TEJLEFON: OOETULKDT 287t KO. 231. — ŽTKV. 231. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 2, 1926. — SOBOTA, 2. OKTOBRA 1926. VOLUME XXXIV — LETNIK XXXIV USTVARJENJE JEKLARSKEGA TRUSTA V CENTRALNI EVROPI Francija, Nemčija, Belgija in Luksemburg so ustanovile jeklarski trust, ki bo določal množino prcdukcije posamezne dežele ter cene. — Pridružile se bodo še nadaljne dežele. — Pričakovati je tudi velikih političnih posledic. PARIZ, Francija, I. oktobra. — Evropski železni in jeklarski trust je bil oživotvorjen včeraj popoldne v Bruselju. Glavni člani so Francija in Nemčija, z Belgijo in Luksemburgom. Namerava se spraviti v kombinacijo tudi Jugoslavijo in Oehoslovaško. Na temelju načrta te kombinacije bo letna produkcija jekla v Evropi omejena in uredilo se bo vse potrebno, da se določi cene. Namen je dobiti ter reservirati za trust jeklene trge Evrope. To pomen j a v splošnem izkl j učenje angleškega in ameriškega jekla v kolikor bo to mogoče, ter se glasi, da bo to dobičkanosno za evropski trust. Pleg tega pa bo tudi odstranjena ekonomska nevarnost, da bi francoska in nemška tekmovalna produkcija preplavila evropski trg. Normalna evropska produkcija je bila določena na 27,528,000 ton in v teku petih let doseže ta produkcija lahko 30,000,000 ton. Dogovor med Francozi in Nemci je bil dovršen že več tednov. Dogovor je oviralo le nezadovoljstvo Belgijcev glede deleža produkcije, ki jim'je bil dovoljen. Včeraj zjutraj pa sta Francija in Nemčija privolili v majhno koncesijo. Angleži nimajo nobenega deleža v novi kombinaciji in tudi ne Amerikanci, razven potom investiranja denarja v evropskih jeklarskih podjetjih. Temelj dogovora je seveda sodelovanje 'med obširnimi rovi železne rude v Lorenski ter produkcijo koksa v Ruhru. Izdelan je bil kompliciran sistem, da dobavlja Francija železno rudo Nemčiji, in da dobavlja Nemčija Franciji koks pod ugodni-mi pogoji. Pogosto so trdili, da so angleški diplomat je na vse načine skušali preprečiti zakl j učenje dogovora, ki je bil podpisan včeraj. Ustvarjenje evropskega jeklarskega trusta bo največje politične važnosti za Francijo in Nemčijo, ker sta se združila dva velika dedna sovražnika v veliko, dalekosežno trgovsko kombinacijo. Ravno radi te politične važnosti sta delala Briand in Stresemann v Ženevi neumorno, da se dogovor v resnici sklene. Včerajšnje podpisan je dogovora se lahko smatra za eno posledic slavnega pogovora v Fhoiry pred dvema tednoma. Domneva se, da bo jeklarski trust pripomogel k napredku pogajanj glede sodelovanja, ki se vrše med Berlinom in Parizom. Niti najmanjšega dvoma ne more biti, da bo stvor jen je jeklarskega kartela v veliki meri poma galo Briandu v zasledovanju njegove Locarno po litike. Ce bo moral Briand braniti v parlamentu svojo zunanjo politiko, bo lahko pokazal na stvor-;enje nemško-francoske jeklarske kombinacije kot sadež svoje politike ter razkrinkal s tem slabost ar-pumenta, da ne more imeti njegova politika nobenega drugega uspeha kot izmenjavo brezkoristnih besed. ; ,};r > ; Domnevajo, da bo dogovor koristil tudi Strese-mannu. V Kolinu, na robu Ruhra, so imeli nemški junker j i konferenco na dan, ko je stopila Nemčija v Ligo narodov. Francoska okupacija je pustila gorčene spomine v Ruhru, a ko se bo pričela pro-c vi t at i nemška jeklarska industrija, ki je spojena sedaj s Francijo, bo imelo to brez dvoma velik u-činek na stališče nemških nacijonalistov napram pro-francoski zunanji politiki Stresemanna. Briand pričakuje, da bodo sklenitvi premogovnega in jeklarskega dogovora sledili kmalu nadalj ni trgovski in ekonomski dogovori z Nemčijo in da bo keiiečna posledica splošna trgovska pogodba med obema deželama. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Pariz nasprotuje zadoiž. dogovoru. Pariško časopisje j e enotno proti zadolzne-mu dogovoru z Ameriko. — Zahteva reserva-cijo, d a se zavaruje Francija v Berenger-Mellon dogovoru. — Naziranje Poincareja se je izpremenilo. PARIZ, Francija, 1. oktobra. — Parišli listi so včeraj značilno sodelovali v svojih komentarjih glede zadolžnega dogovora z Ameriko. Listi so namreč v splošnem mnenja, da ne more Francija odobriti Berengerjeve pogodbe brez varnostne klavzule. Vse kaže, da je pričel ministrski predsednik Poincare, ki je iz-prva nasprotoval ratifikaciji ter jo nato zagovarjal kot del svojega vladneg-a programa, zagovarjati reservacijo, ki naj bi vsebovala transfersko klavzulo. Težko je najti kak dokaz, da se je Francija bolj približala enostavnemu odobrenju Berengerje-voga dogovora tekom odgodenja parlamenta, ki traja sedem tednov, ob katerem času je bila večina poslancev proti ratifikaciji. Figaro pravi, da je danes nje-go stališče to, da se washington-ske dogovore odobri, a z reservacijo, katero naj sestavi poslanska zbornica. Ta reservacija naj bi uveljavila transfer dogovor. List pravi v nadaljnem: — Amerika vidi danes svojo zmoto, ko zahteva od nas, naj podpišemo dogovore, katerih ne moremo držati. Mnenje tako v Ameriki kot v Franciji bo postalo boljše informirano, zdravi razum bo premaga! težkoče, katerim smo izpostavljeni sedaj in deležni bomo pravičnega postopanja ameriške vlade, Jti bo zavarovala našo narodno ekonomijo ter generacije' Francozov, ki bodo morale nositi breme restvracije naše dežela Gauolis pravi, da je opaziti evolucijo v ameriškem mnenju, če ne že v prilosr razveljavi jen j a, pa vsaj izboljšanja drakonskih določb washingtonskega dogovora. V nadaljnem pravi list: — V sedanjem stanju franco-skofja javnega mnenja ne vrja-memo, da bi bil ratifikacija mogoča, razven če bi se dodalo določbo, da ni mogoče komercijalizirati francoskega dolga in da prizna ameriška vlada vsaj v praksi varnostno klavzulo: Quotidien, organ levega bloka pravi: — Nobenejra razlojra ni, da bi sprejeli ta divji kontrakt. Združene države, ki so tako zelo zaposlene z drugimi zadevami, se ne brigajo dosti za medzavezniške dolgove. Pogajanja glede wash-injrtonskega dogovora so bila zelo slaba. Stvar je treba pričeti povsem iznova in medtem moramo nadaljevati, dvorljivo. a trdno, s svojo propagando za stvar Francije. Polkovnik Williams utonil v zalivu. Polkovnik A. Williams je padel s svojim avtomobilom v vodo ter utonil. — Pred kratkim ga je dolžil general Butler pijanosti. SAX FRANCISCO, Cal.. 1. okt. Polkovnik Alexander S. Williams, poveljnik mornariškega zbora v zapadnem okraju, ki je bil ena glavnih oseb/v slavnem "cocktail" procesu v San Diego tekom pre- Kraljica Marija bo vseeno obiskala Zdr. države. Romunska kraljica Marija je zanikala poroči-, lo, da bo opustila svoje nameravano potovanje v Ameriko. Rekla je, da bo odpotovala na krovu Leviathana dne 12. oktobra. PARIZ, Francija. 1. oktobra. — Poročila, da namerava romunska kraljica Marija opustiti svoje nameravano potovanje v Združene države radi kombinacije dinastie-nih težkoč ter bolezifi kralja Ferdinanda, je odločno panikala včeraj kraljica sama. V psebnem sporočilu na uradnike Tfnited States Lines, ki so hoteli zvedeti, če bo romunska kraljica zasedla predsedniške kabine na Leviathan, ki bo odplul dne 12. oktobra, je izjavila kraljica, da se je zatrdno odločila odpotovati v New York imenovanega dne v spremstvu svo-jena sina, princa Nikolaja in hčerke Ileane. V Parizu se je včeraj zvečer tudi ugotovilo, da fjo najvišje avtoritete na romunskem dvoru zavrnile vse govorice glede diference med kraljico ter princem Karo-lom. Te govorice so brez vsake podlgae, se je glasilo in tudi ni resnično, da se je princ Nikolaj odpovedal svoji pravici do prestola. Kraljica bo odpotovala s svojim spremstvom iz Bukarešte v soboto ter bo dospela v Pariz v torek. Svoje bivanje v Parizu bo porabila za zadnje nakupe. Tudi sestra kraljice. Infanta Beatrice, je potrdila vest, da namerava kraljica v polnem obsegu izvesti svoj ameriški program. Infanta je dostavila, da bo najprvo obiskala sorodnike v Londonu, nakar se bo vrnila v Francijo, da odpotuje s kraljico Kraljica Marija bo stanovala v New Yorlcu v hotelu Roosevelt, kjer bodo pripravili zanjo večje število sob. Njen potni program po Ameriki izdeluje sedaj Pennsylvania železnica s sodelovanjem romunskega poslaništva v AVash-ingtonu. Kraljica bo praznovala svoj eno in petdeseti rojstni dan nekje v Združenih državah. Bila je rojena 20. oktobra 1875. Princ Nikolaj, ki jo bo spremljal, je star 23 let, hčerka Ileana pa 17. Njena sestra. Infanta Beatrice, je najmlajša štirih hčerka vojvode iz Edeinburgha. Našli truplo kanalskega plavača. BOULOGNE, Francija. 2f>. se p-1 tembra. — Danes je postala znana prva tragedija, ki je posledica častihlepja, da se preplava Angleški kanal. Truplo mladega Spanca je bilo naplavljeno na breg ter identificirano kot ono Dodriguez Delara, ki je bil član neke odlične družine v Madridu. Delara je šel pred par dnevi na skrivnem m brez spremljevalca v vodo; da preplava Angleški kanal. Poljski Sejm je izvojeval zmago. Poljski kabinet je odsto* pil in poslanska, zbornica je s tem izvojevala zmago. — Sila Pilsud-skija je omajana vsled skrčenja proračuna in opozicije proti dvema ministroma. teklega aprila, obenem z generalom Butlerjem, ki je na skrajni podli način obdolžil svojega tovariša, je utonil danes zjutraj, ko je padel veliki avtomobil, katerega je vozil, v San Francisco zaliv. Truplo so spravili v mrtvašnico, kjer so ga identificirali številni znanci in časnikarji. Dva človeka, sta bila priči nesreče. Rekla sta. da se je vrtel avtomobil na cesti in da je nato padel v vodo. Padec je bil 30 čevljev gl&bok. Alarmirana je bila policija in kmalu nato so spravili avtomobil iz vode. j VARŠAVA, Poljska, 1. oktobra. — Sila maršala Pilsudskija kot diktatorja je bila očividno o-majana včeraj, vspričo naskoka, katerega je vprozoril navidezno krotki Sejm, katerega je Pilsudski zaničeval ter imenoval glavnega sovražnika dežele tekom majske revolucije. Poslanska zbornica je ustrajala trdno pri skrčenju proračuna za 500,000 zlatov, katero je izvedel senat in pri svoji opoziciji proti dvema članoma kabineta, ki sta ji bila že dvakrat vsiljena. , Vspričo bližajoče se nezaupnice je resigniral celi kabinet Bartela. Predsednik Sejma, Rataj, je objavil resignacijo in Sejm se je od-godil, a ne razpustil, vsled česar je maršalu Pilsudskiju odprta pot, da poskusi vsiliti narodnemu zastopstvu zopet isto vlado. Ko je predsednik objavil resignacijo, je izbruhnil v zbornici vihar. — To nikakor ne odpravlja našega sklepa, da razpustimo Sejm, — je vzkliknil eden sovražnikov Pilsudskija ter pokazal s tem. da hoče 260 poslancev nadaljevati z bojem proti maršalu na volilnih prostorih, čimpreje mogoče. Položaj je eden najbolj zmedenih v novejših evropskih parlamentarnih aferah. Konečni izid bo mogoče polom diktature Pilsudskija, obnovlje-nje sovjetske sovražnosti napram oslablejni državi ali pa ustanovitev vlade, ki bo prosta vojaške kontrole. Boj med maršalom Pilsndski-jem in Sejmom se je pričel 20. septembra, ko se je Sejm sestal in vedno naraščajoča sovražnost se je končala včeraj z javnim izzivom. ANGL. PREM0GARSKA STAVKA Angleška premogarska stavka je izročena sedaj odločitvi okrajnih odborov.—Kontinentalna po« meč zavrnjena. — V najugodnejšem slučaju ne bo štrajk pred enim tednom končan. — Sedem tisoč premogarjev se je vrnilo na delo. LONDON, Anglija, 1. oktobra. — Delegati na , konferenci premogarske federacije so sklenili včeraj izročiti okrajem vladne predloge za uravnavo premogarskega spora. Objavili niso nikakih priporočil, če naj se pogoje ali sprejme ali pa zavrne. Eksekutiva ni vodila konference in slednja je naprtila odgovornost za sklep posameznim okrajem, ki bodo poročali odgodeni konferenci v Londonu prihodnji četrtek. Voditelji so mnenja, da bi bilo po dva in dvajsetih tednih boja organizirano umikanje boljše kot pa popolen poraz. Predaja ne ugaja voditeljem, ki so prepustili odločitev okrajem in bolj bojeviti okraji bodo mogoče zavrnili sprejem okrajnih uravnav ter daljšega delavnega dne. V vsakem slučaju pa ne bo končana stavka pred enim tednom. Sedem tisoč nadaljnih premogarjev se je včeraj vrnilo na delo. OSTENDE, Belgija, 1. oktobra. — Stavkujoči angleški premogarji so dobili le malo upanja na finančna pomoč svojih tovarišev na včerajšnji seji mednarodnega premogarskega komiteja. Nobeno uradno ugotovil ni bilo izdano ^dopoldanskem sestanku, vendar pa se je izvedelo, da niso mogli dobiti angleški delegatje obljub glede finančne podpore ali da se ne bo eksportiralo kontinentalnega premoga v Anglijo. Na sestanku so bili delegati iz Anglije, Francije, Belgije, Nemčije, Španske, Holandske in Cehoslo-vaške ter par ameriških opazovalcev. Angleški delegatje Hodge, Cook, Smith in Richardson so do-speli semkaj z aeropianom. POPRAVEK. V včerajšnji številki se nam je primerila neljuba pomota, ker sta bila zamenjana naslova narl člankoma na prvi strani lista. — Naslov o "Rešitvi zasutih rudarjev" bi moral biti nad člankom na desni strani, in naslov "O sestanku Mussolinija > Chainber-lainom" nad prvim člankom na levi strani lista. — Uredništvo. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA**. NAJVE&T SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. Francoski častnik - morilec aretiran. * Nemška vlada je zahtevala o-«•• $3 00 Z* New York celo leto - $7.00 Z* inozemstvo celo leto ,7.00 GLAS NARODA IistsIovenskih.delavcOTV Ameriki. tks United States. Iwiwi every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers* reJLEFON: OOSTLANDT 2876 To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr^ba poelafi, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali svojo"korist in našo. zanesljiva ter točno postrežbo. __ Dinarji Lire Posebni po- Din. ---- 500 .... $ 9.45 Lir ...... 100 ..... $ 4.35 datki. Din..... 1,000 .... $ 18.60 Lir...... 200 ...... $ 8.40 Pristojbina za tzpla- Din..... 2,500 ---- $ 46.25 Lir...... 300 ...... $12 30 » ..... 5.000 .... $ 92.00 Lir...... 500 ......$20.00 &LlL 'SS^ISkSj Din..... 10,000 ---- $183.00 Lir...... 1000 ...... $39.00 »ledi » $25. «11 Banji ~jipftck 79 cca- Za poSUJatre, ki presegajo DesettlsoS Dinarjev ali pa Dratisoč Ur tov; $25. naprej dovoljujemo poseben zneska primeren popust. d« $300. p« 8 cente Nakazila p« brzojavnem plani lzvrtajena ▼ najkrajdem tan tor Za večje trote p« pi- FRANK SAKSER STATE~BANK 82 Cortlandt Street ph«®..- ooht^andt t/m Nerw: YorK, X. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Kršilci osemnajstega amendmeriW" šo plačali um | ; dvaindvajset milijonov dolarjev kazni. Suliaški agentje so zaplenili za osemdeset milijonov dolarjev žganja. • Koliko tisoč lju
  • a še vsak večer kino 11a gorenjem krovu. 7. eno besedo: popolnoma smo zadovoljni z vsem in toplo priporočamo svojim prijateljem 111 znancem da potujejo s francoskimi parni-ki. in to s posredovanjem tvrdke FliAXK SAKSEK STATE BANK. Tej tvrdki se na tem mestu toplo zahvaljujemo za izvrstno in nljud-no postrežbo, katere smo bili deležni za časa našega bivanja v Zdravi smo vsi in se prav dobro počutimo, Po ameriški pijači nam ni prav nič žal in naši želodci so v varni oskrbi tukajšnjih kuharjev na dolenjem krovu. Fradnik I tvrdke Sakser nas marsikateri-krat nadleguje s svojimi vednimi vprašanji, smo li zdravi, zado-j voljni itd. Pa mu ne zamerimo, nas kratkočasi, je vedno prijazen 1 in vesel, dasiravno potuje v svojo neodrešeno domovino. Poleg njega imamo tudi nekega veselega Štajerca iz So. Chicago, ki je ustanovil pevski kvartet "Burgunder" kateri deluje z največjim uspehom 1 čeprav so člani istega doma iz : pokrajin odrešene in neodrešene i domovine. Upamo, da bo naše po , tovanje po železnici prav tako veselo in zabavno in da bo vs.ik do-' šel srečno ia svoj dom. — Vsem našim prijateljem in znancem po- 1 j šil jamo najlepše pozdrave in vsem j , skupaj kličemo: Na veselo svide- i Potniki 111. skupnega izleta s j parnikoni Paris: John Žagar s soprogo: Antr j Ožbolt s soprogo; Fr. Schmautz i Karolina Frsich, Frank Lovšin Frank Pelan, Anna Muhič, ^Marija MuhiČ, Andro Pcrič, ^Michael : Ovčarič, John Pančur. Charle? , Frsich, Fran Lenarčič. Mike Lu kane, .Joe Sason, Ivan Uran t. Tvar 1 Jelie. FORD HOČE NAZAJ SVOJ AVTOMOBIL WILMINGTON, Del.. 30. septembra. — Med osebami, katere je povlekel za nas hohštapler "baron" Frederick Egon yon Krupi mlajši, se nahaja tudi Ilenrv Ford. katerega smatrajo danes za najbolj bogatega človeka na cc leni božjem ;vetu. "Baron" je ob iskal njegove avtomobilske tvor nice v Detroitu ter je tako zelo imponiral avtomobilskemu kralju da mu je slednji- podaril posebno konstruiran avtomobil. t Baron Fredrich Egon von Krupp pa se je razvil v čisto najinega Oeorire Gaborja. V Albu-querqe, N. M. ie bil aretiran pod obtežbo, da je ponarejal tukaj čeke in prevedli so ga semkaj. Ko je čul Ilenrv Ford o tem, se je strašno razjezil, ne radi izgube avtomobila. pač pa raditega. da se je dal speljati na led od zgovornega mladega moža in sedaj hoče imeti zopet svojo karo. Potom svojega tajnika se je informiral pri tukajšnjih oblastih, na kak način bi se zopet lahko polastil svoje lastnine. Gabor, ki čaka v New Castle okrajni jetnišnici na proces, je sporočil, da je prodal avtomobil v Albuquerque, male : predno je bil aretiran. ----- ; Neprijeten Položaj Dunajčanke v Budimpešti. Soproga dunajskega velctržca Friderika Banascheka se je pelja-bi te dni s pnrnikom z Dunaja v j Budimpešto, INIed vožnjo jo je o-vadil eden sopotnikov madžarskim carinskim organom, da ima pri sebi neocarinjeno blago. Carinski organi so res našli pri njej več steklenic Eau de Cologne in par sto cigar, zato so zahtevali, da plača 76 milijonov kron globe. Gospa se je zagovarjala, da je hotela te stvari, ne vedoč. da so podvržene carini, podariti svojim sorodnikom. Ta izgovor pa ni držal in ker ni imela pri, sebi toliko denarja. je morala romati v zapor. Ko je izvedel o tem njen soprog, se je pripeljal v Budimpešto in po daljšem pogajanju dosegel, da je bila globa znižana na dvajset milijonov kron, nakar jo je plačal in se vrnil s soprogo na Dunaj. prikorakal iz justične palače mimo ducata detektivov. Vprašanje je, če ga bo mogla policija sedaj obdržati. Končna aretacija nevarnega sleparja. V Lysonu sc< zasledili naj bclj uspešnega evropskega sleparja, ki je že osemkrat pobegnil ter nastopil kot kolonijalni poročnik. PARIZ. Francija, 1. oktobra. — fieorges Rehm, najbolj prefrigani slepar Evrope, je konečno na varnem za najbolj gosto in debelo mrežo, katero ima na razpolago jetnišniea v mestu Lyons. Rehm. ki je lepe zunanjosti ter praA-cati mojster v neštevilnih sleparijah,, je postal konečno preveč predrzen in samozaupen. Posledica tega je bila, da so ga zasačili. Najboljši predstavitelji postave v Franciji so pričeli smatrati drznega mladega Francoza za člo-v» ka, ki je tesno spojen s stvarmi, katerih se ni mogoče dotakniti in ki so efemerske. Noben zločinec novejšega časa ni toliko žalil po-nosa policije kot on. Vsled tega je opaziti splošno zadovoljstvo vspri- ' čo dejstva, da se ga je konečno polastila policija v Lyons in da je sedaj zastražen s skrbnostjo, i vredno ljubeče matere. Ogorčenje Rehfcia je imponiralo 1 I vsem. z izjemo štirih detektivov, j k'< so ga obkolili v veži nekega ; gledišča v Lvonsu. Nahajal se je : v spremstvu krasne ženske, plesal-: ke. ki je bila njegova družica. — Jaz sem poročnik kolonijal-ne armade. Degrillon ter kavalir j priznane integritete. — je glasno izjavil, ko je pokazal na svojo le-j po uniformo, nolno odlikovajn. a j policija je vedela boljše. Pozneje je priznal svojo iden-tičnost. a rekel, da ni nikdar ško-j doval nobeni živi duši in da ima čist rekord z izjemo par milijonov frankov v gotovini in blagu, katere je vzel pravim lastnikom. Rehm je z navdušenjem pripovedoval o svojih činih ter zabelil svojo povest s pripombami glede omejenosti policije, čeprav ga je poslušal cel ducat detektivov. Rehm je rekel, da so ga povsod skrajno prijazno sprejeli uradniki, ki seveda niso poznali njegove identičnosti, čeprav so ga neumorno iskali po vsej Franciji. Osemkrat je že imela policija Rehma v svojih, pasteh, a vsaki pot se mu je posrečilo pobegniti. Ob neki priliki je dostojanstveno, Po obresti za vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT Naše mesečno obrestovan je je ugodno ne samo ako vložite, temveč tudi ako dvignete. Obresti plačamo za vse pretekle mesece do konca onega pred dvigom. Zato priporočamo vlagati denar pri nas tudi onim, ki ga nameravajo v kratkem zopet r dvigniti. Franfc Sakser State Bank «9 Cortlandt Street ': : New York, H. T. • i' till i,«J., ri-; n -jtt'til,: , 111 jui-.ll.- Sestanek Mussolini ja s Chamberlainom. Stare vezi se bile ojacene na konferenci, ki se je vršila na kraljevi jahti. Konferenco smatrajo za posledicd dogov o r a med Briandom in min. Stresemamuttn. ■KiM, Italija;-!, oktobra. — Ministrski predsednik Mussolini je priredil včeraj kosilo na krovu jahte "Giulaini" ter imel kot goste Sir Austen Chamberlaiua, njegovo ženo in njegovega sina. V splošnem prevladuje po Italiji občutek, da je sestanek med Mussolinijem ter angleškim zunanjim ministrom eden najbolj važnih dogodkov v zgodovini te dežele izza zadnje vojne, kar baje dokazuje, da še vedno obstaja tradit-ijonalno prijateljstvo med Anglijo in Italijo, ki je bilo ši bolj ojačeno vsled dogodkov zadnjega časa. Vsled tega lahko delujeta obe deželi skupno v zad< vali skupnega interesa. Da se pravilno razume položaj, se je treba spomniti, da je razpoloženje Italije napram Angliji pri-lično tnko kot je biTo razpoloženje Združenih držav napram Franciji pred vojno. Sedanje globoko ukoreninjeno prijateljsko čustvovanje Italije napram Angliji pa sega nazaj do prvih neuspešnih poskusov italijanskih patriotov, da uveljavijo enotnost in neodvisnost svoje dežele. Ko se je to gibanje za nendvis nost izjalovilo, so pri bežali italijanski voditelji, pod vodstvom Mazzinija v Anglijo, kjer so našli dosti bodrila za svoje delo. Vstop Nemčije v Ligo narodov ter pogovor med Strcsemannoni in Briandom v Thoirv, bo po mne nju Italijanov dovedel novega grupiranja sil centralne Evrope, ki bi bilo neprijetno številnim ev ropskim deželam, posebno An«rliji na severu in Italiji na jugu. Tesan agleško-italijanski sporazum smatrajo vsled tega za proti utež napram možemu francosko-nemškemu sporazumu. LEGHORN. Italija. L oktobra. Sir Austen Chamberlain, angleški minister za zunanje zadeve, in Mussolini sta si segla v roke včeraj na krovu kraljeve jahte (!iu-liana ter razpravljala nato več ko teno uro o vprašanjih mednarodne važnosti. Ob zaključku konference sta so prisrčno ločila. Oficijelni komuni-kej, ki je bil izdan pozneje, izjavlja. da vlada med Italijo in Anglijo popolno soglasje glede mednarodnega položaja in glede problemov. tikajoči!) se Sredozemskega morja. Sir Austen je dospel predvčerajšnjim v "Leghorn na krovu jah-e "Dolphin". ROJAKI. NAROČAJTE SF, N/ ■Gl. A S NARODA". NAJVEČJI "T,O VENSKI DNEVTCTK V ZDP DRŽA VAT* /^OškozdROTE^ H OSKRBA MATERINSTVA « JURSKEGA Članek iog. Kako je treba pripravljati otro ško hrano v steklenici? V prejšnjih člankih smo jasno povdarjali, kako potrebna in važna je čistost pri pripravljanju hrane za otroka. Čistost in čistoba hrane pa nič ne pomagata, doklej se uporablja pri hrani nečiste predmete. Kazen čistosti je velike važnosti pravifna mera in pravilno razred čenje. Ce s<- uporablja za otroka oslajeno kondenzirauo mleko, nase meri s tem, da se ga nataka i kane v žlico. Zvrhana žlica — če/ ne sme teči, — je najboljše, da s' zagotovite natančno merilo. < 'e segate z žlico v konvo. ne boste mo gli nameriti čajne žlice, kajti nekaj mleka se vam bo prijelo na nasprotni strani. Soglasno /. navo , dili glede toliko in toliko žlic nit toliko in toliko unč vode, naj h< vsaka čajna žlica dobro zmerjena. Ko namerite označeno koiičino oplaknite čašo z nekoliko vrele vode. ki rabite /.n razredčenje Ta voda bo jiobrala vse mleko, ki je ost.ilo v notranjosti. Odprta konva naj bo vedno na čistem mrzlem prostoru, jmkrita s povez J)) jeno skodelico oziroma s krožni kom. Vn;l;i za razredčenje mora naj-■ prej prevreti, potem pa lahko ohladi. Izmerite količino vode v čisti steklenici, ki ima merilo. Za-I tem izmerite mleko s tem, da ga j vlivate iz konve v žlico kot zgoraj omenjeno. Pridenite vsako žlieo vodi ter mešajte toliko časa, da se razredči. Zatem prelite v steri-i lizirano steklenico za dojenje ter I jo takoj zamašite s steriliziranim j euzeljnom. Ni potreba uporabljati j lijaka, toda če ga )ij»orabljate. ga morate najprej sterilizirati. Na-1 pravite hrane samo za eno hrauje-1 )ije. I _ .. ! Čitajte te članke pazno vsak teden ter jih spravite za bodoča po-1 jasnila. j V prepiru umoril dva brata. j - I Te dni je pričela pred sodiščem v Mitroviei razprava proti petro-t varadinskemu ribiču in lovskemu 'zakupniku Pavlu Odrušelu. ki je ( dne T*, julija v prepiru ustrelil ribiča Josipa Santclja. nato pa še njegovega brata Ivana, ki mu je priliitel na pomoč, čeprav je bilo že prepozno. ^Icd prebivalstvom je bilo takrat proti morilcu strašno ogorčenje, da so orožniki z največjo težavo preprečili, da ljudstvo ni linčalo Odrušeia. kar na javni cesti. Peter Zgaga! Se kar sem prečita! v zadnjem času vabil, so bila za Vinske trgatve. Xie nimam proti trgatvam, toda vinska pokušnja bi bila. že vsaj zamojdel, dosti bolj zanimiva. Toda rojaki ga najrajši sami brez prič pokvišajo. Če je dob,-r, j;a imajo zase. če je pa slab. vso lažje preneso kot grajo svojega bližnjega. * ' Milanske ženske so podanb* papežu krasen avtomobil. Res, da avtomobil piccej stane, oda vzdrževalni stroški so še večji. O tem bi vedeli marsikaj povedati farani sv. Štefana v Chicagi, !vi so ga pred leti kupili svojemu župniku. No, pa že : jih je izdal v zadnjem času. pa bo i»n"l dosti prilike, da se bo prilagodil noverait življenju. * V državi Connecticut živi možak. ki je praznoval te dni stoletnico svojega rojstva. Možak je precej krepak ter še vedno dela na polju. Včeraj so ga obiskali časnikarski poročevalci ter ga vprašali, čemu ima pripisati, da je dosegel tako visoko starost. — Dejstvu. — je odvrnil. — da sem bil rojen leta 1S2G. # Kardinal Hayes je sprejel v av-dijenei novega svetovnega boksarskega šampjona Gene Tunneva. Hayes ira je jako pohvalil ter omenil, da mu je k zmagi veliko pripomogla njegova morala. Po mojem mnenju ne pride v ro-koborbi morala dosti vpoštev. Pri taki priliki edino le močna nest odločuje. Ce bi imel Tunney namesto močne post i par centov morale, bi že v prvi rundi ležal na tleh. * Jugoslovanski kralj je odpotoval v Pariz, kjer upa pospešiti sklenitev prijateljske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo. In ko bo enkrat ta pogodba pod-1 pisana, naj začne pospeševati prijateljstvo med mnogobrojnimi političnimi strankami. Ako bo imel v tem pogledu kaj uspeha, se lahko smatra za največjega dobrotnika domovine. * Polkovnik, katerega je obdolžil general Andrews pijančevanja, je včeraj utonil v bližini San Fran-cisca. S tem jtf nudil suhačem dokaz, katerega se bodo s pridom posluževali. Drez dvoma bodo govorili: Utonil je, ker ni bil vode vajen. Ljudje božji, seznanite se z vodo, '—ste vedeli prav ravnati v podobnih slučajih. * Iz Jugoslavije poročajo, da je bil Stjepan Radič obsojen na 14 dni zapora in na 7000 dinarjev kazni, ker je na javni skupščini razžalil dr. Zaniča in dr. Bazalo. Kadičn res nc kaže drugega kot da zopet postane minister. V takem slučaju lahko blebeče karko-| li hoče, pa nima nihče pravice, d^ bi ga tožil. GLAS NARODA, 2. OKT. 1926_ ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU JUGOSLOVANSKA KVOTA V NOVEM FISKALNEM LETU. jfhiifriški konzulati so od 1. julija do konca avgusta izdali 121 priseljeniških viz na račun jugoslovanske kvote. Kakor znano. rft>-vo fiskalno leto učenja 1. julija in jugoslovanska kvota za leto dni znana 671. Ameriški konzuli »mrjo vsak mesee izdajati kvečjemu najnovejši modi, kajti na zveneče ime " raziskovalec Afrike, dr. Maks Geissler", mu ie vsakdo rad kreditiral. Končno se je pa vendarle 4o naporni poti v mestece Ačinsk, ki je .skrito v vzhodnem .sibirskem pragozdu (tajgi) neki Ivanov. Strgan, lačen, z zmrznjenimi nogami- Dali so ga v mestno iH>lnico in tam je Ivanov začel zdravnikom pripovedovati o .skrivnostnem mestu v globini tajge. Pred G leti, v času meščanske vojne, je Ivanova nasilno uvrstil nuni svoje vojakt? zabajkaLski kozaški ataman S em j ono v, katerega .so podpirali Japonci in ki se je bil t4za boga in carja proti komunistom". Ponoči se je Ivanovu posrečilo pobegniti iz rojstne va-.si, katero je zasedel Semjonov. Skril .se je v tajgo n blodil tam več tednov, dokler ni onemogel. I>il je brez orožja: jedel je divje maline in jagode ter siorove posstrvi-< e iz potokov. Nekoč ponoči je zagledal nedaleč od svojega počivališča ogenj. Splazil se je tjakaj in n/.rl ob ognju človeka v staroru-»>U bojarski noši: nlccm, zlato vezenem kaftanu, zelenih baržn-nastih hlačah in rdečih .safijana-stiii škornjili. Ivanov .*•«■ je počasi približal. Smatral ga je za kakega domačina lovca, kehno navadi v Mari Kstsiji. Življenje >,. >fn^'o ■ n itoluo ».tarin-kih h*-«* in \oino. ker ni d«*ti obrtnikov. Ivanov je živel v Knajžg<>rodi-•cu skoro tri leta. Končno pa so ga hoteli bojari umoriti. Ni jim bilo všeč. da je zasmehoval pre.l mladino pobočnost. T,-daj je pobegnil Ivanov z ženo. Po težkem potovanju .skozi tajgo in nepopisnem stradanju, kateremu je ž. r podlegla, je priš<-l Ivanov do prve naselbine. A finska. Akademija rnaterijalne kulture v Moskvi, ki je prejela Ivanovu odvzeti lok, vezeno sraj<*o. izrezljano žlico in drugo opremo, je označila v.se tc pmimete kot muzejske starine, katerih niso mogli ponarediti moderni obrtniki. Prihodnjo pomlad bo vodil Ivanov v Knjažgorodi-šče eeio eksped učijo, kateri «e hoče priključiti tudi znani zgodovinar Platonov. Iluda sibirska zima pride namreč prekmalu, da bi se uu vršilo to potovanje že letos. POUČNE KNJIGE MOLITVENIKi KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. : : IGRE : : RAZNE POVESTI IN ROMANI milcinskijevi spisi: Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov............90 Nova Erotika, trd. vez..............70 Naša leta, trda vez ...............80 Naša leta, broširano...............60 Na Irdijskih otokih . .......... go Na Preriji .....................] ^ Nihilist ............................ Narodne pripovedke za mladino .. .40 S a krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......1.60 NARODNA BIBLIOTEKA: Kranjska čebelica .................90 V gorskem zakotju...............35 Za kruhom .................... ' .35 Črtice iz življenja na kmetih.......35 Eabica .......................... 1.— Berač ...........................35 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 Emanuel, lovčev sin...............3", Spisje ...........................35 Beatin dnevnik ...................60 Grška Mytologija ................ 1.00 Z ognjem in mečem ..............3.00 Nekij iz ruske zgodovine .........35 Božja kazen .....................35 Napoleon 1......................75 Obiski. (Cankar). Trio vezano 1.401 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. 25! Ogenj tr. v..................... 1.30 Pesmi v prozi, trdo ves............70 Prigodbe čebelice Maje trda vez... 100 Pabirki iz Roža (Albrecht).......2f> Pariški zlatar ...................' .35 Pingvinski otok tr. v..............90 Pod svobodnim solneem ]. zv.....1.00 Plebanuš Joares tr. vez...........1.— . Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev Kranjskem......50 j Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H Majar................30 Pove?t o sedmih obešenih ...........70 Povesti. Bera5 s stopnjic pri sv. Koku .35 Po strani klobuk, trdo vez......... .90 Požiralec ........................25 Praprečanove zgodbe ............ žr. Patria, povesti iz irske junaška doba .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............25 Ptice selivke, trda vez............. 75 Pikova dama (Pužkin) ...........30 Pred nevihto ......................35 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek .....................40 2. zvezek .....................49 Rabi ji, trda ves....................75 Robinzon .........................60 Revolucija na Portugalskem .....30 1 Rinaldc Rinaldini .................50' Slovenski šaljivec .................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70 Suneški invalid....................35 Skozi širno Indijo..................50 Sanjska knjiga Arabska ......... 1.50 Sanjska knjiga, nova velika....... 90 Sanjska knjiga, mala .............60 Spake, humoreske, trda vea . .....90 Strahote vojne ................... ,50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje ....................75 Spomin znanega potovalca....... 1.50 Spomini jugoslov. dobrovoljca — 1914—1918 ................1.— Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev.....* .30 S.itanje (Govekar), vez...........1.20 Sit medvedjega lovca. Fotopisni romaš ........................80 Sveta Nothnrpa...................35 Sv. Genovefa.....................50 Sredozimci trd. vez ...............60 br..; .......................40 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez..................90 Machbet, broširana ..............70 Othclo .............................70 Sen kresne noči.....................70 SPISI KRIŠTOFA tMTDA- 1. zv. Pccnava Boga...........30 7. zv. J atrije .................30 8. zv. Pirhi .................. .30 13 zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povoden j...............30 17. zv. Brata ................ .30 SPLOŽNA KNJIŽNICA: St. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broi. 0.35 fct. 2. Rado M urnik: Na Bledo, izvirna povest 181 str., broi..... J>L Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama t 4 dej., broi. 105 »tr..........................85 St. 4. Cvetko dolar: Poletno kla-eje, izbrane pesmi, 184 str., broi. .50 Št. 5. Fran Mil&sjci: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova dmSaia, veselomodre črtice I., 72 str., br, 0.25 St. G. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr Fr. Bradač, 45 str.f . bros......................... j>5 St. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš................. 35 6t. 8. Akt št. 113.............70 St. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albrsht: Andrej Ter-notic, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............2;"i St. 11. Pavel Goliš: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš........... 35 St. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 St. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 §t. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, pošlo r^-nil dr. Albin O^ria , 236 str., br. .80 St. 16. J^nko Samec: Življenja, pvmni, 312 sir., bro5.f...........4f? st. 17. Prosper Marimee: Verna dule v vicah, povest, pre vel Mirko Pretnar, 80 str................ 30 Št 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega gTajščaka, veseloigra r enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 17 str., broš......2f> St. If). Gorhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dram. bajka v pe-t.h dejanjih poslovenil A"1 ton Funt. k, 124 str., broš..........51 St. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz ""ine pr.-vel Jr. Fran Bradač, str., broš..................45 St 21. Fridolin Žclna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, H., 73 3tr., bro?......................... .25 St 23 Sophokles: Antigone, žalna ':rra. poslov. C Golar, G0 str., br. .30 št 24. 73. L. Bnlwer: Poslednji dnevi Pompejev. J. del. 355 s+r., brin.......................... po St. 25. Poslednji dnevi Pompeja .. £0 St. 26. L. Andrejev; Črne mazke, naslov. .Tosip Vidmar, R2 «:tr. br. 3: St. 27 Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, go sir., broš.......... 2li. Tarzan sin opice........9u St. 'M. Koka roko ................ O;! Št. 32. Živeti .................. | * *25 št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna a JugTirto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., bro.š..................... 50 St. 36. Ksaver MeSko: Listki, .......................65 št. 37. Domače živali ............30 št. lir*. Tarzan ir svet .......... .90 Št. 39. La Boheme................1 __ St. 46. Magola ...................40 Št. 47. Misterij duše.............. i._ Št. 48.Tarzanove živali.............90 št. 49. Tarzanov sin ............ 90 St. 50. Slika De Graye____!!!!!!!! 1*20 St. 51. Slov. balade in romance .. 80 St. 52. Sanin .............;____[[ i'5, št. 54. V metežu ............1 L St. 55. Namišljeni bolnik...........50 Št. 56. To in onkraj Sotle.........30 št. f>7. Tarzanova mladost ... . .gc št. 5š. Glad (Hanisnn)..........90 ^ t 61 Golar: Bratje in sestre ... .75 št 62 Idijot I. del. (Dostojevski) .gist. 63. Idi ot II del (Dostojevski) .50 61. Idijot III. del (Dostojevski) .90 Idijot IV. del (Dostojevski) $0 ! V 4 j .............. $3.25 j SPILMANOVE PRIPOVEDKE: 2. tr. Maron, kr anaki deček iz Li- banona .......................2£ 3. z\ Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora.................. Jit 4 zv. Praški judek................ .25 8. z v. Tri Indijanske povesti........30 1 t. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest "iz Japnskega____..... JK 10. rv. Zvesti »in. Povest iz vlad Akharja Velikega..........2f 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, po><^t .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............S€ 13 zv Boj in zmaga, poveit........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. __ Povest iz zgodovine kanadsko .. .31-U>. zv. Angelj rožajev. Braziljska Povest....................... jft 16. zv Zlatokoni. Pove«!...........sc 17. zv. Prvič med Indijanci ali ?oi-nja y NUcaragno..............se 16. zv. Preganjanje Indijskih mišjo- narjov .............. jc 19. zv. Mlada mornarja. Poveat JSC Tisoč in ena noc, trdo vez......... .90 Tik za fronto...................... .70 Tunel ...................1._ Tatic, Bevk, tni. vei...............76 TU povesti (rianbert), trd. ve«. .. .70 Tri povesti grofa Tolstoja.........50f Turki pred Dunajem ............. .60 Trenutki oddiha...................40 V oklopnjaku okrog sveta, I. del .. .90 V oklopnjaku okrog sveta, H. del .. .90 Veliki inkvizitor................ 1.— Vera (Waldova) broš..........3f, Višnjeva repatica ^Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabtndranath Tagor« "II znanih slovenskih pesmi v angleščini..................1.25' Slovenska narodna lirika. Poezije .50 Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez.................60 Mlada pota, trda v<*z.............50 Sto ugank .......................50 j V zarje Vidove, tr. vez............901 Vijolica. Pesmi sa mladost.........60; Zvončki. Zbirka pesnij sa slovensko mladino. Trdo vezano ........ .90 Zlatorog, pravljica, trda ves....... .60 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI IN MOŠKI ZBORI: Priložnostne pesmi (Gram) ......$1.10 Slovenski akordi (Adamič) L zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) II. zv. .. .75 Pomladanski odmevi I. in n. xv., vsak .........................45 Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50 Orlovske himne (Vodopivec) ...... 1.20 10 moških in mešanih zborov (Ada- mič) .............A.......T. .45 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv................80 Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Matica .................50 MOŠKI ZBORI: slovenske narodne pesmi (Hubad) izdala Glasbena Matica.........40 rrije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40 Domovini (Foerster) izdala Glasbena Matica .......................40 Narodna nagrobnica (Pavčič).......35 Sorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. .4: Sorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. .4 SAMOSPEVI: Pastirica, Kanglica, Sregulčica.....45 ^očne pesmi (Adamič) ............1.25 3est pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Stirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45 MEŠANI ZBORI: Planinske II. zv. (Laharnar).......45 rrije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .......................45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Sorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov...........43 laz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solorn in priredbo za dvo- spev .........................20 V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor ia orkester, izdala Glasbena Matica.............75 Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor in bariton solo................20 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske scire in navade, nezadovoljstvo. 3 zvezki skupaj..........1.00 Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40 Maši himni (Maroll) dvoglasno s spre-mljevanjem klavirja...........15 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad____2.50 2. Slovenske uirodne pesmi (Ba-jak) .........................45 3. Narodne pesmi (Gerbic) .....3U 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. z v. skupaj ........................ 1.00 Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................45 MALE PESMARICE: št. l. Srbske narodne himne.......15 St. 1, a. Što čutiš, Srbine tužni.....15 št. 2. Zrinjski Frankopan.........15 št. 5. V sladkih sanjah.............15 št. G. Jadransko morje.............15 št. 7. Pri oknu sva molče »lonela.....15 št. 8. Slovo .......................15 št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15 Št. 10 Na planine.................15 št. 11. Zvečer.....................15 St. 12. Vasovalce .................15 Št. 13. Podoknica .................15 Narodne pesmi za mladino (Žirovnik) 3 zvezki skupaj ...............50 Slavček. zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25 Vojaške narodne pesmi (Kori).....30 Narodne vojaške (Ferjančič).......30 Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.— Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč...........40 5.zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar,- Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ...........40 G. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Ilvalite Gospoda; Občutki; Geslo ..................40 7. zvezek : Slaveek ; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 S. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb. ; T: osrečiti jo hoti (moški zb. ; Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmet- ski hiš: ......................40 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. I.; Zdravice II.; Oče večni; Tone solnce ...........75 CERKVENE PESMI: Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor .................. 1.00 12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta ...............50 52. Tantum Ergo. (Premrl).........50 Masne pesmi sa mešan zbor. — (Sattner) .................... .50 Slovenska Sv. Maša, sa mešan sbor, s spremljavo or cel j ...........5Q 12. Pange Lingua. Tantum Ergo Cfeld. tori. (Foerster) ...............60 12 Pange Lingna Tantnm Ergo Geni- tori (Gerhič) .................50 Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu Jezusovem. (F. Kimovec).....50 Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi sa mešani ibor. — Sopran, alt, tenor, bar............... .40 Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom. (Premrl) .....................40 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ..........35 12 Tantum Ergo (Premrl).........5Q Missa in honorem Sanctae Caeciliae. (Foeerster) .................5Q Missa in honorem St. Josephi (Pogach- nik) .........................40 Missa Brevis et facilis (Sattner) .. .40 Missa de Angelis (Kimovec) .......40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) .......................40 Oremus pro Pontifice .............40 Kyne ..........................60 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .........................40 Sv. Nikolaj .......................eo NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica............25 Slovenski citrar (Wilfan)..........25 Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) 25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambura. ški zbor in petja. (Bajuk) ........ 1.30 Bom šel na planince. Podpuri slov. nar. pesmi. (Bajuk( .......... 1.00 NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .. .50 Uspavanka .......................25 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA Narodni zaklad. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ...............90 Uspavanka .......................70 NOTE ZA KLAVIR: Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 Tri skladbe za klavir (Adamič)____ .50 Tri skladbe za klavir (Premrl).....45 Moje sanje .......................20 Slovenski biseri, narodni potpouri____ (Jaki) .......................... .40 Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20 Pripoznanje. Polka mazurka. _ (Jaki) ...................T. .40 Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .......................40 Ljubavno blebetanje. Polka m&zur. (Jaki.) .......................40 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40 Primorski odmevi. Fantazija. _ (Breznik) ...................50 Orel. Koračnica. (Jaki).............25 Mabel. Intermezzo (Aletter)........20 At a Penguins Picnic. Intermezzo (Aletter) .....................20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat...........25 Newyorske. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne ducat ........................25 Iz raznih slovenskin krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................05 Narodna noša, ducat...............40 Posamezne po.................05 Planinski pozdravi, ducat.........40 posamezne po .................05 importirane prorokovalne karto 1.—- ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije.............90 Slovenske dežele in Istra...........25 Združenih držav veliki........... 40 Združenih držav, mali..............15 Nova Evropa .....................50 Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee. Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po ....... JS Zemljevidi: Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vaaki P° ...........................40 Velika stenska mapa Evrope......2.00 Prorokovalne karte .............. $1.00 --- NaroČilom Je priložiti dem ar, bodial grotovini. Money Order ali poštne znamki po 1 ali 2 eenta. če pošljete gotovino, ri, komandirajfe pisma Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniki. Knjige poliljamo poSfcnino prosto. "GLAS NARODA"! SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortland* 8t, Mm Starokrajska porota. Ljubljana, 14. t»ep. j Roparski napad. Dne 14. septembra dopoldne sej zagovarjal pred porotniki komaj. 19-letni delavec Lojze Beks iz Ži-rovskega vrha. Mirno in brezčutno je sedel na zatožni klopi. Bledo! liee je tajilo vsako čustvo, ki se (»oraja v notranjosti. Obtožen je' bil radi hudodelstva ropa. Fant je v domači občini na najslabšem 1 glasu in je bil že enkrat v preiskavi radi hudodelstva ropa, a je bil takrat vsled pomanjkanja dokazov izpuščen. Xa Žirovskem vrhu životari 70-letni Lovrenc Kavčič, ki je bil svojeas tudi Bekšev varuh. Ker starček ne more več delati, je svoje posestvo prodal za 25.000 dinarjev. Za to je izvedel njegov nekdanji varovanec in trn kmalu nato pose til. Ko je videl, da je starček sam, se je čez pol ure vrnil maskiran in s sekiro v rokah. Kavčič je sedel ravno pri ognjišču. Bekš je dvignil sekiro nad nje-' govo glavo in zavpil: — Denar. «"e ne boš h in ! — Zahteval je. naj mu pokaže listnico. Kavčič je odgovoril, da ima denarnico v sobi. nakar je šel Bekš za njim. Tam pa mu je pomolil starček pod nos prazno listnico. Zlikovec jo je po-' gledal in vrgel ob tla. nakar je izginil. I IlekS se je zagovarjal, da o glavno vpralanje z osmimi glaso-1 vi zanikali in Micka «e jim je sol-^ znih oči zahvalila in veselo odhitela sestri v objem. MARIBORSKA POROTA. Maribor. 14. sep. Ljubimi umor pri Eui&h. Prrd porotniki je stal tovarni-j akt delavec, 37>etni Anton Lipnik-ix Biatriee pri Rušah. Drž. pravd-1 guitv? ga je obtožilo radi umora Antona Sagadina. tovarniškega delavca iz Bistrice, s katerim je dela! skupaj v tovarni za dušik v Rušah. Bila sta nad tri leta dobra prijatelja in znanca. V Lipni-kovo notranjost pa se je nekega dne vsilila zavist, ki mu je rrova-la sree. Zavidal je svojemu tovarišu, da zasluži več kot on. Končno je poželel še Sagadinovo ženo. — V nedeljo dne 26. julija je sedel Frane Kagadin s svojo ženo .Jože-fo in 6-letno hčerko Julčko v Post-lovi gostilni v Ločnici. Ko se je zvečer odpravljal domov, je prišel Lipnik. postal pred Sagadinovo mizo, nakar ga je Sagadin povabil, naj sede. Bogve, kaj je že krožilo po Upnikovi glavi. Rekel je: — Pa i a ne boš ajfral. če sedem poleg tvoje žene. — Sagadin mu je odgovoril: — Kaj bom ajfral. — pa so se vsedli, pili in bili dobre volje. Ponoči so šli še v gostilno Gaubeja. kjer je bila muzika s plesom. Spili so par litrov vina in plesali. Lipnik je silil Sagadinovo ženo in jo končno tudi zvabil, da je šla ž njim plesat. Vrtela sta se kar sama v veži. Lipnik je začel Sagadinovo ženo poljubljati. Ker se je ta jezila, ji je odgovarjal: — Ne bodi tako *kek\ saj je vseeno, če te jaz poljubljam ali pa tvoj mož. — Tudi sicer se je nespodobno obnašal ter jo vabil, naj «rre ž njim ven. Žena se je branila in odšla k možu. Okrog polnoči so odšli iz gostiln?. Lipnik je pričel s prepirom. češ. da ima s Sagndiuom nekaj skupaj. Žena s hčerko je moža pilila, naj gre domov. Lipnik pa je pri tem rekel otroku : — Jaz bom tvojega očeta ubil, kar z nožem •ra bom zaklal. — Pri hiši je silil še v vežo. vrgel tam Sagadina na tla ter mu končno nož zasadil v prša. ("o7. nekaj minut je Sagadin izdihnil. Lipnik se je zagovarjal, da je bil pijan in da ni imel namena u-moriti Sagadina. Porotniki so zanikali vprašanje glede umora in potrdili krivdo uboja. Senat je obsodil Lipnika na 14 mesecev težke ječe. Obtoženca je zagovarjal dr. Irgolič. VABILO NA VELIKO PLESNO ZABAVO, (Vinsko trgatev), katero priredi društvo Sv. Iteš. Telesa, dne 9. oktobra v dvorani A. S. C. v Hammer Plan. Tem potoni tiljudno vabim vse člane in članice, kakor tudi ostale rojake in rojakinje v Greensburg in okolici, da nas obiščete na večer te izvanredne zabave. Poleg grozdja vam bo na razpolago tudi na ražnju pečena ja-gnjetina in svinjetina kakor tudi 4 proeente mokro pivo. Toraj nasvidenje v soboto dne 9. oktobra! Vstopnina 50 in 25 centov. Vljudno vas vabi Odbor. t NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužuiin srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem. da mi je dne 23. avgusta umrl nad vse ljubljeni soprog AUGUST ŠTEFAN EC. Pokojni je bil mirnega značaja, zvest član J. S. K. J., štv. 77 in ja-ko priljubljen v okolici. Star je bil 37 let. Zahvaljujem se v prvi vrsti članom društva št. 77 J. S. K. J. za mjh v resnici sobratsko deio ze v času njegove bolezni, za krasni venee in za tako obilno udeležbo pri sprevodu na katoliško pokopališče." kjer so bili zemeljski ostanki pokojnika po katoliških obredih pod vihrajočo društveno zastavo izročeni materi zemlji za vedno. Najlepša zahvala vsem osatlim. ki ste obiskovali pokojnega že v času bolezni, darovali krasne vence. čuli ob mrtvaškem odru ter spremljali pokojnega pa pokopališče k večnemu počitku. Toraj še enkrat najlepša zahvala vsem. Tebi pa dragi soprog, bodi lahka ameriška gruda! Žalujoči ostali: Stef&ntip, soproga. 4«na BalenoviČ, Mary »a I eno vir Johfi Menovifc, Stive Štefanec, vsi v Greensburg, Pa. VELIK DOBROTNIK BOL-/ NIKOV Mož, ki je oddal žc 22 litrov svoje krvi. V Parizu živi liavmond Briez, ki je dosegel — v ostalem povsem nenameravan — vrlo vsakdanji rekord: oddal je 22 litrov svoje krvi! Od novembra 1924 do julija 1926 se je mož podvrgel nič manj kakor 87 krat operaciji za transfuzijo krvi. in pri v.<*?m tem je še vedno zdrav, morda celo še bolj zdrav kakor poprej! Nekega dne, je razlagal Briez novinarjem, .sem obiskal prijatelja v bolnici. Takrat sem srečal doktorja Becarta. Moja zdrava rdeča lica so takoj vzbudila njegovo pozornost. Dejal mi je. naj grem ž njim. Operiral me je in mi je analiziral kri- Sprva mi ni bilo kaj prijetno pri srcu. Izgubiti naenkrat četrt litra krvi. ni kar-sibodi. A kmalu sem se privadil. Dobil sem zaupanje v doktorja Becarta. Tako sem se leta 1924 štirikrat podvrgel operaciji, naslednje leto že osemintridesetkrat in letos štiriinštiridesetkrat. Mojo kri so vcepili ljudem različnih starosti in poklicev. Bile so med njimi matere na porodu, bedni delavci v bolnicah, pa tudi odličniki. med njimi neka bogata Angležinja, ki je takoj, kot je ozdravela, odpotovala, ne da bi pustila svoj naslov, ter žena nekega venezueLskcga generala. Ko se je leta 1925. vršil kongres kirurgov, me je doktor predstavil prisotnim zdravnikom. Neki ameriški doktor mi je ponudil 25.000 dolarjev, če odpotujem ž njim v Zedinjene države, a sem odklonil. Zanima vas, koliko sem star? Devetindvajset let. Pa mi ni videti. kaj ne? Živim povsem normalno, brez dijete. Sem oženjen; vsako jutro vstanem ob 2. in odhajam na delo v Halle, kjer sem uslužben kot trgovski pomočnik. Opoldne se vrnem domov, obedujem in ležem spat. Evo. tako je moje življenje-Če vas zanima operacija, pridite jutri okoli poldvanajstili v bolnico na Saussurski cesti. Drugi dan opoldne. V bolnici leži na postelji mlad. zelo bled fant. Slabokrven je in nervozen. Njegova mati se kar ne more nagle-dati rožnatih Briezovih lic. Briez je dobre volje in tolaži nesrečno majko: "V eni uri, boste videli, bo vaš sin prav tako zdrav kakor jaz." Tedaj vstopi doktor Beeart. Mlad zdravnik tridesetih let, prisodil bi mu jih dvajset. Iznašel je novo metodo za transfuzijo krvi. Doslej sta bili znani in praktično uporabljeni dve metodi: prva direktna, po kateri pretoči kirurg kri naravnost iz žile dajalca v žilo sprejemnika, in drnga indirekt-na. Po tej metodi, se mora krvi primešati neka sol, da se prepreči strjenje. Dr. Beeart uporablja vazelin, s katerim namaže notranjost vbrizgalke, da se kri ne strdi. Če se namreč kri nahaja v neposrednem dotiku s steklom o-ziroma s kovino, se mahoma strdi. Briez pripravi aparat, .si sleče srajco, odrgne roko z alkoholom in jo preveže. Nato leže na divan in počaka; v nekaj hipih postane roka vijoličasta in žila nabrekne-Zdravnik zapiči vbrizgalko v žilo, kri brizgne in napolni počasi cevko do vrha. Potem je na vr.sti bolnik. Cim se jame zdrava kri mešati z njegovo, .se takoj pojavi reakcija: lica se mu pordeče, z listnic izgine prejšnja nezdrava bledota. Mati joče od veselja. Doktor obveže Briezu roko in mu natoči časo madejre. "Tako. zdaj je svršeno," meni Briez zadovoljen. "To pot sem dal svojo kri že .sedemdeseti«-. Ker odpotuje zdravnik na počitnice, se bom za nekaj časa tudi jaz odpočil. Potem se bo pa začelo znova." Nešteto je načinov izkazovati sotrpinom dobrote. Briez si ni izbral najslabšega. POTREBUJEM DRVARJA za sekati črna drva za Bradford Wood Products f Co. Plača $2.50 od klafire. — John G&brsček, R. F. D. 2, Bolivar, N. Y. ADVERTISE in GLAS NARODA USODA REKE KOT PRIMER D?Annunzio je v zadnji knjigi pozval Italijane, da obrnejo svoj pogled na Malo Azijo in si tam iz-vojujejo kolonijo za namestitev svojih brezposelnih. Na ta poziv je odgovoril turški književnik Ako Gunduzbej v listu ' Džumhuriet' (Republika) v odprtem pismu na Mussolinija. V pismu pravi: "Vi imate sedaj v vaši državi živo karikaturo Mefista- Če bi bil Goethe le kdaj mogel misliti, da je D'Annunzio v stanu, da navzame obraz njegove hudičeve kreature, bi ta slavni pesnik brez dvoma podal točno fiziognomijo tega vašega človeka. Toda med tem ko oseba v Goethejevi pesnitvi s smislom polepša tudi resničnost in jo z magično silo kaže v vseh mogočih barvah, ima ^aša kreatura nesrečno moč, da stvari kaže smešne in protinaravne. Od tistega dne, ko se je zapel ta človek v svojo sramoto, je ves svet veroval, da bo v najkrajšem času zagledalo neko remek-delo luč sveta. Toda kaj se je zgodilo? Stopil je pred vas z delom, ki bo imelo morda silno škodljive posledice za človeštvo. Dragi gospod, dovolite mi. da vam zastavim sledeče vprašanje: Ali je ta človek neumen? Na celem svetu mora policija paziti na norce, da ne kalijo javnega miru in reda, kadar dajejo od sebe vznemirljive krike. Kaj torej čakate? Zakaj že niste odredili- da naj tega človek pregledajo zdravniki -specialisti te stroke? Zakaj (m vznemirja svet kot neumno živin-če brez vsake zapreke? Zakaj se ne podvzamejo potrebne odredbe, da bi prestalo njegovo hujskanje, ki vznemirja mirne in poštene Se nedavno je bil borec za monarhijo. Nato se je zavil v plašč socializma, da bi ga razbil in postal demokrat in končano parlamentarec. Izpreminja se kot kameleon. Danes propoveduje fašizem, jutri bo komunist, predno zaide solnee že anarhist, kamor bo pač veter vlekel. V vsaki salati hoče biti on začimba: admiral in mornar, šofer, igralec, jokej. Ko ' brzi po vseh teh stopnjah, se o-1 prijemlje novega posla in hoče postati osvajatelj Male Azije. Ali morda misli, da je naša zemlja jugoslovanska Reka ? Ona ni to. Po kakšnem praveu vznemirja ta nesrečnež štirideset milijonov miroljubnih Italijanov in jih potiska v vojsko, ko jih razdvaja z brezumnim govorjenjem ? Pri nas. gospod Mussolini, se imenuje človek, ki ne ve kaj se spodobi in ki čveka- kar se mu zljubi, idiot, tepec. — Usoda Reke je torej postala celo Turkom primer nesrečne in brezpametne mednarodne politike. Smrt češkega novinarja. Čehoslovaško novinarstvo je zadel pred kratkim težak udarec. Umrl je njen odlični član. zaslužni novinar Rajmund Cejnek, star 66 let. S pokojnim je odšel iz če-hoslovaškega javnega življenja mož. ki je posvetila vse svoje moči češkim narodnim interesom. Deloval je zlasti na Moravskem, kjer je začel svojo novinarsko karije-ro in si stekel mnogo zaslug na kulturnem polju. Njegovo plodo-nosno delovanje sega daleč nazaj v dobo. ko je čeliošlovaški narod še trpel pod avstrijskim režimom. Ze takrat se je pokojni neustrašeno boril za politično in kulturno osvobojen je svojega naroda. Ko je prenesel svoje delovanje v Prago, je postal urednik takrat še v nemščini izhajajočega dnevnika "Politik", pozneje pa "Unio-na". pri katerem je uveljavil s-vo-je bogate izkušnje. Po prevratu so ga povabili v tiskovni oddelek ministrskega predsedstva, kjer je deloval do smrti. Pokojni je bil tip pravega novinarja, ki se zaveda odgovornosti in vzvišenosti svojega poklica. Zelo agilno je sodeloval pri ustanovitvi Zveze slovanskih novinarjev. Glavno skrb je posvečal delu za društvo čeških novinarjev. Bil je dolpra leta odbornik. zadnje čase pa podpredsednik. Deloval je tudi pri raznih hnmanitarnih društvih. Jf ^ ' J ; ^ " I v VAŽNO! Denar, ki je vložen do 4. oktobra ter ostane v naši banki do 1. januarja, 1927, bo prinesel obresti za tri mesece. Mesečne obresti. ■ ■ Mi pripišemo mesečne obresti vlogi, ki je vložena do tretjega poslovnega dne vsakega meseca ter ostane v banki do konca četrtletja. Obresti se kreditirajo in pripišejo 1. januarja, 1. aprila, I. julija in 1. oktobra. $ 7SOO Se lahko naloži na eno Vi°g° v naši banki. K temu se pripišejo nabrane obresti. n » NEIGHBORHOOD SERVICE DEPARTMENT , <„ n..... je pripravljen vam brezplačno pomagali, re sle naš vh^atelj ali ne v n/irih državljanstva, priseljevanja, delavske odškodnine, /ataravalniiie. 'vlaganja. _fc**to\anja doma, trr v drugih finančnih, oč imih in t>aii<-nih /litima!!. Bowery Savings Bank 130 Bowery NEW YORK 110 East 42nd St blizu (irand Strecta nasproti tirand tYnlral J Obe banki odprti ob pondeljkih do 7. zvečer. Premoženje nad $291,000,000.00. Nad 211,000 vlagateljev. OSLEPARJENA ŽELEZNICA Sleparji imajo še vedno širok«-odprte poti v .svet. Pravknr.o odkrili v lierlinu drzno goljufijo, ki jo bo plačala uprava nemških dr-žv.nih železnic. Sleparji .so Trije. n*-ki Berlinčan in dva trgovca, edin iz Rmnunije. drug; pa iz Dravske. Trojica je u-.J i plačal za transporte en .sam pfe*»;;_r 1o_ vornine. Trgovec Krotosehiner in Rumu n Edelstein .sta imela v l>rii-nu .skladišče, kjer sta nabirala blagovne pošiljke za Tilsit po povzetju. Pridobila .sta na .svojo stran nekega železniškega uradnika, ki jima je šel na limaniee ter pri vsakem transportu brzojavil v Tilsit, da .sta odpošiljalea deponirala potrebno v.soto denarja na nemški meji. Na ta način je šlo blago vselej brez ovire čez mejo. Uradnik je sieer kmalu sprevidel, da je postal žrtev dveh prebrisanih goljubov in ju je hotel naznaniti. To priliko sta trgovca izkoristila, da sta ga podkupila. Mož, ki se je bal za svojo službo, se je kmalu vdal; začel je ponarejati podpise na potrdilih in sam podpirati sleparsko dvojico. Ko je prišel škandal na dan. je pobegnil v Švico. Toda policija ga je tam aretirala ter ga poslala v Nemčijo, kjer pride sedaj skupaj s tovariši na zatožno klop. Nemška državna železnica trpi po teh goljufijah skoro pol milijona mark škode. Kakšne pravice ima zakonski mož? Vrhovna instanca budimpe-štnskega sodišča je izrekla nedavno zanimivo razsodbo v nekem procesu za ločitev zakona. Žena se je pritožila, da jo mož tepe in je zahtevala razvedbo braka. Na-Xato je sodišče izjavilo, da se pravice moža do zakonske tovarišice prenehajo tam. kjer začenja mož ogrožai njeno življenje. Pretepanje v zakonn ni dovoljeno in žene NAZNANILO. Našim naročnikom v državi Pennsylvania naznanjamo da jih bo v kratkem obiskal zopet naS znani zastopnik Mr. JOSEPH CERNE in prosimo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnino. Upravnlitvo. ne more niti sodua instanca prisi-' liti, da bi tako postopanje možu: odpustila. Ženi. ki zapusti moževo stanovanje radi brutalnega fizič-! nega nasilja, se ne more oeita*i,! da j'> ravnala nekorektno in v takih primerih sodnik lahko sodi p<» načelu, da je bil mož tisti ki je dal razlog za razvedbo zakonske zveze. Pozor citate!ji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete aii naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglnPijejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsenv Uprava *Glas Naroda*. Zdravr.ik z dologletno skušnjo pravi i Po dolfji bo'ezni f!u. qripe. pljučnice ali tJrurjih oslabil jočih bolezni nobeno zdravi o ne povrne t.iko hitro zdravja in modi kot Nucia-Tone. !'<• t:.ki t< I.iliiijof-i 1jo1<-zt»I [ioskuHt'-Ni)RU-T.ne »""'.idili bost«* k:.k-. bltr-. j> vam 1"> povrnilo zdravje in ni'«"' «"" 11. > -j t i-l j I i.-s.-i ii«ta brxlo sprevideli, tla je Xugii-Toni.' Oudi'Vltn zdravilu v lakih •slučajih. Je priprosto. prijetno zdr.ivllo. ki poveča moc in čilost in liltro nj:»<"i kri in trlo. Xuga-Tunc daj" n?.ivlj:i-jor spanec, dober t--k, stimulira oh::ni m ji-tra in na prijeten način regulira, že-l"der in črcvi. Poskusite pa in počutili se lx>.ste boljši v par dneh. — !/,:!>•-!'.v:>: Iji Xmre Tone v. do t;-.ko d>>bro kaj j«- ista \stanu storiti za vas v tai-ih slučajih, da prisilijo vse lekarnar il i Ti\ iij" jamčijo in vam povrni jo denar, • e niste zadovoljni. ORlejte si jamstvo rut vsakem paketu. TVijtoroČena, jamče-na in narrodaj v vseli lekarnah. —AdVt. SEZNAM KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE ki izidejo oktobra meseca. 1. Velika pratika za leto 1927. 2. Iz skrivnosti prirode — poljudno znanstveni spisi. 3. Juš Kozak; Beli mecesen — povesti. 4. Vladimir Levstik: Kladivo pravice — povest iz vojne dobe. Vdi oni. ki so plačali članarino, jih bodo prejeli po pošti naravnost iz Ljubljane. Natančen bomo že pravočasno poročali. Vsakdo, ki se je medtem morda .selil, mora skrbeti, da bo knjige dobil na naslovu, ki ca je naznanil takrat, ko je plačal naročnino. Mi smo posebej naročili par sto iztisov, da lahko ust režemo tudi onim, ki še ni.so člani te družbe. Velika pratika, kakor Vi>e ostale knjige bodo jako zanimive. CENA 4 KNJIGAM JE $2 so Pošljite z naročilom natančen naslov in potrebno svoto in poslali vam jih bomo poštnine prosto, dokler zaloga ne poide. Vsa tozadevna pisma naslovite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. AVSTRALEC SOMAN IZ ŽIVLJENJA. 7* "GLAS NARODA" priredil G. P. 4U (Nadaljevanje.) Dagmar jc bila kot vedno ljuba in prijazna ž njim in vedno zopet jo je bolelo, tla nt mogla v enaki meri vračati njegovih čustev. jr postalo njeno srce mirnejše, a ie enkrat se je bolestno zganilo, ko se je vršila par dni pred njeno lastno j»oroko poroka barona Korfa z Lizo Volkman, z velikanskim zunanjim bleskom in sijajem. Prestrašena se je vpraševala, če niso njeni občutki do njega kljub xsemu še umrli in |>olna sramu in trpkosti si je morala priznati, da še vedno ni inogla mirno misliti nanj. Najbolj pa jo je mučila gotovost, da je Kalf poznal nemir nje-i ega srea in na te-m je trpela sama. Nežno in viteško je bilo obnašanje Haifa napram njej, a lahna žalost je vendar večkrat počivala v njegovih očeh, če ni vedel, da j^a je polna skrbi opazovala. Čutila je, kako se bori s samim seboj, ošti, ampak ga mora iti iskati vsak posilec osebno, bodisi v najbližnji naselni-fiki urad ali pa ga dobi v New Toku pred odpotovanjem, kakor kedo v proSnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike ali r svojce Iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpusčenih v tem letu 670 priseljeneev, toda polovica te kvote je določena za ameriške državljane, ki žele dobiti sem sta riše in otroke od 18. do 21. leta in pa sa poljedelske delavce. Ameriški džavljanl pa zamorejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez da bi bili šteti v kvoto, potrebno pa je delati prošnjo v Washington. Pred no pod vzamete kaki korak, pišite nam. FRANK SAKSER STATE BA4iK 82 CORTLANDT 8T- NEW YORK ih .A i •n 7. oktobra: Bremen. Bremen. B. oktobra: Majestic. Cherbourg. 13. oktobra: liererisarla, Cherbourg; Buffren. Havre; Republic, Cherbourg, Bremen. 14. oktobra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen. 16. oktobra: France. Havre; Homeric. Cher-bo ur*. 19. oktobra Presidents Wilson. Trat. 20. oktobra: Muuretajiia. Cherbourg; President Harding, Cherbourg. Bremen. 22. oktobra: La Savoie. Havre; Thurlngia, Hamburg. 23. oktobra Paris. Havre; Leviathan. Cherbourg; Olympic. Cherbourg; Berlin. Cherbourg. Bremen. 27. oktobra: Aquitania. Cherbourg; Oco. Washington. Cherbourg. Bremen; Columbus. Cherbourg, Bremen. 29. oktobra: Deutsihland. Hamburg. •v. Oktobra: Miije«tic. Cherbourg; Do Grass«. Havre; Luetzow, Bremen. 2. Novembra: Rel.ance, Cherbourg. Bremen. 3. novembra: Berengaiia, Cherbourg; Rochara-beau, Havre; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen. 6. novembra: France, Havre; Homeric. Cherbourg; Muenchen. Cherbourg. Bremen. 9. novembra: Derfflinger, Bremen. 10. novembra: Mauretanta, Cherbourg; Republic. Cherbourg. Bremen. 12. novembra: Cleveland, Hamburg. 13. novembra: Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Olympic. Cherbourg, Bremen. Bremen. 15. novembra: Suffren, Havre. 17. novembra: Aquitania. Cherbourg; Pres. Hard* •ng, Cherbourg, Bremen. 19. novembra: Martha Washington. Trat; Westphalia, Hamburg. 20. novembra: Majestic. Cherbourg; Stuttgart. Cherbourg. Bremen. 24. novembra: Berengaria. Cherbourg; La Savole. Havr«; George Washington. Cherbourg, Bremen. 26. novembra: Albert BaJlin, Hamburg. 27. novembra: France, Havre; Homeric, Cherbourg; Berlin. Cherbourg. Bremen. 1. decembra: Mauretan.a, Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen. BOŽIČ! KOT PREJŠNJA LETA, SE TUJI LETOS PRIPRAVLJAMO NA VELIK BOŽIČNI IZLET iz New Yorka proti Cherbourg s parni kom AQUITANIA (15.647 ton) 1! v SREDO, 8. DECEMBRA // poti osebnim vodstvom priljubljenega in splošno znanega i I Mr. S. Vukoviča, uradnika Cunard črte. Slovenci! Nudi se vam prilika, da izpolnite dolgo gojeno željo ter preživite Božič v stari domovini med svojimi sorodniki in prijatelji. Prostori, postrežba in kuhinja — vse je najboljše. Privatne kabine za 2, 4. 6 v tretjem razredu. I : X A H A L J X I BOŽIČNI IZLET NA /;' BERENGARIA, 15. decembra. /jf | 1 i POD OSEBNIM VODSTVOM IjmT* ' A M A U('USA. člana CUNARD ČRTE.; sj^ Zasigurajte si prostor sedaj pri kateremkoli naših MS^gSjlfc' agentov, ali pa pišite v maternem jeziku na ' JgiffPk CUNARD LINE 25 Broadway New York NAJCENEJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO /{' gJtSi- COSU UO^MeSST DIREKTNA SMEH POTOVANJA ^^P^HBSF Kratka železniška vožnja do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu in Dubrovniku: PRESIDENTE WILSON 19. OKTOBRA — 3. DECEMBRA MARTHA WASHINGTON 19. NOVEMBRA — 7. JANUARJA V p ra. Sa. j le za. cene :n prostore v bližnji a^entun. PHELPS BROS., 2 West St, N. Y. V IN IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA RESOLUTE, RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND HAMBURG Na Al parnikl na tri vijake CLEVELAND, WESTPHALIA THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA POD OSEBNIM VODSTVOM I $198 — Iz NEW YORKA do LJUBLJANE i" NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek poarb«»J.) TEDENSKA ODPL.UTJA Za povratna dovoljenja In SAMO 6 D NI PREKO ■ ogromnimi parnikl na olje FRANCE 16. okt. — 6. nov. PABIS 23. oktobra — 13. nov.1 Havre — Pariško pristanišče. a ^^/T ^j^^^jifc^g^Ciji^rMr^ i i Kabine tretjega raareda s umivalniki ln teko«« voda sa 1, 4 ali • oeeb. Francoska kuhinja ln piJaCa. SreoohJQjiA 1« STATE ST.. NEW YORK all lokalni a«antj*. DOBRO SLUŽBO ! dobi Slovenka nad 30 let stara v j družini treh oseb v New Yorku. I Pišite in povejte kaj ste voljni delati in za kakšno plačo. Naslovite "Služb a", c'o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.