stev. 186.
V LJubljani, v sredo, dni K. ntasto 1901
Leto xxxy,
Velia po pošti: '
za cek> leto naprej	M 26-—
za pol leta ' „	„ 15'—
za tetrt leta „	„ 6-50
za en mesec „	„ 2-20
V upravniJtvu:
za celo leto naprej K 20'—
za pol leta „	„ 10'—
za f?tH Ifeii „	„ 5—
za en'mesec „	„ V70
Za poSIlj. na dom 20 h na . mesec. .
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo J* v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod Jez
- dvoriiče nad tiskamo). — Rokopisi sp
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat . . , . 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmond vrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. (J p r a v n i S k e g a telefona Stev. 188.
1 —
Mnl mir — v orožju!
■ i
Mirovna konfrenca v Haagu je edini parlament, ki zdaj v »mrtvi« sezoni še skrbi za »velike« novice, pa (udi ta konferenca se je vdala ftagonu dobe kislih kumar, ko so po-kižili temelj novi »mirovni palači«, in se je predsednik Nelidov pri polaganju temeljnega kamna tako prehladi!, da mora iti v toplice. Mirovno palačo bomo torej imeli v lepem zelenem, od hladnih kanalov prepreženem Haagu na Nizozemskem, ali bo pa iz te palače izšel svetovni mir, to je drugo vprašanje, nad katerim se drznemo dvomiti. Naš dvom utemeljujejo razprave zadnje mirovne konference.
Ruski car je dal povod mirovnim konferencam. gotovo lepo in plemenito dejanje. A ko .ie ruski zastopnik ravno predsedoval mirovni konferenci v Haagu, .ie izbruhnila ru-sko-.iaponska vojska, in Rusija je morala pozabiti na vse svoje dobre sklepe in hiteti na boj v Azijo. Mirovna konferenca pa se je umaknila sili dejstev, ki so močnejša od teoretskih razmišljanj.
Prvo geslo, s katerim se je sešla mirovna konferenca, je bilo: Vojska voiski! Morda so prvi entuziasti res mislili, da ie mogoče doseči večen in splošen mir. Želimo ga vsi, in vsakdo, ki bo klical: Pomirimo se in delajmo složno za procvit človeštva, bo imel vedno na svoji strani vse blagomisleče in čuteče ljudi. A bodo drugi, ki bodo pripravljali smodnik in brusili sablje, in ti odločujejo._
Od prvotnega gesla se je sedanja mirovna konferenca že .iako oddaljila. To ni več _tiOijfer&m;a .za mir, ampak ie postala*.Konte.-., renca za mednarodno vojno pravo, in še to v iako omejenih oblikah. Vse kontinentalne države gledajo zavistno druga na drugo. Med pogajanji za večni mir so se vse države obo-roževale, kupovale nove topove in gradile velikanske vojne ladie. Pred vsemi se obo-rožuje Nemčija, ki kot osrednja evropska država vidi pogoj za svoj obstanek v velikanski vojni sili. To pa sili vse druge države, da ii slede, in ravno trozveza je tisti faktor, ki kaže najmanj dobre volje za razoroženje.
Anglija je proglasila zdaj načelo: »Razoroženje ali vsaj omejitev oborožen.ia!« Drugi .ii odgovarjajo: Anglija lahko zahteva razoroženje, ker ji ni treba splošnega oboroženja, ker živi zunaj Evrope na otokih, a ravno Anglija je zgradila ogromno vojno brodovje, s katerim hoče strahovati vsa morja. Anglija se drži načela, da mora biti njeno vojno brodovje vsaj tako močno, kakor vojni brodovji dveh drugih najmočnejših velesil skupaj. Tudi to je slab zgled za druge.
In vendar je Anglija zahtevala, da se ustavi nadalnje oboroženie. A Nemčija je izjavila, da se niti ne udeleži razprave o tem
vprašanju, in Nemčija je seveda potegnila za seboj tudi trozvezo. Anglež Randole-Crewer zdaj očita Nemčiji, da je ona tisti nemirnež, ki kazi svetovni .mir. Nekoliko ima prav, a nemirneži so tudi drugi.
Ravno, . ko se je predlagalo, da se naj prepove bombardirati neutrjena mesta, so Francozi v Maroku bombardirali Casablan-co. Prepove.ite jim stokrat, oni bodo bombardirali dalje, dokler ne zmagajo!
Prišle so deputacije iz Irske, iz Indije in iz Egipta, ki protestirajo proti angleškemu nasilju. Kaj bo rekla k temu Anglija, ki si s silo podjarmuje tuje dežele? Saj vojska ni le ona, ki se vrši naravnost s topovi in bajoneti, ampak vojska je tudi vsako drugo nasilje, ki se opira na materialno premoč. In tu se bo Anglija upirala priznati nad seboj kako višjo silo. Na mirovno konferenco so prišli dalje Georgijci, ki sc pritožujejo, da jih Rusija z vojno silo tišči pod svoj jarem, a nihče jih ne bo poslušal, ker se neče zameriti Rusiji.
Tudi o načinu bojevanja se bodo težko dogovorili za več kakor za nekaj splošnih načel. Ravno te dni, ko se v Haagu posvetujejo, kako omejiti vojna sredstva, pa Francija in Nemčija med seboj tekmujeta, katera bo imela boljše zrakoplove za vojno uporabo, da se tako sredstva za rnoritev ljudi še bolj pomno-že. Francozi premišljujejo, kako bi prekosili nemške topove, in če Armstrongova livarna iznajde boljše topove nego so Kruppovi, bo Anglija prva, ki se bo okoristila s to iznajdbo. Japonski zastopnik je o angleškem predlogu, naj se oboroženje omeji, izjavil: »Predlog se mi zdi iako lep, a ne pripisujem mu nobenega pomena.« Celo socialna demokracija se odpoveduje antimilitarističnim težnjam.
Tako -smo torej še vedno jako daleč od svetovnega miru. Mi bi pač vedeli eno sredstvo, ki bi moglo vojske če ne odpraviti, pa vsaj omejiti in ublažiti, in to bi bila od vseh držav priznana duhovna avktoriteta. Prvi angleški publicist William Stead je bil že pred petnajstimi leti pozival rimskega papeža, naj prevzame on iniciativo za splošno razoroženje in za svetovni mir. A kako naj prevzame to nalogo on, proti kateremu se na vseh stra-straneh dvigajo ravno najhujši sovražniki? Na sedanji konferenci niti zastopana ni sveta stolica iz iako pomenljivega vzroka, ker je papež edini suveren, ki nima — topov in pušk!
Miru torej tudi od mirovne konference ne pričakujemo. Edino, kar je mogoče, je to, da se vzroki vojsk omeje, da postane način vojevanja bolj človeški in da se semtertje kak prepir poravna potom razsodišč. Pomenljivo je tudi to, da se z razmotrivanjem o grozoti vojsk in z željo po mirnem razvoju spravi v javno mednarodno življenje nekaj etičnih bla-žilnih misli in se pospešuje spoznavanje in medsebojno spoštovanje med raznimi narodi. Več se bo težko doseglo.
Položaj na Hrvaškem.
(Od našega lastnega poročevalca.)
Da bi si ustvaril kolikor mogoče resnično sodbo o položaju na Hrvaškem, obiskal sem razne vplivne politike in voditelje različnih strank, ter se ž njimi obširno razgovarjal o hrvaških razmerah. Prihodnjič priobčim bolj natančno njihova mnenja. Za danes povem le splošen vtis, katerega sem dobil iz njihovih razgovorov.
Ves političen razvoj na Hrvaškem se suče popolnoma v postavnih mejah in ni nevarnosti, da bi za sedaj in v dogledni pri-hodnjosti Hrvatje zapustili ustavno in postavno pot, ali da bi se kršil javni red. Mogoče so kje posamezne lokalne demonstracije in morda se prigode kje tudi kakšni izgredi v manjšem obsegu. Južna kri vzkipi hitro in politična disciplina je na Hrvaškem še slabo razvita. Načeloma hočejo pa vse stranke in voditelji stati strogo na ustavni in postavni poti in bodo tudi imeli dovolj veljave, da ob-drže v tem mejah razburjene množice.
Na Hrvaškem ni in pri sedanjih razmerah ne more biti nobenega govora o kakšni aviirofilski struji. Stranke, ki so v koaliciji, Sefbore sicer sedaj z Mažari, toda niso načeloma njihovi nasprotniki in bi bili veseli, ako bi prišlo z Mažari do poštene sprave. Veliko bežj kot v Mažarih vidijo svoje sovražnike v' Avstriji in mnogokrat se v njihovih krogih sliši klic: L'ennemi c'est 1'Autriche! Stranka Slarčevičeva pa že po duhu svojega ustanovitelja ne more biti austrofilska. Dr. Antc Sforčevič je bil na Ogrskem vzgojen in bi g<J najlažje imenovali hrvaškega Košuta. Toda avstrofilska struja bi na Hrvaškem na-stJa in sc poiavil.i jako silno in v veliki meri. kakor hitro bi izginilo nezaupanje, ki je v zadnjih desetletjih na Hrvaškem zavladalo proti Avstriji. To nezaupanje bo pa izginilo, kakor hitro se Avstrija zavzame za Hrvate in v resnici tudi kai zanje stori.
Splošno vlada sedaj na Hrvaškem v koalicijskih strankah jako optimistično razpoloženje. Z gotovostjo pričakujejo, da pade sedanji ban, ker ne bo mogel dobiti niti vlade, niti stranke, in da potein pride popolnoma koalicija do vlade. Ravno tako si obetajo tudi »čisti« mnogo uspeha od novih volitev. Boli pesimistično sodijo posamezni, izven strank stoječi politiki. Pred vsem je težko misliti, da bi ban ne dobil vlade. Gotovo ne dobi nobenega poštenega in uglednega moža. Toda za mastno plačilo se bodo vedno našli manj vredni, neznačajni subjekti, s katerimi bo ban lahko obsadil najvišja mesta hrvaške uprave.
Tudi stranko se mu morda posreči dobiti. V okraju belovarskem n. pr. je samo 700 volivcev, 400 uradnikov in 300 civilistov. Z velikim pritiskom spravi morda v takih okrajih svoje kandidate do zmage. Ako ne zmaga
prvikrat, razpusti sabor drugič, tretjič itd., dokler ne bodo volivci zmučeni in ne zmanjka opoziciji denarja. Potem bi na Hrvaškem nastopila nova kuenovščina, ki bi pa ne trajala dvajset let, kot prva, ker nastopa danes že na Hrvaškem čisto nov element na pozo-rišče — kmet.
Seveda, če bi koalicija, dokler je bil še čas. razširila volivno pravico, bi se boj iz-vojeval veliko lažje: potem bi vlada bana Rakodczaya nikdar ne dobila večine. Sabor bi mu izrekel nezaupnico ali ga celo posadil na zatožno klop, za kar ima pravico in na Hrvaškem bi bil konec mažarske prevlade.
Glasovi o »Družbi sv. Cirila in Metoda".
Kakor posnemamo iz »Slovenskega Naroda« se nahaja sedaj »resnica hčerka božja« v rokah g. Malovrha. Tako vsaj zatrjuje »SI. Narod«, ko po svoje zavija dogodke na občnem zboru »Družbe sv. Cirila in Metoda«. »Slovenski Narod« se baha, da so napred-njaki volili v »nadzorstvo« — kolika milost!
»klerikalce« Kalana, Pavliča, Povšcta. Na »Narodova« zavijanja o volitvi v odbor naj zabeležimo radi poznejše zgodovine o »Družbi sv. Cirila in Metoda« in o tem, kdo ie bil vzrok razpora, naslednjo nepobito resnico :
Dr. Opeka, pa tudi ne kanonik Dobrove s Koroškega, nista protestirala proti izvolitvi kompromisne liste, ampak dr. Opeka je le zahteval, naj volijo samo člani. To bi se lahko zgodilo ali pa od predsedstva konstati-ralo, da so volili le člani. Tudi vzklikom bi bila lahko voljena kompromisna lista. Predsedujoči Luka Svetec pa je na odru ves čas ceptal nervoznosti, da bi bila izvoljena kompromisna lista ter je nakrat na povelje Hribarjevo, ki se je vdal liberalnim dijakom, določil glasovanje z listki. Tako je bilo ugodeno glasnemu kričanju liberalnega notarja Dru-karja (ne Rakovca iz Kranja, kakor smo pomotoma poročali) in liberalnih dijakov, ki so na ta način hoteli pokopati vsak kompromis. Liberalci so izjavljali, da z listki ne bodo volili nobenega našega v odbor in so zato ves čas zahtevali volitev z listki. Z ozirom na to so se naši odtegnili od glasovanja, prepustivši nasprotnikom, naj store, kar hočejo. Nasprotniki .na čelu jim Ivan Hribar, niso bili toliko taktni, da bi namesto odstopivšega našega somišljenika volili našega somišljenika, ampak so vrinili v odbor namesto njega — dr. Fr. Novaka! To .ie bilo tako brezvestno stran-karstvo v družbi, ki potrebuje skupnega dela, da od naše strani ni moglo ostati brez odgovora. Brezčastni nismo, da bi tako pustili pometati s seboj. Postopanje liberalcev je bilo tembolj kričeče, ker dobro čutijo, da za nami
LiKeit.
Menik Jonu Oldocre
Angleški napisal Conan DoyIe.
(Dalje.)
Najin klient si jc obrisal pot s čela in nadaljeval:
»Ta ženska me je vedla v sprejemnico, kjer je bila pripravljena bogata večerja. Po večerji me je povabil gospod Oldacre v svojo spalnico, kjer je bila težka blagajnica. Odprl io je in vzel iz nje šop papirjev, katere sva skupno pregledala. Trajalo je do enajstih ali dvanajstih, predno sva bila gotova. Nato mi ic rekel, da ne smeva gospodinje zbuditi, ter me spremil do balkonovega okna, ki je bilo ves čas odprto.«
»Ali so bile žaluzije zaprte?« je vprašal Holmes.
»Ne vem prav natančno, zdi sc mi pa, da so bile le napol spuščene. Da, zdaj se spominjam, ko jih jc navzgor potegnil, da odpre okno. Palicc nisem še imel. On jc pa rekel: »Vsaj ne škoduje, moj ljubi; menda se večkrat še vidiva. Palico bom spravil; ko zopet pridete. vam jo dam.« Torej sem jo pustil. Blagajna jc bila še odprta in papirji so ležali zvezani na mizi. ko sem šel iz sobe. Bilo jc tako pozno, da se nisem mogel več vrniti v Black heath. Vsled tega sem ostal čez noč v bližnjem hotelu, in nisem mislil na nič hudega, dokler nisem danes zjutraj bral o oni strašni nesreči.«
»Ali hočete še kaj vprašati, gospod Holmes?« je rekel Lestrade, ki je med tem čudovitim pripovedovanjem večkrat zmajal z glavo.
»Prej ne, dokler ne grem v Blackheat.«
»Vi menite Nonvood,« je popravil Lestrade.
»Da, to sem menil,« je odgovoril Holmes s svojim čudnim nasmehom. Lestrade je moral že večkrat uvideti, da je ta ostri um veliko več videl, nego on. Radovedno je pogledal mojega prijatelja.
»Takoj bi rad še par besedij z vami spregovoril, gospod Holmes,« je rekel. »Torej, gospod Farlanc, pred vrati stojita dva moja stražnika in čakata na vas, pred hišo stoji voz.« Nesrečni mladi mož jc vstal, naju še enkrat proseče pogledal ter odšel. Stražnika sta šla z njim v voz, dočitn jc nadzornik ostal.
Holmes jc pobral liste, na katerih jc bil napisan načrt testamenta, ter jih z velikim zanimanjem ogledoval.
»To pisanje nam daje nekoliko opore, gospod Lestrade,« je rekel konečno. »Le poglejte natančno.« In dal mu je liste.
Lestrade ga je začudeno pogledal.
»Le prve vrste morem brati, potem one v sredi druge strani in še par na koncu; te so popolnoma razločno pisane,« je rekel, sicer je pa pisava iako slaba, in na treh mestih popolnoma nečitljiva.«
»Kaj sklepate iz tega?« je vprašal Holmes. —
»Da, kaj pa vi sklepate iz tega?«
»Da je bilo pisano v železniškem vozu; dobra in razločna pisava znači postaje, slaba
vožnjo in najslabejša vožnjo čez križajoča se mesta. Dober strokovnjak bo takoj spoznal, da se je dotičnik vozil po predmestnej progi, ker le v neposredni bližini velikega mesta postaje tako hitro druga za drugo slede. Ce vzamemo, da je med vso vožnjo pisal, teda.i se je moral voziti v brzovlaku, ki se ustavi med Nonvoodom in London-Bridgem le enkrat.«
Lestrade se je začel smejati.
»Predaleč nazaj mi segate, če razvijate svoje teorije, gospod Holmes. V kakšni zvezi je to s stvarjo?«
»No, potrjuje in dopolnjuje izpoved mladega gospoda, da ie Oldacre pisal včeraj med potjo svoj testament. Vsekako je značilno — ali ni res? — da nekdo piše nekaj tako važnega v železniškem vozu. Iz tega sledi, da nc smatra stvari za posebno praktično važno. To more storiti le mož, ki nato nc misli, da bo to svojo voljo kdaj uresničil.«
»In vendar je obenem svojo smrtno obsodbo napisal,« je pristavil Lestrade.
»Aha, to je vaše naziranje?«
»Vi tega nc mislite?«
»Ni mogoče; toda meni ta slučaj še ni popolnoma jasen.«
»Nejasen? No, čc pa to ui jasno, kaj je pa potem sploh jasno? Tu ie mlad mož, ki naenkrat izve, da dobi veliko premoženje, čc umrje neki star mož. Kaj stori? Nikomur ničesar nc pove. temveč gre nekega lepega večera k svojemu dobrotniku. Čaka, da gre edina oseba, ki stanuje še v hiši, spat, umori starega moža v njegovi spalnici, sežge mrtveca in gre potem v bližnji hotel. Krvavi sledovi v sobi
iu tudi na palici so le neznatni. Morda niti zapazil ni, da je kri tekla, in upal je, da je s tem da .ie sežgal mrtveca, uničil vsak sled o načinu smrti — sledove, iz katerih se je moralo le na njega sklepati. Ali ni to jasno kot solnce?«
»Vaši dokazi, moj ljubi Lestrade, so mi nekoliko nejasni,« jc odvrnil Holmes. »Pri vaših sicer izvrstnih svojstvih pogrešam potrebno domišljijo. Ce se le nekoliko zamislite v stanje tega moža! Ali si boste ravno ono noč, ko je Oldacre napisal testament, izbrali za izvršitev hudodelstva? Ali se vam ne zdi nekoliko prenevarno, tako ozko zvezo napraviti med tema dvema dogodkoma? Nadalje, ali boste umor izvršili ponoči, ko je vaša navzočnost v hiši znana, ko vam služabnica odpre duri? In končno, ali boste tako neprevidni, ko ste sc trudili in mrtveca sežgali, da pustite svojo palico v znamenje, da ste vi morilec? Ali ne priznate, Lestrade, da je to vse skoraj nemogoče?«
»Kar sc tiče palice, gospod Holmes, veste ravnotako dobro kot jaz, da so hudodelci če-stokrat zmedeni in da napravijo včasih kaj tacega, česar bi pameten človek nc izvršil. Skoraj gotovo se ie bal vrniti sc, da bi jo vzel. Dajte mi drugo, boljšo razlago.«
»Lahko bi vam jih dal pol tucata,« jc rekel Holmes. »Kaj si mislite n. pr. o sledeči, ki je zelo možna, in tudi najbolj gotova? — Dam vam dovoljenje, da io vporabite. — Stan stavbenik kaže svojemu obiskovalcu vrednostne papirje. Neki postopač gre mimo hiše in vidi to; žaluzija ic bila le na pol zaprta. Advokat na to odide. Postopač zleze skozi okno!
stoji ogromna večina slovenskega naroda. To so dejstva in teh dejstev ne more spremeniti nobeno zavijanje »Slov. Naroda«, ki se sedaj boji — posledic. Tako kot so liberalci nastopili na skupščini »Družbe sv. Cirila in Metoda« se nobena skupna akcija ne dela. Zgodovina bo pisala, da je bilo ob razporu v »Družbi sv. Cirila in Metoda« med slovenskimi naprednjaki pač mnogo zagrizenih liberalcev, pravih slovenskih mož pa prav nič.
Najoriginalnejša med vsemi slovenskimi listi je pa ob takem liberalnem strankarstvu tržaška «»Edinost«, ki nima niti besedice graje za liberalno strankarstvo in ki nam očita — strankarsko herostratstvo, ker smo na liberalna strankarska nasilja reagirali. »Edinost« proti edinosti! Mi se vedno izborilo zabavamo, ko gledamo, s kako silo »Edinost« zavija. »Edinost« naj si le predstavlja, kako bi ona kričala, ako bi se na ta način vrgel iz odbora tržaški zastopnik, kot se je naš! Kako bi »Edinost« kričala, ako bi mi z liberalci kaj takega naredili. To bi nas pre-klinjevala kot škodljivce skupnega dela — tako pa jc vse prav in za liberalce »Edinost« nima besedice graje. Prav, da se poznamo! Ali si predstavlja »Edinost« kaj bi rekli Hrvatje, ako bi si kdo na kaki skupščini istrske »Družbe sv. Cirila in Metoda« upal tako nastopiti, kakor so dejanski nastopili v Bohinjski Bistrici Ivan Hribar in njegovi tovariši? Kaj bi rekli Hrvatje takiin možem, ki bi tako hoteli izključevati duhovščino in one, ki nočejo priznavati potrebe spora z duhovščino? Zapomnili si bomo, da »Edinost« ni imela grajalne besede za razdiralni nastop na skupščini v Bistrici! Ona je pokazala s tem svoje strankarstvo, ako pa mi najodiočnejše branimo svoje nazore o skupnem narodnem delu, ne delamo tega s svojega strankarskega stališča, ampak delamo s tem le na to, da bi ti nazori končno zmagali na korist celokupni narodni stvari.
Za »Edinostjo« je najbolj komična »Domovina«, ki ima podpise na Grafenauerjevi izjavi za naše kandidate v družbin odbor. Slepa in gluha reva! Razume se, da se to glasilo dr. Ploja tudi strinja z liberalnim nastopom.
V »Soči« slavi »liberalno zmago« s člankom — Andrej Gabršček. Gabršček in Brce, ta dva sorodna duha, sta vesela, da se jima ie za nadaljevanje dosedanjih »uspehov« odprlo novo polje . . .
»Gorica« pravi, da so se liberalci s tem, da smešijo izjavo poslanca Grafenauerja, najbolj razkrinkali.
Kamniški »Naš List« piše: »Resnica je, da je bilo v starem odboru premnogo gnilega in da je bilo treba novih moči v odbor, a kar se je zgodilo pri tej skupščini v Bohinjski Bistrici, to ni nestrankarski radikalizem. Treba je bilo sestaviti kompromisno listo in jo izvoliti v sporazumljenju soglasno.
Najboljše razumevanje položaja razodeva člankar »Nove Dobe«, ki piše med drugim: Ako S. L. S. za naprej odpove vsako sodelovanje, imelo bi to tekom časa gotovo najhujše posledice za družbo. Nespametno bi bilo misliti, da jc uspevanje družbe odvisno samo od agilnega vodstva. Končno vprašanje jc vedno le gmotno, in v tem oziru so največje važnosti vse,podružnice do najmanjše. Glede teh pa bi moral biti slepec, če bi kdo mislil, da jc sodelovanje S. L. S. pri nje razsežnosti in izborili organizaciji brezpomembno. Razen tega, pa raste v S. L. S. od dne do dne vpliv posvetnih narodno-zavednih elementov, kar da pričakovati v prihodnosti veliko izdatnejše sodelovanje pri narodnem in predvsem narodnoobrainbnem delu. Na drugi strani pa saj po današnjem stanju liberalne stranke ni pričakovati kakega napredka glede ^njene moči in števila njenih pripadnikov. Ce to oboje pomislimo, uvideli bomo, da bi bila iz-
Zgrabi palico, katero jc ravno dobil v roke, ubije Oldacra in izgine, ko je mrtveca zavlekel med drva in ista zažgal.«
»Cemu naj bi postopač sežgal mrtveca?«
»Iz istega vzroka kakor Earlane.«
»In zakaj ni hudodelec ničesar vzel seboj?«
»Ker so bili papirji, katerih ni mogel rabiti.« —
Lestrade je zmajeval z glavo. Vendar se mi je pa dozdevalo, kakor da že ni več prepričan o svoji teoriji.
»No, gospod Holmes, le iščite vi svojega postopača, toda dokler ga ne najdete, se bom vseeno držal svojega ujetnika. Bodočnost bo pokazala, kdo ima prav. Uvažujte predvsem okoliščino, da niso bili papirji ukradeni in da je Farlane edini človek, ki nima nobenega interesa nad temi papirji, ker je itak zakoniti dedič in ker bi jih pozneje pod vsakim pogojem dobil.«
Tej opazki moj prijatelj ni mogel oporekati.
»Nočem tajiti, da je vaš dokaz v nekaterih ozirih precej verojeten,« je odgovoril. »Jaz le trdim, da so tudi druge ra.zlage mogoče. Kakor sami pravite, bo odločevala bodočnost. Dobro jutro! Siccr bom pa šc danes prišel v Norwood, da vidim, kako je z zadevo.«
Ko jc detektiv odšel, je moj prijatelj vstal in začel s prvimi pripravami za najin izlet. Bil je vesel kakor mož, ki si je svest svojih zmož-nostij.
»Moj prvi pot, \Vatson,« je rekel ter oblačil svojo suknjo, »je, kakor sem že omenil, v Black iieath.«
»In zakaj ne v Noruood?«
»Ker sta v tem slučaju dva čudna dogodka sledila drug drugemu. Policija je napravila napako, da je vso pozornost posvetila drugemu, ker ta slučajno predstavlja hudodel-
ključitev večine slovenskega ljudstva od na-rodnoobrainbnega dela, hud udarec za slovensko stvar. V svesti si svoje naraščujoče moči iu v svesti si svoje, vse slovensko ozemlje zavzemajoče organizacije nastopila bo S. L. S. skoraj gotovo pot boja. Naskok je bil na vsak način nepremišljen, in kdor je prišel na to nesrečno idejo, imel je mogoče prvotno najboljo voljo izvršiti dobro in narodu koristno reorganizacijo, je pa, zapeljan od strankarstva, na nekatere važne faktorje pozabil in s tem stvari več škodoval kakor koristil. V otročji dobi smo še, in to je bila napaka te dobe. Poglejmo malo okolu sebe, na odrasle narode. Nikoli in nikjer v takih zadevah vitalne važnosti ne bomo videli, da bi igralo strankarstvo kako vidno, še manj pa glavno vlogo. Samo mi še nismo vzrasli in še nismo prišli do pravega razumevanja izreka: napredek je boj. Boj je, toda ne razdirajoči boj, temveč konkurenca, boj za prvenstvo v delu, ki pa se ne sme potratiti v to, da bi se drugega oviralo na delu. Edina pot, da se popravi ta napaka je nova volitev, v kateri se da vsem onim strankam, ki hočejo sodelovati pri tem za našo narodnost najvažnejšem delu primerno zastopstvo v odboru. Saj smo si vsi edini, da stari odbor ni odgovarjal modernim zahtevani, da je bil skoraj nesposoben voditi uspešen boj proti vedno napredujočim nemškim in italijanskim družbam. Mogoče je tudi, da je novoizvoljeni odbor vsaj glede kake posamezne osebe slabejši, kakor prejšnji. Toda pri novi volitvi se bi pa tudi ta novi odbor še izdatno dal popraviti. Poleg mladih moči Sedi v njem par popolnoma nerabnih ruin; mogoče je vendar, da bi v slučaju kompromisa, mesto starih, že z drugim delom čez glavo obloženih penzionistov, izbrala kaka druga stranka iz srede svojih pripadnikov kakega sposobnega, agilnega moža, ki bo morda imel kaj iniciative in ki bo, če ostane tudi v manjšini, vsaj s svojo opozicijo delal v korist svojega naroda. V očigled vitalnemu pomenu naše šolske družbe za naše narodnostno stanje ne bodimo ozkosrčni in ne dajmo svojim sovražnikom prilike, da se smejejo našim otročjim napakam, našim nerodnim poskusom in ponesrečenim političnim eksperimentom. Kar so dosegli že vsi narodi okolu nas dosezimo tudi mi: V boju proti sovražniku bodimo edini!«
Na vse take in enake svete o novem kompromisu in o novi volitvi odgovarja »Narod« z grdim posmehom in z nizkimi zavijanji, ne da bi mogel pobiti le eno naših trditev. Razdiravci narodne skupnosti ostanejo torej med liberalci. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda se očividno strinja z izrazito strankarsko volitviio — zato je za nas pot dana. Preko oholega, domišljavega liberalizma na nadaljnje samolastno delo za slov. ljudstvo!
Shod poslanca Mandiča u | , Jelšanah.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
J e lš a 11 e. 12. avg. 1907.
Dne 4. avgusta je imel g. prof. Mandič tukajšnji državni poslanec dopoldne shod v Jelšanah, popoldne pa v Pograjah. V Jelšanah ga je predstavil župan g. Jak. Valenčič, ki je bil obenem predsednik shoda. Gospod poslanec pozdravlja volivce v svojem, kakor tudi g. Spinčiča imenu, kateri je radi bolezni zadržan udeležiti se shoda. Naznani volivcem, da jc politično društvo »Edinost« njega izbralo kandidatom za ta okraj, češ, proti njemu si gotovo noben ne bo upal kandidirati. — Nato preide k poljudnej razlagi sedanjega zistema volitev ter pojasnjuje besede splošen, enak, direkten in tajen. Izrazi nado, da bodo splošno in enako volivno pravico vpeljali v deželni
stvo. Meni jc pa jasno, da je za razumevanjem drugega dogodka, hudodelstva,, potrebno, najprvo ozirati se na prvi dogodek, testament. Jaz hočem torej poskusiti, da najprvo pojasnim prvi del, testament, ki je bil tako nenavadno in v prid tako čudnega dediča napravljen. Potem bomo lažje razumevali drugi del.«
»Ali naj te spremljam?«
»Ne, ljubi, mislim, da danes ne potrebujem tvojega spremstva. To preiskovanje gotovo ni nevarno, sicer bi se gotovo varoval. Upam, da ti bom danes zvečer prinesel veselo s|)oročilo, da sem vsaj nekaj napravil za nesrečnega mladega moža, ki je zaupal mojemu varstvu.«
Pozno jc bilo, ko sc jc moj prijatelj vrnil. In samo en pogled na njegov skrbi poln obraz mi je pričal, da se upanje, s katerim je odšel, ni izpolnilo. Skoraj celo uro je igral na svojo violino, da si nekoliko olajša svojo razburjeno notranjost. . Naposled je vendar odložil svoj instrument ter mi natančno poročal o ponesrečeni akciji.
»Vse gre slabo, Watson — tako zelo slabo. Siccr sc napram Lestradeju nisem kazal slabega, toda, vendar mislim, da ima v tem slučaju prav in da sva midva na napačnem potu. Dejstva nasprotujejo popolnoma mojim načrtom in pričakovanju, in zelo se bojim, da angleška sodišča še niso prišla do onega idealnega naziranja, da bi mojim teorijam dajala prednost pred Lestradeievim materialom.«
»Ali si bil v Black lieathu?«
»Da, bil sem tam in kmalu sem se prepričal, da jc bil ranjki Oldacrc precej nizek značaj. Farlancjev oče je iskal svojega sina. Mati jc bila doma. Majhna, precej razburjena ženska je z modrimi očmi; tresla se je strahu in razburjenosti. Seveda pravi, da niti mogoče ni, da bi njen sin to zakrivil. Toda radi ne-
zbor istrski. Izvajal je nadalje: Glasovali ste, pravi, 14. maja t. 1. za narodnega poslanca, ne za Mandiča itd., torej za onega, katerega vam je priporočilo vaše politično društvo. Zahvaljujem se vam, da ste me s tem [»častili in obljubujetn, da bom storil vse mogoče, da se zboljša vaše gmotno in dušno stanje. Ne obljubljam že v naprej kaj bom storil, ne, kakor more to le Bog, pač pa bom napel za vas vse svoje sile. Govori o volitvah drugod IX) Istri. Hvali narod, da je tako možato pokazal svojo samozavest pri vseh istrskih volitvah za državni zbor, da so vse tri italijanske kandidate spravili v ožjo volitev. V piranskem okraju nismo postavili pravega kandidata, ker so tam večinoma Italijani, ako nas pa oni ne bodo pustili pri miru, nastopimo tudi tam odločno. Volitve so biie jasen dokaz, da smo v Istri v pretežni večini Slovenci in Hrvatje. Pri prihodnjih volitvah upamo, da bomo imeli na celi črti svoje poslance; italijanski izginejo. Nam pripadejo štirje, Italijanom samo dva mandata; ako nas bodo pa razdirali, jim pokažemo in jih naučimo pameti. — Državni zbor je bil letos sklican na 17. junija. Mi slovenski in hrvatski poslanci južne Avstrije smo se že poprej dogovorili, da se prej zberemo na Dunaju v pogovor glede na skupni klub v državnem zboru. Hrvaške poslance je sklical dr. Ivčevič, Slovence dr. Šusteršič. Jaz sem bil povabljen od obeh, kakor tudi dr. Rybar od dr. Šusteršiča. 15., oziroma 16. julija smo se zbrali in posvetovali. Žalostno je, po mnenju Mandiča, da sta na Slovenskem dve stranki, »S. L. S.« in liberalna. In tako so svoj domači boj zanesli slovenski poslanci tudi na Dunaj. Jaz in dr. Rybar sva svetovala, naj bi ostavili domačo neslogo doma, na Dunaju bodimo složni vsi; dokazovala sva jim, ako ostanemo skupaj, bomo kaj dosegli, sicer nič. Kazala sva na Cehe in Poljake, kjer sedi poleg najbolj navdušenega in najboljšega duhovnika smrdljivi žid ali pa popolen brezverec, in tako dosežejo velikanske uspehe. (Ali šteje Mandič morda med češke uspehe to, da so glede na jezikovno vprašanje v parlamentu Cehi popolnoma pogoreli ali pa da niso svojega kandidata spravili na podpredsedniško mesto ali pa da niti glede na proračun niso glasovali složno ali pa da se agrarci z Mladočehi pulijo za ministrske fotele in češki katoliški narodnjaki komaj čakajo dne, ko se ločijo od »Zveze čeških klubov«, kjer jih grdo gledajo? Opom. uredil.) Le mi. peščica, kakih 36 mož, se nismo mogli složiti! Celo Nemci so složni, razun štirih Židov, a vsi so v zvezi proti nam Slovanom. Nobena njih stranka ni vprašala, kdo je liberalec, kdo klerikalec. — (Pač pa so Nemci vrgli iz svojega kluba zagovornike svobodne šole in razporoke, Hocka in tri ju-davske poslance. Krščanski socialci so krepka samostojna stranka, ki se ostro loči od liberalcev in nacionalcev. Opomba uredništva.) — Zastonj je bilo vse dokazovanje; in tako smo se razcepili v dva kluba: poslanci »S. L. S.« (kakih 16), so skupaj; Hrvatje in Dalma-tinci, mi trije poslanci iz Istre, dr. Rybar in 4 pristaši lib. stranke stvarjamo en klub. Samo posl. Grafenauer iz Koroške ni pristopil nikamor; on, ki je sloge najbolj potreben, plava med nebom in peklom, ne upa se k nam, ne upa se k njim. — Da bi bili združeni, potem bi ona stranka zmagala, kamor bi se naša nagnila; ali to zmago bi nam morala dotična stranka s koncesijami drago plačati. Vedno smo nesložni, in zato nobena naših strank ne bo kaj prida dosegla. Ako se ne bi baš v vprašanju glede Profta združili obe stranki, bi bil gotovo izbran za ravnatelja gimnazije v Ljubljani.
Očitalo se nam je, da smo vzeli med-se Hribarja, ljubljanskega župana, Štreklja i. dr. Največ nam spodtikajo prvega. Ali povem vam, da smo mi privezali Hribarja tako mo-
sreče starega Oldacreja ni bila prav nič izne-nadena, in tudi obžalovala ni tega. Nasprotno, govorila je s tako jezo o njem, da je s tem nevede pospeševala delovanje policije. Brez-dvomno je moral biti sin, če je slišal svojo mater tako govoriti o tem možu, jezen na njega. »Bil jc bolj podoben hudi, zviti opici, nego človeku,« je rekla, »in že od nekdaj je bil tak, že v svoji mladosti.«
»Ali ste ga že takrat poznali?« sem jo vprašal.
»Da, zelo dobro, saj je bil moj snubač. Hvala Bogu, da sem bila tako pametna, da sem ga zavrnila ter izbrala boljšega, četudi revneišega moža. Bila sem že zaročena ž njim, gospod Holmes, ko sem izvedela, da je zaprl mačko v tičjo kletko. Vsled tc grozovi-tosti sem bila tako zelo razjarjena, da nisem hotela ničesar več o njem slišati.« Iskala je v iniznici iu mi pokazala fotografijo mlade dame. Slika je bila zelo poškodovana in z nožem razrezana. »To je moja fotografija,« je rekla. »Tako mi je vrnil na dan moje poroke ter pripisal grozno kletev.«
»No,« sem rekel, »in menda se je vendar polagoma sprijaznil z vami, če je vašemu sinu zapustil vse svoje premoženje.«
»Ne jaz, ne moj sin ne potrebujeva ničesar od Jonasa Oldacrc, ne, ko je bil še pri življenju, ne po njegovi smrti,« je rekla vsa razburjena. »Živi v nebesih en Bog, gospod Holmes, in ta Bog, ki kaznuje hudobneža, bo razodel, da so roke mojega sina nedolžne nad to krvjo.«
»Poskušal sem šc z zvijačo kaj določnega od nje izvedeti, kar bi naše domnevanje podpiralo; toda slišal sem le stvari, ki bi prej nasprotno dokazovale. Tako sem slednjič končal razgovor ter šel v Norvvood.
»Deep Dene House je velika zgradba v stilu modernih vil. Nekoliko od ceste stoji, pred njo je vrt z lavorjevim grmovjem. Za
čno v naš klub, da nam ne more Škodovati na noben način niti v narodnem, niti v verskem oziru. Dal nam }e zagotovilo, da klubovim krščanskim načelom, ki so popolnoma prava, ne bo nikdar nasprotoval. Ako pa bi bilo kaj, kar bi se ne strinjalo z njegovimi verskimi nazori, da bi v tem vprašanju prišel z nami na-vskriž, bi se vzdržal od vsakega glasovanja. Toliko se mu zdi vredno opomniti na tozadevno notico v nekem slovenskem listu. Nadaljuje: Zadnjič sem vam obljubil več stvari, za katere se bomo potegovali (šole, vodovode, ceste itd), da izposlujemo kako državno podporo. — Nekaj se je že storilo. V tem kratkem zasedanju se je složil agrarni ali gospodarski klub; v tem klubu smo vsi trijt istrski poslanci. Na ministra se je že stav predlog za znižanje vojaške službe od treh n. dve leti; isto glede dopusta za časa žetve i košnje itd. Gg. župniki in župani so mi pis-glede po uimi (suši, toči itd.) prizadetih obč; in mi trije smo že stavili predlog vladi rau podpore. Upamo, da bo uspevalo, ker smo o tem tudi privatno govorili z gospodom ministrom za poljedelstvo in on nam je obljubil. Storilo se bode, kar bode le mogoče. Menda v drugi polovici prihodnjega meseca bomo zo pet povabljeni na Dunaj, takrat bomo pa prijeli vlado za ušesa, da vam pomaga. Obračajte se le zaupno do nas bodisi za splošne, kakor tudi privatne zadeve! Zahvaljujem se vam. (Zivio-klici!) Ko se je še nekaterim odgovorilo na vprašanja privatnega lokalnega značaja, je bil shod zaključen opoludne.
Cerkveni letopis.
K slavnosti na Brezju.
Skoro 200 let je že minulo, kar se ie na Trsatu in na Sv. Gori pri Gorici obhajala veličastna slavnost: kronanje čudodelne podobe Marije Pomočnice kristjanov. Od vseh strani je hitelo ljudstvo, da bi se udeležilo tega slovesnega dejanja. Ttidi v naši sredi na Brezjih imamo sv. podobo Matere milosti. To je nagnilo presvetlega knezoškofa ljubljanskega, dr. Antona Bonavcnturo Jegliča, da se je obrnil v Rim in prosil sv. stolico, da bi se smela tudi ta podoba na slovesen način kronati. Stvar je ugodno rešena in dne 1. septembra se ima ta slovesni čin izvršiti. Sv. Oče je v posebnem pismu pooblastil našega nadpastirja, da krona preblaženo Gospo na Brezjih.
Pismo se doslovno glasi:
Castiteniu Bratu Antonu Bonaventuri Jegliču, škofu ljubljanskemu.
Papež Pij X.
Častiti Brat pozdrav in apostolski blagoslov. Predložil si nam goreče prošnje, da bi hoteli podobo Blažene Marije Device, ki se z veliko pobožnostjo časti pod imenom Pomočnice Kristjanov v javnem svetišču kraja, ki se imenuje Brezje ležečega v mejah župnije Mošnje tvoje ljubljanske škofije in se slavi od pobožnih vernikov, tudi od romanj, po našem apostolskem dovoljenju z zlato krono okrasiti. Mi pa, ki nam ni nič bolj všeč, kakor da se češčenje in spoštovanje do presvete Devicn, Božje Porodnice. od dne do dne bolj množi, kakor tudi slava imenovanega svetišča izročenega oskrbi Manjšim Bratom (frančiškanom) in obiskovanje prosečega naroda, smo sklenili tvojim željam ustreči. Zaradi tega od-vežemo in imamo za odvezane v tej zadevi vse in posamezne,- katerih se tičejo ta Naša pisma, od vseh cerkvenih določil, cenzur in kazni, ako so morebiti v katere zapadli, tebi pa, častiti Brat, po tem pismu izročimo dovoljenje, da kronaš imenovano podobo Božje Porodnice Device Pomočnice v našem imenu in (po našem) pooblastilu pod navadnimi pogoji. Da bi pa ta slo-
hišo je dvorišče, kjer leže drva, pozorišče požara. Tu v notesu imam malo skico. Okno na levi strani je edino okno v Oldacrejevi spalnici. S ceste se lahko vidi skozi okno, kakor vidiš — to je skoraj edino upanje, ki mi je še ostalo. Lestrade ni bil tam, nadomesto-val ga jc njegov stražmojster. Ravno se nekaj važnega našli. Ko so brskali po pepelu zgorelih drva, so zagledali sežgane ostanke kostij in par kovinskih koščkov. Te sem natančno preiskal ter brezdvomno konštatiral, da so bili gumbi od hlač. Na enem sem celo razločil ime »Hyams«, firmo Oldacrejevega krojača. Potem sem iskal po vrtu in po travi okolu hiše sledove. Toda vsled velike suše nisem ničesar drugega opazil, kakor da je nekdo vlekel večjo stvar skozi nizko grmičevje, ki jc raslo v smeri proti drvom. To vse seveda le potrjuje naziranje policije! Navzlic pekočemu solncu sem se dolgo plazil po vrtu. in na koncu nisem prav nič več vedel kot v začetku.
»Po tem fiasku sem šel v spalnico in sem jo ravno tako natančno preiskal, kakor dvorišče in vrt. Krvavi sledovi so bili zelo neznatni, skoraj brezbarvni in kakor namazani, toda gotovo sveži. Palico je že policija vzela, toda tudi ti krvavi madeži so bili neznatni. Da je palica last najinega klienta, je brezdvomno, sam to potrjuje. Stopinje obeh mož so se poznale na preprogi. Ni pa bilo stopinj kake tretje osebe, kar je bila zopet voda na mlin nasprotne stranke, ki skrbno zbira vse sumljive momente, dočim smo mi še vedno na mrtvi točki.
»Le majhno upanje se mi jc vzbudilo — toda tudi to jc slabo. Preiskoval sem blagajno; njeno vsebino so večinoma vzeli ven ter jo razložili po mizi. Papirji so bili urejeni ter dejani v velike kuverte, ki so bile zapečatene. Policija jc nekatere odprla. Kolikor sem me gel presoditi, ti papirji niso imeli prav veliko
vesnost tudi duši vernih kristjanov koristila, zato podelimo milostno v Gospodu vsem in posameznim kristjanom obojega spola, kateri se resnično skesajo in spovejo ter sprejmo sveto obhajilo ter pobožno obiščejo na dan kronanja ali eden dan med osmino imenovano svetišče ter tam molijo k Bogu za edinost krščanskih vladarjev, za spreobrnjenje grešnikov in za povišanje Matere sv. Cerkve, popolni odpustek in odpuščanje vseh njihovih grehov, kateri se more po priprošnji darovati za verne duše v vicah, S pridržanjem vseh pravic.
Dano v Rimu pri Sv. Petru, dne 15. junija 1907, četrto leto našega papeževanja. » » *
j Sledeče vrste naj pojasnijo, odkod izvira a slovesnost in kako se je vršila na Trsatu n na Sv. Gori.
Leta 1631 je napravil grof Aleksander -Uorza posebno ustanovo za razširjanje in po-/ečanje Marijinega češčenja. Žc v življenju e častil pobožni grof na prisrčen način Ma-ijo in da bi si po smrti naklonil njeno ljube-cen in priprošnjo, hotel je, predno mu bi ugas-lila luč življenja, iznajti še neki poseben na-'in Marijinega češčenja. Ker je krona zna-nenje plemstva, oblasti, moči in slave, inu )ride na um, da bi se tudi Marijine podobe n kipi kronali, vendar le take podobe in taki upi, ki so bili že stari, pred katerimi se je ugodilo že mnogo čudežev in kamor se je za-ekala množica vernega ljudstva, da bi bilo )0 priprošnji nebeške Gospe uslišano. Iz do-lodkov imenovane ustanove naj bi se napravile krasne krone takim podobam in kipom. I o zapuščino je oskrboval kapitelj bazilike ;v. Petra v Rimu in njemu je bilo presojati, Se imajo podobe, ki naj bi se kronale,omenjene pogoje ali ne. Po natančni preiskavi <e pošlje cerkvi, kjer se nahaja podoba, iz kima krona in obenem tudi navodilo, kako naj se vsa slavnost vrši. Od tod izhaja slovesno kronanje čudodelnih podob in kipov Marijinih.
Nam Slovencem so posebno znane tri božje poti: Trsat, Sv. Gora pri Gorici in Brezje. Ker sta čudodelni podobi na Trsatu in na Sv. Gori že kronani in je nam ta slavnost skoro popolnoma neznana, zato popišemo kratko to slovesno kronanje.
Glas o čudežih, ki so sc godili na Trsatu, se jc raznesel na vse strani sveta. O tem izve tudi škof veronski Janez Frančišek Barba-rigo,*) kateri pride 23. marca 1709 na božjo pot na Trsat. Pri tej priložnosti opozori frančiškane, ki so oskrbovali svetišče, da bi bilo umestno kronati čudodelno sliko na Trsatu in obljubi v ta namen svojo pomoč v Rimu. kar je obljubil, je tudi držal. Po svojem odposlancu prosi vatikanski kapitelj, da bi se smela Marija trsaška kronati na slovesen način. Ko so v Rimu vso zadevo preiskali in se prepričali, da se nahajajo vsi pogoji za kronanje, so poslali dve zlati kroni, eno za Marijo, drugo za Jezuščka škofu Barbarigo ju ga pooblastili, naj on to slavnosti izvrši. Čeravno je ta goreči častivec Marijin močno želel to vzvišeno nalogo izvršiti, vendar se mu želja ni spolnila. V nekaterih krajih jc razsajala kuga in da se ne bi tudi po beneški liudovladi razširila, je zaprla republika svojt mejo. Škofu je bila pot na Trsat zaprta. Da se ne bi morala slovesnost predolgo odložiti, pošlje škof Barbarigo vsled oosebnega dovo-
*) P. J. Ivančič ga tako imenuje v svoji knjižici: »Kratka povijest svetišča Majke Božje Trsačke«, str. 48. Peter Francetič ga imenuje v popisu slavnosti: »Trsactum coronata Deipara Virgine insigne« str. 41 Jo-annes Franciscus Barbadicus, tudi »Cvetje« ga tako imenuje tečaj VI., zv. 11, str. 335.
vrednosti, tudi iz bančne knjige nisem mogel posneti, da so bile Oldacrejcvc premoženjske razmere zelo sijajne. Dozdevalo se mi je pa, kakor da bi papirji manjkali — morda so bili ravno to najvažnejši — in zastonj sem jih iskal, nisem jih našel. Ta okoliščina bi bila seveda kar največjega pomena, če bi jo mogli dokazati, kajti nasprotovala bi Lestradejevim nazorom; kajti kdo bo kradel vrednostne papirje, katere bo kmalu podedoval?
»Končno, ko sem vse preiskal — brez uspehov, poskusil sem svojo srečo z gospodinjo. Njeno ime je Lexington — majhna, temna ženska, molčeča in nezaupljiva. Marsikaj bi nam lahko povedala, čc bi hotela, o tem sem popolnoma prepričan. Toda molčala je, kakor da bi bila iz voska. Ob pol desetih jc gospodu Farlaue odprla vrata. Zeli, da bi ji prej roka otrpnila, predno je to storila. Ob pol enajstih je šla spat. Njena soba jc na nasprotni strani, tako, da ui mogla ničesar slišati. Gospod Farlaue je pustil klobuk in palico v veži, tega se prav dobro spominja. Njenega ubogega dobrega dospoda so prav gotovo umorili. »Ali je imel sovražnike?« No, vsak človek ima sovražnike, toda gospod Oldacre jc skoraj popolnoma zase živel in jc lc kupčevaje občeval z ljudmi. Videla jc gumbe in natančno spoznala, da so bili od obleke, katero je imel zadnji večer. Drva so bila, ker štiri tedne ni deževalo, zelo suha. Ko je k oguju prišla, jc bilo že vse v ognju in ničesar ni mogla več razločevati. Dišalo je pa po sežganem mesu; ne le ona je to čutila, temveč tudi ognjegasci. O papirjih, kakor tudi o privatnih zadevah gospoda Oldacreja sploh ni vedela ničesar.
»Tako, moj ljubi Watson, to je natančno poročilo mojega ponesrečenega izleta. In vendar — in vendar« dokazoval jc s svojima suhima rokama, poponoma prepričan — »vem, da jc vse zlagano in napačno, čutim po
Ijenja svoje pooblastilo Adamu Benediktu Radkaju, škofu senjsko-modruškemu. Slavnost je bila določena na 8., 9. iu 10. septembra leta 1715. Na vse strani so bila razposlana tiskana povabila k slavnosti. Ljudstvo jc z največjo nestrpnostjo pričakovalo zaželenega kronanja, ker jc bilo prvo zunaj Italije. Na veliko žalost vseh pride 27. avgusta iz Senja poslanec in sporoči, da se škof vsled hitre bolezni ne more udeležiti slavnosti. Kaj storiti? Ker je bilo že vse za slavnost pripravljeno, pošljejo hitro enega izmed frančiškanov iz Trsata v Novo mesto do posvečenega škofa dardanskega Jurija Ksaverija Marotti, novomeškega prošta,*) da bi ga naprosil, naj on sprejme častno nalogo in naj on krona preblaženo Devico. Z veseljem sprejme to poudbo in se odpravi na Trsat, kamor je prišel 6. septembra.
Med tem so se vršile velikanske priprave za slavnost. Od srede mostu čez Rečino gori do trsaške cerkve je bilo postavljenih nebroj okrašenih mlajev. Slavoloki, napisi, okraski, zastave, vse to je oznanjalo, da se ima vršiti na Trsatu in na Reki nekaj izrednega. Cerkev Marijina je bila okusno olepšana, posebno še kapelica, kjer se je imelo kronanje izvršiti. Poleg okraskov je bil v kapelici postavljen umetni prestol z malim nebom, na katerega so postavili čudodelno podobo Matere božje. Pred sliko so pritrdili srebrno mrežico, ki naj bi jo obvarovala vsake poškodbe. Tudi je bil poklican spreten zlatar, da bi napravil luknjice, kamor so se imele krone pritrditi.
Približali so se dnevi slavnosti. Akorav-no je razsajala po raznih krajih smrtonosna kuga, vendar to ni zadržavalo ljudstva, da bi se ne udeležilo slovesnega kronanja. Prvi dan slovesnosti je prihitelo od vseh strani okoli 30.000 vernikov. Po svetih zakramentih, ki so jih udeleženci prejeli, se da soditi, da je bilo v treh slavnostnih dnevih zbranih na Trsatu 60.000 ljudi iz najrazličnejših krajev.
Praznovanje sc je začelo 7. septembra ob treh popoldne s slovesnimi večernicami, ki jih je opravil frančiškanskemu redu zelo naklonjeni Pavel Sclnvenck, apostolski protono-tar, infulirani opat in cesarski župnik. Petje pri večernicah in pri celi slovesnosti je oskr-lx)valo osem izvrstnih pevcev, ki so bili iz Karlovca poslani. Tudi Kranjcev je veliko prišlo in zato jc bil po večernicah prvi govor v slovenskem jeziku, po govoru so bile litanije.
Dan 8. septembra je bil določen za kronanje. Ze o polpetih zjutraj je imel domač frančiškan slovensko pridigo, za njim pa neki oče jezuit hrvaško. Vsled gnječe, zavoljo zložnosti in da se ne bi pripetila kakšna nesreča, so morali duhovniki spovedovati in maševati na starem pokopališču, ki se je razprostiralo okolu cerkve. Ob osmih pride škof v spremstvu starejših patrov, duhovščine in opatov: Pavla Sclnvenck in pazinskega prošta, opata Janeza Fattori v cerkev. Kakor je bilo že omenjeno, se je imelo kronanje vršiti v kapelici sami. Zavoljo varnosti so kapelico zaprli, vendar je prišlo v njo mnogo ljudi skozi samostan. Ker so se bali nesreče in ker je ljudstvo želelo videti slovesni čiti, zato se odločijo izvršiti kronanje na pro>-stem pod lepim slavolokom pred cerkvenimi vrati. V spremstvu dvanajsterih Vlahov, ki so skrbeli za red, se poda celi sprevod pred cerkev. Najprej so šli redovniki in duhovniki, za njimi so nesli štirje duhovniki krasna nosila s podobo, za podobo je stopal škof z obema opatoma, vsi trije v škofovski obleki, za škofom je nosil tedanji samostanski gvardijan P. Peter Francetič iz Rima poslani kroni,
*) Pozneje je bil imenovan za škofa pi-čanskega v Istri.
celem telesu. V tem tiči nekaj, kar še ni prišlo na svetlo in kar ta gospodinja ve. Neka gotova kljubovalnost se je brala iz njenih očij, kakor jo vidimo lc pri ljudeh, ki stvar bolj natančno poznajo, ki jo pa zainolče. Toda vse to premišljevanje in čutenje ne pomaga, Wat-son; če ne bova imela posebne sreče, sc bojim, da ta nor\voodski slučaj ne bo našel mesta v dnevniku najinih zmag, ki bo gotovo prej ali slej objavljen.«
»Mož pa nikakor ne izgleda kot hudodelec,« sem opomnil.
»To je dvomljiv dokaz, ljubi Watson. Ali se še spominjaš na nevarnega morilca Bernta Steven, ki naju je leta 1887. na pomoč klical? Ali si videl že bolj otročjega in bolj skromnega človeka, nego je bil ta?«
»To je res.«
»Če se nama ne posreči, da dokaževa njegovo nedolžnost z boljšimi dokazi, tedaj jc najin varovanec izgubljen. Lcstradejevo argumentacijo podpirajo vsa sledeča preiskovanja, ne eno dejstvo ji nc nasprotuje. Le manjkajoči papirji napravljajo nasprotni vtis. To je edina dobra točka, in od te morava nanovo začeti preiskovati vso zadevo. Pri pregledovanju bančne knjige sem našel, da neugodno premoženjsko stanje izvira predvsem iz velikih meničnih tirjatev, katere je v zadnjem času izplačal gospodu Corneliusu. Jaz bi zdaj rad vedel, kdo je ta Cornelius, s katerim arhitekt, ki je šel k počitku, dela tako velike denarne kupčije. Ni nemogoče, da je ta v vso zadevo zapleten. Morda je agent ali koinisijonar, nismo našli niti sledu o kaki korespondenci o teh velikih plačitvah. Ker nimam boljših pripomočkov, se moram najprvo informirati na banki o onem gospodu, ki je inkasoval menice. Vsekako pa mislim, moj dragi, da ta slučaj ne bo povečal najine slave. Lestrade bo seveda pustil obesiti najinega klienta, in Scotland Yard bo triumfiral.«
pogrnjeni z belini pregrinjalom. Za duhovščino so stopali svetni dostojanstveniki, katerim je sledila nepregledna množica ljudi. Ko je prišla procesija med sviranjem vojaške godbe pred cerkvena vrata, so postavili nosilci tron na za kronanje pripravljen prostor.
Pred cerkvijo se je zbralo vse polno ljudstva, celo na bližnje hiše so zlezli, da bi s streh videli kronanje.
Ko so škof, duhovniki in redovniki pred podobo nekoliko pomolili, odkrije p. gvardi-jan kroni in ju izroči škofu. Po prebranju slavnost zadevajočih pisem zapoje škof »Veni Creator Spiritus«, »Pridi sveti Duh«. Pood-moljenih predpisanih molitvah sc je začelo svečano dejanje. Škof postavi kroni Mariji iu Jezuščku na glavo in pričujoči zlatar ju pritrdi tako, kakor se še dandanes vidijo.
Med veselim zvonjenjem zvonov, sviranjem godbe iu pokanjem topičev je pela zbrana množica: »Zdrava Marija, ti kronana Kraljica nebes in zemlje, prosi za nas.« Po končanem kronanju podeli škof zbranemu ljudstvu s podobo blagoslov. Duhovščini in raznim osebam svetnega stanu je bilo dovoljeno (»ljubiti podobo, seveda le skozi mrežico, ki so jo zopet pritrdili, da se ne bi kaj poškodovala.
Nato zapoje škof »Te Deum laudamus«, »Tebe Bog hvalimo« in potem moli za svetega očeta, za sveto Cerkev, za vladarja, za družino grofa Sforze, za ustanovitelja samostana. Naprej so nosili križ med dvema ban-deroma trsaške župne cerkve sv. Jurija. Za tem je šlo okoli deset župnij s svojimi znamenji, ki jih je bilo okoli 80, za njimi se je vila nova zastave kronane Device, katero so spremljali redovniki in približno 200 duhovnikov v koretljih in s svečami. Zadnji med duhovščino je šel nadduhovnik Jeronim .le-nič.*) trsaški župnik in generalni vikar mo-druške škofije, ki si je pridobil za to slovesnost mnogo zaslug, njemu je sledil škof z azistenco. Za škofom so nesli podobo, pred katero je posipalo 12 mladeničev cvetje.
Kdo bi popisal svečanost tega obhoda in kdo povedal pobožna čuvstva, ki so napolnjevala srca pričujočih. Med tem ko ljudstvo moli, prepeva duhovščina krasni slavospev: »Zdrava morska zvezda«; za petjem se oglasi godba, za godbo zvonjenje, med zvonjenjem bobni gromenje topičev. Ko je prišel sprevod v cerkev, so postavili podobo Matere božje na oltar. Od pol devetih se je začela škofova pontifikalna sveta maša, pri kateri je igrala vojaška godba. Med mašo je bila pridiga v laškem jeziku. Ob štirih popoldne so bile slovesne večernice, s katerimi sc je končala slovesnost prvega dneva.
Dne 9. septembra se je vršila skoraj vsa slavnost na Reki. Ob petih zjutraj je bila na Trsatu hrvaška pridiga. Ob sedmih zjutraj se je pričela slovesna sveta maša, katero je daroval opat Pavel Sclnvenck. Po maši se je pričel pomikati sprevod s čudodelno podobo proti Reki. Ker jc vsak hotel videti Kronano, je nastala taka gnječa, da je moralo 50 vojakov delati procesiji pot.
Vse mesto je bilo praznično oblečeno in krasno ozaljšano. Bilo je napisov, slavolokov, zastav vsake vrste in barve. Meščani so hoteli na ta način pokazati Svojo gorečo ljubezen iu globoko spoštovanje do blažene Device.
Na sredi mostu čez Rečico je pričakovalo procesijo zastopstvo mesta, plemstvo in vse reško prebivalstvo. Hiše so bile prazne, ker se je hotel vsak udeležiti slavnosti tega dne. Ko prestopi podoba sredino mostu in stopi na mestna tla, zagrmijo z zidovja topovi, zvonovi vseh cerkva se oglase in pozdravljajo blaženo Gospo v svoji sredi. Procesiji
*) Francetič ga imenuje Genua.
Ne vem, kako je Holmes ono noč spal, toda ko sem prišel k zajuterku, je bil zelo bled in utrujen. Njegove jasne oči so bile vsled temnih obročev še jasnejše nego navadno. Na preprogi pod njegovim stolom so ležali ostanki cigaret in prve izdaje jutranjih časopisov. Na mizi je ležala odprta brzojavka.
»Kaj praviš k temu, NVatson?« je vprašal ter mi dal brzojavko.
Oddana je bila v Norwoodu ter se glasila sledeče:
»Dobil važen dokaz. Krivda Farla-nejeva dokazana. Svetujem Vam stvar opustiti! —	Lestrade.«
»To se glasi resno,« sem rekel. »Poročilo Lestradejeve zmage je,«' je menil Holmes ter se bridko nasmehnil. »In vendar bi bilo še prezgodaj stvar smatrati za izgubljeno. Nov dokaz je kakor dvorezen nož; prav lahko dokazuje ravno nasprotno, kar Lestrade misli. Hitro snej; potem sc hočeva skupaj peljati vun in videti, kaj se da napraviti. Čutim, kakor da bi danes potreboval tvoje družbe in tvoje moraličnc podpore.«
Moj prijatelj ni ničesar jedel. Bila je njegova posebnost, v takih trenotkih ničesar jesti. In videl sem slučaje, ko je tako zaupal svoji železni naturi, da je od lakote omedlel. »Zdaj nimam na razpolago še moči za preba-vanje,« mi je odgovoril na moja zdravniška opominjevanja. Torej me ni prav posebno zanimalo, ko danes ui pokusil zajuterka ter sc tešč odpeljal z menoj v Norvvood.
Okoli Deep Dene House jc bila šc vedno zbrana množica radovednežev. Hišo in njeno lego sem si popolnoma prav predstavljal. Pri durih nama je prišel nasproti Lestrade in obraz sc mu je zmagonosno svetil.
»No, gospod Holmes, kdo ima prav? Ali že imate svojega postopača?« nama je zakii-cal.
se pridružijo Rečani. Najprej so nosili poseben križ, za njim so stopali frančiškani trsa-škega samostana, tem je sledila reška duhovščina, nato godba in škof s svojim spremstvom, potem podoba na bogato okrašenem , 'stolu. Dvajset belo oblečenih mladeničev je potresalo pred podobo dišeče cvetlice. Sam prestol pa je obdajalo 24 mestnih svetovav-cev v svoji službeni obleki, za njimi pa so stopali plemiči in ljudstvo s svečami v rokah. Lahko si mislimo, kako lepo je moralo biti, ko je gorelo celo morje sveč, ki so oznanjale ljubezen, ki je gorela v srcih udeležencev.
V tem redu se premika sprevod v cerkev Avguštincev, od tod v cerkve sv. Sebastija-r.a, sv. Mihaela, sv. Vida, sv. Roka in nazadnje je krenil v kapiteljsko cerkev. Sliko so postavili na oltar. Po končani službi božji so se hoteli takoj na Trsat vrniti, vsled neznosne vročine pa so morali do štirih popoldne čakati.
Reško meščanstvo iu plemstvo je med tem odmorom pogostilo redovnike in duhovščino. Med tem časom so gorele v cerkvi pred podobo blažene Device velike sveče in pred njo je vedno molil eden izmed duhovnikov in nebroj ljudstva.
Ob štirih se zbere narod in se pripravi za procesijo. Po odpeti zahvalni pesmi vzdignejo duhovniki čudodelno podobo iti jo nesejo v slovesnem sprevodu v cerkev sv. Vida, kjer je imel eden izmed očetov jezuitov ki so imeli tam svoj samostan, kratek toda krasen govor. Iz te cerkve se je začela pomikati procesija proti Trsatu. Ko stopijo pred mesto, blagoslovi škof s slavno podobo mesto in morje, nakar zagrme topovi in to-piči. Sprevod se pomika po stopnjicah k trsaški cerkvi. Vse stopnjice od tal do vrha so bile krasno razsvetljene. Ko so prišli na vrh, se razdeli plemstvo m ljudstvo v dva dela in napravi tako pot škofu in duhovščini, ki so šli s sv. podobo v cerkev. Po litanijah blagoslovi zopet škof zbrano ljudstvo in se poda po slovesnosti v mesto. V spomin na ta veseli dan so darovali meščani mesta Reke blaženi Devici veliko svetilko, katera naj bi pričala potomcem o njih hvaležnosti in ljubezni.
Zadnji dan tridnevnice sta bili v jutru dve hrvaški pridigi in potem slovesna sv. maša, katero je daroval op_at in prošt pazinski Janez Fattori. Na večer se je slavnost zaključila s slovesnimi večernicami, litanijami in hrvaško pridigo. Po pridigi zapoje škof »Te Deum«. Še enkrat zapojo zvonovi cerkva na Trsatu in v Reki, še enkrat zagrme to-piči in naznanjajo, da se bliža krasna slavnost svojemu koncu. Po zahvalni pesmi stopi škof pred altar in blagoslovi zadnjikrat s solznimi očmi s sv. sliko razhajajoče se ljudstvo. Na to postavijo štirje redovniki sliko presve-te Device zopet v altar, kjer jo še danes lahko vidi vsak romar okrašeno z istima kronama, ki sta ii bili pripeti osmega septembra leta 1795.
Na osmino kronanja je daroval provinci-jal patrov avguštincev slovesno daritev in s tem so bile končane slavnosti slovesnega kronanja podobe Device Marije Trsaške.
XXX
Dve leti po kronanju trsaške Matere božje se je vršila ista slavnost tudi na sv. Gori pri Gorici. Sv. Gora je gotovo ena izmed najimenitnejših božjih poti na Slovenskem. Ze leta 1539. se je prikazala Marija ubogi pasti-rici Uršiki Ferligojnici ter ji v slovenskem jeziku naročila: »Povej ljudstvu da naj mi tukaj hišo zida in me prosi milosti.«
Čez dve leti (1541.) so začeli cerkev zidati, katera je bila 12. oktobra 1544. že posvečena. Zaradi pomanjkanja svetovne duhovščine je bilo svetišče izročeno leta 1565. frančiškanom v skrb. Božja pot se je vedno
»Nisem si še napravil končne sodbe«, jc odgovoril moj prijatelj.
» Toda mi smo si že včeraj svojo sodbo napravili in danes se je izkazala kot prava. Priznati morate torej, gospod Holmes, da smo Vas v tem slučaju nekoliko nadkrilili.«
»Tako počenjate, kakor da bi napravili nekaj posebnega, kakor da bi nastopil nepričakovan moment,« je rekel Holmes.
Lestrade se je glasno nasmejal.
»Rad Vam verjamem, da se daste le neradi premagati, saj smo mi ravno taki. Toda vendar ne moremo pričakovat}, da bomo imeli vedno prav, ali ni res, gospod doktor? Pojta z menoj, gospoda, upam, da Vaju bom zdaj lahko prepričal definitivno o krivdi mladega Farlaneja.«
Vedel naju je skozi vežo v precej temno predsobo.
»Tukaj skozi je moral iti Farlaue, ko je izvršil hudodelstvo, in vzeti svoj klobuk,« je rekel. »No, poglejta sem-le.« Teatralično je prižgal žveplenko in nama pokazal krvav madež na pobeljeni steni. Ko je žveplenko približal, sem videl, da ni le navaden madež, temveč natančen odtis palca.
»Vzemite povečevalno steklo, gospod Holmes.«
»Da, ravnokar hočem to storiti.«
»Gotovo vam jc znano, da dva palca ne napravita nikdar enakega odtisa?«
»Slišal sem že o tem.«
»Potem ga primerjajte, prosim, s tem voščenim vtisom, katerega sem danes zjutraj vzel izpod palca mladega Farlaneja.«
Ko ic držal voščeni odtis poleg krvavega madeža, mi ni bilo treba niti povečevalnega stekla. Popolnoma lahko sem spoznal, da sta si oba enaka. Uvidel sem, da je najin nesrečni klient izgubljen.
»To je konec dokazov,« je rekel Lestrade.
bolj in bolj širila. Vsled tega so se tudi frančiškani sv. Gore obrnili v Rim s prošnjo, da bi jim bilo dovoljeno Marijino podobo kronati. Ko je bila vsa stvar preiskana in je bilo kronanje dovoljeno, je določil papežev nuncij na cesarskem dvoru Jurij Spmula, naj kronanje izvrši pičaski škof Jurij Frančišek Marotti, ki je že prej kronal čudodelno podobo Matere božje na Trsatu.
Za kronanje je bil določen 6. junij leta 1717. Na vse strani Goriške, Kranjske, Koroške, Štajerske, Beneške in drugih dežela so bila razposlana vabila na to znamenito cerkveno slavnost s prošnjo, da bi bila prebrana po cerkvah zbranemu ljudstvu.
Priprave za kronanje so bile zelo velike. Cerkev sama je bila znotraj in zunaj krasno ozaljšana. Okolo 300 velikih sveč je gorelo v cerkvi, 36 napisov v čast Mariji je viselo na raznih krajih, kjer se jc imela slavnost vršiti. Vsa pota koder ie hodila procesija, so bila z zastavami ozaljšana, vse hiše, kjer se jc pomikal sprevod so bile praznično oblečene.
Slovesni dan se je približal. Ncbroj ljudstva se je zbralo. Kronika nam poroča, da je bilo med osmino slavnosti samo obhajanih 133 tisoč ljudi, torej še enkrat toliko in še več, kakor pa na Trsatu. Seveda se temu ne sinemo čuditi, ker je kuga, ki je pred 2 letoma razsajala, nehala moriti ljudi. Da se ne bi pripetila kaka nesreča so sklenili Marijo kronati v Gorici na Travniku. Na trgu je prostora za tisoče in tisoče ljudi. Grof Jeronim Turri je dal napraviti na prostoru pred svojo palačo krasen slavolok, pod katerim se je razprostiral še lepši oltar obdan od mnogoterih sveč.
Ob štirih zjutraj vzdignejo podobo usmiljene Matere m jo pritrdijo na kraseh prestol. Z velikanskim sprevodom med zvonjenjem in veličastnim gromenjem topičev se pomika sprevod s Sv. Gore proti vznožju. Pod goro je pričakoval sprevod prej imenovani opat in prošt Janez Fattori z duhovščino in solkanskim ljudstvom razdeljenim v oddelke. Cerkvene zastave so zaplapolale, križi so se vzdignili, godba je zaigrala, slavospevi so se oglasili m veličastna procesija se je pomikala proti mestu pozdravljana od goriških zvonov in topičev, ki so doneli na prijaznem hribčku lepe Kostanjevice v čast in slavo brezmadežne Matere božje.
Ko se je podoba približala mestu zagrome na zidovju topovi. Škof Marotti spremi podobo pod bogato okrašen baldahin in vodi sprevod proti mestu kronanja. Naprej so šle razne družbe m bratovščine, za njimi jc stopalo vojaštvo, potem oboroženi meščani, za njimi redovniki in druga duhovščina, kateri je sledil škof v spremstvu opata Fattori in prosta Tomaža Gorzer. Za duhovščino so nesli čudodelno podobo, za njo je šlo deželno in mestno zastopstvo, plemstvo in okoli 30.000 ljudi iz najoddaljenejših krajev in različnih narodov.
V spremstvu duhovščine in ljudstva, so prinesli sv. podobo med zvonjenjem zvonov in pokanjem topov okoli osme ure na Travnik.
Pred velikansko množico ljudi, ki so stali na trgu, ali gledali iz oken in streh hiš, so bila prebrana slavnost zadevajoča pisma. Na to je zapel škof cerkveno himno »Veni Cre-ator Spiritus«, »Pridi sveti Duh«. Ko so bile odmoljene predpisane cerkvene molitve, krona cerkveni dostojanstvenik po predpisih ka-piteljna sv. Petra v Rimu z zlato m z biseri posuto krono Marijo in nato z manjšo kro-nico nebeško Dete. Zvonjcnje. zvonov, pokanje topov, godba, petje je oznanjevalo ta slovesni čin. Ko je cerkveni knez odpel zahvalno pesem, se je pričela pontifikalna sv. maša, med katero so peli pevci, k: so bili poklicani iz bližnje beneške republike. Med mašo je imel prekrasen slavnostni govor
frančiškan P. Ludovik Marija Vedova iz beneške provincije sv. Antona. Po končani sv. maši so prenesli sv. podobo v župnb cerkev, k.icr je bila izpostavljena češčenju ljudstva.
Popoludne so bile slovesne večernice in po večernicah zopet cerkveni govor, v katerem je P. Bartolomej Cagioli proslavljal Mater milosti. Po pridigi so prenesli podobo v cerkev uršulink in od tod k redovnicam sv. Klare. Iz cerkve klarisinj so nesli podobo zopet na prostor, kjer je bila kronana. Tukaj podeli škof zbranemu ljudstvu, ki je popadalo na kolena in klicalo k nebeški Materi s sv. podobo blagoslov.
Proti večeru istega dne se je začel pomikati sprevod z enako slavnostjo, kakor v jutru s Sv. Gore sedaj iz Gorice proti Solkanu, kjer je bila podoba celo noč izpostavljena češčenju v tedanji franč.škanski cerkvi. Čelo noč so molili redovniki in ljudje pred podobo in prosili Marijo blagoslova in milosti.
Drugo jutro je sklicalo zvonjcnje zvonov in pokanje topičev ljudi iu jih pozvalo, da naj se zbero iu pripravijo za procesijo. Z vso slovesnostjo se pomika sprevod proti vrhu Sv. Gore, kamor so prenesli podobo nazaj v Marijino svetišče, kjer so se osem dni obhajale slavnosti na čast kronane Device. Dan na dan so prihajale trume pobožnih romarjev.
Med osmino ie bila vsak dan slovesna sv. maša. slovesne večernice, pete litanije in dvakrat ali trikrat na dan so poveličevali pridigarji kronano božjo Porodnico.
Sedmi dan osmine je prišel na sv. Goro goriški cesarski namestnik z vsem svojim spremstvom, s plemstvom in meščani, da se pokloni Devici Mariji in ji tako skaže svojo ljubezen in češčenje.
Na osmino .ie bila po slovesnih večernicah m po litamjah Matere božje krasna procesija s sv. podobo. Zahvalna pesem in blagoslov s čudodelno podobo zaključi prelepo slavnost.
Podoba je bila zopet postavljena v oltar, pred katerim kleči še dandanes marsikateri pobožni romar.
XXX
Tako se jc vršilo to dvojno kronanje. Naj bi sc tudi slavnost, ki se lina pričeti 1. septembra na Brezjah, pričela iu končala z isto lepoto, z istim sijajem, kakor na Trsatu i in na sv. Gori!
Na evharistični shod v Ljubljano!
Z veliko slovesnostjo sc je vršil leta 1904 v Ljubljani drugi slovensko-hrvaški evharistični shod. Posledica tega shoda je bila, da se jc vsepovsod jelo šc bolj častiti Najsvetejše, nego preje kdaj. Zato se je sklenilo tudi letos prirediti tak shod, in sicer v manjšem obsegu samo za ljubljansko škofijo. Vršil se bo ta shod duhovnikov častilcev presv. Reš-n.iega Telesa v četrtek, dne 22. avgusta, v Ljubljani. Pričetek bo ob 8. uri s sv. mašo v stolnici, katero bode daroval premil. gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Ob 9. uri bo konferenca v knezoškofovi velik, dvorani. Ob 12. uri skupni obed v »IJnionu«. Kdor se želi udeležiti tega obeda, naj to blagovoli naznaniti vsaj do nedeljo, dne 18. t. m., gospodu kornemu vikarju dr. Jcršetu in priložiti 2 K 60 h. Ob pol treh se nadaljuje konferenca. Ob pol štirih se izpostavi sv. Rešuje Telo v stolnici; tu bo ado-racija in ob štirih bodo litanije.
Povabljeni so uljudno na ta shod v prvi vrsti čč. gg. duhovniki adoratores, pa tudi vsi drugi čč. gg. naj bi se po možnosti udeležili tega važnega shoda. K popoldanski službi božji v stolnici pa so povabljeni tudi drugi verniki. Da, presveti zakrament bodi magnet, ki naj k sebi vleče in okoli sebe zbira vse Slovence, duhovnike in vernike! Torej, 22. t. m. v Ljubljano na evharistični shod!
»Da, to je konec,« sem ponovil mehanično.
»To je odločitev,« je rekel Holines.
V njegovem glasu sem slišal nekaj posebnega. Obrnil sem se ter ga pogledal. Njegov obraz je bil popolnoma izpremenjen. Pričal .ie o notranjem veselju. Oči so se mu svetile kakor zvezde. Zdelo sc mi je. kakor bi le s silo zatajeval smeh.
»Gospod nebes!« je končno vzkliknil. »Kdo bi kaj takega mislil? Kako more zunanjost človekova varati! Navidezno je bil vendar tako nedolžen človek! Dobra izkušnja bo to za nas, da v bodoče ne bomo več tako zelo zaupali svoji lastni sodbi. Ali ni res, Le-strade?«
»Vsekakor, gospod Holmes; so ljudje, ki so nekoliko preveč samozavestni, ki so nekoliko preveč prepričani o izvrstnosti svojega naziranja,« je odgovoril Lestradc. »Da jc nastopal tako nesramno in svetohlinsko, da bi se mu skoraj res lahko zaupalo.«
»In kako skrbno je postopal, ko je pritisnil svoj desni palec na steno pri snemanju klobuka! In kako naravno jc to, če natančneje to premišljujemo!« Holmes je bil zunanje miren, ko je tako govoril, toda dobremu opazovalcu, kakor sem bil jaz, ni mogel skrivati svoje razburjenosti. »Sicer pa, gospod Lestradc, kdo ie pa prišel na to velikansko iznajdbo?«
»Gospodinja jc policaja, ki je imel nočno stražo, na to opozorila.«
»Kje je bil ponoči?«
»Stražil .ie v spalnici, kjer sc jc hudodelstvo zgodilo ter pazil na to, da jc ostalo vse nedotaknjeno.«
»Toda. zakaj niste tega znamenja že včeraj zapazili?«
»Ker nismo imeli posebnega vzroka, to predsobo natančnejše preiskovati. Siecr pa ni na prav zelo očitnem mestu, kakor vidite.«
»Seveda ne. Gotovo je brezdvomno, da jc bilo to znamenje šele včeraj napravljeno.«
Lestradc je pogledal Holmesa. kakor da bi ga ne smatral za popolnoma normalnega. Sam moram priznati, da sem sc čudil njegovemu pogumu in njegovim opazkam.
»Zdi se mi skoraj, kakor da mislite, da je prišel Farlane ponoči iz svojega zapora sem ter na ta način samega sebe ovadil,« je odgovoril Lestrade na čudno vprašanje Holme-sovo. »Prepustim popolnoma strokovnjaš-kemu izvedencu razsodbo, ali jc to odtis njegovega palca ali ne.«
»Brezdvomno je to odtis njegovega palca.«
»No, to mi zadošča,« jc rekel Lestrade. »Nisem teoretik, gospod Holmes, praktik sem, in če imam dokaze, tedaj sklepam. Ce mi hočete pozneje šc kaj sporočiti, tedaj me dobite v sprejemnici. Spisati hočem svoje poročilo.«
Holmes je zopet dobil svoje ravnotežje, toda vendar sem opazil, da je bil dobre volje.
»V resnici, stvar sc je slabo zasukala, Watson,« mi je dejal, ko sva bila sama. »In vendar so še posamezne točke, iz katerih še izhaja upanje za najinega klienta.«
»To me zelo veseli,« sem odgovoril. »Bal sem se že, da je že popolnoma izgubljen.«
»Tega bi še nc trdil, moj ljubi Watson, kajti Lestradcjev dokaz ima taktično še eno \ rzel, ki bo za najinega klienta največje važnosti.«
»V istini, Holmes?! In ta jc?«
»To jc dejstvo, da jaz vem, da tega madeža včeraj še ni bilo, ko sem včeraj to predsobo preiskoval — pojdi, VVatson, napraviva majliou izprehod zunaj po solncu.«
Spremljal sem ga. V glavi sem bil precej zmeden, toda v srcu sem imel novo upanje. Hodila sva po vrtu. Holines je od vseh strani ogledoval hišo iu se zelo zanimal za način zidanja. P.;tcm jc šel v hišo iu natančno pre-
R je v Loreto
je sedaj zagotovljeno. Vlak pojde iz Ljubljane v petek, dne 23. avgusta, zvečer ob 11. uri 20 minut; ustavi se v Logatcu ob pol 1. uri po polnoči in v Št. Petru ob tri četrt na 2. uro. Na Reko pride ob četrt na štiri. Potem bo na Trsatu sveta maša za srečno romanje. Parnik odrine iz Reke ob osmih; zvečer okoli 8. uri bomo v Loretu. Iz Loreta se vrnemo v nedeljo ob šestih zvečer; pridemo "v Št. Peter v ponedeljek ob tri četrt na 11., v Logatec ob tri četrt na 12. in okoli pol ene popoldne bomo zopet'v Ljubljani. — Voz-nina stane tja in nazaj v tretjem razredu 16 K, v drugem 26 K. Sprejmemo samo 420 do 430 oseb, torej kdor se misli udeležiti, naj se kmalu oglasi, vsaj do torka. Vožni listki za vlak se dobivajo v frančiškanskem samostanu v Ljubljani; oni, ki ne stanujejo v Ljubljani, dobijo, ko plačajo listek, katerega naj skrbno hranijo, ker lc na ta listek dobijo na dan odhoda v Ljubljani pravi vožni listek. Oni, ki vstopijo v Logatcu ali Št. Petru, naj vzamejo na postaji navadni vožni listek za osebni vlak do Reke tja in nazaj; za parnik in vlak na Italijanskem pa plačajo podpisanemu deset kron. Prenočišče v Loretu in hrano plača vsak zase. — Vodstvo III. reda sv. Frančiška v Ljubljani.
APEL NA CESARJA.
Du naj, 12. avgusta. Zdaj je izšla brošura poslanca Sternberga: Apel na cesarja! pri "VValterju v Berolinu. Poleg konfuznosti, grotesknih in pretiranih stvari iu originalnih nasvetov pove Sternberg marsikaj resničnega. Streberg apelira na cesarja, naj bi ob priliki 601etnice svojega vladanja popolnoma iz-premenil dosedanji sistem polovičarstva in kompromisov. Sternberg piše: »Avstrija je ustrahovana, svobodne besede ni. nihče se ne upa misliti, kaj še izpregovoriti resnico. Samo jaz šc brezobziro povem, kar mislim in čutim. Zaupanje vseh ljudskih slojev me spremlja pri mojih prizadevanjih m jaz imam zaslombo pri armadi m pri ljudstvu. Zato se pa upam apelirati naravnost na cesarja. Nihče ne zanika dobrih namenov cesarjevih. Celo jaz, ki težko kaj pohvalim, priznavam, da se jc ccsar vedno prizadeval osrečiti svoje podanike« . . . Zato, pravi Sternberg. nihče nc napada cesarja, ampak vlado in sedanji zistem. Ako hoče cesar dostojno proslaviti svoj 601etni vladarski jubilej, naj da Avstriji novo ustavo! Tako grof Sternberg.
KOŠUT O HRVATSKI,
Tu l in, 15. avgusta. »Gazzctta di Torino« objavlja interviev z ogrskim trgovinskim ministrom Košutom. Košut je dejal, da ogrska vlada ne bo preganjala Hrvatov ne na gospodarskem ne na kulturnem polju, hoče pa, da Hrvati pripoznajo snvercniteto ogrske države nad Hrvatsko. (V istem smislu se je izjavil nedavno poslanec Farkassy).
TIROLSKI DEŽELNI ZBOR.
Inomost, 13. avgusta. 17. t. m. se vrši shod deželnozborskih poslancev vseh strank, da se domenijo, ali naj sc deželni zbor skliče ali nc. Najbrž se bo deželni zbor razpustil, volitve pa razpisale oktobra meseca.
DEŽELNI ZBORI.
Praga, 13. avgusta. »Politik« poroča z Dunaja, da se bo vršil ministrski svet, v katerem se bo odločilo, kateri deželni zbori naj se skličejo in kdaj. Šlo se bo posebno za češki deželni zbor. Naloga obeli čeških ministrov je glasovati za sklicanje. Tirolski deželni zbor se skoro gotovo nc bo sklical.
DELEGACIJE.
Dunaj, 13. avgusta. Tukajšnja korespondenca javlja, da je že sklenjeno,* da sc snideta letos delegaciji meseca novembra na Dunaju.
iskoval poslopje od tal do strehe. Največ prostorov ni bilo meblovanih, toda Holmes si jih je vendar ogledal. Posebno pod streho, kjer so bile tri neopravljene sobe, je kazal neizmerno veselje.
»Ta slučaj je res edin svoje vrste, Wat-son,« jc rekel. »Po mojih mislih jc čas, da zaupava Lestradeju vso stvar. Na najine stroške se je nekoliko norčeval. No, če jc moje nazi-ranje pravo, tedaj mu lahko vrneva. Da, vidim, da zadevo popolnoma razkrijeva.«
Policijski nadzornik jc še vedno sedel v sprejemnici in pisal.
»Vi delate svoje poročilo?« ga je prekinil Holmes.
»Da.«
»Po mojem mnenju je šc prezgodaj; ne morem si pomagati, toda jaz mislim, da Vaš dokaz ni popolen.«
Lestrade je predobro poznal mojega prijatelja in vsled tega so ga te besede osupnile. Odložil je pero in ga napeto pogledal.
»Kaj hočete s tem reči, gospod Holmes?«
»Jaz mislim le, da še niste zaslišali važne priče.«
»Ali jo morete dovesti sem?«
»Mislim, da.«
»Potem storite vendar!«
»Poskusiti hočem. Koliko policajev imate s seboj?«
»Tri imate na razpolago.«
»Dobro,« .ie rekel Holmes. »Ali smem vprašati, če so krepki možje z zdravimi plu-čimi?«
»Tega ne dvomim. Toda za enkrat ne razumem, kaj itnajo pluča z zadevo opraviti.«
»To boste kmalu izvedeli, iu skoraj gotovo še mnogo več,« ie odgovoril Holmes.
»Prosim, pokličite svoje ljudi. Začeti hočem eksperiment.«
V petih minutah so bili trije stražniki na mestu.	(Konec prihodnjič.)
OGRSKA.
Gibanje med1 strankami.
Budimpešta, 13. avgusta. Stare ogrske politiške stranke razpadajo, čim bolj se bliža čas. ko bo treba uvesti splošno volivm pravico. Državnopravni program ni več v stanu združevati ljudi različnih idej v eno stranko, ampak tudi na Ogrskem se bodo odslej stranke morale jeti snovati na podlagi kulturnih in socialnih načel. Pri liberalnih strankah — ustavni stranki in neodvisni stranki — se jamejo počasi ločiti kapitalistični indiistrijci od agrarcev, konzervativci od demokratov. Bivši minister Kristoffy se trudi iz slednjih elementov zvariti skupaj liberal no-demokraška stranko, katere glavna zahteva bi za sedaj bila splošna volivna pravica. V ljudski stranki, katere voditelj je minister na cesarskem dvoru grof Zichy, se pa tudi jamejo močno ločiti konzervativni šovinistični katoliški elementi in krščanski so-calci, ki sc šc organizirajo.
T renči n, 13. avgusta. Pod vodstvom člana ljudske stranke, kanonikom dr. Giess-weinom, se je tu osnovala krščansko-socialna stranka. Dela se na to, da se v kratkem osnuje krščansko-socialna deželna zveza.
Nagodba in volivna reforma.
Budimpešta, 13. avgusta. Grof Ap-ponyi je izjavil, da nagodba nikakor še ni končana. Volivno reformo bo vlada parlamentu predložila še to jesen. Vprašanje o ustavnih garancijah je baje tudi že rešeno in jih bo cesar sankcioniral.
ITALIJA.
Organizacija »protiklerikalnih« strank.
R i m . 13. avgusta. Da bi zadnje izgrede proti katoličanom in cerkvi docela izrabili, oznanjajo sedaj vse liberalne stranke in organizacije sistematičen boj proti Vatikanu in njegovim napravam. Ker so zadnji čas delavci pri demonstracijah vsled barbarskih izgredov vedno prišli v konflikt z oboroženo močjo, so zdaj voditelji gibanja ustanovili nekako ljudsko policijo, ki naj demonstrante nekoliko brzda. To misel je sprožila vrhovna delavska zveza — Confederazione generale del lavoro — ki je pozvala z okrožnico vs^ delavske zbornice, naj organizirajo pri demonstracijah reditelje. Da demonstracijam dajo kulturno lice, oznanjajo zdaj kot devizo: Lajizacijo šole in brezplačen pouk! Republikanska stranka sc je temu gibanju seveda pridružila. Veliki mojster lože Ferrari poživlja v proglasu vlado, naj država cerkvi vzame vsa sredstva za snovanje vzgojevalnih zavodov in šol. Izvršijo naj se tudi skoro pozabljene naredbe, kako zatvoriti samostane.
R i m , 13. avgusta. Slavni skladatelj Pe-rosi, katerega je nedavno drhal na kolodvoru opljuvala, je v listu »Messagero« izjavil, da v celi Evropi ni naletel na tako sodrgo, kakor v večnem Rimu, in da ga je po teh dogodkih sram, da je Italijan.
R i m, 13. avgusta. Sveti oče bo proti nasiljem, ki sc vrše proti duhovništvu, javno protestiral. Oblika protesta ni še znana; naj-brž se bo to zgodilo v okrožnici ua italijanski episkopat. Liberalni »Corriere della Sera« poroča, da se je vsled zadnjih dogodkov razmerje med Vatikanom in Kvirinalom, ki se jc bilo izboljšalo, docela prekinilo.
GRŠKO.
Grške bande. — Demoralizacija v armadi. — Lepi ministri!.
Atene, 13. avgusta, Grki so strašno pobiti, ker dan na dan dohajajo poročila, kako turški vojaki v Makedoniji pobijajo grške bande. V Makedoniji vzdržujejo Grki 2000 nerednih vojščakov, večinoma domačinov s Krete, katere unovači makedonsko-grški od bor v Atenah. Namen teli čet je pobijati bolgarske čete in s silo privesti makedonsko pre-
Pismo Boltotuia Pepela.
Gespud redehter!
Uni znaja use. Lclje pranja, de znaja clu toča delat, gade zaguvar-jat inše Buli ve kulk dru-geh ciipcrni. Neki pa na znaia: tib-činskega učeta ge-spuda do-htarTrilllar-ja iz rotuža spraut. lise sa že pušk i i s I in še druge caj-tnge sa jm pumagale,
dc b dolitar Trilarja tku deleč prpravl, de b soj mandat kot ubčinsk svetnik dol puložu, pa use zastoju; gespud dolitar Trillar sc drži rotuža ket kakšna bouha psa in en špasn člonk ie že za dolitar Trillarja ena pesemca zložil, in sina ja unkat na špek-higelne pel; začne se tkula nekok: Hrast sc umajc in hrib Trillar na rotuž ustane; pa če b ga brcnil še tku, z rotuža mož sc na gane.
Naprej s te pesnice nism zamerku, zatu k sni biu že mejčku preveč auf; čc m u glili u glava padla, um pa enkat driikat cela zapeu. Murbt u dolitar Trillarja glili ta pesnica tku
živalstvo, ki je odpadlo k bolgarski pravoslavni cerkvi, nazaj k grškemu ekumenske-nu patriarhatu. Grki bi se radi maščevali lad Turki, če bi mogli, toda kje naj vzamejo /,a vojsko s Turki sposobne armade? Letos ie v Peloponezu komaj polovica mladeničev bila vnovačena, druga polovica je pa odšla v Ameriko. Kar jih še ostane, niso pri volji >Iužiti v armadi, ki ima čisto nezmožne častnike. Drugod bi bili te častnike, ki so v zadnji grško-turški vojski pokazali, da so neizmerno strahopetni, ustrelili, tu so jih pa še povišali. Vojaških reform ministrstva niso izvedla. le mornarica ima dobro izurjeno moštvo, kateremu pa žalibog manjka — večjih bojnih ladij. Uprava je slaba, še slabši davčni sistem, ki bogatejših slojev davka sploh oprosti. finančnemu ministru Simopulosu pravi vsak Grk, da je tat. Na čelu mornariškega ministrstva je častnik kopne armade — čisto ittlad mož, dočim vodi vojno ministrstvo ministrski predsednik Theotokis sam, ki sploh vojak ni. Dežela s tako vojaško upravo seveda nima nobenega ugleda.
»vec kot jelaclc !«
Supilo govori, kakor bi imel vso Hrvatsko v žepu. Na shodu v Glini je klical, da bo treba poseči tudi k orožju Jelačičevemu. Tu zakliče nekdo, da je naš boj podoben Jelačičevemu. »Nikakor ne!« odvrne Supilo. »Jela-čič je bil tudi avstrijski general in služabnik Dunaja, mi pa se bojujemo samo za našo hrvaško stvar in nečemo za Dunaj iti po kostanj v mažarski ogenj.« Tako govori tisti Supilo, ki se je vrgel Košutu v naročje in je šel za Mažare po kostanj v avstrijski ogenj, pri čemer so se vsi Hrvatje opekli. Tudi zvedavemu dopisniku »Narodnih listov« je zaupal Supilo, da je sovražnik »Grossoster-reicha«. Sploh zdaj na Hrvaškem strašijo z Grossosterreichom«. »Grossosterreich gre«, zakliče kdo, pa se vsi preplašijo in teko za Mažari. Tudi Supilo rabi to strašilo. Ogrske velmože je označil tako: NVeckerle je po očetu Virtemberžan, torej Nemec, Szterenyi je po rojstvu jud Štor, Andrassy je bolan človek, hipohonder. Supilo pravi, da Mažari sploh nimajo nobenega sposobnega človeka, ki bi iz-vojeval sedanji boi. Tem bolj čudno, da so vjeli Hrvate, celo oberbana Supila! Košutu pa vendar prorokuje Supilo poraz. Supilo napoveduje obštrukcijo v hrvaškem saboru. Kot može, ki so Hrvatom pravični, je označil Justha, Hollo in Bathyanya, ki za kulisami pravijo Hrvatom: »Vaše stališče je pravo, a za Boga. zdaj ne delajte šuma ž njim!« Supilo pravi, da ban Rakodczay nc bo dobil mož, da zastavi ž njimi višje službe. O reški resoluciji pa priznava Supilo, da je bila samo taktična poteza za gotove prilike, da so si utrdili resolucionaši pozicijo, a njena veljava je omejena na gotove zahteve.
KRALJ EDVARD — VILJEM II. — CESAR FRANC JOŽEF.
London, 13. avgusta. Kralj Edvard se je danes podal v spremstvu državnega pod-tajnika Sir Charlesa Hardinge, generalmajor-ja Sir Stanleya Clarke, markija Soveral in majorja Ponsondy na pot v Nemčijo in Avstrijo. Na kolodvoru se je kralj pred odhodom-' vlaka delj časa prijazno menil z avstrijskim in nemškim poslanikom.
Berolin, 13. avgusta. Kralj Edvard angleški se jutri snide z nemškim cesarjem v VVilhelmshohe. »Norddeutsche Allg. Ztg.«, glasilo državnega kancelarja Biilo\va, piše, da je sestanek kralja Edvarda z nemškim cesarjem nov dokaz, kako miroljubna je sedanja svetovna politika in kako diplornatje, katerih ",ralj je brezdvomno Edvard angleški, izku-šajo izravnati in poravnati vsa nasprotstva. Sestanek v VVilhelmshohe pa da je tudi dokaz, da so se razmere med Angleško in Nem-
il srce ganila, de u sam nad saba scagu in šou u penzjon. Tista pulitka, ke ja zdej dohtar Trillar ugajna, u pa lohka negau kumpanjon dohtar Nuvak, k je, kokr se guvari, še bi kunštn, naprej pelu, nekam ja u že prcefrou, če ja na 11 preh u kašn grabil zvermi. Ce b biu pa glih ^dohtar Nuvak za tu prešvoh, u pa še dohtar Zerjou puniagu, sej se 011 tud rad kani prštul, pusebn ke, ker mu nč arn na gre. Unkat je u Buhinsk Bistre na tistmo študen-tovskmo shode, ke sa mu pu nadoužnem reki: skupščina družbe svetga Ccrila in Metoda, že taka voda delu, de b člouk hmal mislu, de ga ic sama voda in de ja ma še u glau. Ce dubeja leberalci še ene par tku kunštneh in pužrtvuvalnch Idi, kokr je dohtar Zerjou, ke rad use žrtujc, če nč na kušta, pa sa spet na kubilc, kot sam kral Elija Preduvič, kedr žepana Hribarja cirkusperšone pu meste ukul pele in za leberaln cirkus reklama dela. Se-vede ta reklama tud sammu krale Elijat prou pride, kc b rad tud 011 u Mustah purgermaj-ster ratu, dc b sc tku loži sojmo prjatlc iblan-skmo žepane glihu, in pa de b mu na mogl ta puredn idje zmeri sam tiste prešiče naprej metat. Preduvič že gleda, dc na pride pre-kratk. Pa sej dondons tku usak gleda na prefit. Nej le bereja unkat Gabrščkuga An-drejčka cajtngc »Soča«, pa uja vidi, dc mam jest prou. Kuku zna 011 voda lepu pu čas na soj maln napelavat, dc b še hmal edn na za-merku, kam cika. Ta nar preh mal čez dobr rejena debelušna dehoušna puzabaula; tu stri že zavle tega, kc jc 011 tku suh ud same tc-gote. de sc lohka skuz nega na Grintuc vid. Ke ta zabaulajne enkat dobr uprau, pol sc pa začne fantm šmajhlat, kašn junaki dc sa, sevedc če sa leberalci. kokr 011 in nazadne pa šc puve, dc je ta nar bi fejst kcrlc med nim šc tist. kc se saj na eneh pet »Soč« naro-
čijo zadnji čas izboljšale in da se bo prijateljstvo poglobilo.
Dunaj, 13. avgusta. Kralj Edvard dospe v četrtek ob 10. uri dopoldne v Gmunden, kamor se mu bo peljal nasproti cesar Franc Jožef. Potem se vladarja skupno odpeljeta v Ischl. V Ischlu jc vse od tujcev tako zasedeno, da ni moč dobiti nobenega prostora več, dasi so celo kopalnice izpremenili v stanovanja. Ceste in hiše se že okrašujejo; cesar sam nadzira vse priprave. V gledališču se bo na dan slavnostne predstave v čast kralja Edvarda igrala na izrečno željo cesarjevo »Vesela vdova«. V hotelu »Elisabeth« je za kralja Edvarda in njegovo spremstvo pripravljenih 18 sob.
London. 13. avgusta. »Standard« prav posebno naglaša prisrčno prijateljstvo med Edvardom angleškim in cesarjem Francem Jožefom. To prijateljstvo je eno najboljših jamstev za svetovni mir. »Daily Graphic« naglaša veliko politiško važnost sestanka, pri katerem bosta navzoča Hardinge in Aeren-thal. »Daily Telegraph« povdarja, da se bo naglašalo v Ischlu prav posebno skupno in energično postopanje velevlasti v Makedoniji in na Balkanu sploh. Obisk Kdvardov pri najstarejšem vladarju na kontinentu, Francu Jožefu, ima izvanredni politični pomen. — »Daily Telegraph« nato izraža brezmejno spoštovanje vsega angleškega naroda do sivolasega cesarja Franca Jožefa.
TITTONI-AERENTHAL.
R i 111 . 13. avgusta. Tukajšnji diplomatski krogi izjavljajo, da bo sestanek med italijanskim ministrom za zunanje posle Tittonijem in avstrijskim ministrom Aerenthalom na Semeringu veliko važnejši kakor pa je bil sestanek med obema državnikoma v Išlu. Na Semeringu bo glede na nekatera vprašanja, o katerih sta se Tittoni in Aerenthal v Desiu samo posvetovala, padla definitivna odločitev. Tittoni bo cesarju Francu Jožefu baje izročil lastnoročno pismo kralja Viktorja Emanuela.
MAROKO.
Nemške intrige.
Kolin, 13. avgusta. Znana »Scharima-cherca« »Kolnische Zeitung«, ki sploh vedno hujska bodisi proti Francoski, bodisi proti Angleški, obdolžuje zdaj poveljnika francoske križarke »Galilee« pred Casablanco. da je 011 kriv klanja, ker je prezgodaj izkrcal nezadostno vojaštvo in s tem Maročane razburil. — Ta hujskajoča pisava je diplomate zelo vznevoljila, zlasti ker je Nemčiia ofici-ielno povdarila, da je s francosko akcijo v Maroku solidarna.
Novi napadi. Guverner odstavljen.
T a 11 g e r, 13. avgusta. Včeraj je 4000 Maročanov zopet napadlo Casablanco, francoski vojaki so pa napad odbili. •— Francoski admiral je odstavil guvernerja v Casablanci, ki je kriv klanja in ga interniral na križarki »Gloire«.
Oficielna izjava Francoske.
Pariz. 13 avgusta. Minister za zunanje zadeve Pichon je zopet izjavil, da Francoska ne bo poslala nobenih vojaških ekspedicij v notranjščino Maroka, ampak bo zgolj kaznovala upornike, postavila red in organizirala v Casablanci mednarodno policijo. Francoska se bo natančno držala mandata, poverjenega ji od Evrope.
KRIZA V HAAŠKI MIROVNI KONFERENCI.
Stalno mednarodno vrhovno sodišče.
Haag, 13. avgusta. Kakor znano, jc bilo najuspešnejše delo prve haaške mirovne konference to, da se jc ustanovilo razsodišče, ki je od slučaja do slučaja reševalo mednarodne
či in naprej plača. Jest na vem, kua u naredil zdej Gabrščku Andrejček iz Mulavrham, kc 11111 je ta začeu iz ta narodna zalega u kšeft fušat. Enkat ga u tku nalumastu, de 11 use sonce vidu. Pa novadobari ja znaja tud skupt ud Andrejčka, de uja mel zadost, ke na re-špeteraja negauga prevelegjuma in uja začel tud bukle vn dajat.
Vidja, gespud redehter! Tu use skp je en cahu, de gleda res usak sam na soj prefit. Ce jm še usi te moj dukazi nisa zadost, nej pa pugiedaja »Delnška družba združeneh pivovarn za Zauc in Lašk trg«, pr ker ima ta nar več beseda sam gespud žepan deželnga stolnga mesta Iblane in peru Sluvan na tem božim svete, Hribar. Vidja, ta peni Sluvan in negava družba tud gledaja na soj prefit in sa Sluvcnci sam tekat, kodr kej not nese. Kakršen sa birti u kašnmo kraje, tacga zastopn-ka tihnga pira pa tam nastauja, de tku več slabe pijače u dobr gnar sprauja in vs tist rodolubje, ke ga gespud žepan deželnga stolnga mesta Iblane pr pusebneh prložnasteh pr sojino okne bosm in guluglavni nusačni lampjonu naprej prnaša, vs tist rodolubje se razkadi kokr dm ud Blajvajsuve veržinke u Ift. U Pulčanah na Štajarskm maja že enga tacga zastopnka, de b ta nar rajš use Slu-vence pužeru. sam dc b dost pera predan in gespud Iblansk žepan jc lepu tih in s misl: nej žre Sluvence, sej jh jc zadost, pijača pa le dobr 11 gnar spraula.
Gespud Mulavrh, nej ga na uni enkat kreneja, kc maja tak šorf na take Idi, ke soja narudnast sam na jezik nosja. Nej kreneja enkat 11 ulitih cajtngah tega ta nar več Sluvana, kc guvari use sluvanske šprahe, kereh šc na guvari, sc jh u pa šc nauču. N111 sc u tu še ta nar hI pudal, ke maja bi šorf ježek, kokr ga ma	Boltatu Pepe iz Kudeluga.
spore, afco so to zahtevale države. Ustanovile so se tudi preiskovalne komisije, ki sicer nimajo razsodivne oblasti, ki pa preiskujejo v kakem kočljivem slučaju, seveda tudi le na zahtevo dotičnih velesil, kdo je kriv kakega neljubega dogodka, kako naj se poravna itd.
Pri letošnji mirovni konferenci so Se-veroameriške Zjedinjene države dosledno šle dalje. One zahtevajo, da naj se ustanovi stalno in obligatorično mednarodno vrhovno sodišče. To je vse nekaj drugega, kakor dosedanje razsodišče. Zdaj so se razsodniki sešli, ako so to želele ali zahtevale velesile in so bile s tem zadovoljne tudi prizadete države — prave obveznosti pa ta razsodišča tudi niso imela. Amerika sedaj zahteva, da naj se imenujejo stalni, dobro plačani internacionalni sodniki, ki bodo vedno prebivali v Haagu. Temu sodišču se imajo predložiti vsi internacionalni slučaji, katerih diplomacija ne more rešiti. Diplomacija naj pri takih sporih med državami dela na to, da se konflikti zmanjšajo in spori poravnajo, česar pa diplomati kljub vsem prizadevanjem ne morejo poravnati, to naj pride pred haaško mirovno razsodišče. I11 sicer bi se morala predložiti vsi taki spori in tudi negova razsodba bi bila strogo obvezna. — Razume se. da se velevlasti zelo pomišljajo, ali naj bi ameriški predlog sprejele. Zlasti manjše države sc boje, da ne bi tako o njihovi usodi odločale velevlasti, kajti večina razsodnikov bo seveda sestavljena iz zastopnikov velesil. Povrhtega pa s tem tudi mnogo diplomatov ni zadovoljnih. ker mislijo, da se bo zmanjšal njihov vpliv, ako bo razsodišče dobilo v roke internacionalne spore.
Haag, 13. avgusta. Danes je Amerika predložila odseku svoj predlog glede na ustanovitev stalnega mednarodnega vrhovnega tribunala. Sodnikov naj bo 17; kako bi se izvolili izmed 47 velesil, ameriški zastopnik še ni predlagal. To je najkočljivejša točka Zastopnika Nemčije in Angleške sta ameriškemu predlogu pritrdila. Več delegatov je bilo rezerviranih in se ni izreklo ne za ne proti. V soboto se bodo vse države o tem defini-tivno izjavile. Situacija je zelo kritična.
RUSIJA.
Židovski dijaki možici.
V Bielcah so trije židovski dijaki umorili policijskega ravnatelja. Napadalce so zaprli.
KONGRESI NA FRANCOSKEM.
Socialno-demokraški kongres.
Pariz, 13. avgusta. Socialno-demokraški kongres v Parizu je nekaka priprava za internacionalni kongres socialne demokracije 18. t. m. v Stuttgartu. Vaillant je kongresiste nagovoril. Nato je govoril Jaures, po svoji navadi zelo idealistično. Od radikalne bur-žoazije ni ničesar pričakovati, socialisti morajo postati radikalni. Najbolj znamenito jc bilo, k&r ie dejal o francoski domovini. Socialisti ljubijo in občudujejo svojo domovino — ščitili jo bodo. kaiti Francije nihče ne srne podjarmiti! Ta izjava jc bila naperjena proti Her-veju in antimilitaristom. Kakor znano, je namreč Hcrve na lanskem kogresu v Litno-gesu dosegel, da se je sprejela resolucija:
»Ako nastane vojska, morajo socialni demokratje to preprečiti z velikimi demonstracijami mas, z generalnim štrajkom in uporom.«
S tem pa napolblazni Herveisti šc niso zadovoljni. Letos hočejo, naj se sklene, da se obsodi vsak »meščanski patriotizem« in naj se na proglasitev vojske odgovori takoj z vojaško vstajo in revolucijo. Kongresu pa se je poslal tudi predlog, naj se Herve izključi iz stranke. Nadalje je kongresu predložen predlog. da morajo socialistični poslanci od svoje plače, ki znaša 15.000 frankov, 6.000 frankov oddati v strankino blagajno. Prepovedati mislijo tudi sodelovanje sodrugov pri meščanskih listih in sprejemanje redov. Nadalje predlaga, da naj se socialno-demokraška organizacija loči od framasonske, ki je nepotrebna in škodljiva.
Učiteljski kongres.
C1 e r ni o 111 - F e r ran d , 13. avgusta. Učiteljski kongres, ki tukaj zboruje, je strašno kričava prireditev. Učitelji se napihujejo, da jc groza. Napadajo Brianda, naučnega ministra, ker ni prišel na kongres opravičit se. Učitelji hočejo na vsak način pridružiti sc anarhistično-socialistični delavski zvezi. Odpraviti hočejo vse oblasti, predvsem šolske ravnatelje. Na mesto teh naj se v vseh šolah ustanovi avtonomni učiteljski zbor. Odpravi naj sc tudi vsa disciplinarna oblast naučnfc oblasti nad učitelji, ki si bodo odslej sami »volili postavo«.
Kongres krščanskih socialcev.
A 111 i e 11 s, 13. avgusta. Tu se ic vršil kongres francoskih krščanskih socialcev. Govorili so profesor prava Menon o »socialnem delovanju cerkve«, abbe Antoine o »krščanskih načelih v socialni ekonomiji«, prof. Dut-hoit z lillske univerze o »Mezdni delavski pogodbi«, prof. Boissard iz Lilla o »zahtevah pravičnosti pri delavskih pogojih«, Martin Saint-Leoii o strokovnem gibanju, abbe Ser-tillanges o verskem in socialnem napredku. Navzočih je bilo tudi mnogo učenjakov iz inozemstva. Žalibog se jc tudi to pot opazilo, da jc tu zbrane mnogo učenosti in pobožnosti, prav malo pa agitatorskih sil in uspešne propagande.
VELIKI ŠTRAJKOVSKI IZGREDI.
Pariz, 13. avgusta. Štraikujoči delavci v kamnolomih v Every-Pctit-Bourg so z di-namitom razstrelili kos železniške proge in postavili na tir tramove, da povzročijo železniško nesrečo.
Bclfast, 13. avgusta. Poboji na ulicah iu napadi irskih delavcev na vojaštvo imajo že čisto značaj meščanske vojske. Štrajkovci so položili čez ceste verige, da bi ovirali prodiranje angleške konjenice. Ženske in otroci so trgali tlak iz ulic in ga metali na vojake. Obnašanje čet je vzlic izzivanju štrajkovcev bilo vzorno in zmerno. Naposled so vojaki vendarle morali ostro streljati. Ubili so enega moža. več je ranjenih. V Belfast odide vojaštvo iz Aldershota.
Štrajk telegrafistov.
N e w Y o r k , 13. avgusta. Danes se je naznanil generalni štrajk telegrafistov vse Kanade in severoameriških Združenih držav.
SOCIALNA DEMOKRACIJA V NEMČIJI ZVIŠALA STRANKASKI DAVEK.
D r a ž d a 11 e„ 13. avgusta. Shod nemške socialne demokracije je sklenil zvišati strankarsko članarino za deset fenigov na teden.
JAPONSKI ČASTNIK OGLEDUH V RUSIJI.
N i ž 11 i N o v g o r o d, 13. avgusta. Tu so zaprli nekega častnika japonskega generalnega štaba, ki jc imel seboj mnogo načrtov o ruskih utrdbah.
75 TISKARJEV ZAPRTIH.
Peterburg, 13. avgusta. Policija je pri preiskavi društvenega doma tiskarske zveze zaprla 75 tiskarjev-revolucionarjev.
KONFLIKT MED JAPONSKO IN AMERIKO.
N c \v York, 13. avg. Vest, da so se med Ameriko in Japonsko prekinila pogajanja zaradi omejitve naseljevanja japonskih k n 1 i -jev v severoameriške Zedinjene države, se potrjuje. Japonska ie odklonila kratkomalo vse aineiiške zahteve in pogoje. Položaj je zelo kritičen.
BOLGARIJA.
Ministrska kriza.
Sofija, 13. avg. Baje ob priliki 20-let-nega jubileja vladanja kneza Ferdinanda odstopi sedanji kabinet ter se imenuje uradniško ministrstvo pod vodstvom dr. Stančeva, ki naj razpiše nove volitve za sobranje.
SRBIJA.
Proti protidinastični agitaciji.
Belgrad, 13. avg. Minister za notranje zadeve je izdelal nov tiskovni zakon, ki omejuje svobodo pisanja glede na kraljevo osebo in njegovo rodbino. Naredba se zdi potrebna v očigled protidinastičnemu pisanju nekaterih srbskih listov.
Trgovinska pogodba z Avstrijo.
Dunaj, 13. avg. Baje bo srbska vlada avstrijski v kratkem poslala noto, kjer prosi, naj se kmalu ugodno reši vprašanje o prevozu živine in perutnine skozi Avstro-Ogrsko. Avstrija tej želji skoro gotovo ne bo ugodila.
NASILSTVA GRŠKIH BAND.
Belgrad, 13. avg. Grki so v Doskanu v Makedoniji ubili srbskega prvaka Puška.
Dnevne novice.
4- Udeležbo pri slavnostih na Jesenicah
so doslej naznanila: Izobraževalno društvo »Kot« v Št. Jakobu v Rožu; bralno društvo »Kmetovalec« pri Mariji Snežni na Velki; »Bralno društvo« v Dobrni pri Celju z zastavo; »Slovenska krščansko-socialna zveza« z zastavo in telovadnimi odseki; nadalje »Zvezina« društva iz Preske z zastavo, iz Tržiča z zastavo, iz Št. Vida z zastavo, iz Gorij z zastavo, iz Starega trga pri Ložu, iz Srednje vasi v Bohinju z zastavo, iz Št. Jurija pri Kranju z zastavo, iz Idrije z zastavo, iz Domžal z zastavo, iz Mengša z zastavo, iz Vevč z zastavo, iz Domžal z zastavo, z Vrhnike z zastavo, iz Šturija z zastavo, iz Mirne z zastavo, z Jesenic z zastavo, iz Zagorja, Horjula. Budanj, Kranja, Radov';icei. Brez-nice.
-i- Na boj za deželnozborske volitve po-
zivljc »Narod« svoje somišljenike. Liberalno glasilo pravi, da bodo deželnozborske volitve v jeseni po starem volivnem redu. Za reformo deželnozborskega volivnega reda pravijo liberalci, da se ne vdajo. To jc njihova stvar. A na Dunaju jc vendar izjavil Hribar, da iskreno želi demokratiziranja deželnega volivnega reda. Kdaj je govoril resnico?
•f O tifusu v Postojni se piše, razpravlja iu zabavlja. Ad hoc sestavljene komisije proučujejo postojnski teren, izdajajo komunikeje 111 tolažijo javnost. Med tem pa umirajo v velikih mukah žrtve malomarnosti politične in deželne gosposke. Odkrito govorimo T Vsa akademična razpravljanja, ki obetajo, zboljšanje sanitarnih razmer v deželi, nas puste popolnoma hladne. Dokler se ne bo zrušil zi-stem. s katerim sc vlada naša dežela, toliko časa nc pričakujemo izboljšanja in reform niti na zdravstvenem polju. Pri tem tudi ne zaleže nič, čeprav hoče »Slov. Narod« psovati dr. Plečnika, kateremu je že vlada m dežela, kakor vemo. pri njegovem delu metala polena pod noge. »Narodovo« smešenje ne bo zmanjšalo vtisa izjave strokovnjaka, ki imenuje zdravljenje tifusa med jetiko in pljučnico v »moderni« ljubljanski bolnici pod vrhovnim poveljstvom vsestransko angaževanega Karola Bleiv eisa staroveško. »S. L. S.« bo morala prevzeti kakor jasno kažejo znamenja, v roke tudi reforme na zdravstvenem polju. Sedaj pa ne pomaga nc lepa, ne stroga beseda. ki opominja vladajoče kroge, da bi storili svojo dolžnost.
+ Dalmatinski deželni zbor bo sklican 9. septembra ter bo zboroval do 10. oktobra, kakor poroča »Narodni List«.
+ Slovenska dijaška zveza. Vsa pisma | in pošiljatve, tičočc se »Slovenske dijaške zveze« naj se odslej pošiljajo na naslov: Fr.
Kovač, stud. iuu Ljubljana, Ravnikarjeve ulice H).
-i- Notar Aleksander Hudoverirfk. »Slov. Narod«, se silno togoti, ker smo opozorili svoje somišljenike na pisarno njegovega ljubljenca notarja Aleksandra hudovernika, ki je v odboru »Ciril Metodove družbe« zastopnik »Narodove« politike. »Narod« pravi, da hujskamo naj se ta njegov notar od naših somišljenikov bojkotira in da nam je ljubši nemški notar kot pa Aleksander Hudovernik. »Narod« sam pravi, da je v Ljubljani samo en nemški notar. Mi nemškega notarja nismo priporočali. Ce kdo h Hudoverniku ne gre, vendar ni še treba, da bi šel k nemškemu notarju Voku. »Narod« pa seve ne bo komandi-ral našim ljudem, da bi ravno k prononsirane-mu »Narodovcu« Aleksandru Hudoverniku morali hoditi!
Župnik utonil. Včeraj zvečer se je šel ob deveti uri kopat v Sočo pod mostom v Kanalu ondotni dekanijski upravitelj gospod Leopold Pečenko z dvema drugima gospodoma. Voda ga je zanesla proti kraju, kjer so navpične strme skale in je voda ondi 6—7 metrov globoka. Ne ve se. ali ga je prijel krč ali kaj, čuli so ga nakrat klicati na pomoč, toda ni bilo mogoče takoj prihiteti na pomoč, ker je bila tema. Utonil je iu šele črez tri četrt ure so ga našli kakih 12 — 15 metrov nižje od bregov, kjer sc jc ponesrečil. Pokojni je bil star 39 let. v Kanalu je pastiroval že celih 12 let. Ves Kanal je pokoncu in vse žaluje za priljubljenim duhovnikom, ki je stori! tako nesrečno smrt.
+ Skupit: koncert dvanajstih vojaških godb bo za časa cesarskih vaj v bližini Celovca na korist dobrodelnega društva proti jetiki. Sodelovalo bo 400 godcev.
—	Hribar in zajci. »Domoljub« piše z Dobrove pri Ljubljani: Naš prijatelj Hribar! Da bodo tudi drugi čitatelji »Domoljuba« izvedeli, kakšen prijatelj slovenskega ljudstva je ljubljanski župan Hribar, vam povemo sledečo storijco: Pri nas je imelo doslej lov v zakupu takozvano »Ljubljansko lovsko društvo«, katerega ud je tudi župan Hribar, vpisan je pa bil kot lastnik gospod Zupane. Za lov so plačali borih 400 kronic, divjačina je pa oglodala letos nekaterim kmetom vsa mlada drevesa. Ko so nekateri oškodovanci prosili za odškodnino, poslali so jim v zameno nekaj izvrženih dreves, katera so dobili zastonj pri Kmetijski družbi, češ, zdaj ste pa oškodovani. Dva kmeta sta tožila za odškodnino, a sta pravdo izgubila in morala še plačati velike komisijske stroške, češ. da sta škodo prepozno naznanila. Seveda, kmet naj še vedno stoji za Hribarjevimi zajci in gleda, kako mu delajo škodo! Meseca julija je pa potekla najemnina na lov bi se moral oddati na novi dražbi. Kar dobimo od okrajnega glavarstva. da je ono vkljub ugovarjanju občine podaljšalo zakup. Toda zdaj ni več gospod Zupane vpisan kot lastnik lova, ampak župan ljubljanski gospod Ivan Hribar. C. kr. okrajno glavarstvo sme po postavi podaljšati zakup le prejšnjemu lastniku in le z dovoljenjem občine. Tu ga ie pa podaljšalo ali pravzaprav oddalo novi osebi in proti volji občine. Zraven je dodalo čudno motivacijo, da je družba »zbolišala lov, kar je v korist občine.« Ce je lov boljši, ima občina od tega škodo, ker nam bo divjačina delala še več škode. Seveda se bomo pritožili, a kai, ko je deželni odbor v rokah stranke, katere načelnik je župan Hribar.
—	Osebne vesti. Za višjega evidenčnega nadzornika za Kranjsko je imenovan na mesto gospoda Ružičke gospod Vladimir Jezierski iz Lvova. Deželni odbor je premestil g. dr. R. Weibla iz Kostanjevice v Metliko.
—	Z vojaškega vežbališča. Strašno sirovo se postopa z našim fanti in vojaki. Videl iu slišal sem korporala na vežbališču, ki vpije rekrutom sledeče: »Strela te udari hudičev .....; k ... a tvoja mati, ki te .ie izvalila! To so še nedolžne titulature — Poglejmo si kadeta! »Verfluchter \vindischer Hund, windische Sau, ich stosse dicli dass dir die schvvarze windische Sauseele aus der Brust zum Teufel fhegt. Bumf, bumf. sune ga z vso močjo v prsi vojaka-prostaka z ročajem sablje. Fant zastoka bolečine. Solza se mu prikaže — in kadet ga potolaži, obriše mu solzo s »krepir' Hund.« — To sem videl in slišal na Rojcah pri (iorici! Kdaj bo konec takemu barbarstvu? Pa pravijo, da se naj kmečki fantje pri vojakih izobrazijo!
Na Vrhniki priredi v nedeljo 18. t. m. ljubljansko in vrhniško katoliško društvo rokodelskih pomočnikov zanimivo veselico. Nastopila bodeta pevska zbora obeh društev, tamburaški zbor vrhniškega društva in dva ljubljanska društvenika v tenor in bariton so-lospevih. Ljubljansko društvo bo vprizorilo igro »Očetova kletev«, ki je v Ljubljani izborno vspela.
—	Napad na hrvaška poslanca. Poslanca Zatluka in dr. VVintcrthaler sta bila na kar-lovškem kolodvoru, čakajoča brzojavka iz Reke, napadena od treh neznanih ljudi.
Napredek tržaških Slovencev. V nedeljo so imeli tržaški Slovenci kar tri prireditve: pri sv. Jakobu jc imel prvi nastop novi orkester, katerega vodi Ceh gospod Teodor Depaul, v Barkovljah ic imela svojo veselico podružnica sv.Cirila in Metoda na Greti, a v Rocolu je bila veselica »Zvonimira«. Kako razveseljiv znak slovenskega razvoja pa je dejstvo, da so bile vse tri prireditve — najlepše obiskane. Ako se hoče uvaževati to dejstvo, treba vedeti, da ic bilo časov, ko ui smelo biti veselice niti v nadajjnem sv> Križu istega dne kakor v Bazovici, ker bi ena ali druga prireditev gotovo trpela škodo.
Danes pa morejo tržaški Slovenci ob enem napraviti po več prireditev, ne da bi to ali ono društvo trpelo škodo.
—	Glede djakovske škofije je izjavil no-vosadski župnik dr. Anion, da so vesti o njegovi kandidaturi izmišljene. Pred prijatelji je izjavil, da bi bilo proti njegovi vesti, da bi bil škof med tujim narodom.
—	Bolezen se je gospodu župniku Matiji Prijatelju shujšala. Priporoča sc vsem prijateljem, znancem in duhovnim sobratom v molitev in meihento.
—	Novi cerkveni stolp v Radovljici. Novi gotski stolp pri župnijski cerkvi v Radovljici bode visok 60 in pol metra, torej 15 metrov več kot stari. Načrte jc izdelal dunajski arhitekt L. Simon, gradba pa jc poverjena zidarskemu mojstru Ogrinu na Vrhniki.
—	Vode ni! Mestni magistrat v Gorici je zaprl vodo v domačih vodovodih popolnoma, na javnih vodnjakih jo je dobiti le od 5. ure zjutraj do 10. j večer. Prebivalstvo je mnogo krivo samo, ker z vodo prelahkomišljeno ravna.
»Društvo slovenskih profesorjev«.
Deželni odbor štajerski je članom »Društva slovenskih profesorjev« za leto 1907, 1908. in 1909 dovolil 50 odstotkov popusta v kopelnih cenah kopališča Rogatec-Slatina in oprostitev plačevanja kurne in godbene pristojbine. Ta ugodnost velja vsako leto za po dva društvenika v začetku in na koncu sezone, in sicer za tri tedne. Član, ki bi hotel uživati to ugodnost, naj se zglasi pri društvenem odboru.
—	Plakate za mednarodni svobodomiselni kongres, katere so hoteli v Pragi prilepiti, je policijsko ravnateljstvo prepovedalo. Morajo pač biti zelo dostojni.
—	Soprog jc ušel v Zagrebu Lizi Herceg. Od doma je odšel 10. t. m. in se ni več vrnil. Ko je šla dne 12. t. m. po Frankopanjskej ulici, srečala je nenadoma svojega soproga, ki jej je iztrgal iz naročja II mesečno hčerko ter ž njo pobegnil neznano kam.
—	Neznanega umorjenca so našli med Veliko gorico in vasjo Rakerjem na Hrvaškem 9. t. m. Poškodbe, radi katerih je umrl. nahajajo se na levi strani gla've in so bile zadane s topim orodjem.
—	Židi v hrvaški politiki. Predsednik kluba hrvaške napredne stranke v Osjeku Zid dr. Kraus prestopi v katoliško vero in se bo dal v ondotni župni cerkvi krstiti; govori se, da menja dr. Kraus svojo vero le zato, da mu bode mogoče pri prihodnjih volitvah kandidirati.^ Zaradi tega so baje sklenili vsi osješki Zidi, da izstopijo iz napredne stranke. Velika pridobitev za katoliško Cerkev in Hrvate!
—	Zidarska stavka v Zagrebu končana.
Zadnji ponedeljek so se sestali zastopniki zidarjev in delodajalcev. Delavcem se ugodi v tem, da se odpuste bojkotovani poslovodje. Včeraj so izročili gospodarjem spomenico z zahtevo, da sc jim plača tudi zaslužek za celo dobo izkijučenja od dela, kar se je že večkrat zgodilo na Angleškem, kajti izključeni niso bili vsled lastne krivde, ampak po prenagljen-jtt in bahatosti delodajalcev.
—	Avstrfjsko pravosodstvo v Bosni. V Blagajn v okrožju Boscnski Novi so trije kmetje napravili v eraričnem gozdu škode za 5 kron. Tako je določilo škodo sodišče samo; obsodilo jih pa je zato na 150 kron globe, ki se preračuna v gozdno tlako, ki io bodo morali opravljati 94 dni!
—	Francoski zdravniki v Avstriji. 9. t. m. se je pripeljalo v Monakovo 35 francoskih zdravnikov, ki so ogledali klinike tamošnjega vseučilišča. Danes s prišli na Dunaj z istim namenom.
—	Nesreča na cesti. V soboto so se splašili konji ob cesti iz Vrhpolja v Log Francetu Bizjaku iz Vrhpolja pri Vipavi. France Bizjak je skočil z voza v cestni jarek, voz pa je izril cestni kamen, ki je padel na B.ziaka, da je bil na mestu mrtev. Neki drug mož, ki se je peljal z Bizjakom, sc ni nič poškodoval. Pokojnik zapušča doma staro mater, kateri je bil edina podpora.
Po!zkušen samouinor. Včeraj si je v Preradovičevej ulici v Zagrebu neka ženska prezala na roki z britvijo žile, da se usmrti.
—	Zgradba uradniških in delavskih stanovanj v Zagrebu. Delniško društvo za zgradbo uradniških iu delavskih stanovanj, ki bode začelo poslovati z glavnico 500.000 kron, od katerih vzame za 150.000 kron delnic mestna uprava v Zagrebu je odobrila društvena pravila ter dela z vso silo na to, da zagotovi subskripcijo. Stanovanja bodo zgrajena nc samo za javne ampak tudi za zasebne uradnike.
—	Prestavljen semenj radi legarja. Županstvo Št. Vid pn Zatičini naznani, da ne bo semenj 20. avgusta t. L, sv. Bernarda dan, v Zatičini, ampak pozneje radi bolezni legarja.
Vino v Istri. Kringa v Istri. V župi Kringa je 40 hektolitrov pristnega črnega vi-na-terana za prodajo. Kdor bi potreboval tacega vina, naj pride osebno v Kringo; ako pa nc more priti osebno, naj se obrne na župni urad Kringa, p. Tinjan, Istra, kateri rad posreduje, samo, da župljani prodajo svoje dobro vino. Posredovanjem župnega urada se je do sedaj prodalo 320 hektolitrov vina, vse Slovencem. Svoji k svojim!
—	Gradnja nove železnice Trebnje - Št. Janž hitro napreduje na vsej progi. Približno 1500 delavcev jc povprek na delu. Središče vodstva je na Mirni, kjer je glavna pisarna v gradiču Grič. Za čas gradnje je odločen poseben oddelek žandariev, da vzdržuje red iu skrbi za osebno varnost.Mislil bi vsakdo, da je ta oddelek nastavljen v središču dela, na Mirni. Pa ne. Nastavljen je na pol ure od Mirne oddaljenem Rakovniku, kier stražijo žandarji edinole le grad gospoda grofa Bar-
bota, četudi so imeli na Mirni primerno stanovanje na ponudbo, le nekaj dražje bi bilo.
Za te uboge vinarje pa se pusti prebivalstvo na Mirni trepetati strahu, kdaj kaka Jplpa pri tepežu napade kakega mirnega prebivalca in mora cele noči poslušati grozno vpitje in kletve nekaterih pijanih železničarjev. Preteklo nedeljo, 4. t. m., so se delavci stepli pri Koračinu. Nekega Jakoba Kušlana iz Cerknice so strašno razmesarili z noži. Drli so na cesto in tam nadaljevali grozno klanje. Vse je strahoma zapiralo vrata, četudi je bilo še ob belem dnevu, ob 7. uri zvečer. Zandarji so prišli šele čez eno uro, ko je že vse minulo. Napadeni Kušlan je umrl v bolnišnici v Kandiji pri Novem mestu. Vprašamo, ali ni življenje enega državljana, četudi delavca, več vredno, kakor tistih bore pet kron, katere država manj plačuje za stanovanje žau-darjev na Rakovniku, kakor pa bi plačala na Mirni? Ker so sedaj na Mirni stanovanja silno draga, ali je zameriti posestniku, ki zahteva višjo ceno v obljudenem kraju, kakor pa grof na samotnem Rakovniku? Je-li dolžan en posestnik nositi škodo za občni blagor, dočim bi se pri višjem plačilu ista svota porazdelila na vse davkoplačevalce? Zato pričakujejo Mirnci, da slavno c. kr. žandar-merijsko poveljništvo nemudoma prestavi oddelek žandarjev iz Rakovnika na Mirno.
—	Pojasnilo k »Pismu iz Opatije«. Zadnje »Pismo iz Opatije«, priobčeno v našem listu 9. t. m. naj se popravi v toliko, da zdraviliška komisija prevzame za 200.000 K delnic (ne za 20.000) električne cestne železnice, ako steče železnica 1905. — Kar se tiče gimnazije, so Nemci že započeli akcijo, kajti po Opatiji krožijo nabiralne pole v nemščini. »Comite« v proglasu navaja, da upa na podporo vseh občin okrajnega glavarstva opatij-skega (hrvaške občine naj podpirajo nemško gimnazijo!!), nadalje zasebna gimnazija dobi skoro gotovo že za prvi razred večjo drž. podporo, po štirih letih pa, ko bode nižja gimnazija izpopolnjena, jo prevzame država. In kdo je ta komite? Sami privandrani tujci, ki so si z nezaslišanim odiranjem letoviščarjev nabrali lepo premoženje. Misel, naj se ustanovi v proslavo 60-letnice vladanja cesarja v Opatiji gimnazija, je lepa; a da naj se ustanovi v hrvaški Opatiji ob cesarjevem jubileju nemška gimnazija, to je izzivanje domačega prebivalstva in žaljenje Njega Veličanstva. Da tem tujcem ni toliko za povzdigo zdravilišča kot za nemško propagando, dokazuje samonemški oklic na prebivalstvo, in vendar so Hrvatje in za njimi Italijani v pretežni večini. (Zakaj domačini ne vzamejo akcije sami v roko? Kar upajo dobiti Nemci, ki jih ni veliko, bodo menda vendarle mogli iz-vojevati naši poslanci, ko so vendar Hrvatje v veliki večini in je gimnazija potrebna. Razmere dokazujejo, da je lažje ustanoviti slovansko gimnazijo, kot pa nemško poslovaniti. Op. ured.)
—	Uslužbenci Južne železnice na ogrskih progah nameravajo štrajkati. ker se jim še dozdaj niso zvišale plače, dasi je trgovinski minister Košut že zdavna obljubil to vprašanje urediti.
—	Železno rudo nameravajo kopati na Perovcm na Dolenjskem ter so je že nekaj odposlali v preizkuševališče na Dunaj.
Iz Mengša. Dne 11. avgusta ob četrt na 8. zvečer se je utrgal oblak nad Mengšom. Začela je padati toča, ki je uničila vse poljske pridelke, fižol, ajdo, oves, koruzo, proso, repo. Po nekod jc stolčeno, da se skoro ne pozna, kaj jc preje bilo. Ljudje imajo ogromno škodo. Pobila je toča po Velikem Mengšu, Topolah, Jaršah, Homcu, Preserju, Šinarci in Radomljah.
—	Konsuinno društvo v Toplicah je na občnem zboru dne II. t. m. izvolilo novega načelnika v osebi g. Franceta Bega, za njegovega namestnika pa g. Fr. Krhneta. Oba-dva sta moža polna krepke volje in za stvar navdušena, zato ic upati, da se bo pod njunim vodstvom društvo ojačilo in čim lepše razvilo. Prejšnji načelnik Finks, ki je vodil pet let društvo, je prostovoljno odstopil, ostal pa je v načelstvu. Društvo šteje 441 članov.
Umrla je na Dobil Marija Pintar, vdov-Ijena Kolar, rojena Resnik.
Nož mu je zasadil v prsi. V nedeljo je bila veselica požarne brambe v Št. Rupertu. Neki delavec, ki dela pri železnici in je doma iz boštanjske fare, jc imel že popoludne malo vojsko z domačinom Martinom Brcznikar. Nobeden ni hotel nehati. Proti deveti uri zvečer pa jc prišlo do nožev, in Brcznikar jo jc skupal; dobil je rano na desno stran prsi — še tako srečno, da ga je nož zadel v rebro in zdrsnil. Danes so ta nož našli; ostrina mu je zakrivljena. Fanta so prepeljali včeraj, 12. t. in. v bolnišnico v Kandijo, dclavca pa, ki ima rano na roki, so pa zaprli. Iskala sta oba — bosta trpela tudi oba.
—	Društvo užitnhiskih uradnikov. Užit-ninski uradniki si osnujejo svoje društvo pod imenom »Podporno društvo uradnikov c. kr. užitnine na Kranjskem«, s sedežem v Ljubljani. Tozadevna pravila so že potrjena. V kratkem sc skliče ustanovni občni zbor.
—	S tretjega nadstropja je padel v ponedeljek v Gorici v Šolski ulici 19 mesecev stari Izidor Kalčič. V dotični hiši ima svojo prodajalno tvrdka Hcdžct in Koritnik. Ker je bilo ravno pred prodajalno razobešeno platno radi sence, jc otrok priletel najprvo na platno in odtod na tla. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Hrvaška slavnost. V Požegi v Slavoniji sc vrši 14., 15. in 16. t. m. 25-letnica pevskega društva »Vijcnac« in blagoslovljcnjc nove društvene zastave.
Posebne vrste delavci. Ob italijansko-avstrijski meji sc potika polno italijanskih delavcev, ki rišejo avstrijske utrdbe. Da to niso
navadni delavci, je jasno, ker delavci ne bodo tratili časa s tako »zabavo«. Te dni so enega takega »delavca«, ki je skoro gotovo preoblečeni italijanski častnik, aretirali, ko je risal predilske utrdbe. Pred par dnevi so tud: aretirali tri sumljive mlade »delavce«, ko so risali važne avstrijske strategične točke.
Toča. Iz Štange. V nedeljo popoludne se je začelo pripravljati za dež, katerega smo že zelo potrebovali. Proti večeru ie začelo grometi. Vsul se jc močan dež in kmalu zatem debela toča, ki je treskala po oknih, da smo mislili, da bo vse šipe pobila. Pobila je daleč naokolu po celi fari, ponekod bolj, ponekod manj. Proso je skoraj popolnoma uničeno. Najbolj pa je trpela ajda, ki ie ravno prilezla iz zemlje, in pa sadje. To je že druga toča letos.
— Utonil je v Lovrani 201etni dijak dunajske univerze Edvin Patover.
Štajerske novice.
š Celjska »Domovina« je protikatolišku.
Naša opazka o »Domovini«, da piše proti katoliški veri, jo je spravila celo iz ravnotežja. V dveh kolonah se zagovarja ta brblja o raznih stvareh, a dejstva ne more zatajiti, da je sprejela v svoja izvajanja trditev, da rimskokatoliška vera ni edino prava vera. Te či-njenice nc more zatajiti; nam je prav, da seje izdala kot protikatoliško glasilo. Kdor dela z in za »Domovino«, ni več na katoliški podlagi. Uvodne članke v »Domovino« piše dr. Ploj.
š Tajnika sprejme »Slov. kršč. soc. zveza za Štajersko« v Mariboru. Ponudbe in pogoji naj se pošljejo na uredništvo »Slovenskega Gospodarja«.
š Makole. Naši mladeniči priredijo 18. avgusta cesarsko slavnost v nekdaj »Geor-govih« prostorih točno ob pol štirih popoludne z govori, deklamacijami in predstavami. Sodeloval bode domači mešani zbor in godba na godala. Slavnostni govornik je preč. g. dr. Anton Medved iz Maribora. Prosta zabava izborno preskrbljena. Tudi 25. avgusta priredi naša mladina narodno slavnost z raznimi novimi predstavami. Obakrat uljudno vabi k obilni udeležbi slavni odbor »Kmetske zadruge«. Dobro nam došli dragi gostje.
š Veselico priredi »Prostovoljno gasilno društvo za ormoško okolico s sedežem na Hardeku« v proslavo rojstnega dne Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I., v nedeljo, dne 18. avgusta 1907. v gostilni gospe Juli-jane Kalchbrenner v Ormožu. Med posameznimi točkami svira društvena godba.
š Frischaufova koča na Okrešlju v Sa-vinskih planinah napreduje. Apnenica je do-žgana, les pripravljen, deske žagane, temelj skopan, skalovje razstreljeno ter se je že pričela staviti. Koča se stavi na istem mestu, kjer je profesor Frischauf pričel pred 33 leti delovati. Koča bo dve tretjine lesena in eno tretjino zidana, enonadstropna, dolga 15 m, široka 7 m. V njej bo približno 25 postelj v sobah po ena, dve, tri in v eni veliki sobi pa bo ležišč na pogradu kakih 17. Prenočevalo bode tedaj lahko črez 40 oseb v koči. Ker bo Frischaufova koča vso sezono oskrbovana, bo kaj primerna za one turiste in letoviščnike. ki bodo hoteli dalje časa bivati na Okrešlju.
š »Planinski sejm« pri Sv. Frančišku Ks. dne I. septembra v prid zgradbi koče na Okrešlju bo pristna slika vrvenja in drvenja na sejmih. Odbor je naročil razne spominske predmete, katere bodo prodajale mladenke na sejmu. . Svirali bodo šoštanjska godba, Št. Paulski godbeni klub, tamburaški zbor in navadni godci. Dijaki igrajo v poslopju požarne brambe igro »Bucek v strahu«. Več pevskih zborov nastopi. Za zabavo bodo skrbeli razni muzeji, mehanična železnica, zračno kegljišče, zbirka raritet, veselična pošta, vrtiljak itd. Na planem se bodo pekli janci, preskrbljeno je za mrzla jedila, toplo kuhinjo, sveže pivo, pristno vino, klobasice itd. Samo pridi na »Planinski sejm« ne bode ti žal! Naslednje dni so izleti v Savinjskih planinah.
š Umrl je v Crešnovcu 91 let stari posestnik Pušnik.
Ljubljanske novice.
lj Cesarjev rojstni dan bo tukajšnje vojaštvo praznovalo dne 17. t. m. zvečer z mi-rovozom vojaške godbe, dne 18. t. m. bo ob peti uri zjutraj budnica vojaške godbe po mestu, istočasno oddajo topničarji z Grada 24 strelov, ter streljajo tudi med slovesno vojaško mašo. ki bo ob lepem vremenu v »Zvezdi« in med dinerjem ki bo v hotelu »Union«.
Ij 40letnico duhovništva je praznoval predvčerajšnjim kanonik tukajšnjega stolnega kapitelja č. g. Anton Fettich Frankheim. Se na mnoga leta!
Ij Štiri vojaške godbe bodo 23. t. m. v Ljubljani.
Ij Šport liberalnega agitatorja. Zupan Hribar še ni dal liberalnim agitatorjem obljubljene večerje. Da dobi nadomestilo, se je znani liberalni agitator, stanujoč v Križevni-škili ulicah, izmislil originclno nadomestilo. Na svoje okno vabi mestne golobe. Ko sc go-lobčck na oknu nekoliko udomači — flk, zapre mož okno in mestni golobček jc ujet. Tako liberalni agitator lahko pogreša obljubljene Hribarjeve večerje. Lc škoda, da ne more do Lenčkovega vina. Tako bi še z večjim veseljem lovil mestne golobe.
lj Umrla je v bolnici nilinarjeva soproga Elizabeta Kapelj, stara 63 let.
Ij V Domžale napravijo jutri izlet sokol-ska društva.
ij Laška lirična pevska družba priredi danes zvečer zopet koncert.
ij Cirkus Horvath ie vsak večer izborno obiskan. Predstave so res izborile in zaslužijo, da si jih občinstvo ogleda." Danes je na vsporedu nekaj novih točk.
Ij 27. polk je danes dospel iz vojaških vaj iz Rakeka in Cirknice v Ljubljano, kjer ostane do 23. t. m. Potem odkoraka na bri-gadne vaje v Škof.io Loko in Medvode. Jutri priredi vojaška godba v »Unionu« velik koncert.
ij Eksplozija soda. Včeraj popoldne je izžigal hlapec Ivan Dragar na dvorišču hotela pri Južnem kolodvoru« sod, v katerem je bil poprej špirit. Ko je hlapec sod zamašil, se je sod naenkrat razpočil in je bila detonacija taka, da so popokale v prvem nadstopju šipe. Tudi hlapca je vrglo na tla, a se lini ni ničesar pripetilo.
lj S kolesom podrla je včeraj popoldne neka gospodična v Šelenbriigovih ulicah osemletno Marijo Mikuževo, katera je pritekla iz neke veže naravnost pred kolesarico. Deklica je bila lahko poškodovana.
li Ukradeni sta bili dne 8. t. m. v Gradišču št. 8 neki stranki iz nezaklenjene sobe dve preprogi, vredni 8 goldinarjev .
lj Na policijskih oglasih je razstavljena slika 24-letncga zasebnega uradnika Teodorja Proscha. ki je sokriv poskušnje roparskega umora na trgovca z avtomobili, Henrika Krausa.Prosch je Dunajčan in si nadeva imena Ignacij Losch, na katero ime je bival v Dunajskem Novem mestu, ali Teodor Peretz iz Buenos Ayrcsa iu tudi Henrik Jurij Uhlritz.
Koroške nouice.
k Nemške zastave ob prihodu cesarjevem v Celovcu. Vkljub pomislekom župana Neunerja jc celovški občinski svet včeraj v izredni občinski seji sklenil na predlog dr. Martinka in Ekharta, da se ob prihodu cesarjevem v Celovec mora magistratno poslopje poleg črno-žolte in rdeče-belc zastave okrasiti tudi s črno-rdeče-žolto zastavo. Po ena črno-rdeče-žolta zastava mora vihrati tudi na Novem trgu, Starem trgu,. Benediktinskem, Kardinalskem trgu, na trgu sv. Duha in na trgu za seno. Na kolodvorski cesti sami morajo vihrati štiri črno-rdeče-žolte zastave. Občinski svetovalec Ekhart meni, da je to posebno zato potrebno, ker bo ob priliki cesarskega obiska v Celovec pridrlo mnogo Italijanov in Slovencev, da cesarju pokažejo, da Celovec ni nemški.
iz slouanskego sueta.
si Jubilejna bolgarska himna. Kakor smo že poročali, je bila razpisana nagrada na jubilejno bolgarsko himno, ki naj bi se prvikrat pela ob priliki proslave dvajsetletnice vladanja bolgarskega kneza. Te dni so se sešli člani porote, ki je imela odločiti o nagradah. Doposlalo se je 25 pesmi, izmed katerih ni bila nobena dovršena. Za najboljšo se je spoznala himna, ki sc je doposlala pod geslom »Glas naroden«. Zato je porota sklenila, da se bode le-ta himna pela samo začasno.
si Shod poljskih knjigotržcev sc je vršil te dni v Varšavi; trajal je tri dni. Glavni predmet posvetovanja je bila zadeva ustanovlje-nja »Zveze poljskih knjigotržcev«.
si »Prijetno« življenje ruskih letoviščar-jev. »Priazovskij kraj« obrača pozornost ruskih letoviščarjev na zdrave mineralne vode na Kavkazu, a hkrati opisuje »prijetno« življenje kavkaških letoviščarjev v Pjatigor-sku s tcmi-le besedami: »Ne mine dan, da bi v tem mestu se ne zgodilo pet ali šest tatvin, dva ali trije ropi, niso redki tudi slučaji umora. Zločinci se spravljajo »na delo« po pet ali šest vkup; kradejo in ropajo nc le ponoči, ampak tudi ob belem dnevu. In čudno je, da jih nikdar policija ne zasači. Tatovi napadejo svojo žrtev, dave jo ali pa jo stepo do nezavesti, potem ji preiščejo vse žepe ter se včasih zadovoljijo samo z nekoliko kopej-kami. Zvečer ob mraku hoditi po mestu je naravnost nevarno Občinstvo ni varno niti na mestih, ki so določena za izprehod n. pr. na Gorjači gori. Strah pred razbojniki je vzrok, da tako poetični kraj, kakor je Gorjača gora in njegova okolica, sc sedaj obiskuje samo po dnevu; zvečer tu nikoli ne najdeš kakšnega sprehajalca, ker niti električne svetilke ne plašijo predrznih razbojnikov Po 6. ali osmi uri zvečer je občinstvo navadno že doma.
si Shod ruskih dijakov se jc otvoril 8. t. m. v Moskvi. V prvi seji se je sklenilo, da se ustanovi vseruska akademiška zveza s sedežem v Peterburgu, po ostalih mestih pa naj bi se ustanovile podružnice. Sprejela se jc tudi resolucija, naj vsi člani zveze agitirajo za iz-vojevanje meščanske svobode.
Razne stuari.
Kolera. V Šaman v Rusiji je 20 oseb na novo zbolelo na koleri, umrlo pa je na koleri že 23 oseb.
Preko malega Št. Bernharda sc bo pe-lal z avtomobilom 16. t. m. knez Borghese. V Milanu mu pripravljajo veliko slavnost.
Stavko tihotapk imajo kakor poročajo iz Varšave ob rjiski meji. Glavno ulogo v tej stavki igrajo ženske, ki vsak dau dvakrat ali trikrat gredo preko meje skoro v neglige, s prihodnjimi vlaki se vračajo elegantno napravljene. Na ta način utihotapljajo večinoma spodnja krila. Sedaj zahtevajo zvišanja plačila za to svoje delo.
Koliko plačuje socialnodeinokratični delavec v Nemčiji strankinega davka. Iz letnega poročila socialnodemokratične stranke v
Nemčiji posnamemo, da plača socialnodeinokratični delavec v Nemčiji v organizatorične in strokovne namene na leto 70 mark. To je krasna požrtvovalnost, ki naj bi tudi nam bila vzgled strankarske požrtvovalnosti!
Ponesrečenega hrlbolazca bodo dobili šele čez štirideset let. Na Monte Civetta se je ponesrečil hribolazec Guiscppe De Gasperi iz Vidma; ko je plezal po neki zelo strmi steni mu je izpodletelo, padel je v globočino ter sta ga dobila mrtvega na nekem ledeniku dva hribolazca iz Trsta. Privezala sta popolnoma zmrzlo truplo na vrv in ga hotela spustiti čez strmi ledenik v globino. Kar je pa začelo truplo drsati po ledu navzdol s silno močjo ter bi bilo oba turista potegnilo seboj v prepad, da ga nista pravočasno izpustila. Drugi dan je večja družba, došla iz doline, da truplo spravi v nižino, spoznala, da je padlo v razpoko v ledeniku in da ga je nemogoče izvleči radi vode, ki dere skozi njo. Nekateri veščaki so mnenja, da se bode truplo dobilo šele čez 40 let. ker v tem času ga bode ledenik sam spravil do pristopnega mesta.
Deček s šestero čuti. Človek ima le 5 čutov; na Norveškem se pa po celi deželi govori le o 141etnem dečku kmečkega stanu Johnu Flotumu, ki ma 6 čutov, namreč vrhu drugih tudi čudovito zmožnost, da izgubljene stvari iu osebe, ki so izginile brez sledu, takoj iu gotovo najde. Nedavno jc delal s svojim šestim čutom prvo in težko izkušnjo. Nenadoma je izginil neki kmet. Več dni ga je brez uspeha sikalo sedemdeset mož. Flotum je prebil izpit z izvrstnim uspehom. Najprvo je imenoval v zapuščeni pokrajini mesto, kjer bodo dobili žepni robec izginulega kmeta. Tako se je zgodilo. Z onega mesta je zasledoval dalje kmetovo truplo. Prišedši do reke, peljal sc je v čolnu v sredo struge in ondi pokazal mesto, kjer je ležalo na dnu vode truplo. To pa ni en sam slučaj. Šerlok Hol-mesova .zvezda utegne precej potemniti pred mladim Norvegom.
Isti dan krščen in poročen je bil v Star-gardu desinfektor Bruno Rohl. Rohl ne ve. kdo in kaj so bili njegovi stariši, tudi ne ve zagotovo, kdaj je bil rojen. Približno ceni svojo starost na 39 let. Pred osmimi leti se je hotel oženiti, toda oblast ni dovolila poroke, ker Rohl ni imel niti krstnega ne rojstnega lista. Rohl ie vseeno živel s svojo »ženo« skupaj ter ima že pet otrok. Sedaj mu je vlada dovolila, da bode cerkveno poročen, ako se da preje krstiti. Rohl se je vdal, bil krščen dopoldne s tremi svojimi otroci, popoldne pa z ženo poročen.
Stavke na Japonskem. Japonska se trudi z jekleno vztrajnostjo, da v najkrajšem času postane popolnoma moderna država. Kitajska trgovina in industrija začenja postajati nevarna Evropi in Ameriki. Japonci so si prisvojili vse moderne tehniške pridobitve, pozabili pa niso prav po vzoru evropskih bo-gatašev-tovarnarjev odirati uboge delavce. Zato je tipiška prikazen v moderni industri-alni državi, stavka, tudi na Japonskem stvar, ki več ne vzbuja začudenja pač pa često krvave izgrede. Uvaževati je namreč treba, da jc odiranje japonskih delavcev pri njihovih skrajno skromnih življenskih potrebah in zelo nizkih plačah še veliko hujše kot pri nas. V steklarni v Shinagavi pri Tokiu so nedavno prenehali z delom vsi delavci. Isto je storilo tudi 1500 kulijev v yokohamski luki, zahtevajoči 50 odstotkov zvišanja plače, a dosegli so le 25 odstotkov. V bakrovih rudnikih bes-liijskili v provinci lho stavka 1034 rudarjev, 1020 prevoznih delavcev in 21 rokodelcev. Prišlo je do krvavih spopadov. Policija navzlic 200 možem, ni mogla ničesar opraviti proti množici, red je moglo napraviti šele vojaštvo.
Najmanjšo uro na svetu ima neki londonski draguljar. Svoj čas je bila lastnina markize Anglcseyske, ki ie ljubila zlasti dragocena in izredna nakitja. Ura je ravno tako velika kot najmanjši angleški denar, srebrni novec za tri penny, minutni kazalec je dolg le eno osmino palca.
Nočno sodstvo. V Ne\v Yorku so vpeljali pri policiji nočno sodstvo, namreč osebe, ki so bile aretirane na cesti bodisi radi pijanosti, vpitja, kalicn.ia nočnega miru in podobnih malih prestopkov, bodo takoj sojene. Preje so morali tičati mnogokrat dalje časa v preiskovalnem zaporu kot pa v kazenskem. To je prva prednost nove odredbe. Druga pa je sledeča: Preje je bila pred policijskimi stražnicami zbrana vedno velika množica raznih ljudi, ki so čakali aretirancev. Ko so jih redarji privedli, so se jim ponudili, da gredo mesto v njih v zapore seveda za denar. Tiči so bili v zvezi tudi z redarji samimi; dajali so jim odstotke od svojega zaslužka, redarji pa so kolikor mogoče veliko oseb aretirali. Ima pa ta novost tudi senčnate strani. Ko bocU; stražnik moral na sodišču s svojim jetnikom čakati, da pride na vrsto, bodo njemu odločene ulice brez nadzorstva. Pozimi bodo gotovo sodišča prenapolnjena, kajti marsikak zmrzujoč revež se bode dal rad peljati v gorke prostore sodišča in zapora
Koliko se poje konjskega in pasjega mesa na Nemškem. G. Wintcr, konzul severnih ameriških Zedinjenih držav v Annabcrgu (na Saksonskem) v svojem poročilu piše, da mi-nolo leto se je v Nemčiji zaklalo 182.000 konj m 7000 psov, katerih meso je bila hrana revnih nemških prebivalcev.
Naseljevanje Japoncev v Zedinjenih ameriških državah. Ameriške Zedinjcne države se na vse kripljc branijo japonskih naseljencev, ali dozdaj so bile vse tozadevne prepovedi zastonj. Ameriški listi poročajo, da naseljevanje Japoncev čimdalje bolj raste, četudi jc vlada prepovedala japonskim delavcem stopiti na ameriške bregove Japonci s svojimi premetenostmi znajo sc izogniti vsem prepovedim. Oni namreč kupijo listke za po-
tovanje iz Mehike v Kanado in med potom se naselijo, kjer hočejo. Na ta način prihaja v sever.-ameriško republiko na tisoče japonskih delavcev, s katerimi amerikanski delavci nikakor ne morejo konkurirati, kar le poostruje napetost med obema narodoma.
Pri snubitvi umrl. Amerikanski sodnik Gravy je bil navzlic svojim 49 letom jako sramežljiv ali boječ človek, kajti celih 15 let je potreboval, da je dobil pogum za snubitev. Njegov vzor, 40-letna vdova Rahcla Barrow mu je končno namignila, naj vendar pride in da se mu ni treba bati »korbce«. Presrečen se je podal snubec ob 7. uri zvečer bled kot smrt v Rahelino stanovanje ter ob 11. uri vendarle jecljaje prosil izvoljenko za njeno roko; dokler ni slišal besedice »da«, se je tresel kot list na vodi. Veselje njegovo jc bilo nepopisno, njegovi živci ga niso prenesli; napadel ga je srčni krč ter ležal dve uri nezavesten na naslanjaču. Došli zdravnik je spoznal, da je vsaka pomoč zastonj, kajti ženin je bil že mrtev.
Zakon — kazen za zločince. Mi, kar nas
živi v naročju kulture, govorimo, kadar smo sami med seboj, z globoko rcsignacijo in pomembnim vzdihom o zakonu kot »jarmu« in »težkem križu« ter s kislim obrazom gledamo nazaj v dobo, ko smo še samo »fautovali«. Tako jc tudi drugod, nič boljše v Aziji. Tudi tam smatrajo zakon kot pokoro, »c sladko, ampak hud jarem. Sploh v vzhodnej Aziji igra jarem kot pokora za greh veliko vlogo. Na Kitajskem vklepajo vanj hudodelce. Bolj premetena pa je justica v Sianui. Hudodelca kaznuje tudi z jarmom v podobi ženske, ki ga sname — ne stražnik — ampak šele smrt. V ta namen vpisuje vse deklice, ki se niso do gotovega leta omožile, v posebno knjigo ter jih ima tako vedno v pregledu. Ko hudodelec odsedi kazen v zaporu, pride zopet pred sodnika; če jc bil prestopek majhen, ima to prednost, da si sme sam izbrati ženo; če pa ie izvršil težko hudodelstvo, izbere mu jo sodnik ravnajoč se po krivdi obsojenca. Najhujši zločinci dobijo »svoj križ« izmed največjih, najbolj sitnih in tudi najgrših klepetulj. Na ta način dobi vsaka ženska svojega moža, le če so vse zadovoljne ž njimi in če brez izbiranja in ugovora sprejmo od sodišč soproga, o tem se ne poroča. Bo že gotovo tudi v Siamu res, da »vsaka ima fanta rada«, da ga le ima. Zagotovo se tudi še ne ve. ako tudi že oženjeni kaznjenci dobe od države tako »nadlogo«.
Telefonska in brzojavna poročila.
ZA SPLOŠNO IN ENAKO VOLIVNO PRAVICO NA OGRSKEM.
Budimpešta, 14. avgusta. Včeraj popoldne je poročal svojim volivcem ru-munski poslanec Maniu. Izjavil je, da narodnostni poslanci v ogrskem parlamentu ne bodo pustili razpravljati o nobeni predlogi, dokler ne predloži vlada predlogo o splošni in enaki volivni pravici. Poslanec Vlad je svojim volivcem isto izjavil ter pristavil, da pod isto neodvisno stranko, ki je šla v boj proti vsem vladam, je sedaj še slabše. Sedaj so imenovani za nadžupane celo ljudje, ki še svojega imena ne znajo podpisati.
DEMENT1.
Budimpešta, 14. avg. Ogrski ko-respondenčni urad nasproti vestem, da je redki guverner Aleksander Nako deinisioniral in neznanokam izginil, javlja, da se guverner nahaja v Išlu, kamor si pusti poslati vse važne listine in opravlja vestno svoje guver-nerske dolžnosti.
ŠKANDALI V TROPAVI.
T r o p v a , 14. avgusta. Policija je aretirala že 13 oseb, dva stotnika, več posestnikov in trgovcev, ki so posiljevali 42 mladoletnih deklic. Najbolj kompromitiran je neki zdravnik za oči, ki se pa sedaj nahaja na popotovanju. Liberalni listi pridno molče.
REAKCIJA V BOLGARIJI .
Sofija, 14. avg .Vlada je odstavila 71 gimnazijskih profesorjev in ljudskošolskih učiteljev, ker so na zadnjem shodu sklenili vladi nasprotno resolucijo. Učitelji nameravajo zato vprizoriti generalni štrajk.
OPLJUVANI FRANCOSKI MINISTER.
R o c h e f o r t, 14. avg. Sodišče je obsodilo antimilitarista Lecoque, ki je na kolodvoru plunil v obraz vojnemu ministru, generalu Piquartu na štiri mesece ječe.
BANDE V MAKEDONIJI. — TURŠKA AKCIJA. — BOLGARSKI DUHOVNIK UBIT.
Ser res, 14. avg. Turški vojaki so pri Tikolici razgnali s topovi bolgarsko bando, 26 Bolgarov je ubitih.
Carigrad, 14. avg. Predvčerajšnjim je tajnik grškega nadškofa v Florini ubil na cesti bolgarskega popa Ilijo. Turški policaji so tajnika na begu ustrelili.
ANGLEŠKI KRALJ NA POTOVANJU.
Kassel, 14. avg. Dohod angleškega kralja se je za tri ure zapoznil.
MIR V MAROKU.
Tanger, 13. avg. Sedaj je zopet mir. Casablanca je v razvalinah. Nedostaja živil. Vodnjaki so okuženi.
AVSTRIJSKI PODANIKI V CASABLANCI.
Dunaj, 14. avgusta. V Casablanci je bilo od Maročanov opustošenih in poplenjenih tudi mnogo trgovin in naprav avstrijskih podanikov, ki so trpeli baje še večjo škodo kakor nemški.
DOGODKI NA RUSKEM.
Varšava. 14. avg. Vojno sodišče je radi umora okrožnega načelnika obsodilo pet Poljakov na smrt. Pri včerajšnjih pouličnih nemirih so bili ranjeni trije otroci in en mlad mož ubit.
Odesa, 14. avgusta. Zveza ruskih Iju-dij je napadla več podanikov tujih držav. Stolipin je ukazal, naj se ostro postopa proti
»Zvezii«.
Ri g a , 14. avgusta. Pastorja Nursta na Kurlandskem so ubili revolucionarji.
PROCES PROTI BIVŠIM POSLANCEM DUME.
B e r o I i n , 14. avgusta. Šele sedaj ie sestavljena obširna obtožnica prot« 109 poslancem bivše prve ruske dume, ki so podpisali viboršk! manifest. Obtožba navaja kot njihovo krivdo hujskanje ljudstva na upor proti državnim postavam. Obravnava se bo vršila novembra meseca.
IZGREDI V BELFASTU.
Belfast, 14. avgusta. Vojaštvo in policija je odpoklicana iz okrožij nemirov.
STAVKA TELEGRAFISTOV V AMERIKI.
Ne w Y o r k , 14. avgusta. Stavka telegrafistov se širi. Bati se je splošne stavke.
ETNA.
C a t a n i a , 14. avgusta. Ognjenik Etna silno bruha.
Poslano.
Slavno uredništvo!
Ker osebni napadi na mojo malenkost me ponehajo po liberalnih časopisih, kljub temu, da sem mislil, da je vsa zadeva pri »Glasbeni Matici« že zdavnaj pozabljena, sem pri-inoran na različna obrekovanja in žalitve sledeče izjaviti:
Jaz nisem nikdar kandidiral kot odbornik »Glasbene Matice«, torej me niso mogli cenjeni tovariši gg. pevci izbacniti, kakor se blagovolita izraziti »Narod« in »Učiteljski Tovariš«.
Izgovor, da se me radi tega ni volilo, ker nisem bil navzoč pri občnem zboru, je zelo šepav. Kako je to, da se jc zopet izvolil gospod notar Hudovernik (katerega sem tudi malokaterikrat videl sploh v »Matici«) in da sc je gospod profesor Jeršinovic na novo volil, akoravno tudi nista bila navzoča?
O mojih zmožnostih pa tintomazi okolu »Naroda« in »Učit. Tovariša« gotovo niso kompetentni soditi. Pričakoval sem od slavnega odbora »Glasbene Matice« za neupravičene napade javnega zadtiščenja; ker tega doslej nisem dobil, dovoljujem si v svojo obrambo objaviti pismo gospoda točasnega predsednika profesorja Štritofa, da bodo vsaj moji somišljeniki vedeli, kaka je moja pregreha napram »Glasbeni Matici«, za katero sem s svojimi skromnimi ir.očtni več let deloval. Pismo se glasi:
»Glasbena Matica« v Ljubljani!
Ljubljani, dne 15./7. 1907.
Dragi prijatelj!
Z velikim obžalovanjem Ti moram javiti, da na zadnjem občnem zboru »Glasbene Matice« dne 13. julija nisi bil Ti več voljen odbornikom. Kocmur je brez naše vednosti predlagal listo, kjer ni bilo Tvojega imena, in ta lista se je z večino sprejela. Meni in odboru to ni bilo ljubo. V svojem nagovoru sem jaz tudi Tebi bil izrekel zahvalo za vestno opravljanje o d b o r n i š k i li poslov. Pa izpremeniti sc volitev ne more več. Prosim Te torej, da nc zameriš morebiti tega meni. ki sem bil čisto presenečen in poprej nisem niti slutil, da se kaj tacega namerava.
Obenem Te prosim, da blagovoliš izročiti knjižice penzijskega zaklada in kar imaš pisem »Glasbene Matice«, meni, če je mogoče še danes, ker odpotujem za teden dni, in sicer jutri zjutraj. Jaz pridem danes popoldne med uradnimi urami enkrat v Tvoj urad in mi tam lahko izročiš.
Še enkrat Ti obžalovanje izrekajoč pozdravljam Te prav iskreno Tvoj
Š t r i t o f 1. r., t. č. predsednik.
V Ljubljani, dne 14. avgusta 1907.
Vekoslav Ravnikar.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm
J	Cu opa- lOTiinja	Stanj, baro-metr. ▼ mm	Temperatura Ceftiju	V.tr.vl	Neb.	|S9 i**
13	9. ZTOČ.	740*0	20'6	brezvetr.	jasno	
14	7. rjutr.	408	15 6	brezvetr.	jasno	0-0
	2. pop.	38 3	28 5	si. jjvzh.	jasno	
Srednja včerajšnja temp. 20 8°, norm. 19 0*.
I^r. Ausust Leoičnil^
ne ordlnlra I ■ do 15. septembra. B
^MMmmmimmM^r
Izjava.
Z ozirom na napačno tolmačenje v listih glede mojega predloga o nedeljskem počitku, stavljenega v seji trgovske zbornice dne 9. t. m., izjavljam, da nikakor nisem imel namena s svojim predlogom odpraviti popolni nedeljski počitek v Ljubljani. Moj predlog pa je meril na to, da tukajSnja c. kr. deželna vlada vpliva na sosednje deželne vlade, da tudi one v stolnih deželnih mestih uvedejo popolni nedeljski počitek.
Zajedno tudi izjavljam, da je meni popolni nedeljski počitek ljub in ga istotako privoščim svojim nekdanjim tovarišem, trgovskim sotrudni-kom.	1818 i i
V Ljubljani, 14. avgusta 1907.
Ivan Mejač I. r-
Zahvala.
Podjetnika gradeče se železnice Trebnje-St.Janž blagorodna gospoda Polz in Knoch izrekla in zavezala sta se prostovoljno, da zgradita že dolgo in težko pričakovano cesto Krmelj-Trzišče izvzemši mosta in druzih cestnih objektov brezplačno.
Za ta dobrodušni čin, s kojim prihranita davkoplačevalcem mokronoškega in ra-deškega skladovnega okraja ne malo tisoč kron, izrekata okrajno cestna odbora v Mokronogu in Radečah omenjenima gospodoma v imenu davkoplačevalcev najsrčnejšo zahvalo.	1781 2—2
Okrajno cestna odbora v Radečah in Mokronogu, dne 8. avgusta 1007.
Franc Juvančič načelnik.
Franc Zupančič
načelnik.
Službe išče
1799 2-2
izprašan pristrojnik
(Maschinenwarter)
Ponudbe na Franc Sader, Florijanske ulice št. 28, Ljubljana.
Spretno prodajalko
sprejme takoj v modno trgovino
A. Sin kovic,
1796 3-3
ISatoliSka Tiskarna
priporoča raznovrstna
v i z i t n i o e
po Mlaki Ml,
Velikanske kunce
(domače zajce) plemenske in mladiče, belgijske in francoske pasme, ter one, ki so nastali vsled križanja teh pasem, oddaja po najnižjih cenah
5-1 Rudolf Lowy v Središču <Sp. Štajer.) 1804
Zlate STetioje: Berlin, Pariz, Rim itd.
77ajbolj. kosm. zobo-fistil. sredstvo
Izdelovatelj &. <3eydl 'Ljubljana, Spital.-Strltar. ul. 7
Išče se eden ali dva
Urepka učenca
za kamnoseški obrt. Mihael Finžgar, kamnosek pri pokopališču sv. Križa v Ljubljani. 1788 3-2
prodajalka
se sprejme v prodajalno z mešanim blagom. Plača po dogovoru Naslov pove upravn. »Slovenca". 1790 3-2
Zahvala.
Za mnogovrstne dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega obče ljubljenega in nepozabnega soproga, oziroma očeta in brata
Slavoj-a Jenko-ta
izrekamo prisrčno zahvalo vsem onim, ki so nas v tej žalosti iskreno tešili, onim, ki so od blizo in daleč prišli spremit pokojnika k večnemu počitku ter s tem pripomogli, da se je pogreb izvršil na tako dostojen in impozanten način. Najiskrenejša zahvala bodi tu predvsem izrečena g. dekanu Rogač-u za iskreno prijateljsko izkazano tolažbo pokojniku za časa bolezni in za zadnjo podelitev svetotajstev ter čč. duhovčini za veličastno spremstvo pri pogrebu.
Naša iskrena hvaležnost in prisrčna zahvala naj bo izrečena voditelju okr. glavarstva v Voloskem, g. baronu Schmidt-Zabierow, istrskim državno-zborskim poslancem gg. dru. Matku Laginji, prof. Vekoslavu Spinčiču, prof. Mandiču, temu za njegov krasni in ganljivi govor ob gomili; deželnim poslancem gg. dru. Dinku in Matku Trinajstič-u in A. Sancin-u, županom in zastopnikom istrskih občin: Kastav, Volosko, Pazin, Buzet, Jelšane, Materija itd., vsem deputacijam raznih društev, Podgradski čitalnici za korporativno spremstvo, podgradskim občanom, vsem gg. uradnikom, mnogobrojnim darovalcem krasnih vencev in naposled izrekamo ganljivim srcem najtoplejšo zahvalo podgradskemu pevskemu društvu „Gorska Vila" za pretresljive žalostinke, ter vsemu narodu, koji je mnogoštevilno prihitel, da pokaže poslednjo čast nepozabnemu jodoljubu.
1817
Žalujoči rodbini JENK0=ŠABEC.
Trgovski vajenec
lgo5 se sprejme takoj v trgovino _ železnine Karol Kavšeka nasl. 4 1
Schneider &Verovšek, Ljubljana
Mlad gospod (uradnik) išče s 1. septembrom dobro opoldansko	1816 1- 1
HRANO
pri boljši rodbini v Ljubljani. Ponudbe pod „x y" sprejema iz prijaznosti upravništvo ^Slovenca".
Lepo posestvo
s krasno novo hišo, hlevom, drvarnico, vodnjakom, 3 orale zemljišča, katero je deloma s sadnim drevjem in trtami nasajeno, tik okrajne ceste in 5 minut od velike železniške postaje Grobelno oddaljeno, kjer se nahaja tudi trgovina z mešanim blagom, se takoj brez obrti ali pa z obrtjo pod ugodnimi pogoji za K 13 600 proda. Več pove Ivan Zupane, posestnik v Grobelnem 37, Štajersko. 1773
- Iščem soudeležniKn za premogov^
z investicijo samo 3000 K. Žila je 4 metre močna in odkrita. Odgovori pod ,Takoj dobiček1 na
upravništvo „Slovenca". isio 3—2
Krephega fanta
ki je vešč zvonenja, sprejmejo v službo na pokopališče pri Sv. Križu v Ljubljani. Plača 24 K mesečno z vso oskrbo. Nastop lakoj.	i789 3—1
Vila
1621 12—11
nanovo sezidana se ceno proda pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša naj se Streliške ul. 29, Ljubljana.
Razpisana je
služba občinskega sluge in redarja
pri županstvu v St. Petru na Krasu z mesečno plačo kot občinski sluga 25 K in občinski redar 10 kron. Poleg tega ima dostavnino za stranke posebne dohodke in tudi kot mesooglednik 2a dve vasi ter okolice privatnih oseb. Prosto ima stanovanje ene sobe. Služba je lahka in znaša čez 1200 do 1500 K na ieto. Prednost imajo vojaki samci ali vpokojeni orožniki, zmožni lepe slovenske in nemške pisave ter vešči vsaj nekoliko nemškega jezika.
Prošnje s spričevali o nravnosti in dosedanji službi s sliko jo vposlati na občinski nrad v St. Petru na Kra su. Lahko se vsak osebno prepriča o tej službi. Službo je rastopiti takoj ali vsaj I. septembra t. I.
Županstvo občine Št. Peter na Krasu
dne 8. avgusta 1607.
1812 2—1
HOTEL „UNION"
A
U četrtek, no praznik 15. avgusta 1907
veliki vojaški
KONCERT
celotne uojoške sodbe pešpolka št. 27 kralj Belgijcev
Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 30 kr.
Aviso!"
nedeljo 18. avgusta velik ojaški koncert. --
Milostiva gospa,
■II veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave Izredno poudarjati Ime »Kathrelnar« f
V
Ker se Vam sicer utegne pr/merltl.^da dobite manj vreden po-snemekbrez vseh vrlin, s katerim/ se odlikuje Kathreinerjeva kava.
t» Zakaj le
Kathreinerjeva Kneippova
slad na kava
Ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja »onj In okus zrnate kave.
Zapomnite si torej natanko,milo-stiva gospa, da dobivate pristno Kathreinerjevo kavo zgolj v za-prtih izvirnih zavojih z napisom: »Kathreinerjeva Kneippova slad-na kava« in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko.
c S
V večji vasi poleg farne cerkve na lepem kraju na Gorenjskem ob dež. cesti
se odda gostilna -
v najem ali na račun
s 1. oktobrom. Ker ni sedaj nobenega mesarja v bližini, bi dobro izhajal, ako bi bil najemnik izučen mesarske obrti, ker je tudi ledenica v hiši. Kje, pove uprav. „ Slovenca". i803 3-2
Ha Jesenicah
se bo
prodajalo od 12. t. m. naprej
1802 3—2
manufakturno, špecerijsko in drugo blago
iz konkurza V. Šeška na drobno in tudi trgovcem v večjih partijah.
POSESTVO
s dobro idočo gostilno in z lepim vrtom, v bližini Ljubljane, se pod ugodnimi pogoji proda. Kje, pove Zaloga Gossovega piva, Sp. Šiška.	1814 2-1
Circus - Colosseum.
v Ljubljani. Lottermanov drevored,
Vsak dan ob vsakem vremenu zvečer ob 8. uri velika predstava, vedno spreminjajoč, zabaven družinski spored.
U četrtek, dne 15. avgusta
popoludne ob 4. uri rodi praznika
velika posebna družinska - in otroška predstava -
z bogatim izvanrednim sporedom.
! ! Polovične cene ! !
! Zvečer točno ob 8. uri !
velika
glavna In gala- predstava
Navadne cenc!
Vse podrobno na dnevnih lepakih.
Velespoštovanjem
R. Horvath
1815 1—1 ravnatelj in lastnik.
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
Ljubljani, Šelenborgove alice štev. 4
Ml. Usnje srn roščenJe ■ podplati K 9-50. Ml K Boxcalf i angleškimi K 18*56.
.Chick«.
Pred. štor. 690. Irhovina ■ ihranlai
podplati K t'—. Pred. iter. 720. lati li lakovine K 6 3».
dobavlja kot znano najboljša 6 e v I j e.
Pri naročilih zadostuje pred. itevilka.
Zunanja narožila ppoti poVaotju. Ceniki brezplačno la poštnine prosto.
Nepriležni izdelki se zamenjajo.
.Moderno*.
Pred. štor. 747. Cheorette a Urnimi	Pred. iter. BBS. Sabakid L ir*» podplati K 9"—	, , B67 1»- Boicalf K ll-—' Pred. štev. 745. Glasgow Cherrcjui i	, , 610. Lakovina K nemočnimi podplati K 11-—.	(1321 lt)
Eden ali dva gospoda
se sprejmeta z mesecem novembrom t. I. na hrano in stano-
vanje.Soba ima poseben vhod. Vpraša naj se na Holzapflovi cesti št. 7,
pritličje, levo.	1787 3-2
Ppodam V X« svojo
trgovino
knjig, papirja, papirnih izdelkov in sploh vspc šolskih in pisarniškjh potrebščin v 1763	Ljubljani.	3-3
Trgovina je na najprometnejšem kraju v Šelenbur-govih ulicah, v elegantnem lokalu, dobro založena ter daje marljivemu trgovcu izborno eksistenco. Več pove DRAOOTIN HRIBAR v Ljubljani.
Vožnja traja" - ^^	__
dni 6 dni *	P^kaza po+ov^in 0stanT
znajnovejšimi leta1905in 06zgrajenimi velil\_ansl\imi parnimi
rt	J\ l^al\ordo sedaj veliki parnimi 2 8*12,000
Pojasnila daje zastopnik {rCglin|(1
hubljana ^lo&^e-ur.ce štv.28
^Odhod izjjubljane vsaKj ponedeleK,torekčetrteKv tednu.
MU


GlMHflZIJSKI KOtlVIKt
benediktinskega samostana v Št. Pavlu
v lepi, zdravi legi v Lavantinski dolini na Koroškem. HT Javna popolna gimnazija.
Prospekte razpošilja na zahtevo samostansko predstojništvo. — Sprejmo se tudi dečki-pevci proti štipendiji ali brezplačni hrani.
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi si usojam javiti, da sem si nabavil najnovejši	1643 24-4
voz za prevažanje pohištva
teporočpam za selitve in razne druge vožnje cpeUainižiih
Konečno priporočam -n-pprnnCPP iri flrTr fer ^e'ež'm
svojo zalogo JJlolliUga lii lil V velespoštovanjem
MARTIN LAMPERT, Ljubljana, Kolodvorske ulioe.

Edina hranilnica v kostanjeviškem okraju naznanja, da je pričela s poslovanjem v začetku meseca avgusta 1.1. in se nahaja v občinski hiši zraven županskega urada.
S strankami posluje vsako nedeljo in vsak torek od 8. do 12. ure dopoldne.
Ob navedenih dnevih sprejema hranilne vloge, jih obrestuje po 4°|0 ter pripisuje nedvignene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Za varnost vlog jamči občina kostanje-viška z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo, hranilnica sama pa je pod nadzorstvom c. kr. deželne vlade, pri kateri je naložena varščina v znesku 20.000 K.
Posoja se na zemljišča po 5 °|0, na menice in vrednostne papirje po 6°/0 na leto.
Občinska hranilnica u Kostanjevici,
meseca avgusta 1907.
Ivan Globočnih I. r.,
predsednik uprav, odbora.
Alojzij Gatsch 1. r.,
blagajničar.
Rajmund Doležalek I. r.,
predsednik ravnateljstva.
Lavosldv Bučar 1. r.,
pisarniški ravnatelj.
M
I
N
Stanje hranilnih vlogi 23 milijonov kron.
Rezervni zaklad s nad 800.000 kron.
II
Mestn a hranilnica ljubijanstaa
u Prešernovih ulicah štev. 3,
u lastni hiši, (poprej na Mestnem trsu zraven rotovža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 o/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posojuje se na zemljišča po 4 3/4o/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/o izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	12 12—H
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Podružnica s v Spljetu. s	ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, mm mite m z::: obrestuje	Podružnica s v Celovcu, b
Delniška glavnioai ■ 1 K 2.000.000. 1 1	dne vzdiga po 1« u. Rentni davek plača banka sama. Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 -, 1.000—, 5.000 — in 10.000—.	1 Rezervni fond 1 1 1 J K 200.000. 1 1 1
Prva domača slovenska pivovarna G. JI ue rje vi h dedičev
Ustanovljen« Mm 1854.	v Ljubljani, Wolfove ulice Me v. 12
priporoča slavnemu občinstvu Id spoštovanim gostilničarjem svoje i z
Štev. telefona 210.
orne
2469 JW>~3#
o pi^o f lodrih ln iteklenieah
Trihtanfllln brezplačno dopošiHatev mojega ilust lUniBUUjIC cenika c nad 1000 slikami. -
Vsako nepopolno blago se vzame lni znesek.
Jamstvo več let.
nazaj za popo Slika 1/3 nav. velikosti.
611 21
St. 365
^^ srebrna dam-^^ ska remont, gl 8*50
št. 322
srebrna moška remont. 8*50
St. 337.
srebrna s sidro 16 kamnov 5»— 'dvojni plašč 6*50
Št. S4l, srebrna s sidro dvojni plašč 16kam-nov, posebno močna 7—9*50
Anton Klffmonn,
n^jve<Ja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. Maribor L 5., atajerako.
Vsem, ki se čutijo utrujene In bedne,
ali so nervozni in brez energije, da ,Sanatogen" nov življenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 5000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & Co., Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C Brady, Dunaj I.
1214 6—4
g^Cene brez konkurence 1
■ tt »	i--M >o ™ o®
s	
t	U O
a	jt -a «
e	10 H > B
9	•a II v
C	S M
X0	2°
Mlltflff ki se rada v kaki trgovini s
1ZUL11U £p®oerijskim blagom,
Mam ra deklica, stara 15 let, ki je dovršila osem Dzredno šolo z dobrimi spri-
čevali.
onudbe na uprav.
.Slovenca" 1766 3-2
HajcenoJS
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najbolftl kakovosti slavnemu p. n. občinstvu la preč. duhovščini
Josip vidmar
== v Ljubljani ===== Pred škofijo Štev 19. — Stari trg štef. 4.
Važno za inženirje, stavbne podjetnike, hišne posestnike in hišne upravitelje!!
Ptoli sajam in prahu popolnoma varno zaprt dimnik, kjei je tudi vsaka nevarnost po ognju izključena, oniogočujejo samo
patentna dimniška dvojnata vrata 8 trojnatim proti ognju
varnim zatvorom. ^V^r01 "ev 201,4 od
Konstrukcijo teh dimniških vral, ki se lahko daic vstaviti v novih ali pa že v starih poslopjih, so strokovnjaki že večkrat preizkusili in splošno pripoznalt tem dim,ii-Skirr vratorr, prednost pred vsemi amgimi — Pojasnila daje
1505 7-2	L. Stricel, dimnikarski mojster.
Patentna vrata se dobivajo v železniških trgovinah gg Golob, Wol-love ulice. Golob, Mestni trg. Nagy, Vodnikov trg. SuSnik, Zaloška cesta Stu-pica, Marije Tereziie cesta in Križevniški trg Schneider• Verov&ek, Dunajska cesta — Naročila sprejema tudi L. Strioel.
Ponarejanje patentnih vrat se kaznuje po pat. zakonu.
0
Najkrajšam najcenejša UOŽnjO.AfTISflKO
(\\f V ■ " i i

L
>
Anvensa
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
LjubljanečezAntwerpen v NewYork
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line".
Na naših parnikih: cFinland", „KroonIand", „Vaderland*, „Zeeland" in „Samland", kateri vsak tedeif v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ulice odslej itev. 26. od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri „Starem tišlerju". 320
MS M-tfi
Oklic,
Opr. štev. A I 631/7 ^0
s katerim se sklicujejo sodišču neznani
dediči.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I., naznanja, da je umrla dne 19. julija 1907. Josipina Steiner, roj.? — pis. pristava vdova iz Ljubljane, Poljanska cesta št. 15 ne zapustivši nikake naredbe poslednje volje.
Ker je femu sodišču neznano, ali in katerim osebam gre do njene zapuščine kaka dedinska pravica, se poživljajo vsi tisti, kateri nameravajo iz kateregakoli pravnega naslova zahtevati zapuščino zase, da naj napovedo svojo dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču in se zglase izkazavši svojo dedinsko pravico za dediče, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je med tem postavil za skrbnika gospod Ivan Stiene, c. kr. davčni pristav v pokoju v Ljubljani obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, dočim bi zasegla nenastopljeni del zapuščine, ali če bi se nikdo ne zglasil za dediča, celo zapuščino država kot brezdedično.
1797 3—2
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani,
oddelek I. dne 3. avgusta 1907.
Prešernove ulice štev 4	_____
m Popravila točne in oene. m
A0000000000000000000000
$iettin, 7. junija tSO?. falkenuialderstr. 23, j A
»45» 10—8
Gospodu
Sadrijelu cfticcoli
lesarju v JLjubljani.
Vaša tinktura 30 želodec je pri meni zelo dobro učinkovala in čutim prijetno dolžnost izreči Vam iz hvaležnosti pjoje priznanje in Vašo želodčno tinkturo povsod priporočati.
Velespoftovanjem
<&cspa cJClara diierer.
													
													
C. kr. oblastveno potrjeno 20 io« 64 ucilisce za Krojno risanje
branja c7esifi
Ljubljana, stari tri ft. 28.
© Doli se tudi kroj po ilvotni meri. 9
Nepremočijive pelerine
(za turistiko in lov)
iz velblodje dlake ali lodna, za gospe, gospode, deklice in dečke v najboljši kakovosti, priporočata
B po solidnih cenah &
Gričur & Mejni!
Ljubljana, Prešernove ulice 9.
966 10-8
Pri nakupovanju
zzz suknenega rzn in manufakturncga n= blaga =
opozarja na trrdk«
HUGO IHL
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
>11 n-u Velik a zaloga .'
suknenih ostankov.

Cementarna na Pešati AB ZAJEC p. Ool pri Ljubljani.
Slavnim cestnim odborom in županstvom priporočam zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 20. 25, JO. 40 cm svetlobe) za napravo vodotokov, vodovodov itd., miljne in kilometrske kamne po jako ugodnih cenah.
Preč. cerkvenim predstojniStvom, zasebnikom in podjetnikom nudimo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakrls-
nje, veže^ huhinje mozaik ploščev raznih barvah (d0 5) in okus"
in hodnike,
nih vzorcih po K 3 — 5 za I m2
taaffiTTM
brušentlnpoiirane ..marmornate mozaik plošče",
ki prekašajo v lepoti vse druge tlakove, m2 po K 6—12. Trotoar krog cerkvenega zidu (K 3 za m*) zabranja vlago v cerkvah. — Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, oklepe za okna, krasne križe poljubne velikosti z vdelanim železjem za na pokopališča iz Imltiranega granita in marmorja, grobne spomenike in okvirje, korita za živino in drugo cementno blago.	641 18
Proračuni zastonj in franko. Ceniki in vzorci na zahtevo.