Dve najnujnejši nalogi učiteljstva. Za prvo najnujnešo nalogo smatraro zagotovitev dosedanjega gmotnega obstanka našemu stanu. Gmotno vprašanje Je bllo v našem stanu že od nekdaj -glavna coklja, ki Je nas ovirala povsod v šoli Jn zunaj nae, da nismo mogli razviti vseh svojih sil, kakor bl jih bili radi in kakor bl jih bili mogli. To je bila tista mSra, ki ]e na5 stan vedno dušila in tlačila k tlom. V boju za gmotni obstanek smo izgubljali svoje najboliše moči, odkar obstooa naš stan. Ako se ozremo za desetletja nazaj, se moramo čuditi sami sebl, da se je naš stan povzdignil na tako visoko moraJno stopnjo, da je ustvaril narodu toliko dobrin v takih razmerah. To dejstvo kaže bolj nego vso drugo na§o žilavost in na5e stremljenje za ideali. Ko smo dosegli na5 nadvišji ideal, da smo postaH svobodni, se je zazdelo prve mesece. da ie naš boj za kruh dobojevan 5n da bode odslej nam možno posvečatl vse moči le šoli, ljndstvu In veliki bodočnosti našega troimenega naroda. A to je bil samo trenuten svetel žarek, ki }e posvetil za hip v naše bedno stanje ter nas omamil. Ako bi bile življenske razmere ostale take, kakor so bile takrat, ko se Jc urejev-alo na-se gmotno vprašanje, ali pa, da bi se bile znatno zboljšale, na, potera bi se že dlhalo. Pa prišk) je drugače. Draginja življenskih potrebščm Je rastla in raste še vedno ter bode dosegla morda višek, o katerem nitl še ne sanjamo sedaj. Kdo Je tetnti kriv, ni moja naloga razmotrivati Fakt }e, da je v sedanjih časih nestalnosti in provfzorijev samo našemu stanu vsaj navidez, stalno rešeno gmotno vprašanje. Na vldez, pravim, in na papirju! Kako je v resnid, vemo in občutimo ve-č kakor dcvolj im svofl kožl. Uradništvo se je obllubllo Jzvestl pragmatlko marca meseca. Marca bode morda Izvedena, a v katerem letu, tega ne vemo. kar ]e sedai docela nemožno rešiti taka vpralanja definitivno. Z uradnlStvora so nas Izenačili zopet samo na paptrju. V resnlci pa caplja hlapec JcrneJ daleč, daleč /a njimi in kakor vse kaže, ga ne bode do- hitel v doglednem času. V naših organizacljah je zavrSelo okrog Božiča, ko se je videlo, da bomo zopet znatno prikrajšani in da vse kaže, cla ostane samo pri obljubah. Sedaj je pa zopet potihnilo, saj srno prejell tisočak na račun in obljubo, da bode v kratkem vse in povoljno rešeno. Nihče se ne zgane in menda vsi čakamo, da se bode rešilo samo do sebi.*) Zantmivo bi bilo vedeti kakšno stališče zavzamejo merodajne oblastl napram izvedbi sprejetega zakona o naših plačah fn o sedanji vaJuti. Tu Je cel kup zamotanih vprašanj in vendar se nikdo ne ?ane, da bi pojasnll. In gotovo je 90 odstotkov učiteljstva glede tega vprašanja tako v nejasnem, kakor setn n. pr. jaz sam Predpogoj vsakemu delu je zaslgurano gmotno stališče. Ako me od vseh koncev in krajev tlačijo skrbi za prehra- nitev sebe m družine, potem ne more In ne sme nikdo od mene pričakovati, da bi bil v šoli In zunaj nje cel mož. Vemo in radl priznamo, da državnim krmilarjem ni ne ljubo, ne prijetno, ako jim poleg vseh drugih nadlog še ml delamo težkoče z gmotnim vprašanjem. Resnične so tudi besede dr. Ilešiča, ki }ih je zapisal po znanem demonsfrativnem štrajku, da sm<o za rajno Avstrijo trpeli, gladovall in umirali. a sedaj še potrpeti ne maramo za svojo svobodno državo. Sedanjim razmeram odgovarjajoče bl se moglo glasitl, da ne moremo več potrpeti. Učlteljstvo je dolgo časa gledalo, kako si drurI stanovi ustanavljajo temelj gmotnemu obstanku. Gledalo in čakalo, da pridejo obljube v meso in krl. A ko je videlo, da hoče vse ostati samo prl obljubah, ali je potem čudno, da se je tudl ono zganilto? Trpeli smo dovolj In vetno, da tudi v tiovl državi ne bode §e konec tako hitro na§emu trpljenju. Veino pa tudi, da ne bodemo trpell samo mi, samo maš stan, trpeli bomo fn hočemo trpeti z vsemi drugiml stanovl vred enako, ako je potreba. dokler se razmere ne urede in ustalijo, da bode boliše nam vsem, ne pa samo nekaterim stanovom. To naj npoštevajo zlasti tiste oblasti, kl hočejo učiteljstvu vsepovsod ustvariti nekak ekstra status ravno pri trpljetiju in gmotnem stališču. Drugo najnujnešo nalogo učiteljstva vidim v tem. da začne takoi !n povsod z Meabiim delom v dobroblt naroda in države. Sedanja doba je objela vse stanove ter iih okužila s svciimi izrodki. Kakor se posameznfk ne ozira na svojega soseda. ampak gleda samo na svol lasten dobrobit, prav tako se tudi posamezni stanovl ne brigajo za druge stanove. Vsakdo vidi samo sebe In svoje korfsti. Nihče več nt)če videti, da smo vsi stanovi enako potrebni, da smo skupno nekak mehanizem s kompliciranim ustrojem, v katerem mora vse kolesje delovitl, če ne, obstoli cel aparat. Vse zabavlja čez državo, a nikdo ne vldi, da smo država mi sami. Vse hoče hneti čim ma-ni deia, a tem večjo plačo. V doižnostih. kateie ima napram tram država. o, te dobro poznamo. Kakšne dolžnostl pa imamo mi napram njej, o tem nočemo ničesar slišati. Na enl strani trdlmo, da gradimo temelje bodoči državi. a v resnicl podiramo še tisto. kar Je kaj vrednega In bi lahko ostalo, ali pa vsaj dobro služilo pri gradbl nove stavbe. Vse zabavlja čez novo državo, vse toži o pomanjkanju, v resnid se pa ni še v mirnem času nikoli tolikanj pMo, plesalo In se veselilo kakor ravno v teh časih... To ie naraven produkt časa, to Je vojna psihoza, ki je neizogibna posledica onesca velikesra voinega trplienja. ki je morilo človeštvo dolgih pet let. Tako ni samo ori nas, tako je povsod. Na? učiteljski stan je menda še najdalje kljuboval zapeijivfm znakom časa. To sicer ni toliko zasluga nas samih. ampak že značaj našega pokilca samega ?n T.a zgodovina na§ega stanu. No, sledn?;č se je pa naseHlo to obče zlo tudi v naše vrste. Tlvala Bogu. da sc še ni razpaslo v taki meri, kakor se je prl drugih stanovih! Vendar znaki so tu, kaj bl Jih taJili samemu sebi in druerim! Ali n! dovolj žalostno dejstvo, da piše naš edini znanstveni pedagoSki list urednik sam in polni njegove predale? AH se ne čuti tudi že v našlh vrstah odpor. ali t>a vsaj brezbrižnost napram vsemu delu, ki nl plačano in katero smo vršill toliko let med Ijudstvom v idealnem zanosu brez zvemčesra curka? Tnvarlšl, tovarišice! NikoH nismo bili učitelji samo med Stiriml 5olskimi stenami in samo med uradnimi urarni! Naš poklic je, da smo učitelji ne samo •) Ako nas dosedanja zagatovlla ne varajo, se uredi zadeva 1. marca. OleJ tozadevno ministrsko odredbo !ti dopfs vfSJega šolskeea sveta v današnjem Hstu! Opom. urednlStva. otrokoin v Soli. ampak tudi odraslim. Naša morahia dolžnost je, da prlmemo in pomagamo, kjer je potreba in kadar je potreba. Tako smo delali do sedaj. In poslej nočemo dmgače, posebno v teh časih ne, ko je tako velika potreba vsepovst>d. Mnogo naših idealov ie nam vzel svet, mnogo jih je šlo v sedanji realni dobi rakom žvižgat. Eden nam )e pa ostal. Vera v lepšo bodočnost našega naroda; vera. da čakajo naše potomce lepši, boljši časl. Poprimo se dela vsepovsod s ti-sto vellko ljubezhijo, ki prestavlja goie, za bodočnost naše mlade države. KJeruplivajo dmgi elememti razdirajoče, tam zldajmo in gradimo mi! Budimo v lšudstvu ljubezen do dela, ohranimo mu živo vero v boljšo bodočnost! Mnogo nas je, raztre-jeni smo po vsej domovinl in imamo veliko moč. ako se zavedamo in jo uporabljamo sebl in ljudstvu v prid. Združujmo z bojem za naš gmiotni položaj boj proti korupcijl in vsem razd!rajočlm elementom, ki kopljeio grob nažl mladi državi in nam. Realnost na} se druži z ideali. — Stojimo morda ob robu Drepada, a se ne zavedamo. Učiteljstvo lahko mnogo pripomore, da se ne zvrnenio vanj. Torej na delo za sebe ln za druge.