Poštnina plačana v gotovini. v lmiodI, v sredo dne 26. oktobra mi Leto XLDL »SLOVENEC« velja po >oštl aa vsa strani Jugo- aiavl|e ln v I>]abl|ant: t* oelo leto naprej. K 340*— sa pol leta „ .. „ 120 — sa datrt leta m • • » 60'— sa en mesec „ .. „ 20-— te Inozemstvo celoletno K 480-. s Sobotna izdaja: za oe.o leto.....K 40 — ia inozemstvo ... Uredništvo le v Kopitarjevi ullot Stev. 8/ffl. ko opisi se ne vračajo; nelrcnklrana pismu se ne sprejemalo. Uredn. telef. štv. SO, npravn. štv. 328. Enoatolpna petltrrsU (58 mat širok« ln 3 mm visok« «11 nj«' prostor) aa enkrat , , * po K poslana Itd. . . po K Pr* ve£|em naročilu popust Najmanjši oglaa S9/9mm KIS,; Izhaja vsak dan lzvzemšf ponedeljka ln dneva po pras* nlkn ob 5. url zjutraj. Mesečna prilog« t VasbA SOt Oprava |« v Kopitarjevi ul. 6. — Bačun poštne hran. ljubljanske št. 850 sa naročnino ln ŠL 349 sa oglaa«, avatr. lu češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-hero, 7563. Italijani in Mažari. Po zadnjih v Ljubljano došlih poročilih se je poskus Karla Habsburga na Mažarskem ponesrečil. Poročila trde, da je Kari s svojo soprogo vred ujet in da Horthy obvladuje poloiaj. Ne moremo z gotovostjo trditi, ali so vsa poročila o Karlovi akciji točna ali ne. Njihov izvor — ogrski in dunajski državni urad — je precej sumljiv in zato bo prav, če potrpimo dotlej, da dobimo zanesljiva poročila iz privatnih ali pa naših vladnih virov. A najsi stoje stvari s Karlovo osebo kakorkoli: Najsi bo ujet in interniran (resno ali samo navidezno) v kakem lepem gradu pod nadzorstvom mažarskih vladnih oficirjev, ali pa naj se svobodno kreta po kraljevem dvorcu v Pešti, v vsakem slučaju se pojavlja pred nami vprašanje, kaj in kako bo vplivala Karlova avantura na medsebojno razmerje med Mažarsko, Italijo in Jugoslavijo? Jugoslavijo ogroža že sam obstoj neodvisne mažarske države. Mažari so nacionalni šovinisti prve vrste, ki nikdar ne bodo pozabili na Hrvatsko in na Vojvodino. V t e m , pa samo v tem oziru je za našo državo vse eno, ali stoluje v Pešti kralj z imenom Kari ali pa Tone, ali pa predsednik republike. Vsi bodo našemu državnemu obstoju enako nevarni, ker fanatizi-rano mažarstvo bo zahtevalo od vsakega kronanega ali nekronanega državnega načelnika prisego, da bo varoval »integriteto svetoštefanske krone«. To stoji. Zato bo Mažarska dober zaveznik vseh naših vnanjih sovražnikov. To dobro vedo naši najstrupenejši sovražniki, Italijani. Danes ni najmanjšega dvoma več, da so sklenili Italijani z Mažari v Benetkah politično zvezo, ki je v prvi vrsti naperjena proti nam. Res je, da se je Italija zavezala z dostavkom k ra-pallski pogodbi, da bo podpirala našo državo v njenem boju proti povratku Habsburžanov na prestol, a ta dodatek in njega izpolnitev Italije ne bo ovirala v njenem prijateljstvu do mažarske države. Kakor hitro bo Karlov intermezzo končan, si bodo segli Lahi in Ogri bratsko v roke. Če premišljujemo naše razmerje do obeh držav, vidimo, da ni nemogoče, da ima tudi Italija kljub rapallskemu dostav-ku pri Karlovi akciji svoje roke vmes. V Albaniji se bijejo obmejni boji z Albanci — Italijani. Italija pozna z druge strani prav dobro razpoloženje na Mažarskem in ve ravno tako dobro, kakšno stališče bi zavzela mala ententa proti Mažarski v slučaju Karlovega povratka. Ali ne leži sedaj na dlani italijanska kombinacija: Pošljimo Karla na Mažarsko, da zaplete v boj Jugoslavijo na njeni severni meji in nam razbremeni južno? Kaj se potem zgodi z osebo Karlovo, je Italiji irelevantno; glavno ji je, da se razvname borba med Jugoslavijo in mažarsko d r ž a v o I Karlov poskus že samobsebi ogroža mir v srednji Evropi in lahko povzroči vrtinec, v katerega utegnejo razvijajoči se dogodki potegniti tudi nas. Če pa gledamo pred seboj jasno začrtano politično smernico naših nasprotnikov, zasnovano na konferenci v Benetkah, vidimo lovca v Rimu, ki je poslal v Pešto in v Albanijo le svoje gonjače, ki naj nas prijemata enkrat posamezno, potem pa oba skupaj. Nevarnost, ki preti naši državi od Karla in njegovih poskusov, bo mogoče kmalu — ali pa je že — odstranjena, ni pa še odstranjena nevarnost, ki ogroža naš državni in narodni obstoj od strani Pešte in Rima. Ta nevarnost je mnogo hujša in treba je delati z združenimi močmi proti njej. V obrambo našega obstoja so poklicane vojaške oblasti, je poklicana vlada. V prvi vrsti je pa poklican parlament. Ne glede na to, da določa že ustava parlamentu važno nalogo v času, kadar je državna celokupnost ogrožena ali v nevarnosti, ampak zdrava pamet sama veli, da bo ljudstvo nastopalo vse drugače, če bo izvedelo pravi položaj ia dišalo resno be- sedo iz ust svojih izvoljenih zastopnikov in vlada sama bo imela ravno v parlamentu svojo najmočnejšo oporo v *rdem boju za državne in narodne interese. Dokler ni vsaka nevarnost odstranjena, mora biti parlament zbran in bil bi zločin nad državo, ako bi hotela vlada ukrepati karkoli brez vednosti in volje poslancev. KAREL IN ŽITA UJETA. Budimpešta, 24. okt. Kralj Kari in kraljica Žita sta bila, kakor se poroča, danes blizu Komorna ujeta in se nahajata zastražena na gradu Teotis. Dve stotniji Oszten-burgovih čet, ki sta ščitili umik, sta se vdali in sta bili ujeti. AVSTRIJSKI KANCLER O POLOŽAJU. — KAREL SE JE UDAL BREZPOGOJNO. Dunaj, 25. oktobra. Narodni cvet. Vse galerije natlačeno polne. Pred prehodom na dnevni red je prišlo na razgovor vprašanje poslanca dr. Rennerja in tovarišev: Kaj namerava ukreniti vlada, da zavaruje pravice in koristi republike Avstrije z ozirom na krizo, katero je povzročil v Srednji Evropi puč Karla Habsburškega. Posl. dr. Renner (socialdemokrat) je svoje vprašanje obširno utemeljeval. — Zvezni kancelar dr. Schober je v odgovoru na to nujno vprašanje najorej poročal o dogodkih zadnjih dni na Mažarskem, kakor tudi o odredbah, ki jih je ukrenil v svrho očuvanja republike. Zvezni kancelar je omenil, da je storil vse potrebno, kar more republikS obvarovati, da bi v slučaju oboroženega konflikta, povzročenega po prihodu bivšega cesarja Karla, med državami male entente in Mažarske, ne prišla republika v poštev kot prehodno ozemlje ali bojišče. Vlada bo tudi naprej odločno pazila, da ne preskoči iz morebitnega, na mažarskem nastalega požara iskra na ozemlje avstrijske republike in se bo branila proti teinu z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago in ki si jih bo ustvarila. Zvezni kancelar je nato informiral skupščino o stališču posameznih velesil in držav male entente napram habsburški restavraciji in je naznanil, da se je po njemu došlih sporočilih bivši cesar Karel brezpogojno udal in sprejel vse pogoje mažarske vlade. Kare! Habsburški bo začasno interniran v samostanu Tihany ob Blatnem jezeru. — Zvezni kancelar je naposled izjavil, da bo avstrijska vlada skupno z vsemi na vzdrževanju miru interesiranimi silami stremela za tem, da nastopi z vsemi sredstvi zoper ogroženje miru. Pri tem se bo natančno držala mirovnih pogodb glede pravic, kakor tudi dolžnosti. — Seja je bila nato za eno uro prekinjena. Budimpešta, 25. oktobra. Uspeh včerajšnjih pogajanj zastopnikov velesil z mažarsko vlado obstoji v sklepu, da se bivši kralj začasno internira v samostanu Ti-hany ob Blatnem jezeru. Ker se je kralj brezpogojno udal, moremo smatrati že naznanjenih sedem pogojev, ki so mu bili stavljeni cd mažarske vlade, za sprejete. HORTHYJEVA PROKLAMACIJA. Budimpešta, 24. oktobra. — Državni opravnik je izdal to proklamacijo: Mažarski narod je doživel usodne ure. Brezvestni ljudje so zavedli kralja Karla in ga pregovorili, da bi prišel vladat na Mažarsko, dasi so gotovo vedeli, da bi to pomenilo meščansko vojno, zasedbo po tujcih in pogubo dežele. Najtopleje se zahvaljujem vsem, ki so v odločilni težki uri neomajno stali na moji strani in pomagali rešiti domovino skrajnje nevarnosti. Priznavam tudi patriotično zadržanje delavstva, ki jc opustilo vse, kar bi bilo otežkočilo vzdrževanje reda. Nadejam se, da bodo pod vplivom teh dogodkov vsi državljani pozabili strankarstvo in svoje individualne interese in da se bodo kakor en mož zavzeli za pro-speh domovine. ARETACIJA KARLOVIH MINISTROV. Budimpešta, 25. oktobra. Mažarski dopisni urad poroča uradno: Kraljev pooblaščenec se je z vladnimi pogoji vrnil k vstaškim četam, ki so se izognile sprejemu pogojev in se naglo umaknile. Vstaši so poizkusili po železnici preko Totisa bežati v Komorno; v Totisu pa so zvedeli, da je železniška proga pri Totisu pretrga- na in da bo ondotna garnizija, ako treba, nastopila tudi z orožjem in preprečila beg vstašev. Železniške garniture stoje sedaj prazne v Totisu. Mažarska vlada je že po-četkom puča poslala zanesljivega častnika v Totis; ujele pa so ga Osztenburgove čete že v soboto. Ta častnik je prevzel v Totisu poveljstvo in zbral vstaše, ki so bili brez voditeljev. Pri organizaciji puča udeleženi politiki in vojaki tuje narodnosti so zapustili kralja in se po načinu najemnikov izkusali z begom odtegniti posledicam svojega izdajstva. Štefana Rakovszkega, grofa Julija Andrassyja in dr. Gustava Gratza {e mažarska narodna armada ujela že v Totisu. Vlada je odredila vse potrebno za aretacijo drugih hujskačev. ZAPORNO POVELJE PROTI V0DITE-I TEM PREVF TA. Budimpešta, 25. okt. Vlada je izdala zaporno povelje zoper poslanca Štefana Friedrich?, Ladislava Szi!lagyja in Jurija Szmrecsanyja, dalje zoper generala Hor-watha, polkovnika Leharja, grofa Antona Sigraya, barona Borovigoynja, polkovnika Asbotha in majorja Osztenburga. Obtoženi so prevrata. Obtoženci so deloma pobegnili v zapornem povelju se glasi, da se morajo prijeti brez ozira na imunitetno pravico. Poslanca Friedricha in Szillagyja je policija že zaprla. Poslancu Szmrecsanyju se je posrečilo, ko so ga hoteli detektivi prijeti, da je ušel skozi okno in pobegnil v avtomobilu. IZGON HABSBURŽANOV IZ ŠVICE. Bern, 25. oktobra. Zvezni svet je danes sklenil izgnati vse spremstvo Karla Habsburškega vštevši vse člane te rodbine, v kolikor niso neobhodno potrebni za oskrbovanje otrok, ki še ostanejo v Švici. Seznam izgnanih oseb se razglasi jutri. ITALIJA SOLIDARNA Z MALO ENTENTO. Rim, 24. oktobra. Agenzia Štefani objavlja to izjavo: Kakor hitro je italijanska vlada neposredno doznala, da je oivši cc-sar Kari dospel v Šopronj, je poslala svojim zastopnikom v inozemstvu navodila, pri čemer je stopila v zvezo z vladami v Londonu, Parizu, Belgradu, Pragi in Bukarešti. Zatrdilo se je, da je Italija iznova odločena čuvati senžermensko in trianonsko pogodbo in ostati v ozkem spoju z zavezniki in z malo entento glede že storjenih sklepov proti vsaki restavracijsld nameri kar-listov. Italijanski zastopnik v Budimpešti se je torej mogel s svojim francoskim in angleškim kolegom dogovoriti o akciji, ki je bila kolektivno predložena mažarski vladi, Zaeno je italijanska vlada v ozkem stiku z vladami v Belgradu, Bukarefji in Pragi uvedla izmeno misli z Jugoslavijo in Češkoslovaško, s katerima je Italija zve" zana s protihabsburško konvencijo. Zatrdila je, da ima najboljši namen, -kupno z njima pričeti energično in učinkovito akcijo. Zastopniki male entente v Budimpešti so mažarski vladi izjavili, da bodo njih vlade bivanje Karla na Mažarskem smatrale za casus belli. KakoT znano, je mažarska vlada odgovorila na noto zaveznikov, da Kari po zakonu nima suverenskega prava v Mažarski in da mora zapustiti deželo. Vlada je odredila za to potrebne ukrepe. Te izjave je včeraj mažarski poslanik po nalogu svoje vlade ponovil Della Torretti. Della Torretta je napram poslaniku vztrajal pri tem, da se mažarska vlada uveri o absolutni potrebi tudi v interesu Mažarske, da se stvar z največjo naglostjo in krepkovoljnosljo neutegoma uredi. Della Torretta je izjavil, da priznava Italija zadržanje male entente kot opravičeno in da mora biti z njo solidarna. Dostavil je, da so zavezniki popolnoma složni in da restavracije po mirovnih pogodbah in po sklepih veleposlaniške konference ne bodo pripustili. * ITALIJA ZA MONARHIJO NA MAŽARSKEM. Dunaj, 25. oktobra. (Izv.) »Vossische Zeitung« javlja iz Rima, da so merodajni italijanski krogi mnenja, naj Italija pač nastopa proti Karlu, a naj se ne protivi obnovitvi monarhističnega režima na Mažarskem sploh. KAJ NAJ STORI NAŠA VLADA? Belgrad, 25. avg. (Izv.) Belgrajska »Tri. buna«, ki ima jako tesne zveze z vladnim Presbirojem, piše, da je dolžnost naše vlade poskrbeti: 1. da se izžene Karla iz Madi žarske in da se Kari internira, 2. da se Mažarska takoj razoroži in izpolni vse pogoje trianonskega mini, 3. da Mažarska plača vse stroške, ki nastanejo nasledstve-nim državam vsled njene avanturistične politike in 4. da se postavi posebna kontrolna komisija nad Mažarsko, ki bo nadzorovala Mažare, da natanko izvrše vse označene pogoje. ODPOKLIC NAŠEGA POSLANIKA IZ PEŠTE. Zagreb, 25. okt. (Izv.) Današnji »ObT-zor« objavlja sledečo brzojavko iz Belgrada: »Ker smatra naša vlada, da je s prihodom Karla Habsburškega na Mažarsko in s prevzetjem kraljevske oblasti (od njegove strani) dan povod za vojno, je naročila našemu poslaniku v Pešti dr, Milanu Milo-jeviču, da takoj zapusti ogrsko prestolico. Dr. Milojeviča pričakujejo jutri.« (Nekateri listi so javili le odhod našega poslanika iz Pešte; med prostovoljnim odhodom in odpoklicem je pa važna razlika j Op. ur.) IZREDNI VOJNI KREDITI ODOBRENI. Belgrad, 25. okt. Na podlagi vladnega sklepa je imel gospodarsko finančni komite ministrov sejo v kabinetu finančnega ministrstva, na kateri se je razpravljalo o izrednih vojnih kreditih, katere je zahteval vojni minister general Zečevič za opremo in vzdrževanje mobiliziranih čet. Ministrski komite je ugotovil, da so zahtevani krediti nteobhodno potrebni ter je sklenil da se z neznatnimi izpremembami odobre. V tem smislu je ministrski komite predložil ministrskemu svetu poročilo. PREKINJENI MEDNARODNI ODNOŠAJI Z MAŽARSKO. Budimpešta, 25. okt. Sosednje države so odredile pred kratkim napovedano prts kinjenje mednarodnih odnošajev. Prvih 12 ur po vstopu bivšega kralja Karla na Mažarsko, sta Čehoslovaška in Jugoslavija poostrili zaporne odredbe. IZJAVA ČEŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. Praga, 25. oktobra. Na včerajšnji seji zunanjega odseka zbornice je obrazložil ministrski predsednik in zunanji minister dr. Beneš stališče češkoslovaške vlade z ozirom na dogodke na Mažarskem. Izjavil je, da se podobne stvari ne smejo več ponoviti. Nikakor se ne more dopustiti, da bi se iz tega razvil sistem, ki bi povzročil v posameznih državah anarhijo in razsulo ter tvoril trajno nevarnost za vojno. Vsi, ki streme po miru, morajo sodelovati, da se zavaruje definitivni mir in da sc kaznujejo krivci. Ministrski svet, je izjavil ministrski predsednik, je sklenil priprave za mobilizacijo štirih letnikov in nekaterih posebnih formacij, odrediti notranje politične, komunikacijske in druge ukrepe. Z ozirom na dejansko nevarnost smo sklenili, čimprej pripraviti vse potrebno, privesti zadevo do zadnjih konsckvenc in poseči v danem slučaju po najenergičnejših sredstvih, da tako preprečimo monarhisti-čno reakcijo, ki sc razširja, in ponovno poudarimo svojo politiko, da hočemo vzdrževati mir. To svoje stališče smo že sporočili vsem svojim zaveznikom, tako onim od velike kakor onim od male entente ter na Dunaju. Diplomatsko in vojaško smo opremljeni, da se moremo zoperstaviti nevarnosti, ki preti naši državi, kakor tudi vsej Srednji Evropi. Samoposebi je umevno, da slonjijo V6c, da se izognemo kon- fliktu. Trudili se bomo, da rešimo pustolovščino osebno. Za ta cilj bomo nastopili z vsemi sredstvi. Hočemo, da se vprašanje Habsburžanov definitivno reši in da se uveljavijo mirovne pogodbe, zlasti pa, da se izvrši razorožitev Mažarske. Hočemo, da se izpremeni dosedanja mažarska politika, kateri se mora očitati, da ne zbuja zaupanja. Hočemo, da se nam da gotovost, da se ta nevarna politika ne bo nadaljevala. Ministrski predsednik je nato poudarjal, da je bil dosedanji cilj vlade, ustvariti novo mirovno atmosfero. MAŽARI STRELJAJO PROTI ČEŠKOSLOVAŠKI MEJI. Praga, 24. oktobra. (Češk. slov. dop. ur.) Včeraj so streljali Mažari pri Satarolji-Ujheli devetkrat proti našim orožniškim postojankam. Zadet ni bil nihče. AMERIKA SE NE BRIGA ZA MAŽARSKO. Pariz, 25. oktobra. Po vesti »Chicago Tribune« iz Washingtona je izjavila vlada, da ni zainteresirana na dogodkih Da Mažarskem. KDO FINANCIRA KARLOVO PODJETJE London, 24. okt. Reuter javlja senza-cionelno vest, da finansirajo neki francoski krogi avstrijske in ogrske monarhiste. »TEMPS« O KARLOVEM POSKUSU. Pariz, 25. okt. Glasilo francoske vlade oziroma francoskega vnanjega ministrstva »Temps« komentira Karlov poskus na povratek na Mažarsko na velezanimiv način. »Temps« piše, da so velike sile, zlasti Francija, vse storile, da se Karlovo podjetje prepreči. Mala antanta, ki je direktno in-teresirana na stvari, je odločila, da even-tuelno sama napravi konec Karlovemu poskusu. Če misli mažarska vlada sama napraviti prostor za Karla, je jasno, da bo mala antanta napravila energične korake. Ne da se tajiti, da so šanse za restavracijo izredno velike in danes večje kot so bile pred 6 meseci. Kraj, kamor mora priti Karel na svojem polu v Pešto, je poln monar-hističnih agitatorjev. Okrog Šopronja se nahaja zona, v kateri so se utaborile roja-listične bande, ki stoje v zvezi s svojimi bavarskimi somišljeniki. Tem četam nače-lujejo znani Pronay, Hejas in Friedrich. To so ljudje brez obzirov, kadar gre po njihovem mnenju za veliko stvar. Vrhtega je večina mažarskega naroda monarhistična in med kandidati za prestol ima Karel naj-„več pristašev. -— Očigledno je, da izvirajo »Tempsove« informacije iz krogov mažarskih karlistov oziroma njihovih podpornikov. KARLOVA POLITIČNA KALKULACIJA. Ženevski dopisnik pariškega »Matina« je imel razgovor z osebo, ki stoji v tesnih zvezah z gospodo na gradu Hertensteinti, in kakor izgleda, je izjava te osebe le odsev mišljenja Karla samega. V tej izjavi je najvažnejše, da je mažarska vlada pred nekaj dnevi sama pozvala Karla, naj se vrne na Mažarsko, in mu zatrjevala, da se vlada z narodom v tem vprašanju popolnoma strinja. Karel da je dobro vedel, da bo naletel na odpor male antante, toda narodi male antante so zadržani v Albaniji. Ru-munija mora mobilizirati svojo armado v Besarabiji proti Rusiji, Čehi imajo dovolj opraviti na Slovaškem, Italija pa ne bo pozabila, da se je tudi Konštantin vrnil v Atene proti volji velesil. Tudi Anglija ne bo poslala svoje armade na Ogrsko, da izžene Karla. Vojska proti Karlu bi bila vojska proti Mažarski, ki hoče imeti svojega legitimnega vladarja. — Prihodnjost bo pokazala, če so Karlove informacije resnične ali ne. FRANCOSKI LISTI 0 KARLOVEM PUČU »Journal des Debats« priobčuje članek A. Gauvaina o Karlovem puču. Gau-vain ugotavlja uvodoma, da je Kth-i zlorabil švicarsko gostoljubje m prelomil dano besedo. Povratek v Švico mu bo nemogoč, ker se Švica ne bo dala še tretjič voditi za nos. Med razlogi, ki so nagnili Karla do novega podjetja, navaja Gauvain tudi gmotne težave. Glaven delež na tem podjetju pa pripisuje ogrskim velikašem, ki bi se s Karlovo pomočjo radi rešili agrarne reforme, ki jo sklenjena in ki se bo začela sedaj, ko imajo mali posestniki večino v zbornici, nedvomno izvrševati. Razen tega leži velik del njihovih posestev na ozemljih, ki so po trianonski pogodbi pripadla drugim nasledstvenim državam. Te bi hoteli dobiti nazaj. Zato so se zvezali z vsemi elementi, ki teže za razrušitvijo sanžermenske in trianonske pogodbe. Karel je le orodje v njihovih rokah. Za njimi stoji nemška revanša. Marki Della Torretta jo po vsej priliki napravil napako ko se je vmešal v afero komitatov in preprečil, da mala ententa ni mogla pravočasno odrediti potrebnega. Sedaj je potrebno, da zavezniki na naj-energičnejši način podpro malo entento v njenih ukrepih in jo pooblaste, da se brez odlašanja posluži sile. ANGLEŠKA JAVNOST 0 KARLOVEM PODJETJU. Dunaj, 26. okt Reuter porota, da ja vzbudil novi puč bivšega cesarja Karla y angleških poli- tičnih krogih veliko začudenje, pa tudi nemir, ker se vsi zavedajo, kakšne zapletljaje more ta korak povzročiti v Srednji Evropi. — >Daily Chronicle« zahteva, naj se Karol, ako Be njegovo podjetje izjalovi, internira, da mu preide veselje še za tretji tak poizkus. — Reuter trdi, da so dobivali ogrski karlisti obilo denarno podporo tudi od francoskih legitimistov. Ti krogi bi radi s karlistično akcijo preprečili gibanje Tirolcev za priključenje Nemčiji. KARLOVO PODJETJE IN ŠVICA. Dunaj, 26. okt Karel je zapustil Hertenstelu v četrtek, dne 20. oktobra pod pretvezo, da hočeta s Zlto naslednji dan v Luzernu praznovati deset-letnico svoje poroke. Otroke in služabništvo je Karel pustil v llertensteinu. Karel in Žita sta se v avtomobilu peljala v Dtitendorf pri Curihu, kjer sta na letališču >Ad Astra« zasedla nemško letalo, ki ga je vodil nemški pilot Zimraermann. Letalo se ni vrnilo, nakar je letalska družba »Ad Astra« naslednji dan stvar prijavila oblastem. Dne 22. oktobra je švicarskemu zveznemu svetu pismeno naznanil svoj polet na Ogrsko Kari sam. Svoje podjetje opravičuje s tem, da so ga njegovi zvesti ogrski pristaši pod najtehtnejšimi razlogi in spominjajoč ga njegove prisege pozvali, naj i kraljico nemudoma pride na Ogrsko. Temu nasproti je zvezni svet potom Švicarske brzojavne agenture označil svoje stališče s tem, da je ponovno ugotovil, da se je kralj Karel 18. maja 1921 v Hertensteinu zavezal, da se bo vzdržal vsake politične delavnosti in da bo vsak nameravaui odhod naznanil političnemu uradu vsaj tri dni prej. Dne 5. oktobra 1921 je Kari porabil neko priliko in dal po posebnem pooblaščencu iznova izjaviti, da smatra pogoje, kl jih je bil sprejel v Hertensteinu dne 18. maja t. L, slej kot prej za brezpogojno obvezne. Kljub vsemu temu je zvezni svet na svojo žalost prisiljen ugotoviti, da je kralj s svojim ravnanjem izkazano mu zavetno pravo zlorabil in svojo obljubo prelomil. SKUPNA IZJAVA SOC. DEM. STRANK NEMČIJE, ČEŠKOSLOVAŠKE IN AVSTRIJE. Dunaj, 25. oktobra. V vseh vodilnih glasilih socialno-demokratične stranke Nemčije, Neodvisne socialno-demokratične stranke Nemčije, Češko-slovaške socialno-demokratične delavske stranke, Nemške socialno-demokratične stranke v Češko-slovaški republiki in Socialno-demokratične stranke Nemške Avstrije bo izšla jutri izjava, ki so jo sklenila -soglasno načelstva teh stiank z ozirom na pietečo monarhistično nevarnost v Srednji Evropi. Izjava pravi med drugim: »Skupni interes celokupnega proletariata nemške republike, Češko-Slovaške in Avstrije zahteva, da se ohrani in brani i epublikanska državna oblika v teh deželah z vsemi parlamentarnimi in izvenparlamentarnimi sredstvi. Načelstva strank pričakujejo, da bodo stali delavni stanovi na straži in se branili z vso močjo svojih političnih in gospodarskih organizacij proti poskusu, da se vrnejo dinastije, ki so se obremenile s pro-kletstvom vojne, in se vzpostavi zopet v teh deželah sistem političnega in socialnega zatiranja. Podpisana načelstva ostanejo v stalnem stiku, da bodo mogla sporazumno odbiti pretečo nevarnost. Obenem ie treba nasloviti na vse socialistične stranke sveta poziv, naj podpirajo z vsemi silami obrambni boj ogroženih dežel. Treba je opozoriti stranke Anglije, Francije, Belgije in Italije, na dejstvo, da se vsa monarhistična politika opira očividno na podporo uradne in neuradne politike njihovih vladajočih slojev. — Za neodvisno socialno-demokratično stranko Nemčije: Crispien. — Za Socialno-demokratično stranko Nemčije: Hermann Miiller in Otto Wels. — Za Nemško socialnodemokratično delavsko stranko v Češko-slovaški »•«—» bliki: Kari Czermak, dr. Lu'1- _ech. — Za Češko-slovaško .uu-demokratično stranko: Jaro*! iv Aster, Antonin Nemec. — Za r\,.-iaino-demokratično delavsko vo Nemške Avstrije: Ferdinand Sku-ret, Kari Seitz.«__ Upravna razdelitev države. Belgrad, 25. okt. V predsedništvu vlade se je včeraj vršila konferenca med ministri Markom Trifkovičem, Svetozarjem Pribičevičem in dr. Gjuričičem z zastopnikoma demokratske in radikalne stranke Ljubo Davidovičem in Ljubo Jovanovičem. Na konferenci se je razpravljalo vprašanje upravne razdelitve države ter je bilo sklenjeno, naj pripravita zakonski predlog o tej stvari Ljuba Jovanovič in Voja Marin-kovic. Obenem je bilo določeno, naj se ta predlog čimprej predloži vladi. Verski zakon. Belgrad, 25. okt. V ministrstvu za vere so se pričela posvetovanja radi sestava verskega zakona, ki bo veljal za vse pokrajine naše države. Italijanska ljudska stranka za avtonomijo. Benetk«, 24. oktobra. (Štefani.) Na kongresu italijanske ljudske stranke je bil na sklepni seji sprejet predlog dona Sturza glede lokalne avtonomije in decenlraliza-1 cije uprav«. v: Delitev Gornje šlezije. »Agencija Havas« poroča o vsebini razsodbe zveze narodov v Ženevi glede delitve Gornje Šlezije. Ta sodba določa, da se Gornja Šlezija deli in sicer pripadejo kraji s poljsko večino Poljakom, drugi pa Nemčiji. Nemci se sedaj bridko pritožujejo nad tem izrekom, ki je z ozirom na izid plebiscita z dne 20. marca t. 1. gotovo pravilen, in dokazujejo potrebo nedeljivosti G. Šlezije, kakor so svoječasno dokazovali nedeljivost Koroške. V glavnem tvori mejo reka Odra. Poljski pripadejo : južno-vzhodni del okrožja Ratibor, večji del okrožja Rybnik in okrožja Katovice, Krolevska Huta, By-tom, Tarnovice, Lublinik in Pština. Ostali deli pripadejo Nemčiji. Ne zavidamo bratov Poljakov, ki so konečno dobili vsaj del onega, kar bi po vsej pravici moralo biti njihovo, pač pa se moramo tudi ob tej priliki zopet spomniti Koroške, ki jo je antanta kljub velikemu številu glasov za Jugoslavijo prisodila kar v celoti Avstriji. Združene države In Nemčija. Washingtonski senat je v seji 18. t. m. razpravljal o vprašanjih, tičočih se Nemčije. Senator Mc Kinley je zagovarjal misel, da naj Amerika svoje čete ob Reni še dalje vzdržuje, ker to zahtevajo ameriški interesi. Na ta način bo Amerika pripomogla, da se ravnotežje v Evropi zopet upostavi, kar bo za Ameriko dobra glavnica. Senator Walsh je predlagal, naj se v mirovno pogodbo z Nemčijo sprejme do-stavek, s katerim se odobrava skupen nastop Združenih držav z drugimi veelsilami v svrho, da se Nemčija zavaruje proti vsakemu neizzvanemu sovražnemu vpadu. Senat je ta predlog odklonil. Ravno tako je senat skoro soglasno odklonil predlog istega senatorja, naj Združene države Nemčiji, ako bi bila brez izzivanja napadena, prostovoljno ponudijo svojo pomoč. Ta predlog je zagovarjal tudi senator Hitchcock, češ da utegne vojaška stranka na Francoskem postati za svetovni mir nevaren. Zavračal ga je senator Shortridge, ki je rekel, da je francoska bojazen opravičena, saj je bila Francija tekom zadnjih 40 let po Nemčiji dvakrat napadena. Albanske razmere v Ratečah na Gorenjskem. Ako je človek ves obupan, kaj mu še ostane? Vedna nadlegovanja, ki jih moramo trpeti na tukajšnji demarkacijski črti radi Lahov, so nas že tako okrknila, da smo postali navidezno brezob-čutni. Tudi velike davke, ki bi jih radi imeli obe državi, jugoslovanska in italijanska, plačujemo s topo vdanostjo in jih bomo plačevali, dokler jih bomo mogli Prav tako smo ravnodušno prenašali nadzorstvo finančne straže, ki jej moramo dati spričevalo, da se je vedla obzirno in dostojno. Ampak novo došle čete, ki Jih zovejo z lepim imenom »granične trup3«, so nas zopet vzbudile iz otrpnosti, ker so začele svoje delovanje s puškinimi kopiti in z jeklenim zrnjem. Padla je prva žrtev in s strahom pričakujemo druge in tretje. Ustreljen je bil Jožef Mežik, tukajšnji posestnik h. št. 15, priden in varčen gospodar, star 66 let Zapustil je vdovo in osmero otrok, med katerimi so trije še mladoletni. Dne 21. t, m. je peljal ob štirih popoldne gnoj na svojo njivo onstran otmejne črte. Ker se smatra naša vas sedaj za neko trdnjavo, v kateri mora biti vsak vaščan ob šestih zvečer v svoji hiši, podvizal se je tudi Mežik, da bi prišel s konjem in vozom ob šestih Na prazni voz je sn-r!-' Uj scvaočanov, da so .o . - ujmi v tfateče. Italijani so pustili vso družbo brez ovir naprej, jugoslovanska straža pa, ki sestoji Iz žalostnih ostankov Wranglove armade, je zastavila Ratečanom pot in jih zavrnila proti Italijanom nazaj, čeprav je bilo le nekaj minut čez šesto uro. Ljudje so prosili stražo, naj jih pusti domu, toda neki vojak, ki je baje kavkaškega plemena, je sunil s puškinim kopitom najbližjega, da je padel pod voz, drugi so se razpršili in le Jožef Mežik je ostal pri konju, ki je začel divjati in razbijati okrog sebe. Tačas je prišla Mežikova žena in odpeljala konja v vas, Mežik pa je zahteval od vojaka, naj pusti tudi njega domov. Naenkrat poči strel in Mežik pade vznak na tla. K njemu prileti Janez Kavalar. kliče ga in vzdiguje, toda za Mežika ni bilo nobene pomoči več, ker mu je šla kroglja skozi sredo prs. Tudi Janez Kavalar, ki Jo hotel ustreljenemu pomagati, je občutil težo puškinega kopita, e katerim ga je krvavo osuval posuroveli človek. Kakor o požaru, tako so hiteli ljudje od vseh strani skupaj, ko so je izvedela pretresljiva novica. Razburjenje je naraščalo bolj in bolj ln le pomirjevalnim besedam naših vrlih orožnikov se moramo zahvaliti, da ni bilo več žrtev. Opisali smo dogodek, kakor se je vršil, opisali ga zato, da bi izvedeli zanj tisti, kl nam lahko pomagajo. Saj se bo itak vršila preiskava, o kateri upamo, da bo nepristranska, t j. da bo varovala naše ljudstvo in ne podivjanih lju.li, kl jih je nesrečni centralizem pognal na tukajšnjo mejo. V svojem poročilu smo se vzdržali vseh trdih dostavkov, kl silijo v pero. Pripomniti (ali če hočete: prositi) pa moramo sledeče: 1. Po^jite nnm na mejo ljudi, ki znajo ceniti človeško življenje. Kakšen pojm o vrednosti našega I življenja more imeti človek, ki živi že sedmo leto od samega pobijanja? Dovolj Imamo vdov in sirot, ali se bo to število še množilo z orožjem lastne države? 2. Pošljite nam ljudi, ki se bodo dostojno ved'l v moralnem oziru. V kratkem času bivanja obmejnih čet na našem ozemlju imamo i/glede, da niso pred nekaterimi vame niti stare ženice, kaj šele mlada dekleta t 3. Dajte nam ljudi, ki razumejo naš jezik, da ne bo treba kazati z vnanjimi znamenji, kaj hoče tu ali oni 4. In — least nan least — dajte nam ljudi, ki bodo s svojim nastopom imponirali tujim državam, da nam ne bodo očitali Italijani: č v okrožnici S. K. S. Z. — Telefonska zveza z Zagrebom in tudi direktna zveza z Dunajem še ni popravljena. Enako tudi še vedno ni opravljena telefonska zveza našega uredništva s centralo. — Za revne bolnike. Poslanec Škulj je interpeliral ministra nar. zdravja, glede raznih toplic in zdravilnih voda, ki naj bi se bolnikom iz revnih slojev dovoljevala brezplačno ali vsaj za znižano ceno. Mini-sterstvo odgovarja: V Sloveniji so v državni upravi kopališči: Dobrna in Rogaška Slatina, na Hrvaškem Lipik in Topusko. Ta kopališča so glede vzdrževanja navezana na lastne dohodke, vsled tega se ne more kopališč dajati brezplačno na razpolago. Za novi proračun je ministerstvo zahtevalo večji kredit in ko se isti dovoli, bo mogoče misliti na program, ki bi odgovarjal zahtevam interpelacije. Se je pa v smislu interpelacije bilo že letos odredilo v Lipiku in Topuski 150 mest za siromašne, ki so kopeli dobivali zastonj in po znižani ceni 3 K. V Lipiku se je kupil za siromašne sloje že en hotel in za uradništvo enako. Otroci sO brezplačno, uradništvo po znižani ceni. V bodočem letu se uredi enako v kopališčih Slovenije. — Vsekako zadovoljiv uspeh posredovanja, ki je obenem iniciativa za rešitev važnega socialnega vprašanja ^revnim kmetskim in delavskim kot tucU nižje uradniškim slojem pripomoči do največjega narodovega zaklada — zdravja. — .Srbohrvaščina na naših hribovskih Šolah. Višji šolski svet je odredil, da se mora 8 šolskim letom 1921-22 poučevati srbohrvaščina na vseh ljudskih šolah v Sloveniji, tudi na naših hribovskih enoraz-rednicah. Zdaj si pa predstavljajte vsi, ki 60 vam razmere na naših hribovskih šolah vsaj malce znane, kako bo učitelj na taki šoli to stvar izpeljal. Kakor znano, je na taki šoli tako malo pouka za vsako šolsko leto in tudi učenci so večinoma tako slabi, da je učitelj vesel, če mu po končani šolski dobi tak učenec zna kolikortoliko gladko brati in pisati v svoji ljubi materinščini. Ampak zdaj! Komaj bo učitelj vtepel otrokom s težavo črke naše latinice v glavo, že jih bo moral učiti da b ni b ampak v in p ni p ampak r. Uspeh tega bo, da ti ubogi hribovski otroci ne bodo poznali ne ene ne druge pisave, ampak bodo ostali analfabeti. — Pravijo, da je želja gotovih krogov, da dobimo tudi v Sloveniji čimveč analfabetov in se tako tudi v tem oziru centraliziramo. — Radomlje. »Jutro« z dne 19. oktobra je grdo in krivično napadlo prezasluž-nega gospoda patra frančiškana, ki je pri nas v Radomlju eno leto opravljal z veliko gorečnostjo in požrtvovalnostjo dušnopa-stirsko službo. Podpisani so »farani«. Radovedni smo, kateri? Javnost naj izve, da devetindevetdeset odstotkov Radomljanov obsoja ta napad. Gospod pater, katerega so njegovi predstojniki premestili na drugo odlično in zaupno mesto vsled nujne potrebe, pa naj je prepričan o našem globokem spoštovanju in iskreni hvaležnosti za njegovo tako goreče delovanje med nami. — Radomlje, 21. oktobra 1921. — Slede podpisi, ki so na razpolago v našem uredništvu. —Nov požar v Belgradu. Iz Belgrada javljajo, da je nastal požar v kurilnici na državnem kolodvoru. Vnelo se je tudi neko skladišče, v katerem je bila večja količina bencina. Ogenj so pravočasno opazili, da je odstranjena vsaka večja nevarnost. — Staršem, šolskim vodstvom, učiteljstvu. — Ljubezen do mladice in sočutje z njo mi narekuje sledeče vrstice. Srečaval sem v ponedeljek zjutraj mladino, ki je šla v šolo. Gruča doraščajočih šolskih deklet se je razgovarjala, hodeč po sneženi brozgi: Jaz imam že vse mokro v čevljih, Jaz tudi, jaz tudi... Za njimi je pricapljala mala deklica po petah, se ustavila in začela izpod levega podplata trgati krpo... in še druge som srečal s čeveljčki iz tankega usnja, da se je vsak prstek in členek skozi poznal, in dečke, ki so imeli konce razbite, malo da jim palec ni iz njih gledal. Zasmilili so se ml: kaj bodo sirote v šoli vse dolgo dopoldne, celih pet ur ▼ mokrem obuvalu? Prehlad je neizogiben, S njim razne bolezni, najprej nahod, dalje kašelj, oslabitev krvi, jetika, pa tudi želodec take reči hudo občuti. In če bi ie tega ne bilo, vsaj mraz bo otrokom ves čas, nemirni, nepazljivi morajo biti, veselja do uka ne morejo imeti. — Zato vsem staršem, šolskim vodstvom in učiteljstvu sledeči — že dostikrat preizkušeni — svet: Otroci, ki nimajo dobrih čevljev — morebiti jih je deset od sto, da jih res imajo — naj vzamejo v šolo s seboj papirja od časnikov ali starih zvezkov. Ko pridejo z mokrimi čevlji ali celo s premočenimi nogavicami v šolo, naj si noge (na golo) obvijejo s tem papirjem, potem pa obujejo čevlje in postalo jim bo takoj gorko in nobenega prehlada se ni bati. Deklice naj si ne ovijejo samo stopal, ampak tudi meča (pod nogavicami seveda), če so nogavice po dežju ali snegu zmočene. Ta papirni ovoj na golo nogo (pod nogavice) vpliva tako, kot bi človek obul suhe nogavice ln čevlje. Je pa tak papirnat ovoj celo boljši kot preobuti se n. pr. v samo suhe bombaževe nogavice. Starši, učitelji, ki našo mladino ljubite, skrbite — če ne morete za dobro obuvalo — vsaj za to papirnato nadomestilo, ki vaa niti stalo ne bo nič, otroke pa zdrave ohranilo I — Slov. kršč. izobraževalno društvo v Mokronogu otvori v nedeljo, 80. okt ob treh popoldne zimsko sezono. Spored: M. Bajuk: Vasovalec, slov. narodna pesem; meš. zbor. — And čl. Ant.: Oj jesenske duge noči, hrv. narodna; meš. zbor. — An-dšl Ant.: Igra kolo, hrv. narodna. — M. Bajuk: Njega ni, slov. narodna; moški zbor. — Aljaž Jak.: Slovan na dan, moški zbor. — Ljudmila, prizor v 6. dejanjih iz dobe pokristjanjenja Slovencev. — Igra se ponovi v nedeljo, 6. novembra. — Okoličane vljudno vabi odbor. — Za vpokojonce državnih železnic. Za po6ta-jico Naklo se vnovio razpisuje služba železniškega oskrbovalca (agenta). Služba se odda v prvi vrsti kakemu vpokojenemu drž. železničarju. Vsa pojasnila se zvedo pri postajnih uradih ali pri inšpektoratu državnih železnic v LjubljanL — Kako so laški financarji streljali na Lovrenca Debeljaka. Posestnik Lovrenc Debeljak iz Koprivuika je dne 17. t. m. obiskal svojo v Lanlšah omoženo sestro Marijo Uršič. Ko je prišel Debeljak pred hišo svoje sestre, katera leži kakih 100 korakov od začasne meje, sta skočila proti njemu italijanska financarja Streziani in Bonanno. Debeljak se ju je ustrašil in ne vedoč, kdo da sta, je tekel proti hiši sestre, do katere je imel še kakih deset korakov. Financarja sta grdo zaklela in streljala na Debeljaka, katerega je krogla zadela v hrbet in mu v spodnjem delu prodrla život, Debeljak se je zgrudil na tla, kjer sta ga laška financarja suvala s puškinim kopitom. Debeljak je klical na pomoč. Prihitela je njegova sestra, ki je zaprosila financarja obveze in pomoči ranjenemu bratu, toda Laha sta odšla, rekoč, da ni nič hudega. Kakor smo že poročali, so smrtnonevamo ranjenega Debeljaka prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — Fantovska zabava. Fantje iz Zadobrave in iz Sneberjev so prišli k cerkvi v Zgor. Zadobravi, pristavili lestev k zvoniku, splezali k zvonovom ln zvonili od 1. do 3. zjutraj. Zaradi kaljenja nočnega miru bodo imeli sitnosti. — Pomilnšžonje v Italiji. Izšel je odlok o nod amnestiji na Italijanskem. Po niloščeaje se razteza na zločine proti svobodi dela, na ma:e poljske ia gozdne tatvine in zlorabe, na zločina, izvršene tekom gibanja zaradi Dalmacije in Reke, izvzemši umore, na zločine povodom kmetskih in delavskih nemirov, na carinske prestopke itd. — Sodni škandal na Reki. Pred reškim porotnim sodiščem se je te dni dovršila 17 dni trajajoča rajprava proti profesorju Salvatoru Leo, ki je bil obtožen umora svoje žene. Leo je umor priznal in tudi povedal razloge, ki so ga vodili pri tem. Njegova žena je bila splošno znana kot blaga, skromna, poštena žena, a on jo je pred sodiščem, da bi olepšal svoj zločin, obrekoval. Vsa Reka je bila ogorčena nad Leonom in prebivalci so njegovi žrtvi postavili spomenik in grob okrasili. Kljub vsemu temu je bil Leon pred porotniki popolnoma oproščen. Navzoče občinstvo je v sodni dvorani le težko krotilo svoje ogorčenje. Državni pravdnik je vložil ničnostno pritožbo. Pred sodiščem je občinstvo dalo duška svojemu mišljenju. Ko je prišel iz sodnega poslopja odvetnik Di Stefano, ki je vodil stvar za pokojno Leonovo ženo, ga je množica ob-stopila, mu stiskala roke in se mu zahvaljevala. Neka odlična dama je imela nanj kratek nagovor, v katerem se mu je v imenu reškega ženstva zahvalila, da je tako plemenito branil čast umorjeue žitve. Naslednji dan je občinstvo počasUlo spomin pokojne Viktorije Leon s tem, da se je sešlo ob njenem grobu in ga okililo s cvetjem. zni, za naše razmere (zlasti po deželi) kar najbolj primerni. Besedilo je za današnje čase kakor nalašč. Priporočamo jih vsem iiašim diuštvom in organizacijam, saj bodo nudili veliko prisrčne zabave in razvedrila. pr Astronomski kongres v Potsdamu. Te dni se vrši v Potsdamu mednarodni astronomski kongres, ki se ga udeleži tudi jezuit p. Hagen, ravnatelj vatikanske zvez-darne. P. Hagen bo na kongresu predaval o rezultatih svojih desetletnih študij o rimski cesti in meglenih pegah. w |L_ Meteorologično poročilo. Ljubljana 308 m n. m. vid. Ca. opazovan ia Haio-mote. v mm lurmo-meter v O iJdirirom ilitorunen v 0 Nebo, vetrov f»,iavinu t mm 24. 10. 21 h 736-9 3 1-3 dež z. 25./10 7 h 741-5 i 1-1 dež 5 25. 10. 14 h 743-1 66 1*2 dež s. v. (Za dvakra no obavo v ednu se račnna 16 kron.) BARVNI TRAKOVI, OGLJENI PAPIR. '3ar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 3 FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6. IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny, Opekarska cesta 26. KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo. KLOBUKI in KONFEKCIJA: JCupovar Ivan. Stari trg 10. Priporočalo se sledeča doniale tvrdke KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. KROJAČ. Slapar Oroslav, Ravnikarjeva ul. 13. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod lrančo. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«. Reslj. c. 1. MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. PARNA PEK ARIJ A Jean Schreya nasl, .lakjb Kavčič, Gradišče štev, 5. PISALNI STROJI. Bar Fran. Ljubljana, Cankar, nabr. 5 PRE0BLEK0VALNICA KLOBUKOV za DAME in GOSPODE: Barborič-Završan, Mestni trg 6—7 ŠPEDIC1JSKA PODJETJA Ranzinger R., Cesta na južno železnico št 7—9. Uher F- & A., Selenburgova ulica 4. (Tel. 117.) RAZMN02EV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15. 2uran Martin. Mestni trg 12. TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. Mikuš L, Mestni trg 15. TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati« Valvazorjev trg št. 7. Šušnik Alojzij, Zaloška cesta ?1. (Za dvakratno obmvo v 'ednn s računa 16 Econ.) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wollova ulica 3. ZALOGA CEMENTA IN CEM, IZDELKOV« Cihlaf Jos., Dunajska c. 67. ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT. Schuster Anton, Stritarjeva uL 7. Snserirajjte v Slovencu! Dr. JOSIP GODNIČ | MARIJA SREBRNIČ | POROČENA 26. oktobra 1921. Ljubljana Zavrče pri Ptuju ■»»»»♦♦♦♦♦♦»a« « »« « ♦ ♦♦♦■(>»»■»<■♦»»♦» »♦♦>?♦»< l/ufnnu išče stalne vrtnarske službe f I llial ali za hišnika. Vešč je tudi kmetijstva na graščini, večjem posestvu ali vili. — Naslov pove upravništvo »Slovencac pod štev. 3905. j Vsled uradnega dovoljenja se vrši v petek, dne 28. oktobra 1921 ob pol 3. uri popoldne v pisarni notarja Galleta v Ljubljani prostovoljna javna dražba raznih zlasti zlatih ur, verižic, uhanov, prstanov, srebrnega jedilnega orodja in drugih. 3913 samostojno moč, ' popolnoma zmožno slovenske in nemške korespondence in knjigovodstva, išče novo podjetje. Pismene ponudbe s popisom znanja naj se pošlje pod »709< na oglasni zavod I. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15. 3911 Ponudbe: Trgovec, Ljubljana. išče trgovec proti dobremu plačilu, poštni predal 124, dobro ohranjen, tvrdka 1 ' ' pa štev. 23. Florijana uli- 3907 V sredini mesta iščem s skladišče, ^ Ponudbe na upravo »Slovenca* pod M. T. Podjetje ta izdelavo malih, lesenih 7ahnipknv kakor za koloma/, itd., tdUUJbnUV naj stavj ponudbo za večjo, stalno množino, pod izabojčki« na oglasni zavod I. SUSSIK, Maribor, Slovenska ulica štev. 15. 391^ proračun za objavo oglasov. V Vašo korist terite doma! Trto predivo kupuje po najvišji dnevni ceni ali zamenja v Nc prodajte poprej dokler ne vprašale tvrdk0 IVAN N ADAMIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesla ši. 31. \ Nakupovalci se sprejmejo. Tel. št. 441. petrolfjškIvrce z ali brez zabojev, kupi vsako množino po najvišji ceni HKOVAT & KOMP., Ljubljana, Vegova ulira štev. 6. 3345 Proda sc PIAMiMfl znamke Koch-izvrston T I Km H U Korsett, kakor tudi dobro ohranjen BR0CKHAU8-LEKSIK0N 1. 1894. Kje, povo upravništvo »Slovenca« j>od štev. 3914. (medenina, bakar, aluminija, nikl), kupuje po najvišjih cenah trgovina z železnino Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1 pi B—MMMBM—BBMBHI ! Delavec v sladkornem ! nnrliptill samos,°jcn, razume pUUJClJU, se v vsem iinem pecivu, bi rad dobil primerno mesto. — Adressa: J. Rathoiisk)', Klieporova 23, Kral. Vino hrady. 3900 (Hochofen-Stiic .koks) in koks za livnrno iz kokeraja na Češkem nudijo po najuižjih cenah toča fclgšer i Komp.f Beograd Kralja Aleksandra ulica 116. zadene v najsrečnejšem slučaju igralec v V. razredu II. kola Državne razredne loterije. Srečka stane cela 192 K, polovična 96 K, četrtinka 48 K in osminka 24 K, za one, ki so igrali v prejšnjih štirih razredih. Novi igralci morajo plačati srečke tudi za vse ostale razrede. Naročniki, katerim se pošiljajo srečke po pošti, naj pošljejo zraven še 8 K za poštnino in stroške. Naročila se sprejemajo samo do 2. novembra t. 1. V četrtem razredu je zadela sregka številka 35.715, kupljena pri Zadružni gospodarski banki, glavni dobitek, ki je znašal K 400.090—. ZJ***- Še nekaj srečk na razpolago! "•C imm Gospodarska Sanka d. d. v LManl Dunajska cesta 38.|I. zamenja v mehanična vrvairnai. terllnlca !n pieililnica ANION ŠINKOVEC »RIENT" c2ru£ka z o. z. preje Brala Eberl in Jančar & Co 'ijutnjana, Miklošičeva c. 4. nasproti hotela „Union". Lastni izdelkf oljnat h barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih i a rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseb potrebščin za slikarje in pleskarje.