo, da razrežemo žične ovire in potem nenadoma udarimo na Ruse, ki to noč prav gotovo ne pričakujejo napada. Vodil pa nas je Poljak, ki sem vam o njem že pravil. Vse je šlo po sreči. Bili smo že pred ovirami in vzeli granate v roke, da si z njimi uteremo pot naprej, ko pride znak za napad. Tedaj pa so nas morali opaziti. Nenadoma se je zasvetilo in slepeč pramen reflektorja nas je oblil. Z vseh strani so zapele strojnice in dež krogel nas je obsul. Bolestno stokanje ranjenih in kriki na smrt zadetih so prevpili njih pokanje Prišel je ukaz za umfk. Z velikimi izgubami smo se jeli plaziti nazaj. Nekateri so v trenutnem s+rahu planili po-koncu in jeli bežati. Toda preden so bili na pol poti. so jih krogle podrle. Ko smo bili malo nato spet v jarku in se začeli iskati, smo videli, da se nas ni vrnilo niti polovico. In med 6nimi, ki i jih ni bilo nazaj, je bil tudi Poljak. ' Tedaj pa se je zgodilo nekaj čudnega. Pes, ki je dotlej mirno ležal v kotu in dremal, se je nenadoma prebudil in dvignil glavo. Stal sem zraven njega in ga čisto natanko videl. Opazil sem, kako je začel vohati po zraku, potem pa je vstal in se pretegnil. Počasi je šel po vsem rovu in iskal. Kmalu je bil nazaj. Videl sem, kako je postajal čedalje nemirnejši. In potem je spet tekel po vsem rovu in se vrnil. In čedalje hitreje je tekel, in vendar vnovič od konca do kor.ca. Toda gospodarja, ki ga je iskal, ni bilo nikjer. Zalajal je. Nič. Obstal je sredi teka in začel tuliti tako presunljivo, da se je človeku moralo trgati srce Nato je utihnil, kakor bi nekaj premišljal. Zdajci pa se je pognal navzgor in skočil iz jarka. Videl sem, kako se je krčevito s prednjima tačama oprijel roba in skoraj zdrsmil nazaj. Toda obdržal se je in je izginil v daljavi, ki so jo še zmeraj razsvetljevali ruski žarometi. »Ta se ne vrne več,« mi je reke! tovariš, ki je stal zraven mene in vse videl. Razstrele ga kakor sito.« Tedaj je priletela krogla, ki se je raz-ploščila ob njegovi čeladi. Naglo sva se umaknila v zavetje. Moral sem obvezati novinca, ki jo je bil skupil m tako sem čisto pozabil na Poljaka in psa. Pa tudi — danes bi se bil morda nečesa takega spomnil — takrat pa je bilo čisto drugače. Takrat smo za take reči otopeli. Preveč smo imeli opravka s svojimi lastnimi mislimi in skrbmi, da bi se bih utegnili brigati za druge. Nisem bil še z zavezovanjem gotov, ko je stopil k meni tovariš, ki je prej z menoj gledal, kako je pes pobegnil iz jarka. Sklonil se je k meni in me poklical. Ko sem končal, sem šel k njemu in ga vprašal, kaj hoče. »Poglej!« mi je rekel in pokazal proti žičnim oviram. Naglo sem pogledal iz jarka. Tam sem zagledal psa, ki je stal kakor črna senca v luči žarometa in tulil. »Njegov gospodar leži tam,« mi je rekel tovariš. »Dobro sem ga videl, ko je padel.« »Škoda psa! sem mu dejal. »Prav pogrešali ga bomo. Čeprav nam ni bilo dosti do njega, ga bomo vendar pogrešali. Pa tudi Poljaka je škoda. Ni bil napačen človek.« Spet sva se morala umakniti toči svinčemk, ki so bile namenjene psu, pa so prišle do naju. Kar pogledati se nisva upala ven. ker so tako nizko letele. Molče sva sedela v rovu in kadila. Nenadoma pa se mi je zazdelo, da postaja pasje tuljenje močnejše. »Vrača se,« je deja! tovariš. »Vide! je. da mu ne more nič pomagati in zdaj prihaja nazaj.c Toda psa ni bik). Zazdelo se mi je celo, da se tulienje oddaljuje, in potem je vse umolknilo. »Zadet je.« je zamrmral tovariš. »Ne bo ga več. Škoda.« Potem se je z drugega konca priplazil častnik in nam naročil, naj pazimo, ker pripravljajo Rusi napad. To skoraj ni bilo verjetno, a vendar smo morali ubogati in se na vse pripraviti. Ko sva tako napeto čakala, se je zgodilo nekaj, kar mi ostane v spominu do sodnega dne. Začul sem. kako se nekaj giblje v bližini. Mislil sem, da je Rus, ki ni dovolj oprezen. Krčevito sem prije' za puško, pripravljen, da sprožim takoj, ko bo treba. Naglo sem-dvignil glavo, pokukal čez rob jarka ... ... m zagledal sem psa. V soju žarometa, ki je prav tisti trenutek spet osvetlil poljano, sem videl, kako se je plazil proti jarku in vlekel za seboj nekaj, kar je bilo podobno človeku. Ko sem bolj natanko pogledal, sem opazil, da je bil to naš vodja. Tudi drugi so to videli. Trije so naglo planili ven in ga med točo krogel prinesli na varno. Bil je nevarno ranjen in odrezati so mu morah nogo. Štirinajst dni nato me je zadela ista usoda in poslali so me v bolnišnico. Tam sem ga dobil. Ležal je v postelji zraven mene in na tleh je bilo ležišče psa. ki mu je takrat rešil živlienje. »Vidite,« je končal prijatelj. »Dosti sem izkusil v vojni. Vse sem moral predmeti. Pomanikanie. bolnišnico, grozo, vse, vse, toda najbolj mi je ostal v soo-mirnu tisti prizor, ko sem videl psa, ki je reševal svojega gospodarja.« L Ebenstetal Dva zakona Romu Maja Je molčala. Heinz je hudil po sobi sem ter tja. Njegove misli so preskakovale s predmeta oa predmet. »Sicer je bilo pa skrajni čas, da sem spet našel samega sebe,, je čez minuto Dlanilo iz njega. »Drugače bi bilo moje vere v žensko konec — « Molčala je. Še vedno. Tedaj ga je mahoma obšla druga misel. Obstal je pred njo in vprašal: »Zakaj ste snoči zapeli tisto pesem, čeprav vam izprva m ugajala?« Kakor odsotna je gledala predse hi — molčala. On pa je nadaljeval, pokoreč se temni moči, ki ga je gnala, da bi ji vrnil vsaj del bolečin: »Mi — saj si lahko mislim! Hoteli ste očarau svojega Angleža!« Tedajci je Maja vstala, ga ošmila i neizrekljivo prezirnim pogledom in z drgečočimi ustnicami odgovorila: »Molčite — to je podlost! Razumete? Podlost, kakršne je zmožen samo moški!« Stud v njenem glasu je bila tako globok in strasten, da je Heinz prebledel tn ji stopil na pot, ko je hotela zapustiti sobo. »Maja! Kaj naj to pomeni?« Šla je mirno njega, ne da bi mu privoščila pogled, in mrzlo odgovorila: »To pomeni: smešno je, če govori o svoji veri v žensko človek, ki ni ženske nikoli poznal! Smešno je, če pričakuje tega. česar sam nikoli delal ni! ta podlo, nizkotno Je brez vzroka žaliti dekle, ki se ne inore braniti!« Silno razburjenje se ga je polastilo. Bilo mu je, kakor da je ae sme pustiti odtod, dokler mu ne pojasni teh zagonetnih očrtkov. A Maja je bila že pri vratih. Planil je za njo. Tedajci pa so se vrata odprla m Krika je stala pred njima. Njene višnjeve oči so prestrašeno obletele dvojico tn se nato mrzlo in porogljivo ustavile na Majinem bledem obrazu. »O, ti si prišla!« je dejala. »Oprosti, da si morala čakati. Heinz ti Je gotovo že povedal...« »»Da. Čestitam, ljuba Erika!« Je krotko rekla Maja. Erika se je nasmehnila m hlastno nadaljevala: »Res moraš oprostiti — tudi v bodoče! Zdaj bom zelo malo doma, vse je prišlo tako nepričakovano, pa imava z mamo preko glave opravkov tn skrbi..« »Seveda. Bog ne daj, da bi te motila. Pozdravi mamo!« Maja je nagnila glavo in izginila. Heinz je razdražen vzrojil nad Eriko: »Kaj si pa napravila? Toliko da je nisi vrgla iz hiše!« Tedaj se je Erika kakor mačica privila k njemu in ga bleščeče pogledala. »Ne maram je videti traven tebe — ali ne razumeš?« Umolknil je in globoko vzdihnil. »Prav imaš,« je zamrmral z ubitim glasom. »Res je bolje tako!« 4 Maja Heidlaufova je brez misli tavala po cestah sem ter tja; niti spomnila se ni, da mora domov. V grlu jo je davil stud, ki ga sama ni razumela, odkod izvira. Predvčerajšnjim je mislila resno, ko Je zavrnila njegovo prikrito snubitev v prepričanju, da ne bo nikoli zmožna tiste vdane potrpežljivosti, ki jo zahteva večina mož, ako naj se velikodušno odločijo za zakon. Čeprav JI Je srce nemirno utripalo, se Je bila vendar uprla. Ni marala, da tu bilo njeno življenje dar moževe milosti. Najprej je hotela nekaj doseči, da bi mogla potem tudi sama dajati, ne samo jemati. Ta ponos JI Je bil v krvi še od matere, ki ji je po kratkem, zelo nesrečnem zakonu vedno zabičevala, da sta spoštovanje do sebe in samostojnost, to je, neodvisnost od moža, dve neločljivo združena pojma. Odvisnost da je vobče najbolj žalostno stanje, ljubezen pa največja laž na svetu, strašen prepad, v katerem mora sreča vsake ženske neizbežno utoniti, če se ga že od daleč ne ogne. Ali je bilo tedaj čudo. da se je bala ljubezni kakor žive pogube ta smatrala zakon samo za rešilno bilko nesamostojnih natur? Temu se je pridruževal še stavek, ki ga je gospa Heidlaufova dan na dan ponavljala, odkar je s tihim strahom opazovala razvijajočo se Majino lepoto: »Ne zaupaj moškim, dete moje! Sami zapelji vci so, sami izdajalci Prava sreča se skriva daleč od njih!« Čas je bil načelom gospe Heidlaufove ugoden. Sredi življenskega morja je stala kakor na otoku velika skupina samostojnih, pridobi-vajočih žen£. ki so imele vse približno iste nazore kakor Majina mati. Treznost je bila osnova njihovega življenja, ponos opora, na katero so se naslanjale, in radovoljna ali prisiljena odpoved prapor, za katerim so šle. V teh krogih je bila Maja dopolnila svoje dvajseto leto. Ko jo je njen izredno lepi glas zvabil na umetniško pot, je bila v občevanju z moškimi deviška nedostopnost najboljše varstvo njene lepote. Mati se je počasi oddahnila, zakaj vsako vabljenje se je odbijalo od nje. mimo vsake nastave je šla, ne da bi jo razumela. Naj je bilo njeno čutenje v umetnosti še tako temperamentno in vročekrvno — ensoa Heidlaufova je opažala, da jo pušča življenje popolnoma hladno. tBen« malim o^kasem t Zenltvn, dopisovanj*, naznanile /c oglosi irjfuvaKejj«, reklamnega *it (Kjsre ie oristotbmo 2*. Vin Pri. ttoibtne je vpuslati obenem t naročilom Čekovni račun ph Poštni hranilni-* v Liubliani 11.842 - Telefor itevilke 2492 1492 Za odgovor In mam Cah fiCaslove malih oglasov dobite tako/ po izidu tista o podružnicah rJutra.' m «Moriliorut v 9 SKovem mestu« v m na {?e«en'caJ>, tu apre/emafo tudi naročila na mata ogtaae it» tnserate. SkrDno rednico M I nese* »tarr^a Diru«« »i*® proti dobremu mr-O&Suemu plačiiu. Pouudbe na »glasni oddelek »Jutra« pod iifro »Rednica«. ^ 118SM Trg. pomočnica Hurjetta v maiiufakturnl •Uroki, i »kletno prakso te znanjem Šivanja aprej mem s 1- majem v ilu-žbo. kjer bo imela stanovanje ln hrano v hiSi. ['»nudbe as naslov: Kranj. poSt.nl predaj St. 40. 11877-1 Sprejmem slugo vajenega konj. dol»rega jahala. ki bi opravljaj vsa dbrt sprejmem. Nasl o-v pove oglasni oddelek .Jutra«. 11571-1 Pomočnika sa taSmerskfl-kofersko .»brt sprejme takoj firma Frane Zorn. Ljubi :ana-Si5ka. Le-podvorska ulica gtev. 33. r 1177CM 2 vajenca sa. htAnersko-kofersk« '»hrt »prejme takoj firma FVanc Z'>ra. Ljubljana Šiška Le-podvorska 23 Stano vanje in hrana v b^i. irm-i Šoferla-mehanika Starega od 22 let naprej, sprejmem takoj. Ponudbe na ogla-s. oddelek »Jutra« pod Šifro »Dobra slu*l>a«. 11845-1 Prodajalko dobro izurjeno posebno v m jnufakturi. sprejmem takoj t trgovin« mešam-ga b'aga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod *ifro ►Izveibaoa v manufakturi« 11848-1 Učenca za trgovino meSanega blaga, ki ;ma veselje do trgovine in vsaj d'a razr me$čan*ke meščanske 5ole. sprejme takoj Rudolf Dergan. LaSko 11760-1 V štirih dneh lan ko tudi tri načnete delati ako nočete, ker vas ml s pogodbo zaposlimo v vašem prebivališču proti mesečnemu pavšalu 2000 Din ln proviziji. Kolekcl a vzorcev 28 Din. Pogodbo pošljemo na željo takoj. Ofertam Je priložiti znamko za odgovor. Commercla. Osijek 11288-1 Dekle »tar« n let. u razna drla »prejme Šimenc. cvetiifar-na t Selenburgorl ulici t. 11898-1 Fotograf, vatenca pridnega. s primerno izobrazbo spre ime takoj fntoatelie Kari Holvnski. LjnNiana. Dunajska c. 6. podružnica Moste. 11903-1 Kuharico samostojno, ki opravlja tn di iini?s doma/a dela. i&če drufina 3 oseh — na dej.eli bi Domf.al. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značk« »Kuharica K. D.« U 911-1 ^oferia-mebanlka bolnih »ob. -".prejme »a!a družina Naslov v oglasnem oddslkn »Jutra« 11688-1 Služklnjk) 4<>bre te zanesljivo, vaj«-bo samostojne kuhe. »prej »p takoj mala družina brer otrok Ponudbe na podiiržnico »Jutra« v Celju p«ni Šifro »Pla5a SO Din« 11942-1 Fiksum In provizijo dobe v manufaktnri verzi rani potniki za obisk pri vatnih strank v Lj-ubljani. okolici ali rsgj Dravski banovini. Nastop takoj. — Pismene ponube na oglasni oddelek »Jntra« v Linblia-ni pod tnačk« »Fiksum«. 11870-.'; Oblastveno koneesllonlrana šoferska šola I. Gaberščik btvil komisar i* toferske izpite. Ljubljana Dunaj ska c.e»ta 81 o* dale? >d kolodvorov Vhod tudi 't Bleiivreisove ceste. Prihodnji redni tečaj se prifne 1. aprila. 11915-4 G. Th Rutrrian: Zgodba o Vrtismrčkn in ŠHoioski (Ponatis prepovedan.) TJh! Raj je bilo to? Komaj Je prijel ta piškot, sta ii škatle ie spet skočili dre »|:rdi mišic Saj veste, bila sta Šilonoska in njen prijatelj... Šilonoska Je v loko llete-ia gospodu Tolsten.iaku preko glave in padla v košaro za papir. A njen tovariš Cipclj-eapei... Ca mernikov« šoferska šola Liubljana. Dunajska e. 36 (Jugo Autol telefon 2236 Prva oblast koncesiiomrsna Prospekt zastonj; pišite poni 251 Oblastven« koncesflontran? šoferska šola dojko Pipenbacher Ljubljana. Gospoavetska 12 - Zabt^vajt* informacije 9433 4 2 zlati moški uri poceni naprodaj. Naslov v ogl&s-nem oddelka »Jutra« 10889-6 Zemljo za vrtove v vsaki mnotini prodamo. Na rapolago tudi vsako vrsten materijal za zasi-panie. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. H814-6 30 hI vina (ljutomerskega) prodan »H 43 m en jam za moko. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 117446 Razprodajam« livfit«« Dela vina oo Din 3.5U m Din 4 «. liter oa debelo, »sle« »pusti t ve veletrgovine, 4o klet traja talnga »Viuea. veleirg i vinom prt Ljubljani Ru Inik 9432 « Novo barako primerno za stanovanje aH skladišče prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »-Dobro kupljeno«. 11896-6 Poceni prodamo posteljne garniture 2001180 z namiznim prtom 130/130 Din 250: usnjene rokavice Nappa Din 50; svilene nogavice Bemberg Din 40: Jedilni pribori Alparca. garniture namiznih prtov, gramofone. Štiridelne kavne servise Tudi na »god ne obroke. Prost vpogled. Chapiro. Miklošičeva cesta št 14'T 11»!fl-fi Novo moško kolo po ugodni ceni naprodaj v KoleiljL Gerbičeva c. 82. 11924-11 Mlekar a sedemletno praks« v al rarstvu in mlekarstvu, vešč tudi knjigovodstva. išče službo s 15. aprilom ali 1. majem. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 11751-2 Gospodična absolventka trgovskega tečaja. želi službo. Gre 'udi na deželo. — Pismene ponudbe na poštni predal št. 840. 11764-2 Orožniškl narednik vpokojoa. 49 let »tar, sam sti, išče primerno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 11850-2 Plačilna natakarica t večletnimi spričevali in zmožna kavcije, gre '.udi na sezono — najraje blizu Maribora. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11755-2 Manufakturist ■Ur 34 let. razrešen vojaščine 20. t m., vse stransko verziraa, z «m blcijoznlm te spretnim na »topom, želi nameščenja takoj al) pozneje. Cenjene ponudbe prosi na oglasni oddelet »Jntra« pod Šifro »Pridna moč«. 11568-» Trgovski pomočnik želi z majem premeniti službo Ponudbe na o«las. oddnlek »Jutra« pod šifro »Specerist«. 11920-2 Mesarski pomočnik dobro izurjen. vojaščine prost, išče službo v BC »tu ali na deteM. — Ponudbe na nasJov: Kaplan Alojzij, Velike LaSče 44. 111113-3 Vzgojiteljica Inteligentna, iz boljše ro-dovine, vešča nemškega, srbohrvatskega in »loven skega jezika, i večletni' prakso in dobro izuče>na šivilja, bi rada prem-nila ;»lužbo — kje v bližin' Ljubljane. — Pismene pc nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubim otroke«. 11887 2 Šofer-mehanlk z osemletno prakso, vešf vseb popravil, z večletsiimi spričevali, išče službo v LteNjanl. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11905-2 Ročna dela vsakovrstna spre ;mem na dom. Mrežen je (fil«V ke-lim. belo vezenje itd. Naslov pove oglasni oddelefc »Jutra«. 11919-2 Kot učenca bi rad dal učit svoja dva sina. Enega 15 let stari^ga v bol:šo trgovino mami-fakturnega ali spee.eri:ske-ga blaga na d-^.ell, v ka kem večjem trg. kraju, kjer bi d-obil vso temeljim izobrazbo. Dragega bi oddal kakemn mojstru, da bi ga izučil kot stroj,n«ga ključavničarja, tudi v do bro hišo. kjer bi imel do ber nauk ln vzgoio. Učna doba naj bi trajala S leta. ta ča« bi sinova sam oblačil in obuval. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifo »Dva učenca« 11921-2 Petsedežnl avto odprt, generalne popravljen naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 25.000«. 11872-10 Motor prtpr»veo za mlatilnte«, od 5—<8 Ks po ni-zk i ceni proda F. Barliš. Ljubljana. haraJta na Cesti v Rožno dolino. 11863-10 Motorna kolesa B. S. A., i prikolieo. 500 cm» In Puch 22 em». z električno razsvetljavo na prodaj. — Maribor. Koro Sčeva 82 aH Gornja Rad gona trg 55. 11834-10 Majhen avto dvo»edežen. uporabljiv u lahki tovor, v vodnem sta nhi. zelo poceni naprodaj Naslor v ogla« odd»lku »Jutra«. 11781-10 V! želite Ltrodatl start »J' kupttt nov oseb. In tovor, avto VaSa korist tahteva 1a »išete še danes po poja« nila na aaslov rSamernik Ljnbljana. Dunajska c. 86 10933 I'1 Tovorni avto ftnotonskl. v intaktnem sta nju. po ugodni ceni naprodaj v garaži Kopač. BIeiwoi®ova cesta St. 52. 1-1805-10 Arlel 500 ee« O. H. V., fcrothl ben zei« poceni proda Hilbert. Mirje, Dobrilova cesta 6. U897-10 Štiri«ede?en avto vožen 18.000 km, prodam ali zamenjam ta šestsedež nega. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod 5!frn »Dobro ohranjen«. 11913-10 Motorno kolo znamke Wanderer. s pr«. stavami, popolnoma v do brem stan'n prodam za 38f*> Din. Naslov v oglas, oddelku »Jntra«. 11914-10 Gostilniški inventar rabljen — kakor porcelan in steklo kupim. Ponudbe na oglasini oddelek »Jutra« pod šifro »Kupim«. 11882-7 1 ali 2 primoža (Sehranbstock) paralelna -dobro ohranjena, namizni vrtalni stroj, ročni vrtalni »troj in nakoval« kropim Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Orodje« 11883-7 Srečke, delnice In obligacije *upujt Uprava »Merkur« Ljubliana Selenbarguva ul it 611 111157 Tihega družabnika iščem radi povečanja do-oro vpeljanega renta.il-nega trgovskega podjetja. Pošteno delavno ln zna a'no osebo s petdeset tlsoc dinarjev kapitala — Ponudbe na ogl. odd. >Jutra« pod Slfro »Besno podjetje« 11734-18 ■m.— Stavbno parcelo 700 ali 1400 ma. v bllži-ai no"e cerkve v Slški prodam - Polzve se v Spodnji Slf-kl. černeto-va ulice 32/1 9456-20 Enonadstronno vilo z gostil«« in inventarjem, zraven velik vrt. na periferiji Ljubljane prodam zaradi družinskih razmer za 300.000 Din. Izplačati je treba le 150.100 Din. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod značko »Rame resen kupec«. 11799-20 Parcele na sotočni legi ob Dunajski cesti naprodaj. Veli-kost 500—700 m«. Nariov v oglasnem oddelku Jutra 11815-20 Komfortna vila na leipem kra;u v Ljubljani naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11667-20 Hišo z vrtom eno- ali dvodrntinsko. kjer koli v predmestju Ljub Ijane kupim Tonudbe na nasiov J. Kavčič. Ljub Ijaaa. poštna predal 91. 11660-20 Parček) 700 ■* solnčno v mirni legi v Rožni dolini, tik mestne meje prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11926-20 Vogalno parcelo izrazito solnčno. v idealni legi bliinji meetnl del Podrotnika lepa razgl--dna ♦očka 1400 m* po zmerni ceni prodam Ponudbe na •vrlas. oddelek »Jntra« i»od šifro »Gorenjski blsers. 11929-2»' Hišo visok oprtTličn« 4 velike sobe. moderna kopalnica parket, elektrika vodovod velik vrt te čebelnjak, v Liubliani tmlee tramvaja prodam za 22^.000 Din. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Udobno hivsnip« t1^»:>9-■'*, Oblekca tn spomladanska suknja za 4—Bletnega de?ka naprodaj Naslov v oglasnem odd-!ku .Jutra«. 11787-13 Za delavnico primeren prostor, v velikosti 80—100 m', v bllii ni glavnega ali gorenjskega kolodvora »čem ta takoj al! § 1. majem. — Cenjene ponndbe pod šifro »Večletna pogodoa« na oglasni oddelek »Jutra«. 11813-19 Papirna trgovina na prometnem kraju n« prodaj. Pwmene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 120.000. 10698-19 Skladišče majhno in suho išče Sega. Cankarjevo nabreije 5T. 11782-19 Trgovino špecerijsko aH ioanafak-tirrn«. dobre vpeljan« v kakem večjem kraj« prevzamem. Ponndbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod Sfro 'Sigurna sitaifetenca 92«. l'lSžž-19 Nemška knjigarna v večjem meetu v državi naprodaj i velikim »kla diščem Najem |>o ceni iti ugovor. Dopise na Puhli '•itas d. d. Zagreb. Ilica 9 pod br. 26187. 11284-19 Velik vrt u »elenjavo oddam v najem Poizve se na Do en;ski eesti 25. 11554-17 Gostilničarji in hotelirji, pozor! Vsled likvidacije razpruda jam celotno vinsko zalog« in sicer Izborno štajerske belo vino po 4 Din in sla d«k pr«5"k [«> 16 Din liter Gjuro Valjak. Maribor. Deske 12 no. S. S. 4 in S m delti ne, popolnoma suh«.'od 8 cm širine naprej, reč vagonov odda Miklavtlna lesna industrija. Braslovče pH Celju. Istotam nndimo Javorjev les ki bi ga žagali po naročilu kupca od 2—4 m dolžine. 11839-15 1 ali 2 dijaka po nizki ceni na stanovanje in hrano »pre me sia rejša gospa ■ hčerko -učiteljica francoskega Jn nemškega jezika. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« 11871-22 Dvosob. stanovanje lepo. z vsemi nritiklin.im za 450 Din oddam v Zg Šiški št. 204. 11876-21 Trisob. stanovanje Sedno. v bližini Mirja. za čimprej išče mirna stranka Ponudbe na oglasni odde lok »Jutra« pod »Eventuel-no proti hišni admim-tra cljl«. 11860-21 Lepo stanovanje i »ob. i zaprto verando kopalnico, balkonom ve liko predsobo in vsem' pri riklinami v krasni 8 'eta stari vili m minut od ka varne Evropa oddam » 1 maiem Naslov v »glas oddelki »Jutra«. 11795-21 Stanovan'e dveh. oziroma ene sob«, išče tj-iflanska drnHna s t. majem. _ ponudbe na oglas. edde|ok »Jntra« i>od mačko »Mirni stanovalci«. 11888-21 Prazno sobo lepo In z elektr razsvet Ijavo oddam KodHjevo 91 — poleg Mladinskega dnma 11807-23 Sostanovalca »pre'mem na Sv. Petra c. št. 78, dvorišče. 11862-23 Opremileno sobo lepo. s posebnim vhodom oddam takoj gospodu ali gospodični. Naslov v »gl. oddelku »Jutra«. 11856-23 Gospoda sprejmem na brano Hi sta novanje v čisto in solnCno sobo. Naslov pove otrlasni oddelek »Jutra«. 11853-23 Opremljeno sobo č-lsto in g poeebnim vhodom. oddam solidni o«ebi Ulica na grad štev. 9. 11809-23 oddam 8 gospodoma ali zakonskemu paru v Flori-j»nski ulici 81. 11850-28 Leno, zračno sobo i dvema posteliaina. posebnim vhodom in elektriko oddam s 1. aprilom biten tehnike in univerze. Vpraša« r Trnovski ulici »t. 7/L 11874-28 Sobo pran« ali opremljeM oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11854-25 Opremlieno sobo tli kabinet s posebnim vbodom v Ljubljani Uče »oipod z dežele ta preno čišče fAb«teige-Quartier). — Ponudbe na »glas. oddelek »Jutra« i«d šifro »Maxi tiram 800«. 11861-33 Onremlleno sobo separirano v Idrijski ulici št. 7'I oddam takoj ali s 1. aprilom murnu ali dvema gospodoma, oiir. go-spodičnama. 11856-23 Sobico s poseb. vhodom In elek trik«. Wizu Tabora oddam Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 11784-23 Sostanovalca (ko) spreimein na Tržaški cesti št. 24. 11892-23 Sostanovalca k m Vrnem« go<«j>odtf »prej- m cm v centru mesta. Naslov pave oglasni oddelek • Jutra«. 1894-23 Sobico oddam v Hrenovi «11« št. 17/1, lov«. 11906-23 Sobo s »epara'nim vh«d«nn oddam takoj goepodičnl. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11902-23 Opremljeno sobo oddam roepodifni. Naslov pov« oglasni oddelek Jutra 11933-23 Sobo mm aH opremil««* oddam v vIM pod Rožnikom - Cesta na R«tnik »t. 43 11952-23 Za veliko noč Vam nad: praške in doma če šunke najboljše vrste tn ne preslane — tvrdka I. Bnzzoltni lellkatemna trgovina. Lj«b ljana. Ungerjeva ulica 1. 1153690 Pozor! Pozor! Ključavničarji! Po<-eni prodam kompletno ključavničarsko orodje ali oddsm v najem ključavničarsko obrt na telo prometnem kraju ob železnici na Dolenjskem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 11681-30 Fimež la t«r laneno olje, mrzlo predano, lastnega izdelka -'udi tvrdka Subic. Medvode 11618-80 Krasna Izbira vseb vrst damskib Hobn- kov po nainižji ceni v modnem salonu Stuchly-Maške, Ljubljana. židovska ulica S 11553-30 Uniforme detne plašče hi v«« po-tr-bičlne ima v zalogi «Mmon Klimanek. 8eleobjr gova ulica 6. 106 Najboljše In nalcenejše šivalne stroje, dvokolesa. nadomestne dele in pnevmatiko dobit« l« pri Fr. Ravnig. Ljubljana. Praža kova nlica 2 — naproti rioarvodarske rveie ob Du najski cesti. Prodaja tudi na obroke. Specljalna me-hsn«1«« delavnica 119SB-3n Muk. Dolgo nič pisma. TeSko fakam. Ostanem še B. — Vedno st. 11908-24 Elektr. gramofon na tok, boljše znamke, nov, poceni proda I. Ma gister,, Zg. Gameljne, pr Ha St. Vid nad Ljnbljan U763-2t Kdo posodi gramofon s piesotai komadi, ta 15 dni. proti odškodnini. Dopise aa oglaoni oddelek •Jutra« pod »Na po*odo«. 11806-26 Čevlja.. šival, stroj cilinder d«kr« otaranjeu kopi Jenko Valentin -Slov. Javornik 59. Gorenj sko. 11840-29 Simon Koren prekajevaiec naj M po motnosti takoj javi pri Kosievčarjn v SuStanjn, ali naj pošlje naslov. 11900-31 Opozorilo Jote! Ferli« n Brecij ni moj potnik, in nima pra vjce tame sprejemati naročila, še manj pa kaslrati - Ludv. Baraga. 11917-31 1 splošna tzmučenost predčasna ovendost revmatizem in druge bolezni ugonabljaj« »rganizem onih čijib kri je ouečiščena s strupi oarušeue lunene materije fkJutra< Adolf Bibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kol tiskarnarja Frane Jeaeršek. Za interatni del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi i I4nblj«nL