DOMŽALE, 19.10.1990, letnik XXIX, št. 12 poročevalec Glasilo občine Domžale m n 1 M m ČUDEN SMRAD Kdo od o^dd^^a^em) Mmo vprBianie zakajiv Dofnža,ah W8'emw;'oraStJdi niso. M leto, od .mradom „,«,0 okoli« ^loddO.«^^« D&nmrtvih... Opomin... “Oj, Doberdob, slovenskih fantov grob...« Nas slika kaj uči? ^ nas morda svari? MAJDA BAUER aktualno l_ PRED DNEVOM MRIVIH: Spored komemoracij v občini Domžale DOMŽALE - 31. 10. ob 18. uri na domžalskem pokopališču pri grobišču borcev (velja za vse tri KS) MENGEŠ - 31. 10. ob 16. uri na Zaloški pri spomeniku talcev RADOMLJE - 31. 10. ob 17. uri pri grobišču padlih borcev v Radomljah TRZIN - 30. 10. ob 16.30 uri v avli šole v Trzinu PREVOJE _ 1. 11. ob 10. uri pri spomeniku Mrtva straža na Prevojah VIR - 31. 10. ob 11.30 uri pri spomeniku na Viru IHAN - 31. 10. ob 11. uri na pokopališču v Ihanu pri spome- __ niku padlih MORAVČE _ 1. 11. ob 8.15 uri pred spomenikom talcev v Moravčah VRHPOLJE - 1. 11. ob 9. uri pri spomeniku Švedsko priznanje za jarški INDUPLATI Temelj priznanja: kakovost in točnost dobav V sezoni 1989/90 je švedska firma 1KEA, ki ima svoje trgovine v 19. driavah in predstavništva po celem svetu, organizirala posebno tekmovanje med svojimi dobavitelji. Kriterija, ki so ju pri ocenjevanju upoštevali in točkovali, sta bila kakovost izdelkov in točnost dobav, nagrada za 1. mesto pa 100.000 Skr. Iz Jugoslavije ima 1KEA 64 dobaviteljev z različnih področij gospodarstva. Podjetje INDUPLATI Jarše je v tem tekmovanju zasedlo 2. mesto, pri čemer je potrebno poudariti, da je za zmagovalcem zaostala samo za dve točki. Vsekakor gre za lepo priznanje, pa četudi samo za moralno. Za priznanje čestitamo! UREDNIŠTVO JAVNA TRIBUNA 0 DENACIONALIZACIJI V DOMŽALAH: Tujega nočemo, svoje hočemo nazaj! Na javni tribuni sta sodelovala slovenski pravosodni stavniki Združenja lastnikov razlaščenega premoženja in minister dr. Rajko PIRNA T ter predsednik zakonodajno- drugi. Pomoč pri organiziranju je nudila SDZ - Občinski -pravne komisije Skupščine RS Anton TOMAŽIČ, pred- odbor Domžale. vseh treh. zborov Skupščine llle Domžale... Uvodni prispevek je podal dr. Rajko Pirnat, minister za pravosodje republike Slovenije. Posebej je poudaril, da je ena osnovnih zahtev novega časa popravek krivic, ki so bile z razlaščanjem storjene, kar pa prinaša težaven in zelo dolgotrajen postopek in nelahko delo. Pri izvršnem svetu je bila ustanovljena komisija za denacionalizacijo, ki pripravlja za- Sue^l3dt? redakcije občan sPle>^a Strenfpl "kupaj z *a-na najvj$A olaobrra CVisoki M? p8°ro sve,a V ana za , Evcrest. renn « 43 'zjemen n° Cestitam eta' dosežek omžalian*^ 80-'Can "a strehi VELIK USPEH MORAVSKIH MLADIH ŠPORTNIKOV Pionirji Moravč ekipni prvaki Slovenije V organizaciji smučarskega kluba Termit je bilo nedavno v Moravčah organizirano ekipno prvenstvo Slovenije za pionirje do 11 let v smučarskih skokih na 22—metrski skakalnici. V lepem in sončnem vremenu je nastopilo 11 ekip, po zagrizenem boju pa je zmagala ekipa Moravč, ki je nastopala v postavi Javoršek, Go-stič, Peterka in Pecelj. Mo-ravčani so z otvoritvijo nove plastične skakalnice dosegli tako še en lep in odmeven uspeh. Tega so dopolnili s prvim mestom med vsemi slovenskimi ekipami. Za republiški naslov jim iskreno čestitamo! Rezultati: 1. SK TERMIT Moravče 565,6 T v postavi: Jani Javoršek, Marko Gostič. Uroš Peterka, Sašo Peceli trotehna Ilirija I. 547,8; 4. Fužinar Ravne 495,5; 5. Alpina Žiri 481,9; 6. Triglav Kranj 459,8; 7. El. Ilirija II. 448,8; 8. Velenje II. 438,6; 9. Termit Ihan 432,6; 10. Triglav Kranj II. 394,8. konske rešitve o vračanju nezakonito in krivično odvzetega premoženja. Oblik tega nepravičnega jemanja premoženja je bilo veliko, zato bo tudi pot vsakega premoženja nazaj v roke prvotnemu in resničnemu lastniku specifična zaradi mnogih težav (najprej je pa treba sprejeti ustrezne zakone!) pa takojšnjih rezultatov ni pričakovati. Žal pa mnogi pričakujejo prav to, zato so jih pojasnjujoči na prvi tribuni na to nenehno opozarjali. »Ne bom zraven, če kdo misli, da bomo pri tem vračanju premoženja uporabljali enake metode, kot so bile uporabljene pri odvzemu,« je pribil dr. Pirnat. Ropanje in kraje, kot so prizadeto pripovedovali mnogi občani svoja doživljanja povojnih let, pa se žal nadaljuje še danes. Med tistimi, ki danes lahko grabijo vse manj vredno in nizko ocenjeno družbeno premoženje so zlasti oni. ki so imeli v 45 letih povojnega časa priložnost, da si nagrabijo dovolj bogastva za današnje nakupe. V različne teme naravnanih diskusijah je bilo opozorjeno tudi na kraje intelektualne last- nine, izrečeno nezadovoljstvo nad tem, kako se hrani ustrezna katastrska in druga dokumentacija (skrb, da bi se »izgubila«) pa tudi jeza. ko se dogajajo tik pred vrnitvijo prvotnim lastnikom različne kupoprodajne transakcije. Cinizem. ironija, posmeh! Bilo pa je tudi nekaj neizre čenih misli, kot je denimo ta da je jemala stara oblast, vra čati mora pa tista, ki ni jemala Ali pa misel - jemati so znali na hitro in brez komplikacij; za vrnitev pa se moramo razlaščeni brigati sami: s samoorganiziranjem v ZLRP z zbiranjem težko dosegljivih podatkov, iskanjem dokumentacije ipd. Da bo vse to vendarle laže, so v Domžalah neposredno po javni tribuni konstituirali občinsko podružnico Združenja lastnikov razlaščenega premoženja. Vanjo so se nekateri bivši - t. j. razlaščeni lastniki premoženja že vpisali, nekateri se bodo lahko z izpolnitvijo današnje objavljene prijavnice ali pa to lahko store tako, da obiščejo sedež SDZ v Domžalah, Ljubljanska 70, telefon: 721-359. M. BROJAN Alibo Janezek smel vprašati... Spominjam se tistih časov iz začetkov svojega novinarskega dela v Leku, ko je bito Se vse tako - kot danes ni več. Biti novinar v tovarni, biti urednik časopisa, ki teti, da bi delavcem povedal o delu te iste tovarne kaj več — je bilo — da se reče - Bog pomagaj! In tako me nekega dne pokličejo h generalnemu, ne da bi vedel zakaj me hoče. »Takole ne bo šlo več, Brojan! Tovarna (mislil pa je sebe!) ne more prenesti več vsega, kar počnete. Direkten bom, saj tole prispodobo boste razumeli: jaz sem za vas zidar, vi ste palir, ki mi pripravlja malto. In porka-madona, pripravljali mi boste tako, kot jo jaz hočem - ali pa boste šli...« ...Šel sem... Da, za malto gre! V prenesenem pomenu seveda, pravzaprav pa gre za časopis. Tudi nas tu in zdaj, ki ga nekoliko drugačnega skušamo izdajati po najboljših močeh. Naj bo zapisano in nikoli izbrisano: Četudi se komu morda zdi drugače in to tudi te prebiramo drugje, nam na misel ne pade, da bi poslej morda lakirali kar lakiranja ni vredno. Všečnost kot zahteva denimo struktura ustanovitelja (služb, organov ali koga drugega) je stvar njihove zateienosti in predsodkov, ki jim ne bo ustreženo. Pred časom smo že doživeli ob objavi članka - ki je bilo pravzaprav le vprašanje iz Šentjakoba različne grožnje. Bila je - med drugim tudi grožnja nekdanjega občinskega veljaka (danes zasebnika), da ne bo dal prej miru, dokler časopisa ne bo... Tako je to v realnosti, vendar je prav ta realnost del vsebine dela, ko nastaja časopis. Časopis in ljudje okrog njega brez kakršnegakoli poguma je izgubil nekaj najbolj neobhodnega, kar za svoj obstoj potrebuje. Za to naj se ob teh časih, ki so na nek način prelomni, zapiše še enkrat: kot vednost informacija, obljuba in zaveza: V službi resnice in pravice želimo biti, kar smo ljudem oboje dolžni. NE za apriorno in načrtovano všečnost, četudi jo kdo od naših nasprotnikov napoveduje ali ustanoviteljev pričakuje. Neodvisen časopis nismo, vendar nas to v nobenem primeru ne odvezuje od zapisane obljube. AH bo Janezek smel vprašati? se nam je zapisalo. Odgovora si sicer ne pišemo sami, vendar odgovarjamo. Odgovor je članek, ki ste ga pravkar prebrali. Odgovorni urednik: MATJAŽ BROJAN Prvi krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov v Krtini V sončnem nedeljskem dopoldnevu se je 30. 9. 1990 zbralo v osnovni šoli Krtina 30 ljudi in prisostvovalo ustanovitvi prvega krajevnega odbora Slovenskih krščanskih demokratov občine Domžale. V prisotnosti predsedstva Občinskega odbora SKD je prisotne pozdravil g. Anton Tomažič, republiški poslanec in predsednik Demosa v naši občini. Po uvodnih govorih predsednika SKD Bogdana Osolina, ki je predstavil program in statut stranke in gospoda Tomažiča, ki je pojasnjeval aktualna dogajanja v slovenski skupščini, sta bili predlagani in potrjeni za začasnega predsednika Krajevnega odbora Krtina g. Ivanka Jeretina, za tajnika pa g. Marinka Stražar. V osrednjem delu so krajani nakazali problematiko, ki je ni tako malo. Zanimali so se za vračanje zemlje, vse v zvezi s komasacijo, razsvetljavo kraja, asfaltnimi deli. Motijo jih prevelike razlike v pokojninah. Zanima jih odgovornost vodilnih delavcev v stečajnih podjetjih, posebno še afera Smelta. Mnenja so, da v KS Krtina ni dovolj posluha za probleme krajanov, čeprav imajo nameščenega profesionalnega delavca, ki bo moral pomagati reševati krajevno problematiko. Prepričani so, da bi nov delavec z vestnejšim delom v mnogo krajšem času opravil vse potrebno. Prav tako si želijo več pristnih odnosov in stikov z osnovno šolo Dob. V zaključnem delu smo se ob pecivu, ki so ga spekle domačinke, pogovorili še o marsikateri pereči zadevi, razšli smo se s prijetnimi občutki domačnosti in z zavestjo, da smo storili nekaj koristnega. Če imate tudi vi podobne probleme, se oglasite na sedežu SKD Domžale, Ljubljanska 70/1 (nasproti avtobusne postaje) ob ponedeljkih od 10.00 do 12.00 ure ali ob sredah od 16.00 do 18.00 ure. Ob omenjenem času nas dobite tudi na telefonski številki 721-359. Dogovorili se bomo, prišli in ustanovili vaš krajevni odbor z ljudmi, ki jim zaupate in ti bodo vso problematiko posredovali na SKD Domžale, kjer jo bomo skupaj poskušali v največji možni meri uresničiti. Darinka Grum OB TEDNU OTROKA Družina ni povsod srečno okolje... Danes je družina vse prej kot topel, varen dom staršev in otrok. Naš čas in družba sta naredila družino samotno in prazno. Otroci so ovira. Mož beži iz praznega doma, po letih beganja pa se vrača in hrepeni po družinski sreči. Pregovor pravi: »Na ženi dom stoji!« Današnja zaposlena žena pri delu misli na otroke, doma pa misli na delo, ki ga ni opravila. Vse to čuti družina. Pride do trenj in pogosto gre družina po zlu. Žene ob tem hudo trpijo. Zaradi nje morajo otroci veliko prestati. Pogosto so sami. Nikoli niso z njimi, kadar si to najbolj želijo. Otroci potrebujejo starše tako kot zraka in kruha. Zakoni bi morali varovati nalogo, h kateri je poklicana žena po svoji naravi in priznavati njeni osebi dolžno svobodo z enakimi pravicami. Družina, brez katere ne more obstati nobena družba, ima pravico do pomoči, ki ji zagotavlja zdrav razvoj. Mladoporočenci zaman čakajo na ustrezno stanovanje, zaradi česar prihaja v nevarnost njihova skupnost. Mladina beži iz tesnega doma in na ulici išče nadomestila med vrstniki, da bi jih nihče ne nadzoroval. Mi vsi smo odgovorni za naš čas. Odgovorni smo pred našo krščansko vestjo. META ZUPANČIČ PREGLED GOSPODARJENJA NA TRIČETRT LETA: Nezaposlenih v občini -že več kot 830... Podatke o gospodarjenju v občini nam je posredoval sekretar Sekretariata za družbeno planiranje In razvol Zoran KRAMŽAR Podatki, ki jih v občinski upravni organ pošiljajo periodično posamezne tovarne nam govorijo, da industrijska proizvodnja v naši občini ne upada s tolikšno intenziteto kot je značilna za Slovenijo, četudi je res, da se zaostanek za enakim lanskim poprečjem povečuje. Medtem, ko se je lanski industrijski proizvodnji republike letošnja približala le na 89 odstotkov, smo v občini tačas na 95 odstotkih lanske proizvodnje v istem obdobju. Žal se zaradi upadanja prodaje povečujejo zaloge. Padec prodaje je dokaj velik, zlasti v prodaji tehničnega blaga, manjši pa je - kar je razumljivo - v prodaji živilskih proizvodov. Ekonomske osnove s tujino karaktcrizirata padanje izvoza in naraščanje uvoza. Izvoz se še kar naprej zmanjšuje, uvoz pa stag- ZDRUŽENJE RAZLAŠČENIH LASTNIKOV PREMOŽENJA PODRUŽNICA DOMŽALE: PRISTOPNA IZJAVA Podpisani___________Rojen_______I--- Naslov------------------------------ Pošta_____________Občina____________ Telefon doma________V službi-------- Poklic __________ Izobrazba -------- Pristopne izjave pošljite na naslov: Podpis: SDZ Domžale, Ljubljanska 70/1 61230 Domžale Vse informacije lahko dobite v pisarni SDZ na Ljubljanski 70/1, telefon 721-359 vsak torek in četrtek od 16.30 do 18.30 ure. nira. Kot z indeksnimi točkami prikažejo ekonomisti je pokritost uvoza z izvozom 124; lani 125 indeksnih točk. Pri tem velja povedati, da je opažen velik padec izvoza na klirinško področje, medtem ko je z izvozom na konvertibilna področja položaj boljši... Kako je z zaposlovanjem? V letošnjem juliju je bilo v domžalskem združenem delu zaposlenih 10600 kar je skoraj 8 odstotkov manj kot je bilo zaposlenih v občini v enakem času lani. V negospodarstvu je bilo zaposlenih za 3 odstotke manj. Število tistih, ki so brez dela se je v enem mesecu povečalo s 793 na 833, ob tem pa to Število še kar naprej narašča, četudi nekoliko počasneje. Predvidevajo, da bo ob koncu leta v občini nezaposlenih že 1000 ljudi. Nekaj tovarn se tačas v občini nahaja v velikih težavah podka-pitaliziranosti, zmanjšani prodaji, ki je posledica izgube trgov, zmanjšanje kupne moči prebivalstva in tudi iz drugih vzrokov. Groženj ali neposrednih nevarnosti za stečaje ni, čeprav likvidnostni položaj v domžalskih tovarnah ni rožnat. Ko v konkretni tovarni ne morejo več poravnati niti družbenih obveznosti, je položaj gotovo pereč. Takih primerov je nekaj, vendar so taki primeri pred očesom javnosti skriti. Izgubašev je tudi nekaj, celo med zasebniki oz. v manjših zasebnih firmah. Res je pa, da v teh primerih ne gre za velike izgube in dramatične številke. TEŽAVE MENGEŠKEGA KOLEKTIVA Do žalna koračnica posled nja melodija Melodije?_______________ Težave mengeškega kolektiva - pretežnega izdelovalca se začele že pred nekaj leti, saj poslujejo že dalj časa ncL[?K!t obstoja. Pred leti se je kot sanator pojavila ELEKTROTEn TOZD ELEX, ki je dolgo časa s sredstvi za sanacijo P°ddpeV dije, ki je tako že skoraj v celoti Elexova lastnina. Račun Melodije je blokiran že dolgo, približuje se začetek novembra, ko za delavce tovarne ni upanja, da bi ji njen račun naposled deblokirali. Prav ljudje - zaposleni, njihove usode so največji problem tega tačas najbolj bolnega gospodarskega bolnika v občini. Zanje so se v največji meri zavzeli v občinskih sindikatih, vendar je prava in edina pomoč le v denarju, ki ga Melodija za nadaljnji obstoj mora imeti, žal pa agonijo kolektiva. Izpad prodaje, nesposobnost izvažati meri (kvaliteta!!), padec kupne moči, konkurenca iz daljnih dr ^ zastarelost tehnologije ter še kaj so rezultirale pot v propad P katerim so se delavci kolektiva danes dokončno znašli. Elex je večinski upnik Melo- se niti ne ve, kdo naj bi ga Obeta se t. i. programirams čaj, ki je kot oblika razreS\yj postal nekaj običajnega, bodo delavci tudi po objavi čaja še ohranili delo nihče ne ^ saj zaupanja praktično m . zlasti še, če je v papirjih, y ■ razrešuje usoda, velikokrat sana beseda »verjetno« •• • .. pa kot so poudarili na sej občine - edina rešitev je v narju, zaupanju in boljših me ^ bojnih odnosih. Ti pa so ^ taki, da so še ti prispevali z trejšo hojo v prepad. br0jaN POTROŠNIŠKA ZADRUGA TUDI V NAŠI OBČINI: Zate gre, potrošnik! _________________ ________—----—-— Iniciativni odbor za ustanovitev potrošniške zadruge vse zainteresirane občane k včlanjevanju. inišk0 Krizni čas je pravi trenutek za združevanje v potro ^.e zadrugo, ki bo delovala po načelih zadružništva. Blago z‘ 0|j. člane bo kupovala neposredno pri proizvajalcu oz. pn n > ših ponudnikih. članom Razdeljevanje oz. dostavo naročenega blaga svojim bo zadruga organizirala tako, da bodo manipulativni na čim manjši. Po posebnem naročilu bo možna dostava dom. bom0 O potrebnem izboru blaga ter za način poslovanja ^ se dogovorili na sestanku, na katerega bomo povabili ' OIn) bodo pismeno javili s svojim točnim naslovom (te ^ -a pa iniciativnemu odboru, ki pozna zadružni način Pos,,tnn 7ll‘ naslov: Kmetijska zadruga. Koščeva 2, Domžale, tele 179 ali 713-195 vsak delavnik od 12. do 14. ure. Vaše sporočilo pričakujemo do 31. 10. 1990. Potrošnik, zate gre! DILEME NAŠE PRIHODNJE POZIDAVE: Kje zidati - to le zdaj vprašanje. Neizpodbito dejstvo je, da je z fn/va£? kot smo ji bdi priča v minulih dveh dcsetletjin ja v pv Potrebe po stanovanjih pa seveda ostajajo. Ocenjuje] ’ Žalah potrebujemo na leto približno 30 stanovanj- * ,aS(P misliti, da bi se vsi, ki stanovanje potrebujejo lotih gr hiše, bo treba predvideti prostore za blokovno grat n] jekla in na proste*) , število parkirnih dil Seveda pa se z d , zidati soočajo tudi blok. . l, c0 sred* tji' V Moravčah jo zastavili gradnje ■ (v P/h poslovnodnega b . prod } Ijičju bodo.P0,Lovani^p v nadstropjih sta r(litft>slu’ dijo na Prevoj QrQ&i\° ^ pa tudi drugje -■ ■ tak,id p. še, gotovo P“nd0 sedaj- " pom, kot se je V Domžalah je več možnih variant za tako gradnjo: ob šoli Šlandrove brigade, pa ob Krakovski cesti, vse pa kaže, da bo do stanovanjske gradnje najprej prišlo v centru Domžal (od stavbe Milice do gostilne Keber). To predvideno gradnjo že nekaj časa poimenujejo s C-15. Gre za podobno gradnjo kot je SPB-I, vendar za bistveno manše dimenzije. Objekt bo po Velikosti in gabaritih le tretjina ali Četrtina SPB-I. V pritličju naj bi bili poslovni prostori, v nadstopju objekta pa bi bila vsega 171 stanovanj. Seveda bodo zagotovljeno (v kleti ob- Kdo je kdo »na občini« Ervin-Anton SCHWARZBARTL - predsednik Skupščine občine Domžale “rij BERLOT - podpredsednik Skupščine občine Domžale Wark° VRESK - predsednik Zbora združenega dela SO Domžale ■ni SMRKOLJ - podpredsednik Zbora združenega dela SO Domžale a“ez ŠKRLEP - predsednik Zbora krajevnih skupnosti SO Domžale ^“drej SENICA - podpredsednik Zbora krajevnih skupnosti SO Domžale fance GORŠE - predsednik Družbenopolitičnega zbora SO Domžale •nion MAVSAR - podpredsednik Družbenopolitičnega zbora ^ Domžale Sl zgoraj navedeni so po funkciji člani Predsedstva SO Domžale. Lado GORIČAN - sekretar Skupščine občine Domžale in sekre-,ar Sekretariata skupščine in Izvršnega sveta SO Domžale Anton PRESKAR - predsednik Izvršnega sveta SO Domžale £°tan KRAMŽAR - podpredsednik Izvršnega sveta SO Dom-‘“le in sekretar Sekretariata za družbeno planiranje in razvoj Občine Domžale ?c' JUHANT - podpredsednik Izvršnega sveta in sekretar ekretariata za občo upravo občine Domžale J“ncz KOVAČ - član Izvršnega sveta in sekretar Sekretariata za “rejanje prostorov in varstvo okolja ®0gdan ZUPAN - član Izvršnega sveta in sekretar Sekretariata za ljudsko obrambo občine Domžale, zadolžen tudi za po-r°čje notranjih zadev Jane* NARAT - član Izvršnega sveta SO Domžale, zadolžen za Področje financ Anton DEMOJZES - član Izvršnega sveta SO Domžale, zadol-^ Cn za Področje kmetijstva ““ GRIČAR - Članica Izvršnega sveta SO Domžale, zadolžena a področje družbenih dejavnosti '*an JENČIČ - član Izvršnega sveta SO Domžale, zadolžen za Področje gospodarstva, trgovine in turizma atj“ž KARLOVŠEK - član Izvršnega sveta SO Domžale, zadol-en za področje stanovanjsko-komunalnega gospodarstva ^°že LENIČ - član Izvršnega sveta SO Domžale, zadolžen za ^Področje varstva okolja pOU$AK - član Izvršnega sveta SO Domžale, zadolžen Področje drobnega gospodarstva in podjetništva 1,0 H Eferle - sekretar Izvršnega sveta SO Domžale Žale ŽRMELJ - direktor Geodetske uprave Občine Dom- ftne^D^^]^ ~ direktor Uprave za družbene prihodke Ob- Ro ‘LAEUŠNIK - pomočnik direktorja Uprave za družbene Pnhodke Občine Domžale ranc KOROŠEC - Clne Domžale direktor Uprave za inšpekcijske službe Ob- Doh^.V^^EK - direktor Zavoda za avtomatsko obdelavo datkov (do 31. 10. 1990) ,te“a KOS Občine Do15?,0^ se'cretarJa Sekretariata za občo upravo Ja; uje nrovt« pomočnica sekretarja Sekretariata za ureja- (V« ^ tora In varstvo okolja a“*e GOR«f Planiranje ’ ~ Pom°čriik sekretarja Sekretariata za družbeno O neurejenih vprašanjih kmetijstva se redkokdaj resno pogovarjamo. Večinoma tedaj, ko smo soočeni z novimi cenami kmetijskih pridelkov. Tokrat smo k pogovoru povabili člana Kmečke zveze Slovenije - podružnice Domžale, sicer našega podpredsednika - ing. agronomije JURIJA BERLOTA. Pred nedavnim je bil na njegovo pobudo pripravljen v okviru Kmečke zveze posvet zainteresiranih za kmetijstvo. Tudi o tem posvetu sva spregovorila, sicer pa sva govorila največ o problemih, ki zadevajo kmeta in njegovo delo. Kmetijstvo je gospodarska panoga. Ali je stanje v njem tako, da je kmetijstvo, sicer pretežno družbeno - finančno pomembna gospodarska dejavnost ali je le marginalna? Kmetijstvo je statistično ocenjeno z majhnim odstotkom družbenega proizvoda. Narava kmetijske proizvodnje je omejena pri širjenju na zemljiške vire. glede na tehnološke možnosti in potrebe prebivalstva. Realno ni pričakovati. da bi kmetijstvo v osnovi bistveno povečalo delež v družbenem proizvodu, omejeno z naravnimi danostmi, ki se za kmetijstvo žal še poslabšujejo. Kljub temu majhnemu odstotku družbenega proizvoda je kmetijstvo strateška dejavnost preko katere se oblikujejo stroški vseh drugih dejavnosti. Strošek za prehrano prebivalstva se prej ali slej pokaže tudi v ceni industrijskega proizvoda ali katerekoli usluge. Ker se zahodni ekonomisti zavedajo kako pomembna je primerna pariteta vhodnih stroškov pri vsaki dejavnosti z administrativnimi ukrepi kontrolirajo kmetijstvo, tako da se kljub upoštevanju tržnih odnosov kmetijstvo ne znajde pred vrati bankrota. Pri nas pa je vedno na mejo preživetja in gole reprodukcije. Zaključek bi lahko povzeli takole: urejeno kmetijstvo nikoli ne bo prinašalo tako visokih profitnih stopenj kot ostale dejavnosti, vendar bo sposobno ohranjati svoj obstoj in kvaliteten razvoj: če mu bomo dali pogoje in možnosti za to. Kgj vam pomeni kvaliteta v kmetijstvu? Kvaliteta v kmetijstvu pomeni, da proizvajalec dosega predpisane standarde, ki veljajo za tržni proizvod ob doseganju take tržne cene, ki mu zagotavlja nadaljevanje proizvodnje, konkretno: pridelovalec mleka naj bi mleko pridobival na način, ki bo zagotavljal higiensko neoporečnost, prehransko ustreznost in primerno ceno. Primerna cena bo prej ali slej tista cena, katera velja za naš srednjeevropski prostor, kvaliteta izdelka pa mora biti taka, da bo izdelek primeren ne le za domači temveč tudi tuji trg. Ali našemu kmetijstvu to že uspeva? Na nekaterih področjih že! Na primer pri pitanju mladega goveda dosegajo pri Agroemoni izvozno kakovost in tako je že od leta 1970 dalje. Za ilustracijo že velja povedati, da se kg žive teže tako kvalitetne živine v Italijo proda po 2200 lir za kg. Kaj to pomeni? To pomeni, da smo za evropski trg predragi, kajti predlagane cene oz. strokovni izračuni Kmetijskega inštituta o stroških prireje kg žive teže se sučejo pri 30 din za kg. V sedanjih razmerah tečaja dinarja gremo tako zavestno v izgubo. Kmetijstvo je tudi in predvsem stroka. Kaj v občini počnemo, da hi v kmetijstvu pridobili v strokovnem smislu? Stroko predstavljajo agronomi in tehniki različnih strokovnih usmeritev, ki delajo bodisi kot pospeševalci ali kot strokovnjaki v kmetijskih ustanovah in podjetjih. Za širši kmetijski prostor - to je za kmete je in plačevati okrog 40 odstotkov obresti kar pomeni, da je njegova proizvodnja že vnaprej obsojena na izgubo. Vzpostaviti bi morali sistem hipotekarnih kreditov, morda na devizni osnovi. Naši ministri bi morali vzeti za primer kako naj bo organizirano kmetijsko kreditiranje denimo v sosednji Avstriji. Kaj je v tem smislu prispeval posvet zainteresiranih za kmetijstvo, ki ste ga pred dnevi pripravili v Domžalah? Kot že sam naslov pove, sem želel, da se pod okriljem Kmečke zveze soočijo vsi, ki se preživljajo z zemljo ali kmetijsko proizvodnjo na tak ali drugačen način. Ugotovili smo, da So interesi kmetov ali družbenih podjetnikov identični in da je POGOVOR S PODPREDSEDNIKOM SOS DOMŽALE, ING. AGRONOMIJE JURIJEM BERLOTOM: Odrinjeno vkot — a življenjsko potrebno kmetijstvo pomembno predvsem kakovostno pospeševanje, ki je sedaj prenešeno pod okrilje republike. Prej oziroma dosedaj so pospeševalci opravljali svoje delo v okviru kmetijske zadruge. V Kmečki zvezi se bomo zavzemali. da bi pospeševalci, če so oni eksponenti stroke, dobili vse možnosti za kakovostno delo, kar pa seveda potegne za sabo tudi materialne stroške. Na Finskem je pospeševalec, ki obišče kmetijo, opremljen z njeno kartoteko, ki je računalniško vodena, prav tako pa ima pospeševalec v spominu svojega računalnika tudi vse druge pomembne podatke za tekoče svetovanje s strokovnega področja. Do današnjega dne so imeli pospeševalci dejansko status napol mana-gerja napol komercialista - kmetijski strokovnjaki so bili šele v drugem planu, žal. Kaj storiti za večjo in boljšo kmetijsko pridelavo pri zasebnikih? Osnovni pogoj za večjo pridelavo, ki naj bi bila tudi cenejša, je večji obseg njihovega dela. zaokroženost kmetijskih zemljišč (komasacije) in pa cenejše vhodne surovine. To pomeni oprostitev konkurence pri nabavi osnovnih reprodukcijskih surovin, ki jih kmet potrebuje. Tu gre še za ustrezno regresiranje države, ki naj prispeva svoj delež za kmetijstvo. Kmetijstvo torej rabi denar... Resje, danes smo v položaju, ko se nam kot izredno počasnim obra-čevalcem zalog postavlja pod vprašaj naš obstoj: tudi zaradi neustreznega trga denarja. Primer: če hoče mlad kmet nabaviti mlado govedo za pitanje in nima lastnih sredstev, se mora zadolžiti pri ustrezni banki v slovenski kmečki zvezi potrebno združiti vse kmetijske proizvajalce, ki bodo s svojo strokovnostjo uresničevali kmetijske programe, za katere vsi vemo, da imajo strateški pomen. Ugotovili smo, da stroka ne sme imeti bojazni pred lastninjenjem, katerega pričakujemo in bo ena od osnov kateri se bo nov kmetijski program moral podrediti. Zemlja in obdelovalci potrebujejo strokovnjake, agronome in tragično bi bilo, če bi nam še kakovostni kadri, ki so pridobivali izkušnje v državnem kmetijstvu v drugih panogah... Povejte nam nekaj besed o temeljnih ciljih KZS v Domažalah. Gre v osnovi za politično koncisi-rano delo stranke ali pa morda za konkretno zasnovane cilje v kmetijstvu? Vaše vprašanje je široko zastavljeno. tako da moram podati posamične odgovore. Politični motiv Kmečke zveze je v krepitvi parlamentarizma v spodbujanju individualnih dobrih pobud kjerkoli, sicer pa ne moremo mimo stroke, ki se ji reče kmetijstvo. Poudariti želim, da je kmečka zveza politična stranka, ki ni rezervirana samo za kmete in kmetice, temveč je odprta za vse napredno misleče ljudi, ki so pripravljeni sodelovati. dajati pobudo in tudi delati pri izvedbi strankinih programov. Kmečka zveza je zelo ponosna na organizatorje kmečkega praznika v Moravčah, aktiv kmečkih žena in na kmečko mladino. Zelo veseli bomo, če bomo v občini lahko oživili naše kmečke tradicije, ki so lahko tudi del krajevne turistične ponudbe. Na tem področju so še velike rezerve. Povsod! Klavci centra za socialno delo domžale smo gostili znanega danskega strokovnjaka gospoda nilsa ktndrupa: ■■■radi me imejte, četudi ne zaslužim... Ena ^“•inar u*Pe*'^ srečanj v tem tednu je bil tudi ^avanja D r<‘*ovnih delavcev, ki so se udeležili pre-J^dat>ošk«>° ^'*sa Kvndrupa, upokojenega rektorja ^“ntra a.“kemije z Danske, ki je na povabilo Prof vS|<>c,a*.no de,°< gostoval v Domžalah. P^nali s' Sa Kvndrupa smo na našem Centru že “porabil-S,n za njegovo razpihovanje je dovoljeno in zaželeno vse, opraV' Ijivo vsako sredstvo, tudi najgrše. Sovraštvo ostaja! Med nam v naših novih razmerah idealna tla za svoje razraščanje. Zdi se, da ga je vse več, navije smo tudi histeričnim izbruhom in reakcijam, ki zagotovo m iso i* ne bodo (ker so sovražne) nikoli temelj naše konstruktih zastavljene poti. Ne včeraj, ne danes, tudi jutri sovraštvo ne m» postati nekaj, kar bodo ljudje priznavali, da je vrednota. , Ni bila in ne bo! K sreči! pa vendar je z njim treba živeti nap J' Žal, stokra žal, da je tako! . .. Pot, ki se kaže, je nedoumljiva, zločesta in kruta: kol glasba v Paganinijevem vražjem trilčku, v katerem se muz ^ta. menjajo, glasba pa ostaja, ista in se vrti kar naprej. Ista in 1 Brez konca. Z njo živimo... M. Bf°Jan Občinska konferenca ZSMS -Liberalna stranka Ljubljanska 70/11. 61230 Domžale J. Telefon: 711-790 ODPIRA POSLANSKO PISARNO z željo navezati neposreden stik s prebivalci domžalske Sprejemamo predloge, pripombe, mnenja, ki jih bomo skušali v v delo skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov naše 0*,^ne’st(jril1 Poslanska pisarna je odprta vsako sredo, od 15.30 do 17. ure, v pr OK ZSMS - LS Domžale, Ljubljanska 70/11. nadstropje. LiberalnDomž’le ZSMS Izraz Evropa je v zadnjih nekaj letih postal izredno manipulirana beseda, ki obeta visoko raven življenja in skorajda raj na zemlji. Zdi se, da smo le korak do te magične črte... Toda ob strani ostajajo vsa opozorila strokovnjakov, ki neprikrito kažejo na travme in težave, skozi katere bo morala naša družba, da bo lahko z gotovostjo rekla, da je na poti v to Evropo... In ena od teh travm, skozi katero bomo moreli, če hočemo ali ne, je uvedba evropskega delovnega časa. V primerjavi z razvito Evorpo pri nas celotno shemo prehoda na evropski delovni čas poruši nekaj dejstev: Slovenija je tako v Jugoslaviji kot tudi Evropi specifična glede strukture zaposlenih, saj je od skupnega števila vseh zaposlenih kar 48 odstotkov žensk. V razviti Evropi se s podobno problematiko ne ukvarjajo, saj je velika večina žensk doma. Toda pri nas žensk ne bo mogoče spet spraviti nazaj za štedilnik, saj so osebni dohodki tako mizerni, da bi z enim ne bilo mogoče preživeti cele družine. Glede na tako veliko število zaposlenih žensk v naši republiki se ob uvedbi evropskega delovnega časa najprej pokažejo problemi otrok in družine. To pa ima lahko dolgoročne posledice, kot so na primer znižanje natalitete, povečanje kriminala, nedohranjenost in podobno. Zakaj torej spreminjati nekaj, kar je že vnaprej obsojeno na velike žrtve? Odgovor se nahaja v tisti magični besedi: Evropa. Uvedba evropskega delovnega časa je torej povsem gospodarska zadeva s cilji, ki na relativno miren način dosežejo boljše pogoje za razvoj gospodarstva, (Povzeto po reviji Otrok in družina). V vzgojnovarstveni organizaciji občine Domžale se zavedamo, da smo servisna dejavnost, ki se mora prilagoditi potrebam staršev. Trudimo se. da bi se v okvirih naših možnosti prilagoditi novemu delovnemu času. ki se uvaja in se je v nekaterih delovnih organizacijah tudi že uvedel. Postopno uvajanje predstavlja prvi problem za ustrezno organiziranje vzgoje in varstva v VVO. Vrtci se morajo namreč zjutraj odpirati še vedno ob isti uri, zapirati pa kasneje. Jutranjega zamika odpiranje ne bo močno izvesti niti v primeru, da bi večina DO prešla na evropski delovni čas. saj ostaja Še precej DO z dvo in troizmenskim delovnim časom. Pobuda, da bi otroke staršev, ki delajo po evropskem delovnem času sprejemali oz. premestili v en vrtec, ki bi imel ustrezen poslovalni čas, je težko izvedljiva. Skupine po >ci ^ vrtcih so utečep[j|eg‘icga, 'C "baov čustveno navezani na okolje, vrstnike in tovarišice. -problem tudi oddaljenost. Precej staršev nima osebnih a ^jlofl1. s/t/ii. m min i/nuni Ji. hudi . a tvvvj --- frlfTlO”1 .-U oz. si ne more privoščiti vožnjo na delo z osebnim avi |U,rnnjlJ' Prevozov majhnih otrok v nabitih avtobusih ali na kolesi y j0loč£’; urah seveda ne sme biti še več. Pobudo o sprejemu otro ropskej" vrtec kamor bi bili vključeni otroci staršev, ki delajo po pasleM delovnem času, bomo upoštevali ob sprejemu otrok ,e vecj šolsko leto. To bomo upoštevali, vsaj v tistih okoljih- 7. jnjsij®'?. število vrtcev t. j. Domžale in Mengeš. Že pred letošnj1"1'^ v VV^ za sprejem novincev v VVO smo vse starše, ki imajo o Več’/' anketirali o njihovem morebitnem evropskem delovnem pol * staršev je odgovorila, da ne bodo prešli oz. da o tem še n('hratovalnCn tega je težko ugotoviti točne potrebe po podaljšanem neWte času, saj v večjih primerih po novem dela le eden od s yrtca. CilMJ, NUJ v VCLJIII | M IIIICI lil pu IIUVCIM UCI« Postopno prehajanje na nov aciovni cus, w r veijko sl, jn troizmenskim delovnim časom in pa dejstvo, da je ^ nfl delo /nnmlenih v I.iuhliani in norabiio tudi orecei Časa za pre vfte _ UC IU, lllllll VMV4.UJVJU Ul guill*.li UU --i . • ^ jjafn1' • 'TfC' Poslovalni čas se namreč podaljšuje, namesto da m {ge. jje knil. Podaljševanje pa predstavlja za VVO tudi ve j yar{ek-% nutno imamo podaljšan obratovalni čas v vrtcu hta ve; p°' sa v Domžalah in v Kurirčku Mengeš. Iz dneva v dan s£ ' va|neg3 tudi v ostalih vrtcih. Z dodatnim podaljševanjem o • bi bila potrebna reorganizacija dela, dodaten obrot • ,a|j pro _v. Starši so v naši anketi o prehodu na nov delovni eas ■ u proti uvedbi. Značilna misel je bila: »Sem prot' e MIJA’11:!!. ^ nemu času. samo mene ne bo nihče nič vprašal. Po sledeh delegatskih vprašanj... Do kdaj smrtni o«nek v Krašcah? Že več let Krajevna skupnost Mo-^ °P«**ija na izredno nevaren od-^ feglonalne ceste R 336 pri Klektro-ojtu na Dolah pri Krašcah, kije zahte-nnnžei * iivflenj, da o lažje in težje Poškodovanih, veliki materialni škodi kr«fOVOr*mo I3«legat v Zbor l!r!?ih skuPnostl Moravč JANEZ 2,1,0 z*h|ev*l na s«ji kri fifne 0,>^nc Domžale odgovor, ČpIi b kje smo rni'> lakoto ln revščino. roi^1,a'n Kariči ®hsta)a ena redkih pohval ZJU 'eta 1940 rJ!\' t*a s,a nas ob informbi-vaneso- Vse Dreme i,a Pred vzhodno železno 'sto!>,akrat imel? ° Pa SC Ve' da smo Jugoslo-ie N?Sno začela v r0mozansko srei-'o. saj se je na h d°Volj Dr °Jna na Koreji; Stalin pa da Kobj (ke0nccv sveu."1 ^ ŽC'el 'me,i S',n0S,i goi? Vsaj malo n'!° naSe Pohnčno vodstvo po ^ P^darstveniite ,?efn,0 b' mlade nepolitične sodobne?? 3 0 V tujino v 5ole- da bi dei.j bi Se ln naprednega gospodar-raZvo-e,^a zaostanii Z8odil°- danes ne bi za Prfene S ^/P^nim svetovnim Skimi 8lede na kn?"11 družbene8a bruto Sii- na.rod'. Zdnm »rPno mo,J med evrop-vseKa ,t" vse vemo ' )av,m' Partijskimi paro-sPosobnj vse znamo, mi smo • mi bomo vse dosegi,, smo prišli tja. kjer smo. Znančeva družina iz Javorja na Šmartnem pri Litiji je bila med zadnjo vojno zaradi bližine meje izseljena v Nemčijo. Domačija je bila požgana in opuščena. Ko so se v letu 1945 vrnili v domovino na pogorelš-čino. je bilo zelo hudo - toda zavihali so rokave in zgrabili za delo. Stanovali oziroma prebivali so v svinjakih, ki slučajo niso pogoreli. Prvo leto so obnovili gospodarska poslopja, hleve, skednje in drugo, v naslednjih letih pa so sezidali še novo hišo. Po desetih letih, ko smo si ogledovali moderno hribovsko kmetijo, jih je bilo veselje poslušati. Gospodar je kar žarel, ko nam je razkazoval poslopja, polne hleve živine, sadovnjake in skrbno obdelano polje. Ali se nismo v podobnem položaju znašli tudi mi, ko smo prišli na nekakšno pogorelš-čino. Zato bomo morali nekaj let prebivati v »svinjakih«, da bomo obnovili »gospodarska poslopja«, to je gospodarstvo in materialni svet. potem pa še »novo hišo« - naš duhovni svet. Žalostno je dejstvo, da smo od Evrope (v kateri smo že bili) še tako zelo odmaknjeni. Daned delavec pravi: »Premalo sem plačan, da bi pridno delal « Učiteljstvo dokazuje, da je prosvetno delo zapostavljeno; kmetje pa rečejo: »Poglej, kakšna je razlika med nami in kmeti na zahodu.« Ni pravega reda, ni delovne in finančne discipline; kakršnokoli delo je premalo spoštovano in cenjeno. Vseeno pa nas glede prihodnosti, podjetnosti, prizadevnosti in iznajdljivosti rešujejo predvsem obrtniki, zasebni trgovci in kmetje. Kar primerjajmo podjetje in obrtnika; on sam je ponavadi za vratarja, tajnika, direktorja, blagajnika, nakupovalca, skladiščnika in nenazadnje še za trgovskega potnika in prodajalca. V pravljici smo že srečali časovni stroj; če si ga zavrtil nazaj, te je poljubno postavil v določen čas. Mi ga zdaj nujno rabimo, da nas vsaj za našo miselnost, pridnost in prizadevnost, predvsem pa za umno gospodarjenje postavi za pol stoletja nazaj. Koliko novih tovarn je začelo obratovati, koliko novih obrti se je razvilo v zadnjih desetih letih pred vojno. Danes bi nujno potrebovali tako uspešne, kot so bili Bonač, ki je ustvaril Papirnico Količevo. Kartonažno Ljubljana in tovarno papirja in celuloze Videm Krško, potrebovali bi pridne, iznajdljive in sposobne, kot je bil Kocjančič s tovarno sanitetnega materiala ter Majdiča z mlinom in moko na Viru. Medica in Zankla s kemično tovarno, Senica s trgovino, brata Okršlarja za Toko v Domžalah, Stareta za mengeško pivovarno, Švajgerja z njegovim Lesarstvom in žagarstvom v Preserjah ter Marxa za barve in lake na Količevem in še bi jih lahko naštevali. Danes bi se ti tako imenovani kapitalisti morali prilagoditi splošnim svetovnim razmeram in zahodnoevropskem razvoju. Današnja povojna zgodovina je te sposobne tovarnarje prikazovala dokaj enostransko, predvsem pa kot izkoriščevalce delavcev, skoraj nihče pa še ni opisal njihovih človeških likov, da bi osvetlil tako slabe kot tudi dobre strani posameznika. Nekakšno ledino na tem področju orje Stane Stražar v svojih knjigah, v katerih med drugim opisuje tudi razvoj podjetij, obrti in trgovine. Zato čaka zgodovinarje še veliko dela. Tudi Občinski poročevalec nudi svoje strani... Tema v zvezi s tem pa je gotovo svojevrsten izziv za doslej manj znan obraz resnice... France Cerar ENA OD RESNIC TEH DNI: Ostal sem brez službe »Človeka nikar!« je v iivljenjskem svetobolju zapisal Simon Gregorčič. Naj bi ga ne bilo, človeka, je mislil pesnik glede na vse, kar ga v iivljenju čaka... Mnogo kasneje smo rekli, da je človek naše največje bogastvo. Lahko, dodajamo danes, največje bogastvo, samo malo je vreden! V tem je tragičen smisel vseh naših nesmislov... Časi, ki nam prinašajo vsak dan nove in nove težave, marsikomu kot strela z jasnega neba navržejo slejkoorej celo eksistenčno usodno novico: OSTAL SEM BREZ SLUŽBE. Ta Demoklejev meč visi poslej tako nad zaposlenimi v gospodarstvu, kot tudi nad onimi v negospodarstvu. V obdobju, ko vlada nekakšno nevarno zatišje, usodno grozi, pa nato hipoma udari in pade na mojo ali na tvojo usodo. Mera usodnosti se meri z ekonomskimi vatli: to so likvidnost, solventnost podjetja, neobhodnost, potrebnost (ali nepotrebnost) konkretnega človeka z imenom in priimkom ali pa samo delovnega mesta nasploh. Pa se naposled izide - kot se izide. Odpust, posamičen ali v skupini, prekinitev delovnega razmerja, čakanje na delo, ki se izide v dokončno spoznanje: končano je! - Gre le za lepotne variante usodnega izida: ostal sem brez službe. V časih, kakršni so, v vehementnosti zahtev po racionalizaciji se ne sprašuje dosti, kdo so ljudje, kaj so pomenili ali pomenijo za vsebino dela na področjih, ki jih opravljalo. Malo ali nič, ko gremo v redukcijo števila zaposlenih, pomenijo njihovi dosežki na delovnih mestih v preteklosti. Lahko je bilo delo zagnano, vanj vloženo več energije, pripadnosti (recimo ji ljubezni), kot jo je od takega dela pričakovati in v večini primerov tudi ni bilo ustrezno nagrajevano! Tudi odmevno je lahko, za družbo, ki ji posameznik služi zelo odmevno, v trenutku odločitve vse omenjeno ne šteje! Sami ne morejo, drugi pa nočejo vrednosti njihovega minulega dela soočiti z alternativo, ki ima tačas družbeno verifikacijo: znižalo število zaposlenih! Ostaja jim spomin na kdaj slišano priznanje: bil si dober, za svoje delo najboljši, ponosni smo bili nate - vendar se od takih spominov živeti ne da, preprosto zato, ker so nevnovčljivi. Živeti pa je treba najprej! K sreči se uveljavi in zagotovo v vsakem primeru posebej uresničuje Menartova prispodoba človeka - pajaca s svincem. Postaviš ga na glavo, pa se pri priči postavi, obrne nazaj. Sreča, velika sreča, da je tako! Tudi za sodelavce, ljudi s katerimi m ob katerih smo živeli in delali skupaj vrsto let. pa se jim je življenje na določeni stopnji izšlo v naslov, ki se nam je zapisal na začetku M. BROJAN Gozdarstvo In delavci v njem: o poslovanju v novih razmerah Kaj tačas počno gozdarji? Precej časa je minilo, odkar smo se gozdarji zadnjikrat oglasili. O nas in o našem delu je bilo v tem obdobju izrečenega veliko več slabega kot dobrega, čas pa bo pokazal, ali je bilo vse resnica ali samo tendenciozna igra ob spremembah, ki so nas zajele. O gozdu in gozdarstvu so se med tem razpisali predvsem tisti, ki v gozdu zadovoljujejo najrazličnejše potrebe, ničesar pa ne vlagajo ali kvečjemu smeti. Problemi, ki so se nakopičili v gozdarstvu so zelo veliki, vendar različni glede na naravo lastništva. Družbeni sektor je najbolj pretresel zakon o marotoriju na sečnjo v razlaščenih gozdovih, zasebni sektor pa velike likvidnostne težave lesne in predelovalne industrije. Vse to se je izražalo v izredno dolgih plačilnih rokih za oddani les. Rok plačila se je od 21 dni podaljšal na skoraj 120 dni. Za nekatere je bil to znak skorajšnjega konca gozdarskih gospodarstev. Ta močan zamik plačila je povzročil skoraj za polovico manjšo oddajo lesa glede na plan oziroma glede na poprečje prejšnjih let. Po sedanji zakonodaji se finansiranje vseh del v gozdovih izvaja iz sredstev, zbranih od blagovne proizvodnje. Ta manjša oddaja lesa pomeni zato tudi drastično zmanjšanje gojitvenih in varstvenih del ter gradnje in vzdrževanja gozdnih cest in vlak. Olje na ogenj je prilivalo pričakovanje novega zakona o gozdovih. ki bo posamezna določila veljavnega zakona popolnoma spre- menil. Novi zakon je še v povojih, znani so najbolj grobi obrisi. Upamo, da bo spremenil tisto, kar je bilo v starem zakonu slabo. Predvsem mislimo na prodajo lesnih sortimentov, ki ni sproščena in finansiranje biološke sfere, komunikacij in gozdarske službe, ki se vzdržuje izključno od oddanih količin lesa. Osnutek novega zakona predvideva, da se bo osnovala javna gozdarska služba, da bo sproščen promet z lesom in da bo finansiranje drugače urejeno. To ni oviralo amaterskih razlagalcev zakona, ki so v javnosti širili najrazličnejše variante zakona, kar je ljudi begalo. Posledice so številne črne sečnje in nedovoljena prodaja lesa, čeprav sedanji zakon še vedno velja in bo veljal vsaj do 31. decembra 1990, morda celo še dlje. Kljub taki situaciji smo z najemanjem kratkoročnih kreditov in z velikim razumevanjem posameznih občinskih skupščin uspeli 15. septembra izboljšati finančno stanje GG Ljubljana, tako da je sedaj plačilni rok za oddani les spet 30 dni. Pričakujemo lahko, da bo to vplivalo na večjo blagovno proizvodnjo, s čimer se bodo povečala tudi sredstva za vzdrževanje gozdnih prometnic in prepotiebna biološka vlaganja. Za zmanjšanje stroškov gozdarstva smo poskrbeli gozdarji na ta način, da smo zmanjšali število zaposlenih za 30-40 odstotkov in prodali vsa osnovna sredstva, ki jih nujno ne rabimo. Tudi to je razlog, da poslovanje sedaj potekavv normalno. Kaže, da bo tako ostalo vse do izida novega zakona o gozdo- vih L. PAVLOVIČ naši kraji in ljudje • naši kraji in ljudje • naši kraji in ljudje • naši MAU ANKETA: Počitnice malih Morav- čanov Šolska vrata so seodprla. Svoje torbe in šolske skrbi so po dveh mesecih spet vzeli v vsakodnevno skrb. Kako so naši šolniki in njihovi varovanci pretiveli šolske počitnice in si pridobili energijo za novo šolsko leto? Miha Novak, 13. let, doma iz Sela pri Moravčah, učenec 8. razreda osnovne šole Jurij Vega Moravče: »Šolske počitnice sem izrabil doma na kmetiji. Moj delavnik je bil: ob 7. uri vstajanje, nato z mamico delo v hlevu, zajtrk, zatem ostala kmečka opravila. Vozil sem traktor in opravljam 5e ostala dela s stroji. Pa tudi koso sem vzel v roke in kosil travo, kodem nisem mogel pokositi s kosilnico. Če se je kaj malega pokvarilo, sem vzel v roke tudi aparat za varjenje. Na morje nisem šel. saj ni časa.« Nuška Cajhen, 10. let, doma iz Sela pri Moravčah, učenka 4. razreda podružnične šole na Vrhpoljah: »Moj učni uspeh je bil »prav dober«. V šolskih počitnicah sem dva tedna izrabila pri stari mami v Lancovem pri Radovljici. Igrala sem tenis, odpeljala pa sem se tudi v Radovljico. Tudi na morju sem bila deset dni in sicer na otoku Krku v domu Zveze prijateljev mladine občine Domžale. Naučila sem se plavati: ribico, delfin, žabo in mrtvaka. Počitnice so minile prehitro, rada bi še kam odšla, a treba se je bilo pripravljati na novo šolsko leto « Tamara Bukomira, 10 let, doma iz Sela pri Moravčah, učenka podružnične OŠ na Vrhpoljah: »Šolsko leto 1989/90 sem končala v tretjem razredu z učnim uspehom »prav dobro«. Meseca junija so organizirali izlet po Gorenjski. Šolske počitnice sem sicer preživela pri varuhinji Ančki BURJA Pri njej živim kot rejenka že deset let. Ko nimamo pouka, pomagam pri čiščenju, kuhanju in pospravljanju Rada imam delo. ki mi ga določi mama Ančka. Rejencu Draganu pomagam pri učenju, saj ima slab sluh in izgovorjavo Opravila sem kolesarski izpit, da lahko vozim kolo. Naj povem, da sem nekaj dni preživela tudi prt moji mamici Veri v Ljubljani. Odpeljala sem se z družino Burja na Izlake in se kopala v bazenu Tudi sejma v Kranju sem se udeležila. Tu sem videla lepo mesto in razstavljene izdelke in stroje. Moje počitnice mi bodo ostale v lepem spominu Tekst in foto: JOŽE NOVAK BRAVO ZA STARŠE! Posnemajte nas! Na igrišču Osnovne šole Blagovica so od novega šolskega leta lične lesene klopice, postavljena so nova igrala, na katerih se prešerno igrajo učenci šole in otroci iz bližnje okolice, ki so novih pridobitev ob tovarišicah najbolj veseli. Zanimivo in pohvalno pa je predvsem to, kako je do te pridobitve prišlo. Na svetu staršev te šole je pogovor nanesel na ureditev igrišča, na igrala, ki jih ni, pa je eden izmed članov tega sveta Ciril Smrkolj vzel stvari v svoje roke in ob pomoči tudi drugih so se na igrišču uredila igrala, klopice. Najbrž stvari ni treba posebej priporočati v posnemanje, morda pa samo še opozorilo, pa ne za svet staršev: ob igrišču še marsikaj manjka - so še kje kakšni prostovoljci! GORNJI TUHINJ: Upokojenci spet na kolesih Kolesarjenje postaja vse bolj priljubljena oblika rekreacije tako za mlade kot starejše; mednje spadajo tudi upokojenci iz društev Moravče, Kamnik in Motnik. Prvo tovrstno organizirano srečanje je bilo pri gostilni »Majda« v Gornjem Tuhinju. Namen srečanja je bil, da se kolesarji pripeljejo s svojimi konjički - kolesi na dogovorjen kraj. V lepem sončnem dopoldnevu se je srečalo kakih 18 kolesarjev obeh spolov. Na srečanju smo se dogovorili, da bomo s kolesarskimi izleti nadaljevali. Menimo, da je kolesarjenje koristno, pa tudi spoznavanje novih krajev in ljudi. Vseh 18 kolesarjev iz Moravč, Kamnika in Motnika je uspešno prevozilo 32km cest v obe smeri. Kljub vročini, dolgi in naporni vožnji smo vztrajali, se pripeljali na »cilj«, brez poškodb in okvar na kolesih. Tekst: JOŽE NOVAK Foto: JOŽE KALAN ODPRT JE KLUB DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOMŽALE: Prijazen prostor vabi... Po večmesečnih prizadevanjih je izvršnemu odboru Društva upokojencev Domžale in inciativnemu odboru za ustanovitev društvenega kluba uspelo storiti vse tisto, da so tudi domžalski in okoliški upokojenci dobili svoje prostore za družabna, izobraževalna in rekreacijska srečanja. Klub ima svoje prostore v Domžalah na Ljubljanski cesti 36. v pritličju bivšega doma počitka oziroma bivših samoupravnih interesnih skunosti občine Domžale. Odprt je od 14. do 19. ure od ponedeljka do vključno petka, sobote in nedelje so rezervirane za posebne dodatne manjše prireditve oziroma srečanja upokojencev in njihovih svojcev in prijateljev. Klub vodi gospodarski odbor in odbor za kulturne in prostorih je prijetno stopiti, belina sten in zaves, slike ter cvetje nudijo sproščujoč užitek. Sprejme vas prijazna upokojenka Rozi Žitko iz Domžal. V klubu imata svoje vaje že sedaj oba pevska zbora upokojencev, v bodoče bo mogoče organizirati prijateljska družabna srečanja, manjše koncerte, tečaje ročnih del in tujih jezikov, različna predavanja, glasbene in pevske večere, igranje šaha in drugih družabnih iger. In še kaj, kar boste predlagali in pomagali izvajati. Vabimo k sodelovanju vse. ki ste radi med ljudmi in bi hoteli svoje znanje posredovati tudi drugim. Pričakujemo, da bomo preko kluba pridobili še več novih članov. Doslej je včlanjenih v društvu le približno 60% vseh upokojencev našega okoliša. Klubski prostori so res nekoliko dodaljeni od središča Domžal, naj pa nas to ne moti. Nič nam ne more škoditi sprehod do novih društvenih prostorov! Le pogum in pot pod noge!. V želji, da bi pridobili k sodelovanju v društvu in klubu čim več aktivnih članov, smo se odločili objaviti prijateljsko pismo tudi v Občinskem poročevalcu. Izvršni odbor DU Domžale izobraževalne dejavnosti. V prebeljenih in sicer še skromneje opremljenih Z VRTCEM DR. IGOR-VIR Izlet v Postojnsko jamo in Predjamski grad Končno so mamice in očki samo naši! Skupaj smo šli z vzgojitelji na izlet v Postojnsko jamo. Pred vstopom v jamski svet pa - zgornji posnetek. Se vidi. da se imamo lepo? Po ogledu jame z vlakom in seveda najzanimivejših človeških ribic pa gremo na Predjamski grad, kjer smo se skrivali v votli lipi. ki raste na grobu Erazma Predjamskega. Tako skrivališče bi potrebovali, kadar smo poredni in nam tudi doma grozi kakšna »nevihta«, kot tedaj na Predjamskem gradu. Nevihta je srečno minila, ravno tako pa tudi dan, ko so bile mamice in očiji samo naši. Več takih dni si želimo. Bilo je lepo. ANI MALI PTIČNICA, KI KLJUBUJE VREMENSKIM NEPRILIKAM: Ptice pred zimo... Narava se počasi, vendar zanesljivo pretaplja iz jeseni v zimo. K sreči je ljudi, ki jim je mar za naravo, živali m ptice v njej - vse več. Prav je. da v zimi poskrbimo W ptice, naše sopotnice v naravi. Marsikdo si je sam izdela* PTIČNICO, lahko pa jo tudi kupite. Tradicionalno, tak0 s slamnato streho, s kritino iz ržene slame, ki ne bo nudila le zavetja pticam pred dežjem in snegom, pač pa bo tuo vašemu vrtu in domu v okras. Želite imeti takole ptNJ0 hišico? Ni problema! Samo pokličite po telefonu: 713'5f> in dogovorili se boste za vse. Storite kaj za ptice, ki vas skozi vse leto osrečujejo s petjem... SREČANJE: Irhaste hlače zli nošo ■ ■ ■ Krojač Valentin Breznik, Repnčkov ata Iz Rafolč le doslej Izdelal več kot dvajset kompletov oblačil za moško narodno nošo V vasi Rafolte ti ve štiri različne »sorte« Breznikov. Ata Valentin je bil rojen na mestu, kjer stoji današnja hiša. Pisalo se je leto 1911. Hišo so pred nekaj leti podrli, svojo rojstno hišo - takšna kot je bila nekoč - pa rad pokate na orumeneli sliki, ki jo ima pri roki. Krojaškega poklica se je izučil pri Francu DROLKI leta 1925 in ta poklic opravlja še sedaj. V zakonu se je zakoncema Breznik rodilo četrvero otrok: trije fantje in hči. Včasih so nas držali trdo! Včasih so nas držali trdo, da se bolj ni dalo. Kot krojaški vajenec sem moral delati 12 ur, pa plača je bila majhna, da bolj majhna ni mogla biti. Pa smo kljub celodnevnemu delu pri mojstru svoj poklic domala vsi vzljubili. Tudi jaz! Lahko rečlem, da sem se izučil pravega poklica in če bi se rodil še enkrat - potem bi bil še enkrat - krojač. Še štiri mesece, pa bo Repnčkov Tine iz Rafolč dopolnil osem desetletij. Kdo bi si mislil, da si bo vsak čas naložil osem križev: tako mladostnega vitalnega razpoloženja je. Skoraj gotovo je delo tisto, ki ga »gor drži«. To delo pa je krojaštvo. V največje veselje mu je izdelovanje narodnih noš. Več kot dvajset korenjakov je že oblekel. Od glave do peta! Le obuli so jih čevljarji, vse ostalo je sešil Repnčkov Tine... Najraje pri krojaškem delu:... Hudega psa imajo pri hiši in nenapovedan obisk se kaj hitro lahko tragično konča za tistega, ki bolj brezskrbno zakoraka po dvorišču. K sreči je v bližini mama, ki obtrguje grozdne jagode z grozdov, pa tud ata je brž pri roki. v hČ'' »Meni se ne da!«, pove, »mnogo raje gijicif1 kjer šivam. Mi to delo veliko bolj leži in tudi z veseljem ga opravljam.« _ .j ic°! Prostor, kjer ata dela je tako majhen, da se ^ njtj da ni delavnica. Tako utesnjena in stis,njen‘^^'0 tak° en par ne bi zaplesal v njej, če bi slučaj naneslo. Zanimanje po vojni . . n0še ^ V stari Jugoslaviji ni bilo zanimanja . T jaj se"1 irhaste hlače je kdo naročil kdaj pa kdaj-prvič pomislil, da bi lahko izdeloval tudi u° ' nat° Po vojni so prišla prva naročila. Prvo, iajbč' srajco s širokimi rokavi, dolge spodnjice m P stVan - ki mora biti čimbolj zanimiv in je prl najbolj dekorativen. Hlače za Avstralijo nteri^-r »Kdove, kje vse so danes moje noše.« P . jvor Repnčkov Tine. »Pred nedavnim sem 'z ..j se hlač kot naročilo za Avstralijo. Vesel scn\' ‘a.« narodna noša razširja tudi tako daleč od Brez veselja ni nič Zlasti d2-. Ata Tine pravi, da brez veselja ni ni • ^vljcI,0 moraš opravljati z veseljem, drugače J -a ob1' muka. Njemu ni, ker se poleg krojaštva 0 . |ata k° tudi z naravo; nekaj polja imata, ki ga 0 ■ ' idr*? kor se pač da Starost ga sicer ne daje, vendar P°v,.,’j več tollLj razumeti, da star človek ne zmore nareai raj! i\ kot nekoč. Res je. toliko ne, veliko pa L ^ gfoja bo tako še dolgo. OB NOVEM LOKACIJSKEM NAČRTU ZA UREDITEV STRUGE , Bistrica uklonjena po nov&ft^ Odlok o tem le sprelela občinska skupščina Posegi v strugo Kamniške Bistrice niso od vferaj Njen lok so pnZeli urejali pred 30 leti. ko je celo Se poplavljala Doslej so ji uredili lok nekako do mostu pri Repovžu Strugo od tega mesta pa vse do njenega izliva pa bo treba Se urediti Dela so se v Domžalah lotili kot je predpisano z javno razgrnitvijo, roki za možne predloge in pripombe. ter ob podpisani uradno veljavni proceduri Osnovna značilnost tokratnega posega v strugo Kamniške Bistrice je v tem. da je prviC uporabljen nov pristop k reSevanju takega problema. Novost je v tem. da regulacija prmaSa praktično dva nivoja ene struge V normalnem pretoku reka teCe po sredinskem nižjem profilu, ob visokih - (stoletnih) vodah pa se njena površina razSiri na 30-50m pas Pomembno je. da hkrati ob regulaciji zahtevajo tudi izvedbo hortikulturnih del Tako ne bosta po opravljeni regulaciji ____________________________ struga in reka ostali v fazi grobega gradbenega . kulturni ureditvi, v zasajenih brežinah ter ustre ,S*V! zlitju brežin z okoliško vegetacijo. . i jublj‘in'c® niJ' Investitor del Republiška vodna uprava - od. a,j sredsIV (bivSa vodna skupnost) bo morala predhodno iz |iuPl'kC to hortikulturno ureditev . krajevne s* t«' so se s pripombo oglasih -z k 8 ^jien^ir .... 1 bilo »iihovi onoombi ^ n> v javni razpravi Ihan. V strokovni naši kraji in ljudje • naši kraji in ljudje • naši kraji in ljudje • naši Gajbice za večno Izdeluje jih Mavricij Okorn, ki ®nuje na Slomškovi ulici 19 v Domžalah. Mavricij ima zanimiv in v jenskih dneh prav primeren hobi. Iz 'avega smrekovega lesa izdeluje Povrt* 'n P*310!6 za sadie- l{romP'r' zei^er 'zdeIava ročna, so gajbice Cj;° ,rPežne. Izdelovalec ata Mavri-n« za,nuje, da bi lahko ob ustrez-str,m ^ladiščenju (ne v vlažnem pro-^ zdržale več deset let. Mavricija Okorna lahko pokličete ^ telefonu 722-851. Cene so bjce^^toltateri pravijo, da so gaj- JEČANJE Z GOBARJEM: Tone Stare boli ^ ^tare le znan občan; naj- od,da,lp?z'7Z r Tos,ami- kier >e lovn ^obrten del svoje dete uj °be kot elektr‘kar. Ukvarja nel^l' S f0,08rafijo, saj smo te v Tnra!..uzrli njegove izdelke ‘OSAMINEM glasilu. Predv- botnp0 tut^‘ 8°bar. Tistega so-w bl-B0 dopoldneva smo ga srečali Sob lni ^ac^omeb s polno košaro zTk" mahai' Tone? Stifta8,0barjenia 8rem Odkar je Franc avditori- SOjnemu slovenskemu TV stVo i lu Pokazal tisto gobje boga-P«rka : ®a l6,. nabral v okolici Krum-k°t Boh .gobarjev po gozdovih več, *<*<» ,s ie bil° kar v redu. Kostalf ,eP°,ice nosiš v košari? Jih bo! TJeVke so.’ kake ‘d kilograme 0abra|. v3 v bl'®ni Radomlj sem jih Vs«h gohaS L04"0.!6 Pa seveda, kot pri Kaj si. l1^’ največja skrivnost! kblu. Rilo^0’1 tftfka 16 sr*; 'ak B.N. OB NEKDANJEM GRAŠČINSKEM RIBNIKU NA ČRNELEM Ribiški leseni azil Ribiško kočo odprl najprlzadoviiBlšI ribič Hinko Modllc Ribiči RD Bistrica so zvečine s prostovoljnim delom odprli ob ribniku na Črnelu manjšo ribiško kočo, ki bo pomenila prijazno zatočišče za več kot 100 njenih aktivnih članov. Kljub temu, da so tistega prijaznega sobotnega dne v septembru pričakovali koga od občinskih mo}, le-tega niso pričakali, tako da je čast - prerezati trak in kočo predati njenemu namenu pripadla najbolj delavnemu izmed vseh prizadevnih ribičev - HINKU MODLICU. In prav je tako. Manjšo slovesnost, s katero so predali ribiško kočo namenu, je odprl Rajko Bajec, dolgoletni organizator ribištva, pri gradnji ribiške koče pa tudi nosilec dela. Po poz- Ribiški leseni azil... Za po-Žrtvovalno delo pri gradnji brunarice so bili najbolj zaslužni člani, ki jim pododbor RD Bistrica Domžale izročil zaslužna priznanja in plakete: Hinko MODLI C Lado KONJAR Anton RAVNIKAR Marjan PETERKA Rajko BAJEC dravu je poudaril, da RD Bistrica (pododbor Domžale) postaja bogatejša za lep objekt, tako da bo ribnik Črnelo z okolico postal še bolj prijetna izletniška točka ne samo za Lovska, pardon ribiška koča ob ribolovu na Črnelem... Hinko Modlic (na sliki) je mladim ribičem ob koncu mini tekmovanja stehtal ulov... Dobre pol kile je imel krap... člane RD Bistrica, ki tja prihajajo na športni ribolov, marveč tudi za občane širše in bližnje okolice. Zamisel o gradnji brunarice se je porodila pred dobrimi tremi leti. Njen pobudnik je bil žal že pokojni član RD Bistrica Franc Janežič, ki je za družino opravljal tudi blagajniška in tajniška dela. Po sprejemu pobude na pristojnih organih družine so stekla pripravljalna dela, z neposrednimi gradbenimi deli so ribiči pričeli leta 1989. Glede na to, da družina ni razpolagala z zadostnimi finančnimi sredstvi, so se odločili, da manjkajoča sredstva nadomestijo s prostovoljnim delom članov pododbora in hkrati zaprosijo za pomoč okoliška podjetja in zasebnike. Odziv ni bil majhen. Tako lahko ugotovimo, da je bilo opravljeno 1700 ur prostovoljnega dela in združeno 17.000,00 din: delno v obliki denarja, delno v obliki materiala. Po dveh letih napornega dela je brunarica dokončana, tako so jo z največjim veseljem predali njenemu namenu. Kal so s kočo pridobili? V njej je dnevni prostor, primeren za ribiška srečanja ter prostor za Rajko Bajec skladiščenje orodja, opreme in hrane. Sklenili so, da se bodo v bodoče srečevali redno, v jesenskem času, torej v teh dneh pa bodo vsako leto pripravili tekmovanje memorial Franca Janežiča. Ob ribnikvi, v katerega so že vložili veliko mladic (krape, amurje, ščurke, klene in smuči) bo torej mesto zanimivega športno-rekreacij-skega dogajanja. Predsednik občine sprelet gasilce... V sredo, 3. oktobra 1990 je predsednik Sob Domžale Ervin A. Schtvarzbartl pripravil sprejem za gasilske strokovnjake, funkcionarje, poveljnike... Pogovor je tekel - o čem drugem seveda kot na temo: KAKO GASITI... Mengeš: nekaterim turističnim delavcem v Mengšu je znano, kdo je ta, ki onesnažuje naravo. Imena so za zdaj na Krajevni skupnosti; ve se, kdo so packi, zato jih prosijo, naj pospravijo, kar so zasvinjali. KS Mengeš - v Drnovem v gozdičku O izvoru (m pomenu) imena mesta Domžale: M. Sloveč trdi: To |e resnica o izvoru našega krajevnega imena! Tistim bralcem, ki jim rezultat iskanj izvora in pomena imena Domžale niso (toliko) znani, je treba povedati, da se je že nekaj naših občanov prizadevalo razkriti to »skrivnost«. Seveda ni primerno, da bi zdaj delal pregled vseh njihovih domnev. (Objavljene so bile tudi v tem listu). Večine ljudi namreč ne zanimajo ugibanja ali celo zmote, čeprav je poznavanje zmot tudi pomembno. Domžale so nastale zelo kasno. Pravzaprav je treba reči, da kraja s tem imenom dolgo ni bilo. Ko sta sosedni vasi Stob in Studa že dolgo obstajali, tedaj sta »rodili« nekaj tretjega... To pa se je začelo in zgodilo takole: Vaščani Stoba in Štude so se nekoč domenili (tam okrog leta 1500), da zgrade na bližnji goričici (goričica je pomanjševalnica za goro; je torej gorca odn. goričica) krščansko svetišče. (Sicer pa je treba vedeti, da so na tej gorci, ki je kasneje dobila lastno ime Goričica, že takrat, ko so se prvi prebivalci začeli zbirati v njeni bližini, bila »družabna srečanja« - obredi; seveda predkrščanski!). Pri cerkvici (takrat zelo majhni) so se nato dozidali še stolpi (4) in seveda, tudi zid, in nastal je protituršici tabor. Tedaj enkrat je nekdo, ki je bil ponosen na to pridobitev (najbrž pa tudi iz drugih razlogov), tisti pas ceste, ki (še danes) poteka pred odn. (v tem primeru) »pod« cerkvijo (od Stoba do takratnega in tudi sedanjega križišča s cesto iz Stude), imenoval Dom-Ze-ile odn. Domzeile. Isto tako poimenovanje takšnih predelov je tudi v nekaterih mestih na Nemškem. Svetišču (sodobno: stolni cerkvi) se po nemško reče Dom, a Zeile je vrsta, red, pas, cesta... Ta domislica se je »prijela« tudi zato, ker so hiše, ki so bile zgrajene ob tem pasu (kasneje pa se »natresle« tudi drugod!) »ušle« iz območja starega Stoba in stare Stude. Skratka, niso več spadale v te vasi, odn. se prebivalci teh hiš samo niso šteli za (kmetske) Stobljane odn. Študljane. Oni so (domišljavo?) rekli, da so z Domzeile. No, in potem sploh ni bilo treba veliko časa, da se je izcimila, pa tudi udomačila beseda Domžale. To je, torej, na kratko povedana vsa skrivnost. Nobenega mita, nobene epike... In tu, na koncu mora priznati, da sem se (prav zaradi tega!) dolgo časa pomišljal, ali naj se oglasim ali ne. Kajti, navsezadnje je ljudem vendarle lepo, če žive z lepimi misli o svojem kraju. Vendar - in to je treba priznati! - je tudi resnica nekaj lepega. In v imenu te resnice sem se le odločil za to kratko sporočilo. Pa tudi zato, da se kdo ne bi ponovno trudil z odkrivanjem Indije v Ameriki. September 1990 P. S. Nekatere oblike imena (Unseildendorf - vas brez Sede, Zeile?), Vnseldort, Vnserdork (naša vas?!), Vnserstdorf, Dumsel, Domssel-dorf, Vdim Salez...), ki so navedena v »Občanovem priročniku 1990!-izd. Geod. upr. obč. Domžale (nanj me je pred nekaj dnevi opomnil Stane Stražar), je treba reči, da so uporabna kvečjemu za žongliranje. Iz njih se namreč lahko izvaja karsibodi. Stari Domžalčani naj si kar zamislijo, kakšna vas so bile (in kje so bile!) Domžale leta 1200 oz. 1260, ko so (tako je zapisano v omenjenem priročniku) nekateri nemški vlastelini (?) že kar »na debelo« podeljevali domžalske (?) kmetije (4) raznim samostanom (Bistra in Stična). V letu 1550 pa se le »pojavi« zapisana sedaj znana oblika Domsc-hale. S tem pa se navsezadnje - ujema in tako tudi potrjuje moja navedba o izvoru in pomenu sedanjega kraja z imenom Domžale. iz naših krajevnih skupnosti • iz naših krajevnih skupnosti • iz naših Vse po programu Najbolj se Radomljanom in vsem ostalim v tej KS razvedrijo oči ob pogledu na aktivnosti v zvezi s telefonijo, veselijo pa se tudi drugih uspehov. Tako je v letošnjem letu zaključena izgradnja kanalizacije, rekonstruirana je cesta Šraj - most v Hudem, urejajo most, do konca letošnjega leta pa naj bi bila obnovljena tudi cesta skozi Hudo. S tem bo program krajevnega samoprispevka za letošnje leto uresničen, v naslednjem pa bo na vrsti Škrjančevo, kjer so že pridobljeni projekti za gradnjo pločnika, ustrezno dokumentacijo pa imajo že tudi za rekonstrukcijo in asfaltiranje blizu 400 metrov dolgega odcepa ceste Radomlje-Čr-nelo, ki bo hišam ob cesti zagotovila normalno življenje. V tej KS se pospešeno pripravljajo tudi na volitve novega vodstva krajevne skupnosti, ki bodo izpeljane do konca letošnjega leta. Zdrava pitna voda tudi v Logu V okviru gradnje vodovodnega omrežja v Krajevni skupnosti Trojane, ki se bo v prihodnjem letu nadaljevalo z gradnjo vodovodnega omrežja Trojane II, je bilo pred kratkim urejeno vodovodno omrežje v vasi Log. Tako je bila s sredstvi KS, občine in krajanov, ki so sodelovali tako s finančnimi sredstvi kot s prostovoljnim delom v 7 gospodinjstev, napeljana zdrava pitna voda, ki bo omogočila tudi temu območju bolj zdravo življenje. Z vašim soglasjem hitreje in lažje! Novi krajevni samoprispevki so v glavnem namenjeni rekonstrukcijam in asfaltiranju posameznih cest, pri čemer pa je potrebno pred začetkom del pridobiti vrsto soglasij. Pri tem so vodstva krajevnih skupnosti, ki največkrat taka soglasja pridobivajo kar sama, navadno najbolj uspešna pri pridobivanju soglasij od lastnikov zemljišč ob cesti, ki jo je potrebno rekonstruirati, ali lastnikov zemljišč, po katerih bo potekala gradnja kanalizacije in podobno. Navadno smo zapisali zato, ker se včasih pojavljajo problemi, ki so nepremostljivi, povzročajo pa slabo voljo na obeh straneh in navadno veliko zakasnitev pri izvedbi posamezne investicije. Vodstva krajevnih skupnosti so navadno pri takem dogovarjanju zelo strpna, vendar tudi zelo omejena pri usklajevanju odškodnin za izgubljene metre zemljišč, saj je že zagotovitev sredstev za samo izvedbo investicije velikokrat skoraj nepremostljiva ovira, v kateri se le težko najdejo sredstva za odškodnine - razen če gre za večje površine. Zato seveda upravičeno pričakujejo več razumevanja lastni- mnn i ^ Gradnja na Prevojah Šentvid 33 - stavba, ki je bila dolga leta zanemarjena, se poslavlja. Na njenem mestu bo zrasel nov nadomestni objekt. V pritličju bodo poslovni prostori, v nadstropju pa 12 stanovanj. V tem v KS Prevoje rešujejo stisko s stanovanji, saj je interesentov več, kot pa bo novih stanovanj. kov, katerih večina sploh dosti ne okleva, saj ve, da gre za skupno korist, nekateri pa iz takih ali drugačnih razlogov nimajo posluha za potrebne krajevne skupnosti, niti tedaj ne, če bo investicija prav zanje pomenila največjo pridobitev. Ne gre za to, da bi morali kar vsi vprek brezplačno odstopati zemljišča, dopuščati, da se koplje zdaj na mojem vrtu, zdaj ob moji hiši, gre predvsem za razumevanje, za poskušanje doseči sporazum, ki bo koristil vsem krajanom. Namreč, če sporazuma ni, če ni soglasja, potem investicije ne bo danes, niti je ne bo jutri, ampak bo čez dalj časa, ko bomo izpeljali vse z zakonom določene postopke, ki jih v primeru pridobitve soglasja, ni potrebno. Ker pa je čas denar, vsi dosedanji razgovori pa neuspešni, spoštovani lastniki, razmislite še enkrat, da bo naša cesta urejena danes... ne nekoč... vaša KS Slovesno v Dobu Z otvoritvijo Bevkove ulice in osrednjo slovesnostjo na parkirišču pred trgovino se je v septembru zaključilo letošnje praznovanje krajevnega praznika v KS Dob. Ob pomoči krajevnega samoprispevka in zbiranja dodatnih finančnih sredstev je bilo tudi v letošnjem letu zaključenih več investicij, ki vse po vrsti pomenijo bistveno boljšo komunalno urejenost KS. O prizadevanjih in uspehih je spregovoril Jože Josipovič, predsednik sveta KS, ki je na kratko predstavil štiriletno delo Sveta KS ter poudaril, da brez zavzetega sodelovanja vseh krajanov vsega tega ne bi bilo. V kulturnem programu so sodelovali Godba Domžale, plesalke plesne šole Mickeymouse iz Doba ter člani šolskega kulturnega društva Osnovne šole Martina Koželja Dob, za katere bi lahko rekli, da skoraj ni akcije oz. prireditve v KS, na kateri ne bi sodelovali. Šola je del življenja krajevne skupnosti, šolsko kulturno društvo pa s svojimi dejavnostmi: recitatorji, pevci, igralci, folkloristi, novinarji in še kaj bi se našlo, bogati življenje krajanov in vzgaja bodoče igralce, pevce, plesalce, s katerimi se bomo zanesljivo srečali v kakšnem izmed društev. Med posameznimi točkami pa je bilo predstavljeno delo posameznih društev. Tako članice Krajevne organizacije RK uspešno opravljajo svoje soci-alno-humanitarne dejavnosti in s svojimi obiski starejših občanov krepijo vezi med krajani, omenjeno je bilo Društvo prijateljev mladine, pa TVD Partizan, ki skoraj vsako leto dobi kakšno novo sekcijo in s prostovoljni® delom ureja športni park. Kulturno društvo Jožef Virk krajane vsako leto razveseli z novo igrO; znani pa so tudi uspešni koncerti mešanega pevskega zbora. Gasilci so v letu 1990 praznovali stoletnico in so v samem vrhu gasilstva, pridni so tudi člani OV Žeje - Trojica, ki bi čimprej radi urejen dom. Uspešno se v delo KS vključuje tudi Jamarsko društvo Simon Robič in Konjeniški klub Biotehnične fakultete na Krumperku. Res veliko dejavnosti, v katere so tako ali drugače vključeni skoraj vsi krajani. Slovesnost ob prazniku KS Dob pa je obenem pomenila tufl delno slovo od dosedanjega voO stva, saj naj jbi v KS Dob o koncu oktobra izpeljali prve posredne tajne volitve član° sveta krajevne skupnosti Dob- . 'M ' Ob pisateljevem prazniku - Bevkova ulica v Dobu Pisatelj France Bevk dobil v Dobu »svojo« asfaltirano u^0.! Dobljani so jo odprli ob prazniku KS in najbrž, ne da bi vedeli’ ob 100. obletnici pisateljevega rojstva. t Po načrtu severna stena nove velike tovarne - KS-3 ji pravijo - ne bi smeli imeti odpirajočih se odprtin. Pa jih žal ima... Na škodo sosedov. Škrjančani se borimo za človeka vredno življenje Stanovalci južnega dela Škrjanče-vega, ki prebivamo tik ob tovarniški stavbi Papirnice Količevo, v kateri obratuje kartonski stroj HI se pritožujemo nad hrupom, ki presega norme glede nočnega miru. Žrtve smo tudi drugih posledic, ki Jih povzročajo tovarniški stroji. Po številnih zapletih in razpletih, ko je pred leti moral nazadnje posredovati celo republiški sanitarni inšpektor (trije težki kompresorji na zračno hlajenje so noč in dan obratovali tik ob naših stanovanjih), je hrup še vedno pretiran. Zraven so še druge nevšečnosti, ki so razvidne iz pisem. Edina izboljšava je torej bila pred leti, ko so na odločbo inšpektorja morali zamenjati zračno hlajene kompresorje z vodno hlajenim. Od tedaj naprej pa so same obljube, in ker iz teh ni nič nastalo, smo 1. VI. 1989 poslali pritožbeno pismo na delavski svet tovarne. Na to pismo je odgovoril tehnični direktor inž. Bogdan Lampič, in to 29. III. 1990 (ažurnost) z obrazložitvijo, da bo nočni hrup rešen do I. VI. 1990. Mi smo IS. IV. 1990 napisali novo pismo, a nanj do danes žal nismo prejeli nobenega odgovora. Tudi I. junija letos glede hrupa in vsega drugega ni bilo nobenih spreme-meb. Zato smo se odločili, da vse skupaj objavimo časopisu. Če tudi po tem ne bo nobene izboljšave, ho pač treba iti naprej. Stanovalci Škrjančevega južni del Pritožbo stanovalcev Škrjančevega, ki stanujejo v neposredni bližini zgradbe KS III, smo proučili ter pri tem ugotovili upravičenost pritožbe glede na hrup. Skoraj vzporedno s pritožbo stanovalcev Škrjančevega so se pritožili tudi stanovalci Zgornjih in srednih Jarš prav tako na prekomeren hrup. DELAVSKEMU SVETU PAPIRNICE KOLIČEVO škrjančevo, 1. junija 1989 Stanovalci Škrjančevega št. 13, 16, 17 ter 15 in 15a ae zaradi pretiranega hrupa tovarniškega objekta *S3 obračamo na vaš avet, da zadevo uredi. Brnenje, šumenje in bučanje strojev, žvižganje pri rezkanju kovin, večglasno cviljenje zavor, kor prebija ušesa ter grozovit šum ob izpuščanju pare nam povzroča tako neznosen hrup, da ponoči ni mogoče spati pri odprtem oknu, ob lastnem stanovanju pa ni mogoče normalno Človeško bivanje. (Tudi vaš nekdanji delavec, pokojni Franc Pančur Je zaradi hrupa moral spati v predsobi - veži.) Večino leta pa smo deležni tudi kislega dežja, ki prihaja iz dvigajočo se pare vaših strojev ter zastruplja n«še njive in vrtove. Ko smo bili pred gradnjo objekta KS3 povabljeni na pogovor, nam je vaš predstavnik Smole razkazal načrte lokacije in same gradnje, ha naše pripombe, da bo tovarniški objekt preblizu naših stanovanj, nam je predstavnik Papirnice zagotovil, da po načrtih severna stena ne bo imela nobenih odprtin, vzporedno s tem pa da ne bo nobenega pretiranega hrupa. Zato se zdaj sklicujemo na prvotne načrte in zahtevamo, da omenjene zadeve do poletja uredite, ko že takratne naše pismene zahteve, da objekt KS3 ne bi smel biti zgrajen tako blizu naših stanovanj, ki so že stala, kjer so, niso bile upoštevane. Upamo, da bo vse to rešeno na sosedski način in da nun osnovnih človečanskih pravic za normalno bivanje v lastnem stanovanju ali ob njem ne bo treba iskati drugod. /j ^ Prizadeti stanovalci J-*- ljLt_ ki ga povzroči tovarna v nočnem času. Na pritožbo krajanov iz KS Jarše-Rodica je uprava za inšpekcijske službe SO Domžale naročila meritve hrupa, ki ga v naravnem in bivalnem okolju povzroča Papirnica Količevo. Meritve je zavod za varstvo pri delu Republike Slovenije opravil v dnevnem in nočnem času na različnih mestih. Iz zapisnika o meritvah je bilo ugotovljeno, da hrup v nočnem času prekoračuje maksimalno dovoljeno raven, ki jo predpisuje odlok o maksimalno dovljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bival- nega okolja ter za bivalne prostore. Z oziroma na rezultate je Uprava za inšpekcijske službe SO Domžale izdala odločbo za izdelavo ustreznega sanacijskega programa do 31. 1. 1990 z rokom končne ureditev 1.6. 1990. Papirnica Količevo je ustrezni sanacijski program v predpisanem roku izdelala ter se bo končnega roka ureditve tudi držala. Upamo, da bomo s tem sanacijskim ukrepom, oz. znižanjem ravni hrupa zadovoljili tudi krajane Škrjančevega. Glede očitkov na izpuščanju pare ter kisel dež pa velja poudariti, da je 'puščanje pare stvar zgodovine in ojavlja le zelo redko. Z oziron’ f a, da je vir energije za obrate*' ^ otla plin ter da dimni plini P0^^, dgovarjajo predpisom, pa PaP1^-Loličevo v nobenem primeru m ročitelj kislega dežja, tovariškimi pozdravi! /-cVO Za PAPIRNICO KOLlCfc^. Direktor proiz. tehn- P9; ,droija: ::1 j:- inl!' ujančevo, 15. IV. 9« elavskemu svetu aplmlce Količevo ž Na pismo, ki smo ga stan°y‘*!,lj|/ na ;ga dela Škrjančevega nas v0r, iše podjetje, smo dobili 0°» Toda vaš tehnični direktor jc ^ I samo stvari glede hrup • ivzvroča obratovanje KS- . af£ deno rešitev. Glede izpuS*-' J s£(j je t sploh ni pravega odgovora. ^ naši pritožbi pisalo »Par padj: rojev« Torej to je v prihaja iznad stroja K- • ,(japi|’ ičinskega južnega vetra P našc >č kot droben, fin dež P*?*Z, P ive in vrtove ter jih za* inšl'tU raz kisel dež smo vprašali ,n i celulozo in papir v l .aS(1ili1 mkajšnji strokovnjaki s0 P pričaj itrdili, da to drži. Zato s ^ treh ili odgovor za to paro, 'J otckoi icljati po ceveh, da se ala. . . .. 7- piskaj Odgovora tudi m bil .j ne a rezkanju kovin J40 ^p!) c je ozno večglasno (d'*0 previja^ ;nje zavor na strojih • ^ ‘rtona. ...j: ni bil° .3 Nobenega odKovoralv.(;rtu *cVe^c išo zahtevo, da po JDrtin; ena ne bi smela imeti * ^ ena in vrata. , vj sm0>rir ' drUeiC'S sosedski Stanovalci Sk J iz naših krajevnih skupnosti • iz naših krajevnih skupnosti • iz naših ib Prvi metri asfalta v Blagovici Verjeli ali ne, vendar če odštejemo asfalt na magistralni cesti, Potem moramo zapisati, da je Krajevna skupnost Blagovica v prvih dneh oktobra 1990 dobila prve metre asfalta. Ob pomoči sredstev krajevnega samoprispevka, ki so sicer res le 'nanjši del investicije, je Cestno podjetje Ljubljana asfaltiralo kri-Z magistralno cesto, precejšen del sredstev za asfaltne platoje °b Posameznih javnih objektih pa so zagotovili krajani sami in tako prispevali, da ima tudi Blagovica urejen center. n.!zva)anje investicije so spremljali (r ,ater' problemi, saj je bilo pora _n° za80toviti primeren prostor Parkiranje avtobusov (le-ti bodo ,,r;^sno parkirali ob stari magi-bi r,ni cest')’ nova ureditev pa naj toh, ro4ila tudi večie ,ežave av-stili u°m’ ^ 50 križiSče doslej kori-kom • obračališče. Kljub pločni-'n urejenejSem križišču bo to m°8°če tudi poslej. Ob urejenem križišču bosta tudi asfaltirani avtobusni postajališči, urejena prometna signalizacija pa bo zanesljivo pomenila varnejši prehod za vse pešce, zlasti pa za šolarje. Vodstvo KS Blagovica s tem uresničuje prvi del programa krajevnega samoprispevka, predsednik sveta KS Milan Florjančič, delegat v Zbor KS Skupščine občine Domžale Zdravko Prašnikar in predsednik skupščine KS Franc Barlič, ki smo ga zaprosili za kratko izjavo, pa so tisti, ki so si za novo investicijo najbolj prizadevali. Franc Barlič: Prvi, upam pa, da še zdaleč ne zadnji, metri asfalta so torej le našli pot v Blagovico. Mislim, da je po 45 letih kar pozno, vendar se s tem uresničuje velika želja krajanov, ki želijo, da bi se asfaltirale tudi posamezne ceste in teh v naši KS ni malo. Zato pričakujemo večjo pomoč podeželju, saj bodo le urejene ceste, vodovodi in drugi komunalni objekti zagotovili, da bo tudi v hribovskih vaseh več življenja. VASI PRESERJE PRI GRADIŠČU IN ZGORNJA KRTINA Dve novi transfer matorski postaji Pred dnevi sta začeli obratovati dve novi transformatorski postaji, in sicer v Preserjah pri Gradišču in v Zgornji Krtini. V obeh naseljih so bile elektroenergetske razmere že nekaj časa zelo slabe. Gospodinje so ponekod s stroji prale le še pozno ponoči. V Preserjah so že pred leti dobili novo omrežje z zemeljskim kablom. Tako je bilo sedaj treba postaviti le še daljnovod od Gorenj in seveda transformatorsko postajo, ki stoji blizu Kraljeve domačije. V Zgornji Krtini so bile energetske razmere najslabše v šoli. Postaja stoji na nekdanjem Šokovem zemljišču, poleg hiše, ki je med drugo svetovno vojno pogorela. Obe postaji, tako krtinska kot preserska sta na železobetonskih stebrih, kar je pri nas novost. Pri kninski gre še za to posebnost, da je visoki napetostni priključek od daljnovoda pri Naratu izveden z zemeljskim kablom, kar je seveda precej dražje kot prosti vod. Dobro pri tem je, da se ne zajeda v še tako povsod preveč prizadeto naravo. Stane Stražar Franc Barlič Asfaltna cesta tudi v Javorje a prp ^ot deset let so stara prizadevanja, da bi v Javorje, majhno, asfaUg "f* vasico med Blagovico in Trojanami, pripeljali prve metre dodaf v, ■ lanskem letu izglasovani krajevni samoprispevek veliko rekonc, ^nančnih sredstev in odstopom zemljišč postavili temelje za metrov ^i0 in asfaltiranie ceste Petelinjek - Javorje v dolžini 1450 PtevjM0 'Q.veM'cija, katere vrednost je 2.750.000,00 in jo je v celoti kooDpr0 TStn° P°dietje Celje, zemeljska dela pa izvaja njihov asfahirant .i rolani-an Franc Gorišek, zaključena, bo to pomenilo Gnr»nan dovoz do Javorij, pa tudi proti sosednjim vasem Suši, Veseli smo, saj bo cesta velikega pomena za vse, ki živimo in delamo v teh hribovskih krajih. Malo nas je, zato toliko težje zberemo veliko denarja, vendar smo prepričani, da ob velikem razumevanju zmoremo tudi tako veliko investicijo. Letos pride cesta do križišča v dolino popeljali po asfaltu. Res je, da naš prispevek kar precej znese, vendar se bo izplačalo, želel pa bi, da bi v prihodnje tudi makadamske ceste bolje vzdrževali, pa več sredstev namenjali nam v hribih. Brez večje pomoči občine ne bo šlo. ^fenju in Lo pa tuai proti soseanjim vasem susi ',od' gradbeni odbor pod vodstvom Marjana Pustotnika, mec ^dnik-i adevnirni Pa ie potrebno omeniti tudi Rajka Keršiča, pred v°dstvo Trojane. Krajani so zadovoljni, zadovoljno je tudi Programi v * roiane. saj investicija pomeni prvo etapo uresničitve sPevlca v i^ajevnega samoprispevka, v katerem pa poleg samopri-s2l.00n nn j- Prispevkov krajanov, ki bodo skupaj prispevali kar Prkr^.. ' dm (od 15.000.00 do 25.000.00 din na hišni sredstva Pr’speva',U 15.000,00 do 25.000,00 din na hišo) sredstva !$0nšku« Vr.,'kl Posojila tudi Restavracija z gami hotelom« Pri G°tn}ale rolane’ svoji del sredstev pa je zagotovil Cirj| v čile Ks^ko|j' Predsednik Skupš-Hekn Troj*ne ^ste Pr,rukc'Ja 'n asfaltiranje **Četek e ln!ek ~ Javorje pomeni asšega Uresničevanja programa PrisPevekac0|3risPevka Finančni ^j v (je| krajanov je zelo velik, Vati’ ker <,ne morei° veliko prispe-!odnjavanre Zlasti Pri ureditvi od-de*a- Nav.3 Za ze'° strokovna Predvsem bo|j$eSta bo Pomenila >o povezanost z do- pa je zagotovila tudi občina lino, katero pa bi radi zagotovili tudi ostalim krajanom, zato morda že letos začetek del tudi pri rekonstrukciji cest UČak-Zavrh in Troja-ne-Hribi. Brez posluha širše družbene skupnosti seveda ne bi šlo, zato tudi naš predlog, da v prihodnje podeželju za izgradnjo komunalnih naprav zagotavljamo več denarja. Matjan Pustotnik, predsednik gradbenega odbora Ciril Smrkolj * , i Matjan Pustotnik Anton Lebeničnik Ljudmila Jerin v Javorje, radi pa bi, da bi šla enkrat v bližnji prihodnosti tudi v Log, Sušo in Gorenje. S tem bomo zagotovili boljše pogoje za vse. Anton Lebeničnik, Javotje 1 Dolgo, kar predolgo smo jo čakali, zato smo toliko bolj veseli, ker je videti, da se bomo v kratkem Ljudmila Jerin, Javotje Življenje na kmetih ni lahko, zato smo vsake izboljšave zelo veseli. Nova cesta nam veliko pomeni, saj bo velik prispevek k boljši povezavi z dolino, obenem pa bodo tudi njive in travniki ob cesti bolj čisti, saj bo manj prahu, da ne govorimo o vodi, ki je veliko odnašala. Prispevek vseh krajanov je velik, pa vendar moram omeniti soseda Lebeničnika, ki je brezplačno odstopil največ zemljišča. Franc Gorišek, izvajalec zemeljskih del Včasih sem delal v gozdarstvu, po spremembah zakonodaje, tam Franc Gorišek ni več kruha, pa sem se preusmeril. Kot kooperant Cestnega podjetja Celje izvajam zemeljska dela, ki dobro potekajo, le s projekti nisem zadovoljen, manjka jim praktičnih izkušenj krajanov, ki točno vedo, kje bi bilo potrebno postaviti kakšen prepust, kam speljati vodo, ki je leta in leta razdirala cesto. UTRIP ŽIVLJENJA IN DELA V KRAJEVNI SKUPNOSTI MORAVČE Pridobitev na Moravškem bo mnogo. 9 9 Leto, ki se izteka, bo zapisano v zgodovini Moravč kot najbolj ploi v gradnji komunalnih objektov. Največji premik je bil narejen na podrt i posodabljanja cest. le spomladi smo slavnostno predali svojemu nami. .u cesti Krašce-Prtkrnica in Podoreh-Negastrn v skupni doltini 2,4 km, asfaltiran je bil del ceste Moravče-Zalog v doliini 500 m, izvedena pa tudi rekonstrukcija ceste Zalog-Gaberje pod Limbarsko goro v doliini 1950 m, katere asfaltiranje načrtujemo do konca meseca oktobra letos. Pred nami so torej sadovi krajevnega samoprispevka, ki smo ga izglasovali pred letom in pol. M HR|B* ^b* v sviij naposled lahko podali po urejeni cesti aF Cesta na Brdo je že asfaltirana! Po lepih cestah... Še v letošnjem letu načrtujemo rekonstrukcijo ceste Moravče-Cešnjice in ureditev v makadamu, asfaltiranje cest pa predvidevamo v letu 1991 Priprave potekajo tudi za pripravo projektov za cesto Moravče-Podbrdo-Grmače. katere rekonstrukcijo načrtujemo v letu 1991. Projektna dokumentacija je že na- rejena za odsek ceste Gaberje-Moše-nik. gradnjo ceste pa bo potrebno vskla-diti z možnostmi občine, prav tako pa se pripravlja izdelava projekta ceste Podo-reh-Vinje Projektiranje rekonstrukcije ceste Gaberje-Libarska gora načrtujemo v letu 1991, Kanhlizacija je zahtevna naloga... Osrednja naloga, ki je opredeljena tudi v krajevnem samoprispevku, je gradnja kanalizacije in čistilne naprave v Moravčah. Zato se tu stvari ne odvijajo tako hitro, zato bodo morali občani Moravč imenovati gradbeni odbor, ki bo pripravil izračun prispevka za priklop na kanalizacijsko omrežje po gospodinjstvih Prispele so že ponudbe za izgradnjo dela kanala A. Realno pričakujemo, da bomo v letu 1991 pričeli z deli. kar je predvsem odvisno od pripravljenosti občine in občanov, ki bodo kanalizacijsko omrežje tudi uporabljali. Tudi v Moravčah bo SPB... Gradnja poslovno stanovanjskega objekta v centru Moravč dobro napreduje, zato smo pričeli tudi z aktivnostmi za ureditev nove telefonske centrale in omrežja. Naš cilj je zagotoviti telefon vsaki hiši. ki bo pač pripravljena sofinancirati najjeljavo omrežja in priklop telefona. Načrtujemo, da bodo še v tem mesecu delegati sveta in skupš6ne KS obiskali vsako hišo v krajevni skupnosti in pobrali informativne prijave za telefon. Pred sklepanjem pogodb moramo pač vedeti za interes občanov. Akcija zbiranja naročnikov naj bi potekala tudi v KS Peče in Vrhpolje-Zalog Vsi, ki si prizadevamo za razvoj naše krajevne skupnosti, upamo, da bo Podjetje za PTT Ljubljana in strokovna služba SO Domžale storila vse. da bodo telefoni zabrneli v najkrajšem možnem času tudi v najbolj oddaljeni vasi Občane pozivamo, da sc aktivno vključijo v priprave, vsekakor pa oddajo prijave poverjeniku ali na sedežu KS Kako bo z zdravo pitno vodo? Problem oskrbe z zdravo pitno vodo ostaja za občane vzhodnega dela KS nerešen, čeprav pa priprave potekajo predvsem na piodročju urejanja potrebne dokumentacije. Upamo, da bomo že v letošnjem letu pričeli z deli ^■■■■■■■■■VERA VOJSKA na črpališču Ples, vsekakor pa v letu 1991. ko bo treba dinamiko gradnje vodovoda pospešiti. Navedli smo najpomembnejše aktivnosti. ki potekajo v KS Moravče. Seveda pa načrtovanih nalog ne bo mogoče ustvariti brez sodelovanja vseh občanov. Koncem leta poteče mandat sedanjim samoupravnim organom KS Moravče. zato pričenjamo s pripravami na konstituiranje nove skupščine in sveta krajevne skupnosti. Menimo, da naj bi bil v skupščini zastopan vsaj en predstavnik vsake vasi ali dela naselja. Preko tega predstavnika naj bi občani uresničevali svoje želje in potrebe. Kateri ljudje vas bodo zastopali Načrtujemo, da bi z zbiranjem prijav za telefonski priključek zbrali tudi vaše predloge o občanih, ki naj bi zastopali vaše vasi. vodili aktivnosti v vasi in se dogovarjali na nivoju krajevne skupnosti in občine o možnostih realizacije vaših želja in potreb. Pričakujemo torej, da se bodo z odgovornostjo lotili evidentiranja kandidatov za skupščino krajevne skupnosti, se v vaseh dogovorili o primernem kandidatu. ki bo znal prisluhniti vašim željam. ki bo znal animirati slehernega občana najprej za sodelovanje pri ureditvi najnujnejših nalog, kot tudi pri izvedbi drobnih nalog za prijaznejše okolje v katerem živimo Pozivamo tudi vsa društva, stranke in organizacije, da svoje predloge pošljete ali posredujete KS Moravče v 15. dneh po izidu Občinskega poročevalca. Upamo, da se boste odzvali našim pozivom, kajti le tako bomo lahko ustvarili pogoje za boljše bivanje, vplivali pa tudi na druge odločitve. ki zadevajo vsakega izmed nas. KS Moravče DRUŠTVENI DOM DOMŽALE PRED OBNOVO: Kdo bo tolkel po mizi Obnova Društvenega doma bo stala predvidoma 3 milijone DEM Minilo je ie kar nekaj časa, ko smo bili navzoči na predočenju projektov obnove našega Društvenega doma - stavbe nekdanje kinodvorane. Hkrati z odprtjem priloinostne razstave projektov obnove ter nekaj arhivskega gradiva, ki je na voljo o tej stavbi, so nam strokovnjaki projektivnega biroja Karlovšek posredovali tudi obilico podatkov, kaj bo za obnovo naše še edine preostale secesijske stavbe (ob Miillerjevi vinarni zraven) potrebno storiti. Storiti pa bo treba marsikaj, saj predvideni poseg načrtuje dela že na temeljih in kleti stavbe - ter seveda na vsem drugem. Ob spoštovanju zahteve, da se ohrani avtentični nekdanji zunanji videz, je bilo delo projektantov zelo otežkočeno. Pa vendar so kljub temu omejitvenemu dejstvu zmogli izvabiti za dosego funkcionalnosti take arhitekturne rešitve, ki zasnovo objekta in vsebino prihodnih aktivnosti v njej - bogatijo in razširjajo... Gotovo gre vsem sodelavcem na pripravi projekta predvsem pa arhitektoma g. Karlovška in g. Breskvarju za opravljeno vse prizna- nje. Bili pa smo na predstavitvi soočeni ob izkazanem hotenju projektantov za novo (staro) vsebino dela v domu spodbuditi čimveč, soočeni še z nečim drugim. Po svoje je svojevrsten paradoks, ko so bile za prihodnje delo v domu postavljene tudi nekatere nesprejemljive zahteve s strani tistih, ki za obnovo doma ne nameravajo (ker pač ne zmorejo) prispevati niti dinarja. Paradoksalno je to tembolj, ker tačas niti slučajno ne vemo, odkod dobiti tri milijone DEM. kolikor naj bi zahtevna in obsežna obnova stala. Za krajevni samoprispevek se občani domžalski krajevni skupnosti nismo odločili, denarja za obnovo nismo (zlasti ne v omejeni količini) predvideli nikjer in tako vsa naložba imenovana OBNOVA DRUŠTVENEGA DOMA visi v zraku... Kdo naj postavlja zahteve? Tisti predvsem, ki bo dal denar za obnovo! Če bodo to delničarji (delniška družba??) potem bodo to oni, če ga bo dal kdo drug, potem bo on tolkel po mizf. Vsaj normalno bi bilo tako. Gotovo pa ne more dvigovati glasu tisti, ki se mu samo zdi, da ima glavno besedo, četudi je bilo dolgo časa to v navadi... Lepo se je igrati z številkami in milijardami, zlasti če niso tvoje... »Sicer pa bi bilo najbolje (gre za šalo, ki jo je izrekel naš prvi urednik prof. Milan Fle-rin), da dom prodamo za milijon DEM; z obnovo, če se je ne lotimo prihranimo 3 milijone DEM; za štiri milijone pa vam bo vsakdo zgradil točno tak nov dom, da ga bo veselje pogledati...« Pa še recite, da matematika s tujim denarjem ni prijazna reč! M. Brojan Glasba treh dežel KUD Miran Jarc iz Škocjana je tudi letos pripravilo zabavnoglasbeni spektakel Glasba treh dežel. Četudi v nekoliko okrnjeni zasedbi, je prireditev privabila mnogo poslušalcev, ki so bili navdušeni nad kakovostjo izvedbe. Namesto odsotnega ansambla ROSENTAL ECHO (težave na meji) je nastopil ansambel TONIJA SAVNIKA, žal pa je zaradi bolezni manjkal znani pevec latinsko-ameriških pesmi Alberto Gregorič. Sicer pa so v uspelem skoraj triurnem programu poleg ansambla Tonija Savnika nastopili: svetovni prvak na harmoniki Zoran Lupine in ansambel Taims, Trio Svetlin, Gasilska godba Kamniška Bistrica, Folklorna skupina Kamniška Bistrica, citrar Tomaž Plahutnik in pevka Brigita Vrhovnik, ansambel Krt. Za dobro voljo in veselje je poskrbela Modra kronika - fantje iz Novega mesta. Program je vodil TV napovedovalec Janez Dolinar. Razgibana zabavnoglasbena prireditev! RAZSTAVA V SEPTEMBRU POSTAJA TRADICIJA: Verin september v vrtu... Akademska slikarka Vera Terstenjak Jovičič je v svoji galerija Vera ob sedaj žf lovilnih skulpturah domžalske Forma Vive 8. septembra že petič zapbfed JjifipraviI^,i,epo popoldansko kulturno prireditev. V svoji galeriji je-pripravila novo odmevno razstavo svojih oljnih platen. Tokrat nas je presenetila s številnimi kompozicijami svetlih dinamičnih barv, zanimivih strukturnih elementov. Ta razgibanost kompozicije in razkošnost barv je gotovo nova pridobitev v-ustvarjalnih razsežnostih domžalske umetnice, ki se poslej razdaja intenzivneje tudi v pedagoškem delu. V sproščpnem srečanju ljudi tako ali drugače povezanih na umetnost in Verino delo se je lepo septembrsko popoldne nadaljevalo. Postalo je tradicija, lepa priložnost, da se ustvarjalci, ki jih veseli uspeh Verinega celoletnega dela srečajo, izmenjajo izkušnje in zastavijo svoje najboljše moči, da se lepa kulturno zastavljena prireditev nadaljuje tudi v prihodnost. M. B. GLEDALIŠKA ŠOLA V DOMŽALAH Za otroke in mladino, za mlade talente in navdušence, za vse tiste, ki imate rade magični ČE - BI - BILO - v gledališču je mogoče vse - to kar z igro prikažemo mi! Vpis in informacije v Knjižnici Domžale v ponedeljek, 22. 10. 15190 med 17. in 19. uro! France Slana v Domžalah Sredi julija so v avli Ljubljanske banke - Banke Domžale d. d. odprli razstavo akademskega slikarja Franceta Slane, ki se ukvarja s slikarstvom, v olju, akvarelu in grafiki, z gvašem, pastelom in tempero ter z risbo, tapiserijo in keramiko. Ob tem je Likovni svet Ljubljanske banke izdal poseben katalog. VABILO PREDŠOLSKIM OTROKOM: Razveselite se z nami! Vsi predšolski otroci, ki radi pojete, telovadite, uživate v naravi, slikate, se igrate različne igrice in poslušate pravljice vas vabimo, da se nam pridružite. Tako, kot vsako leto smo ob tednu otroka začeli z uro pravljic in 80 urnim programom za petletne (in mlajše) otroke. Prireditev - programi v enotah vrtca: Ihan ponedeljek, torek (menjaje) vrtec Zoranina Mengeš - ponedeljek vrtec Kekec, Radomlje - ponedeljek vrteedr. Igor, Vir-torek vrtec Preserje - torek vrtec S. Varšek Lije Domžale - četrtek 16.30-18.30 ure 16.(K)-18.00 ure 16.00-18.00 ure 16.00-18.00 ure 16.00-18.00 ure 16.00-18.00 ure Izvajanje v prostorih osnovnih šol: OŠ Dragomelj - ponedeljek, torek (menjaje) OŠ MK Dob - ponedeljek OŠ Jurij Vega Moravče - pondelejek podr. osn. šola Blagovica - ponedeljek podr. osn. šola Krašnja - torek v prostorih KS Prevoje - torek OŠ Janko Kersnik Brdo - torek podr. osn. šola Krtina - sreda podr. osn. šola Vrhpolje - sobota 16.30- 18.00 ure 16.00-18.00 ure 16.30- 19.00 ure 16.00-18.00 ure 16.00-18.00 ure 16.00-18.00 ure 16.00- 18.00 ure 17.00- 19.00 ure 8.00-12.00 ure Program »Pri Konšku« v Gami hotelu na Trojanah - sobota 8.00 - 12.00 ure VABUENI! Vabijo vas vzgojiteljice VVO Domžale. KNJIŽNICA DOMŽALE: Zahvala za podarjene knjige Knjižnica Domžale je v prejšnji številki objavila poziv, da nam darujte knjige, ki jih več ne potrebujete. Naj takoj povemo, daje bil odziv zelo velik in da naša prošnja še velja. Naj še enkrat poudarimo, da knjige pridemo lahko iskat tudi sami in da smo veseli vsake, ki ste nam jo pripravljeni darovati. Tokrat pa bi se radi zahvalili vsem tistim, ki ste nam darovali v letošnjem letu največ knjig ali revij: MILJANA JANČIGAJ, MARJAN PAVLIHA, KARIN PO-TRPIN, LEON TOPLAK, IVANKA CERAR, GREGOR KOTNIK, MARIJA KLINAR VESNA SKOK-ČEH, MARJANA LEDERER, BOGO GAŠPERIN, MAJHENIČ MARIJA in VIKTOR AVBELJ-RUD1. Prav tako pa se za darovane knjige zahvaljujemo tudi naslednjim organizacijam: SKUPŠČINI OBČINE DOMŽALE, ZKS - STRANKI DEMOKRATIČNE PRENOVE DOMŽALE, ZVEZI SOCIALISTOV DOMŽALE, OBČINSKEMU SVETU SVOBODNIH SINDIKATOV DOMŽALE in ZZB NOV LJUBLJANA MO-STE-POUE. Še enkrat vsem v imenu Knjižnice Domžale in njenih bralcev - HVALA! Izbor tuje periodike V okviru Knjižnice Domžale deluje tudi časopisna čitalnica. Poleg več kot 100 različnih revij in časopisov v slovenskem jeziku, si lahko preberete tudi vrsto tujih revij v različnih svetovnih jezikih. Prav gotovo postajajo časopisi in revije zaradi svoje cene pravo razkošje, zato vas z veseljem vabimo na branje v prijetne prostore prvega nadstropja Knjižnice. Naj vam predstavimo del ponudbe po posameznih področjih: WOHNEN; DOMUS; ARCHITECTURAL DESIGN - arhitektura, urejanje stanovanja YACHT - čolni, jadrnice VIDEO WEEK - revija o filmih z video trga VERENA; NEUE MODE; M1LLEIDEE; BURDA; BRL GITTE - moda TIME; ŠTERN; PARIŠ MATCH; PANORAMA; NEWS-WEEK; LIFE; DER SPIEGEL - splošno SCIENTIFIC AMERICAN - znanost FOTO MAGAZIN - fotografiranje PARTISAN REVIEW; MAGAZINE LITTERAIRE; LITERATUR UND KRITIK - literatura NATIONAL GEOGRAFIC - zemljepis MOUNTAIN - alpinizem MELODV MAKER - glasba HOBBY - naredi sam BYTE - računalništvo A UTO MOTOR UND ŠPORT - avtomobilizem Z novim letom bomo ponudbo povečali, saj smo naročili nekatere revije (npr. THE ECONOMIST, GRAZIA, PERS^' NAL COMPUTER WORLD, TV SATELITE EUROPE, CREATIVE REVUE, PLAISIR DE LE MAISON). Torej dovolj branja za vse okuse in interese, pa tudi za pot v Evropo in svet. KNJIŽNICA DOMŽALE: PIONIRSKI ODDELEK Ure pravljic Tudi v letošnjem letu Pionirski oddelek Knjižnice Domžale va otroke od 4. leta starosti dalje na ure pravljic. Srečevali sc bo vsak torek ob 17. uri in potovali na krilih domišljije, odknv stare, že pozabjene pravljice, poslušali nove, risali, se igrali-In kakšen je program pravljičnih uric v oktobru in novembru-16. oktober - Ela Peroci: Mož z dežnikom 23. oktober - Inge Feustel: Bibi iz oglasnega stebrička 30. oktober - ruska pravljica: Lisica in volk 6. november - Branka Jurca: 1:0 za zajce 13. november - ukrajinska pravljica: Kričavi petelinček 20. november - Boris Kolar: Deček in žoga 27. november - Jana Stržinar: Zaljubljeni zmaj Še nekaj navodil: starše prosimo, da prihajajo ob koncu (17.50) po otroke pravočasno, saj po koncu ne moremo p nanje in prevzeti nikakršne odgovornosti. k KULTURNA SEZONA PRED DURMI... Kulturni koledar 26. oktobra: nnPZlJE V Kulturnem domu v Mengšu; VEČER LJUBEZENSKE P GLASBE poznanih zagrebških umetnikov: recitator GORA VIČ, harfistka MARIJA MLINAR. Organizatorja: Knjižnica in DKD Svoboda Mengeš. . GLASBENI ABONMA v Osnovni šoli Šlandrove brigade 25. oktobra: CHRISTOPH THEILER - klavir 22. novembra: EVA NOVŠAK-HOUŠKA - mezzosopran TOMAŽ LORENZ - violina JERKO NOVAK - kitara 24. januaija: Ramovš consort MARJANA BENČINA - sopran KLEMEN RAMOVŠ - kljunasta flavta DOMEN MARINČIČ - violončelo ANDREJ MISSON - čembalo 21. februarja: Novi ljubljanski pihalni trio DUŠAN JOVANOVIČ - oboa DARKO BRLEK - klarinet ZORAN MITEV - fagot Organizatorja: Glasbena šola in Knjižnica Domžale GLEDALIŠKI ABONMA v Kulturnem domu v Meng 15. novembra: Prešernovo gledališče Kranj Harold Pinter: HIŠNIK 13. december: Slovensko mladinsko gledališče Fran Miličinski: BUTALCI januaija 1991: Slovensko ljudsko gledališče Celje Ivan Cankar: HLAPCI februatja 1991: Šentjakobsko gledališče Rajko Ranfl: SPODNJE PERILO Z NAPAKO marec 1991: Mestno gledališče ljubljansko a-žniVKA Jean Jacuucs Bricaire in Mauricc Lasaygnes: LAZN ej Organizatorja: Knjižnica Domžale in DKD Svoboda M B ■ PRAZNIK MLADIH KOTALKARJEV: Domžalčani prvaki Slovenije v pohoto, 1. septembra in nedeljo drugega septembra 1990 smo Vamtalah gostili mlade kotalkarje, ki so tekmovali na republi-efn prvenstvu. Nastopili so v kategorijah od pionirjev do članov. s*ga skupaj je nastopilo 105 tekmovalcev iz raznih klubov. Naših 5 mo'valcev je bilo 21 in so dosegli odlične uspehe. Med pionir-^ ‘n članicami smo dosegli prva mesta, prav tako pa smo n°Se&i, da smo bili v ekipnem tekmovanju prvi v republiki Slove- MEDNARODNO ROLKANJE V IHANU: Po suhem — kot bi bil sneg... Na 13. mednarodnem tekmovanju v ROLKANJU v Ihanu je nastopilo skupaj 123 tekmovalcev v 10 skupinah iz 12 klubov med njimi tudi 3 klubi iz Italije. Tekmovanje je organiziral Smučarski klub Ihan pod pokroviteljstvom TK SO Domžale. Tekmovanje je bilo na standardni progi Ihan - Brdo - Ihan, ogledalo pa si ga je približno 500 občanov. Rezultati: Ml. pioniiji 3 km: 1. Pukl Peter. Dol 6.47; 2. Tibor D., Trst 7.02; 3. Žebič M..Kokrica 7.04. Ml. mladinke 3 km: 1. Žibert N., Kokrica 7.21; 2. Škrgič S.. Olimpija 7.44; 3. Jerina Š.. Vrhnika 7.52. St. pioniiji 4 km: 1. Bogateč D.. Trst 8.55; 2. lori Erik. Trst 8.56; 3. Pavčnik M.. Vrhnika 9.58. St. pionirke 4 km: 1. Kastelic T.. Olimpija 10.20; 2. Cvirn S., 10.44; 3. Iglič K., Kokrica 11.06. Mlgjši mladinci 8 km: 1. Tence Erik. Trst 14.41; 2. Kavka R., Dol 15.13; 3. Brezar T.. Kokrica 15.26. Ženske ent. skup. 8 km: 1. Smrkol R., Dol 9.26; 2. Paternoster S., 9.45; 3. Rekar M., Kokrica 10.46. St. mladinci 12 km: 1. Ali Gregor, Kokrica 23.14; 2. Zevnik Gregor. Kokrica 23.21; 3. Jevšenjak A., Olimpija 23.35. Člani 12 km: 1. Velepec J., Dol 21.17; 2. Lekan B., 21.23; 3. Zupan Andrej, Kranj 21.28. Rekreat. do 40 let 8 km: 1. Zupan T.. Merkur 14.52; 2. Kalan T., SK Kranj 15.27; 3. Hiti Roman, Lož 16.05. Kekrct. nad 40 let 8 km: 1 Petozzi Ciacomo. Treviso, It. 15.41; 2. Lenardo Pierino, Trst 15.48; 3. Bogateč B.. Trst 18.13; 4. Kovič L., SK Ihan 23.11. »BMX« - NOVA PANOGA TEKMOVANJA V ODČINI: Mladost — imenovana BMX! Športno društvo Vir, je z denarjem samoprispevka zgradilo tudi stezo za tekmovanje z BMX kolesi. Ta steza je tik ob novem nogometnem igrišču na Viru. Ker je ta tekmovalna zvrst dokaj nova v Sloveniji (registrirana društva so samo v Ljubljani in Mariboru). smo s požrtvovalnim delom spravili pod streho že dve tekmovanji, vendar obe v okviru naše občine. Prvo otvoritveno tekmovanje je bilo v nedeljo 16. 9. 1990. Pokrovitelj tega tekmovanja je bil zasebnik v bližini Srečo Vrhovec »AVTO-ODPAD VIR«, ki je tudi prispeval pokale za zmagovalce različnih kategorij . Prijavljenih je bilo 97 tekmovalcev v petih kategorijah. Razvrstitev: kategorija do 7 let: I. Maja Osolnik II. Jožko Zajc III. Jaka Zupančič IV. Jure Sušnik kategorija 8-10 let: I. Miloš Repac II. Primož Koplan III. Tadej Gabrovšek IV. Aleš Arnuž k otalkarji v Domžalah delujejo Van- u Nas,°pajo na vseh tekmo-njeJ"' v domovini, kot tudi izven Va • ^r’Pravljajo se tudi za tekmo-Adr"1 T ■ °*cv'ru prireditev Alpe leto'3 k' na^ k' se Pr^la letošnje ki in <75nfer dejavnosti je hala KC, Za tedin’ Primeren objekt v občini dru5>0vtaajeaž1e77KKOtaKlTarji-Kčl|anOV seli na e Ze k' bdi najbolj ve- biern f)rte površine, ki bi bila pri- nje kotalkanje poleti in drsa- podDrpaUev v bali je obiskal tudi Čine j, S.cdn'k domžalske skupš-nern Berlot, ki je v pozdrav-s sprehajanja Poti eta^° ob Prav' razvojni skeaa n VCt JP°r,nega in družin- bodotr J rma' Tudi kotalkarji se h,., ‘rodili, da sp -“(svnuvijo Kontmuite katere so že dosegli 5. TRADICIONALNO KRASENJSKO TEKMOVANJE JE BILO 7.10.1990 Pokal, ki je lahko tudi — krof Krašnja: 95 tekmovalcev ne letošnjem tekmovanju Zanimivo krašenjsko tekmovanje v krosu postaja tradicija. Prizadevni športni delavci na Čelu z neutrudnim Marjanom Štrukljem, so se zahtevne organizacije takega tekmovanja lotili te petič. Tekli so za krof. To sicer ni velika, temveč zanimiva spodbuda. Pokrovitelj tekmovanja v 5 kategorijah rekreativcev in rekreativk je bil tudi letos Gami hotel z restavracijo Konšek s Trojan, glavna »zvezda« pa seveda njihov krof, ki ga je dobil za nastop vsak udeleienec teka brezplačno. Prireditelju - ŠD Krašnja, ki imajo sicer v svojem letnem planu tudi druge zanimive in nenavadne priredile, je v organizaciji pomagal tudi odbor za kulturo pri Sob Domtale. In kakšni so bili letošnji rezultati? Na tekmovanju v 11 kategorijah (proga v dolžini 2000 m višinske razlike 75 m in 265) so bili najhitrejši zmagovalci po posameznih kategorijah: Urška Pevec A K Rudar Trbovlje, Aleš Sedelj-šak KS Blagovica, Vesna Sovine AK Domžale, Damjan Barič AK Domžale, Špela Kršan AK Domžale, Beno Ravnak AS Ponikve, Veronika Bohinc AK Koper, Zlatko Lah Kovinotehna Celje, Heda Kotar Partizan Trbovlje, Andrej Vozlič Pl Mengeš in Rajko Kvas AK Domžale. Najboljši čas v ženskih kategorijah je tekla Veronika Bohinc iz AK Koper - 36.08, v članskih kategorijah pa Beno Ravnak iz AS Ponikve - 30.42. Najstarejša udeleženka na teku je bila Helena Žigon - ŠD Ježica, udeleženec pa Slavko Šalamun iz Vrhnike. Pokal za najmnožičnejšo ekipo so organizatorji podelili AK Ru- dar Trbovlje. Majhen jubilej na teku sta slavila Tone Škrlep iz Trzina ter pionir Matej Gruber iz Krašnje, ki sta se do sedaj udeležila vseh petih TEKOV ZA KROF. Ob vsesplošnem zadovoljstvu in dobri organizaciji prireditve je pričakovati, da se Krašnjanom tudi v prihodnje obeta zanimiva množična rekreativna prireditev - NASLEDNJI - 6. TEK ZA KROF. kategorija 11-15 let: L Gašper Tomc II. Rok Pančur III. Zoran Grbič IV. Gregor Vrhovec AVTOELEKTRIKAR STANE SUŠNIK ZOISOVA 30 - VIR, 61230 DOMŽALE TEL.: 061/713-137 Nastopila je tudi kategorija veteranov, v kateri je bilo pet zagrizenih tekmovalcev. Po ogorčeni borbi je zmagal Stane Pančur, bivši tekmovalec v motokrosu iz Domžal. Nedeljsko tekmovanje 10 let SMUČARSKEGA KLUBA v MORAVČAH Uspehi so bili nekoč, so danes... jutri bodo tudi na, ,c'ia skokov v Moravčah sega da niti J p,re^. voine čase. Ko še ni bilo skakal drtav amci’ so se *e naš' skakalci udele tretje Pr\enstva v Bohinju in tam osvo domač' Pr'*e‘a mnoiično obnavljati, n‘m de?1 m Pr‘mernih področjih s proštov* čah j zgradili več skakalnic: 22 m v . so bilr' na davorščici. Na teh skakalnic Ponie,Y,Le*?}e na različnih ravneh; od m, pa tja do regijskih. v'dneiš'n i ^ ,ekmab so naši skakalci dos “•Jhbov6 re,ZU*ta,e' Leta 1978 so osvojili preho S'Cet Dr j°kal<< v Dolskem na 50 m skakalnic 'jane. p skakalc' iz Dolskega in skakalci iz Lj skokov ° tC^ usPeb'b so se moravški privržt Športno'!! Porta nasploh dogovorili, da ustanc hejo 2 ruStvo. ‘er pod njegovim okriljem p aktivni ,fSnej^° 'n strokovnejšo vadbo. Najl ‘ečaje . ani 80 opravili vaditeljske in trener k°lj Profi-H Popomoglo k še večji kakovost rezultati S,°nalnemu ^elu na treningih; tudi dt v zad •S°'Zostali' raznib tekn' ^esf,'b 'et‘b so naši tekmovalci n'b s,ODni °rani* nemalokrat stali na zmago Va*c' ‘epubl 46 k*30*1Va*'n10 se *abko ‘“d' z zma rega pot.'. ' Prvenstev in Pokala Cockte. k; vedn0L'te J je.Slovin- z*as‘i prj oj0 lrtleb 'n še vedno imamo lepe usp ?lad'nsk0 in^'^' *-e'tega ne moremo trditi eH"~ ansko vrsto. Slednje niti nimai Poglavitni vzrok takega stanja manjkanje sredstev. Le-ta bi potrebovali za gradnjo primernih skakalnic (za mladince in člane) in strokovnega kadra. Trenerja, ki sta velika navdušenca, vlagata ogromno svojega časa in vzgajata najmlajše ter jih vodita do uspeha v pionirskih vrstah. Že omenjene skakalnice v Pečah in na Javorščici so bile narejene brez ustreznih načrtov. Z leti te skakalnice niso všeč ustrezale normativom. Kasneje je bilo z veliko prostovoljnih delovnih ur in po načrtih izdelano več primernih skakalnic za pionirje in deloma tudi za mladince. Te skakalnice so registrirane, ustrezajo vsem normativom in na njih je bilo v preteklih letih že več pomembnih tekmovanj. Center skakalnic je v Moravčah pri osnovni šoli. Tu so bile zgrajene tri skakalnice z leseno konstrukcijo in sicer 8 m. 14 m, in 22 m. ki so pokrite s plastiko, kar omogoča vadbo skozi celo leto. Za te objekte nam je odstopila zemljišče osnovna šola Jurij Vega in so bili zgrajeni v letu 1983. Objekti so bili zgrajeni s prostovoljnim delom in materialom, katerega so darovali občani moravške doline. Skakalnice so bile najprej prekrite s slamo. Našo »zagretost« so občudovali Člani ostalih klubov v Sloveniji. Podarili so nam že delno izrabljeno plastiko, s katero smo nadomestili slamo, leseno konstrukcijo pa obnovili in zgradili zidana stolpa, v katerih je garderoba, shramba in pisarna. Poleg skakalnic pa stoji prav tako s podarjenim materialom in prostovolnim delom zgrajen sodniški stolp. Na teh novih objektih smo bili zelo uspešni leta 1987 in nekako v vzpodbudo nam je Eden ud velikih uspehov moravskih skakalcev - skakalnica na CICLJU NAD MORAVČAMI (na sliki - 50 m skakalnica) Planiški komite (PSS) dodelil novo plastiko za vse tri objekte. Tako je vse naše delo tako na objektih, kakor delo z mladimi skakalci, poplačano z dobrimi rezultati in z občutkom zadovoljstva ob pogledu na lepe objekte, ki so lahko v ponos vsej moravški dolini. (nadaljevanje prihodnjič) Naslednje tekmovanje je bilo v nedeljo, 7. 10. 1990 v spremenljivem vremenu. Udeležilo se gaje 76 tekmovalcev. Kljub odlični organizaciji nam je zagodlo vreme. Vseeno pa smo uspeli tekmovanje v zadnjem trenutku izpeljati do konca. Pokrovitelj druge tekme je bil prav tako Srečo Vrhovec »AV-TOODPAD VIR«, nagrade za drugo in tretje mesto pa je prispeval »SERVIS KOLES« Matjaž Srdani iz Domžal, ki je bil hkrati tudi pregledovalec in serviser koles za samo tekmovanje. PflOSTI TERMINI V TENIS HAU DOMŽALE ZA SEZONO 1900/01 Boste v hali igrali tenis? Teniški klub Domžale objavlja, da so v tenis hali Domžale na voljo prosti termini za igranje tenisa v dopoldanskem času; med tednom do 13. ure po znižani ceni 98,00 din za uro, nekaj tenninov pa je na voljo v večernih urah po 23. uri po ceni 140,00 din za uro. Sezona 1990/91 traja do 4. 5. 1991 oziroma približno 26 tednov. Informacije in rezervacije za sezono lahko uredite v prostorih Razvojnega zavoda Domžale, Ljubljanska 76 (g. Ciperte - tel. 714-005 int. 38), posamezne karte pa lahko dobite v bifeju ob tenis hali. Rezultati druge tekme: kategorija do 7 let: I. Sašo Zajc II. Jožko Zajc III. Jure Bajc IV. Maja Osolnik kategorija 8-10 let: I. Miloš Repac II. Tadej Gabrovšek III. Aleksander Zajc IV. Luka Osenk kategorija 11-13 let: I. Rok Pančur II. Marjan Bolhar SERVIS KOLES Člftčen|e, servisiranje, obnavljanje in barvanje že IztroSenih koles ERDANI Cankarjeva 3 61230 DOMŽALE 061/737101 III. Gregor Vrhovec IV. Dejan Mohar kategorija 14-16 let: I. Gašper Tomc II. Roman Cerar III. David Orehek IV. Janez Miiller Sekcijo želllo ustanoviti... Plan ŠD Vir je ustanovitev sekcije BMX, ki bo nadalje delovala kot enakovredna partnerica sekcijam oz. društvu v Ljubljani in Mariboru. Naslednic tekmovanje bo 28. oktobra Naslednje tekmovanje predvidevamo, če bo seveda vreme ugodno v nedeljo, 28. 10. 1990. Vabimo vse navdušence k tekmovanju ali le na ogled te izredno zanimive prireditve. Ob vsem je treba izreči zahvalo AVTOODPAD Ali VRHOVEC SREČO za požrtvovalnost in željo za še veliko uspehov pri organizaciji nadaljnjih tekmovanj. V delu sta se najbolj prizadevala Stane Sušnik (»Avtoelektrika Vir«) in Igor Zajc. Mladi so pokazali svoje znanje in veščine v demonstracijski vožnji... TURISTIČNI RALLT MENGEŠ 90: * i Organizacijski odbor, vodstvo rallyja, časome-rilci... Mengeška »rally« tradicija se nadaljuje... Ljfdje imajo pred pripravami visokih jubilejev celo vrsto nalog in različnih ambicij, ki bi jih teleti uresničevati. Mnogokrat se ne. mengeškim organizatorjem pa so se cilji in hotenja v celoti uresničila. AMD Mengeš je s pomočjo kolegov iz Cerkelj in Kamnik ob svoji 40-letnici pripravil za te kraje te tradicionalno in odmevno športno avtomobilsko prireditev. Kako je uspela? Prijavil se je lahko vsakdo, ki je imel vozniški izpit in seveda svoj brezhiben avto. Vozilo je 33 tekmovalcev in dve tekmovalki, ki so se v treh ku-baturnih razredih pomerili v štirih spretnostnih vožnjah in s šestimi etapami s časovnimi kontrolami. Tekmovalci so vozili na progi Mengeš-Cerklje-Dvorje-Šenturška gora-Kam-nik-Zlato polje in nazaj v Men- dan so prebivalci Mengša in okoličani v resnici prišli na svoj račun. Poleg turističnega ral-lyja so lahko občudovali tudi tako imenovane demonstrativne vožnje oldtimerjev, pa mladih voznikov moto cross motorjev in kartingov. Vsi skupaj so se radi odzvali vabilu organizatorjev in mirno lahko rečemo, da je bilo sobotno dogajanje z njihovimi nastopi še bolj pestro. Turistični rally, ki bo, kot kaže, postal tradicionalen, je letošnji prvi rojstni dan slavil tako, kot so si lahko prizadevni organizatorji samo želeli: dosegel je svoj namen in naletel na velik odziv ljudi. Brez dvoma je številne privabil prav osnovni namen tega rallyja, ki je bil prvenstveno usmerjen v preventivo v cestnem prometu, zelo velik poudarek pa je bil seveda tudi na tehnično obvladovanje vožnje, vzgoji in izobraževanju, dva pomembna faktorja v današnji cestnoprometni sceni. Strogi člani komisije so poskrbeli, da je vsaj 29 voznikov en dan vozilo strogo po predpisih! Jim bo del tega ostal v krvi? Ja? Nasvidenje naslednje leto!, je poudaril direktor ra!lyja Miha Kepic iz Mengša in najboljšim izročil pokale. Sicer pa so vsi organizatorji prispevali svoj delež vreden tega zapisa. In čeprav kultura in šport ne gresta preveč vkup, so šli organizatorji tako daleč, da so za zaključek privabili moški pevski zbor Zvon iz Mengša, ki je zlasti s Prešernovo Zdravljico požel aplavz, ki je preglasil celo avtomobilske motorje. RADO GOST1C REZULTATI: Zmagovalci po kategorijah do 1150 ccm: Brane Vrhovnik, File Mengeš, od 1150 ccm do 1600 ccm Miha Keržič, AMD Mengeš, nad 1600 ccm Boris Sitar, AMD Cerklje. Ekipno v tekmovanju za prehodni pokal pa je vrstni red naslednji: 1. AMD Cerklje 2. File Mengeš 3. AMD Mengeš PRIREDITEV, KI IMA ŽE TRADICIJO 10. tek na Kolovec geš. Na parkirišču Fittopa je precejšnje število gledalcev spodbujalo in hrabrilo tekmovalce, ki so pokazali praktično vse, kar znajo. Tekmovanje je končalo 29 tekmovalcev, trije so bili diskvalificirani, trije pa so svoje avtomobile razbili in niso končali tekme. Na srečo se je končalo brez kakršnihkoli poškodb. V soboto, 6. oktobra, ves Zmagovalci po kategorijah so postali: - Pionitji 4 km - Zoran Majstorovič, AK Olimpija - Pionirke 4 km - Karmen Horvat, AK Domžale - Mladinke 4 km - Špela Kržan, AK Domžale - Mladinci 11 km - Tone Vencelj, Šentvid pri Stični - Članice 11 km - Veronika Bohinc, AK Koper - Člani 11 km - Branko Kranjc, AK Velenje - Veteranke 11 km - Magda Menegolija, Tržič - Veterani A, 11 km - Andrej Vozlič, Mengeš - Veterani B, 11 km - Franc Kocjančič, AK Kočevje Organizatorji 10. jubilejnega bila predvidena Teka na Kolovec 90 so bili precej zaskrbljeni nad usodo tradicionalnega teka na Kolovec, ki je vsako zadnjo soboto v juliju, saj njihovo vabilo ni bilo objavljeno v časopisu Dnevnik, v Delu pa je bila napaka glede ure starta. Koliko bolj se je bližala 18. ura. ki je VELIK USPEH METALCEV VARPE IZ KRAŠNJE: Drugo mesto v republiki, I« V Športno društvo Krašnja - sekcija za metanje varpe, je tudi letos pod pokroviteljstvom zasebnika gospoda Živka Burje iz Krašnje in Odbora za telesno kulturo pri občini Domtale, organiziralo odprto slovensko prvenstvo za posameznike ter dvojice. Na tekmovanju se je zbralo 30 najboljših posameznikov in 16 dvojic iz Kranjske gore, Blejske Dobrave, Gozda Martuljka, Ljubljane, Maribora in kar šest domačinov iz Krašnje. Lepa jesenska sobota in prisotnost vseh najboljših na tekmi je bil dovolj opravičljiv razlog, da bo tekma lepa in kakovostna in še posebno pomembna za domače metalce varpe, ki so si pred domačimi gledalci še posebno teleti uspeha. Tekmovanje se je pričelo z meti na cm (36 metov) za posameznike. VRSTNI RED: L POTOČNIK FRANC, Gozd Martuljk, 449 cm 2. MODRIČ VITO, Gorenjka, Kranjska gora, 556cm 3. REŠKOVAC SAMO, Gorenjka, Kranjska gora, 562cm 4. MATUAŠIČ PAVLE, Ljubljana, 567cm 5. TERKAJ JANEZ, Ljubljana, 570cm Domači metalci pa so zasedli naslednja mesta: 9. ŠTRUKELJ MARJAN 674cm, 11. POŽAR ANTON 717cm, 13. PIRNAT PETER 780cm, 15. RODE JANEZ 861 cm, 20. mesto pa sta si delila CERAR ŠTEFAN in PERV1NŠEK MARJAN z 1.007 cm. Posebno zanimivi in kakovostni pa so bili dvoboji dvojic. Na veliko veselje domačinov sta imeli svoj dan predvsem dvojici RODE - POŽAR in ŠTRUKELJ - PIRNAT, ki sta si priborili morda do sedaj največji uspeh krašenjskih varpistov. Še posebno to velja za dvojico RODE - POŽAR, ki sta v izločilnem sistemu tekmovanja premagala celo prva dva para. ki sta veljala za favorita tekmovanja. Žal jima je za osvojitev re- publiških prvakov v finalu športna sreča obrnila hrbet. VRSTNI RED: 1. TERKAJ - MATUAŠIČ, Ljubljana 2. POŽAR - RODE, Krašnja 3. -4. ŠTRUKELJ - PIRNAT, Krašnja; KOSMAČ - MODRIČ, Gorenjka, Kranjska Gora V Krašnji smo bili tako zopet priča lepi in zanimivi športni prireditvi. K temu so svoj delež prispevali prav vsi nastopajoči in tudi vsi, ki so to tekmovanje omogočili. Zato se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo gospodoma Burja Živku in Grilj Nandetu iz Krašnje, Občini Domžale - Odboru za telesno kulturo, gostilni BEVC iz Lukovice ter vsem domačinom, ki so sodelovali pri organizaciji in seveda tudi gledalcem. VELIK USPEH METALCEV VARPE IZ KRAŠNJE JE NEDVOMNO REZULTAT OSEMLETNIH PRIZADEVANJ. Ta uspeh pa ie obenem doživetje, ki ne bo šel tako hitro v pozabo. Naslednje večje tekmovanje bo 13. oktobra 1990 v Štanjelu na Primorskem, kjer bodo kra-šenjski varpisti v ekipnem tekmovanju branili lani osvojeni prehodni pokal. M. Š. 11,49 13,59 13,59 44,19 43.30 38.31 57,45 41,52 45,43 za start, več je bilo udeležencev. Bilo je nekaj novih obrazov, večina udeležencev pa je bila že večkrat gost radomeljskih športnikov. Če nikogar ne omenjam poimensko, na Jožeta Štineta le ne smem pozabiti; udeležil se je devet tekov od desetih, pa še iz Novega mesta se je pripeljal. Devet starostnih kategorij, devet zmagovalcev, dva nova rekorda proge, dva zmagovalca sta tretjič zmagala na teku, to so značilnosti teka na Kolovec. Branko Kranjc je tretjič zapored zmagal v kategoriji članov. Vero- nika Bohinc je zmagala v kategoriji članic z absolutno najboljšim časom in novim rekordom proge (zmagala je v letu 1986 in 1988). Nov rekord proge je dosegel pionir Zoran Majstorovič iz AK Olimpija Ljubljana, saj je izboljšal rekord, ki je bil dosežen že v letu 1985. Ob zaključku desetletnega obdobja bi se iskreno zahvalil vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji Teka na Kolovec (jih res ni bilo veliko), še posebej pa Skupščini občine Domžale, v preteklih letih Telesnokulturni skupnosti Domžale, ki so bili pokrovitelji tega množičnega tekmovanja, ki smo ga organizirali v počastitev krajevnega praznika Radomelj in Preserij. Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli medalje, zmagovalci pa še pokale; podelil jih je predsednik sveta Krajevne skupnosti Radomlje Stanc Jerman. MARJAN GORZA Gozdno gospodarstvo Ljubljana Enota za transport Trzin, Kidričeva 9, tel.: 721-916 sporoča vsem interesentom MEHANIZACIJA, V TRZIN! V Trzinu opravljajo poleg prevoza vseh vrst gozdnih in lesnih sortimentov tudi vse mehanikarske in elek-tričarske usluge za: - vsa tovorna vozila TAM - vso gradbeno mehanizacijo - vso kmetijsko mehanizacijo - vsa hidravlična dvigala tipa LIV Delavnice so opremljene za pripravo vozila za tehnični pregled. Na zalogi imajo rezervne dele. Konkurenčnost je v nizkih cenah in hitrosti popravila- Odločite se, prava priloF nost je v Trzinu! Društvo upokojencev Mengeš vabi svoje člane k rekreacij' v svojem TRIM KABINETU Urnik: ,g Ženske vsak četrtek od 18-20. ure. moški vsak petek o 17. do 19. ure. Društvo upokojencev Menge FOTO REPANŠEK Mengeš, Kidričeva 8 od Delovni čas: od 9. do 11. ure in do IB. ure. Sobota od 9. do /-2- ur Telefon: 737-492 Poleg fotografskih st° tev tudi fotokopirat”0- razvojni zavod domžale, 61230 domžale, ljubljanska 76 RC.: 061/721-919, 722-022, 723-378 Pričakovalcem novih telefonskih številk Z ozirom na to, da se akcija 4000 telefonov v Občini Domžale zaključuje ter se bliža po sklenjenih pogodbah rok za fizično izvedbo telefonskih priključkov ter dodelitve naročniških številk sporočamo, da vse aktivnosti nemoteno potekajo. Gradnja krajevnega kabelskega omrežja je v zaključni fazi ter bodo konec oktobra oz. začetek novembra 1990 tudi prvi tehnični pregledi zgrajenega omrežja. ža področje krajevnih skupnosti Dob, Krtina in Vrhpolje /.alog bodo do konca oktobra zaključena dela izvajalca ter ho izdelana tudi vsa tehnična dokumentacija in izvedbeni na- •99O črti. V začetku novembra bo izvršen interni tehmc . gled, nakar bo PTT LjubU v novembru izvršil V*|jopi) trebne priprave ter V ^ nove naročnike. ’ ^..aojc'] ugodnih vremenskih P bodo vsi telefonski na na tem področju do •c" priklopljeni. /»hči"' Ostala P«dročja * * * * v * (>l> Domžale bodo priklapU 0jj|i ugodnih vremenskih V pj*f do konca letošnjega le•"• ,99« Ljubljana bo do 20. -gvim dostavil na Razvojni Domžale detajl plan, po katerem aktivnosti Direktor: Motomehanik^ Dušan Volk Taborska 9 61230 Domžale Tel : (-3861) 721 422 PAVLE GROS, predsednik Sveta KS Toma Brejca Vir Iz naših krajevnih skupnosti Tisto, kar bomo imeli jutri, bi hoteli že danes... (novice iz kraleme skupnosti Toma Bralca Vir) 26. septembra 1990 so v Krajevni skupnosti Toma Brejca Vir po temeljitih pripravah izpeljali prve tajne, neposredne demokratične volitve članov SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI. Odziv krajanov je bil pričakovan, novi svet, ki se mu bo v skladu z določili Statuta KS priključil še Bojan Kaplja, delegat KS v Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Domtale Bojan Kaplja pa se je ie sestal na prvi seji in ‘Zmed izvoljenih članov za predsednika izvolil PAVLA GROSA, ki je to funkcijo opravljal te doslej, podpredsed-n‘k pa bo Milan Pirman, ml.. Krajevna skupnost Toma Brejca Vir je v gradbenem smi-slu pozidana. Naselja, industrijske površine ter kmetijska območja se v glavnem ne bodo vei spreminjala, ob tem pa ugotavljamo, da so se naselja gradila sthijsko brez zazidalnih načrtov, ustrezne komunalne opremljenosti in če upoštevam samo to, potem moram ugoto-V|ti, da je KS nerazvita. Glede na to si bom prizadeval da se komunalna opremljenost ''Migne na primeren nivo: makadam naj bi zamenjal asfalt, . ce in ceste naj bi razsvetlile javne luči, krajani pa naj bi pri-obilj tudi sodobne športne in fekreacijske površine. Il Ji? /Unkc‘Jo 'le k®' v.d. oprav-Ja‘l ir od zafelka tetoinjega teta, l” s,r prevzeli Svet KS, ki je v svo-maidatnem obdobju dosegel Pe uspehe. Se zlasti pa se lahko "jeml* Z usPeinim dtlom v u,oS-Lahko rečem, da smo pro-°am krajevnega samopri-J?evka za leto 1990 uresničili. asfaltom smo preplastili del k 'Vazorjevc ter v celoti Per-r ,l Il° ufico, obenem pa so bile Konstruirane in z javno razsvetljavo opremljene še naslednje ulice: Osojna, Nušičeva, Ma,sirova. Jurčičeva, Kuhar-£va bmžgarjeva ter Ipavčeva, e v letošnjem letu pa naj bi se enako zgodilo tudi z Gubčevo n 11 ,er Povezovalno ce-‘o Bukov4eva _ Heljos (od mostu preko Mlinščice do Koli- -Vajfcrj kar s,e nailelt m Hi,, je 'financirati le s sredstvi kra- hlfu0,S(*moPrispevka. Kje ste vse tali dodatne vire? ie nm krajevni samoprispevek darn*?3*0, zato z^>ramo do-obča fmanČna sreds'va, ki ih ciin za. Posamezno investi-Sam zberc)o Bo 25 %. sredstva s rrSpevka 50 udeležena nih h°i °sta’° v skladu zv pla-obfin° °čenimi deleži prispeva zlikl ^omžale. Majčkeno ra- vezovalnJ'0 'e Pri uredi,vi P"* -Hh ne ceste Bukovčeva stu n '°u(od Bukovčeve do mo-v prf.0 ko Mlinščice), ki ni bila dernifa3^111 * V * v’ 80 za nieno m°- delovn C,J° srcdstva zagotovile ^ernarerx0r^an'zac'ie’ družina 9 pn!Z'J?J!ri zt,° -anima’ kal *P*vka k ° ^^Jtvnega samopri-v hlu skuiall uresničili nega sam 'e Program krajev-Zacija c pnsPevkai moderni-Aljazeve ^vi^n6’ Čufarjeve. Vrsti bosts^ete kove ul'ce, na Pr°ti fS' a. cesIi od Količevega raob Mlien^ter Kollievo - ce-^ Sončni1,Cl’po,em Pa so 0 l0,k;m'n'ac'i°. kar je ‘Ho s g,. , . °d trenutka, ko «0ročno sklenil, dol- kmlji54a bX ° uPorabi v 88 rezervi^83 '»dustrij-y«r jn v.,, a*a med naseljem < S'tnaWico v dolžini c™ nreds'va za ?h,C ,udi P^spevala ^ gradnjo športnega V Krajevni skupnosti Toma Brejca Vir so bile 23. septembra IMO neposredne in tajne volitve članov SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI TOMA BREJCA VIR. Od skupnega števila volilcev 2610 se je volitev udeleiilo 1112 volilcev, kar pomeni 42 % udeležbo, po posameznih volilnih enotah pa je bila udeležba naslednja: Podrtije 64,17% Vir 39,7% Količevo 42.S3 % Izvoljeni so bili naslednji člani sveta Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir: Milan Pirman ml., Stane Rozman (VE Podrtije) Vesna Čeme, Pavel Gros, Milan Pevec, Anton Prašnikar, Franc Ibtlovšek ml., Marjan Smolnikar, Srečo Vrhovec, Jože Zajc (VE Vir) Anton Andrejka, Ivan Hočevar, Miha Potočnik, Matjaž Vovk (VE Količevo) Na prvi seji Sveta KS Toma Brejca Vir je bil za predsednika izvoljen Pavel Gros, za njegovega namestnika pa Milan Pirman ml. stalnih delovnih teles Skupščine občine Domžale - Odlok o dopolnitvi odloka o prispevnih stopnjah za financiranje skupnih družbenih potreb v občini Domžale za čas od 1. 1. 1990 do 31. 12. 1990 - Sklep o oblikovanju najemnin za poslovne prostore Uradni vestnik občine Domžale, štev. 19 z dne 04. 10. 1990 - Odlok o sprejetju zazidalnega načrta komunalnih dejavnosti v Študi - Odlok o sprejemu lokacijskega načrta za ureditev Kamniške Bistrice - Odlok o sprejemu zazidalnega načrta C-15 Domžale Center - Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Za-boršt D 28. D 29 Posamezen izvod Uradnega vestnika si lahko kupite v vratarnici upravne stavbe občine Domžale ali pa postanete redni naročnik in ga pismeno naročite pri Sekretariatu skupščine, ki vam ga ho pošiljal po pošti. SEKRETARIAT SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE RADOMLJE: '.M- Zelenjavna trgovina Breskev Bogo POTOČNIK Je pred dnevi v prostorih na cesti Radomeljske čete, kjer je bila nekoč radomeljska pošta, odprl zelenjavno trgovino BRESKEV. Kaj ponujajo? Sadje, zelenjavo, brezalkoholne in alkoholne pijače, olje, živila. Trgovina bo odprta vse dni od 7. do 20. ure, pozimi pa bo ta čas za eno uro krajši: od 8. do 20. ure. Radomljani, ki jim je to edina specializirana trgovina s sadjem, so nove pridobitve veseli. Tudi na sončni strani Alp PALMERS Vrhunska kvaliteta spodnjega perila od sedaj dalje v trgovini »MADAME« Domžale, Ljubljanska 84, SPB Center. Svečana otvoritev prve Palmersove trgovine v Jugoslaviji je bila v petek, 5. oktobra 1990 Dobrodošli! spies jm HECKER AMBROŽ Bojan Prešernova 12,61235 Radomlje, telefon: (061) 721-172 Na osnovi 31. člena zakona o volitvah v skupščine (Uradni list SRS, štev. 42/89 in 5/90 ter Uradni list RS. štev. 10/90) izdajam SKLEP O RAZPISU NADOMESTNIH VOLITEV DELEGATA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE V VOLILNI ENOTI ŠT. 3 L Razpisujem nadomestne volitve delegata zbora združenega dela Skupščine občine Domžale v volilni enoti št. 3, ki obsega podjetja LIP Radomlje. Tamiz Mengeš in Mizarska obrtna delavnica Moravče. II. Nadomestne volitve bodo v četrtek, dne 17. januarja 1991. lil. Za dan razpisa nadomestnih volitev po tem sklepu, od katerega začno teči roki za volilna opravila, se šteje 10. oktober 1990. IV. Za izvršitev tega sklepa skrbi Občinska volilna komisija. V. Sklep se objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE PREDSEDNIK Predsednik SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE Številka: 00800-25/90-9 mag. Ervin-Anton Datum: 5. 10. 1990 SCHWARZBARTL, dipl. ing., 1. r. ROKOVNIK NAJPOMEMBNEJŠIH OPRAVIL - Predlogi kandidatur s soglasjem kandidatov (na obrazcu št. 3 in 4) se posredujejo Občinski volilni komisiji do 10. novembra 1990 - Izvedba zborov volilcev r navedenih podjetjih za podporo kandidatov kjer se lahko predlagajo še dodatni kandidati do 2. decembra 1990 Predlaganje kandidatov občinski volilni komisiji s podpisi do 18. decembra 1990 Nadomestne volitve v podjetjih LIP Radomlje, Tamiz Mengeš in Mizarska obrtna delavnica Moravče do 17. januarja 1991 Občinska volilna komisija Mali oglasi NUDIM pomoč pri delu: »BREZPLAČNO«. PO UGODNI ceni prodam 2.500 kom. rabljene kvalitetne strešne opeke kikinda m. 272. Ivan Kurent, Preserje, Gajeva 9. Servis šivalnih strojev TINE KLANČAR Vir, Čufaijeva 6, 61230 Domžale Tel.: (061) 723-324 POMAGAM ti pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino. Pridi, preden zaškriplje! Telefon: 722-266, Domžale. INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662. RABITE MORDA TAPETNIŠKE STORITVE Izdelava, predelava sedežnih garnitur (oblazinjenega pohištva). Notranja dekoracija prostorov, tapisom, itison, tapete, zavese. SEVER PETER TAPETNIŠTVO - DEKORACIJE Šmarca, telefon: 832-951 MLAJŠO upokojenko za enkrat tedensko pomoč v gospodinjstvu išče mlada družina. Šifra: »LUKOVICA« ali telefon 332-642 int. 40. STANOVANJE na deželi v bližini Kamnika nudimo bio in ekološko osveščenemu dekletu, mlajši ženski, ki se je za protiuslugo poleg službe sposobna posvetiti oskrbi večje družine, bio vrtu, malim živalim, kot da je njeno. Ponudbe z življenjepisom pod šifro: »MOJ DOM«. Telefon: 831-282 dopoldan do 14. ure, Bitenc. V Moravčah kupim gradbeno ali zazidljivo parcelo oziroma jo zamenjam za parcelo v Študi. Tel.: 446-732. INŠTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole. Telefon: 737-336. IZGUBIL sem daljnogled, ki mi je drag spomin. Izgubil sem ga v nedeljo, 14. 10. 1990 na poti od Moravč do Limbarske gore. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi. Naslov je v uredništvu. ZASEBNA PONUDBA BREZ MEJA Zeleni val -servis na enem mestu! Zasebniki: Vinko Štruklec, Brilejeva 19, Ljubljana, Jure Podgoršek, Masljeva 6, Domžale, Aleksander Gabrovšek, Taborska 17, Domžale, Marjan Ravnikar, Pot za Bistrico 28, Domžale so ustanovili novo zasebno podjetje Zeleni val. Kaj je predmet njihovega dela? Opravljali bodo storitve na kamp prikolicah, nudili na njih popoln servis; servis vsebuje popravila, priprav na zimova-nje, pripravo na dopust, postavitve. Urejali bodo zelenice, postrigli žive meje, uredili parke, trate, popravili to in ono v gospodinjstvu ... Servisirali bodo vse vrste športne opreme, smuči, kolesa, loparje. Nudili usnjarsko galanterijske storitve. V trgovini s šprotnimi izdelki bodo na voljo tudi izdelki usnjarske galanterije. Vas zanima še kaj? Prav! Pokličite Zeleni val! 721-549, 711-023. Pokličite jih zjutraj! zvečer bo opravljeno! PRI JARČEVI PEKARIJI V DOMŽALAH Obiščite trgovino Pika Poznate staro Jarčevo pekarijo? Seveda! Potem veste, kje dela Jarčeva »ta mlada«! Danica JARC je galanterijski tehnik (delala je v Toku in Utoku), zato živi z usnjem in v usnju. Trgovina, ki jo je pri Jarčevih odprla vam ponudi vse, kar se lahko izdela iz tega materiala. Pa povejmo: v trgovini boste našli krila, jakne, brezrokavnike, drobno galanterijo, pasove, torbice (unikatno oblikovanje!), različne pletene unikatne ženske puloverje in drugo. Krila, jakne, brezrokavnike boste lahko naročili tudi v barvnih kombinacijah, izdelali vam bodo po meri! Sicer pa: kaj bi vam še pripovedovali. Danico Jarc lahko pokličete tudi po telefonu: 712-965. Pokličite zjutraj ali zvečer. Še najbolje: podajte se na ogled trgovine, odločite se za nakup. O F F S E T TISK MATIJA VERČNIK, Prešernova 10, Domžale V tiskarni na Prešernovi vam nudimo različne tiskarske storitve (brošure, vabila, vizitke, tisk na kuverte, dopisi, etikete, samokopirni bloki, žalni listi...) Stranke obveščamo, da naročilo izvedemo v vsakem času in v najkrajšem možnem terminu. Toša mina bela štacunca... TOSAMA je 1. oktobra letos odprla svojo prvo trgovino, ki stoji tik ob vhodu v tovarno. V njej je kupcem na razpolago preko sto različnih Tosaminih izdelkov. Plenice, obliži, povoji, izdelki za otroško in žensko nego ter še vrsta drugih malenkosti, nepogrešljivih za sodobno udobje, so kupcem na razpolago v poprečju za četrtino ceneje kot v drugih trgovinah. Tu boste lahko kupili izdelke, ki jih občasno primanjkuje v drugih trgovinah, ravno tako pa se prodajajo tudi izdelki druge kakovosti. Nova trgovina je odprta vsak delavnik od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Mengeški avto* mobilski lepotni mojster... V Mengšu imajo že nekaj časa za avtomobiliste novo ponudbo: Na Muljavi 13 vam nudijo storitve kot so: - profesionalno čiščenje vozil - kmečko čiščenje notranjih vozil - specialna politura vozil - popravilo poškodovanega laka na vozilu - pranje vozil Pomislite tudi na to, da je mnogo ceneje očistiti vaš avto in sedeže, kot pa kupiti nove sedežne prevleke, učinek pa je boljši in popolnejši! Če boste prodajali avto, ga pripeljite v Mengeš, uredili vam ga bodo za prodajo ... Delajo s kemikalijami iz uvoza, neškodljivimi za ljudi in živali! Oglasite se v Mengšu na Muljavi. Vaš avto potrebuje take storitve, kot vam jih v Avtokozmetiki nudijo! BENE BEHRIČ & ANDREJ MIHELAČ Muljava 13 61234 MENGEŠ Tel.: (061) 738-844 V PRESERJAH, BISTRIŠKA 2 Šiviljstvo ZALA V šiviljstvu ZALA boste deležni vseh vrst uslug šivanja po meri in naročilu, blago, ki ga boste prinesli, bo v kratkem dobilo podobo oblačila, ki ga želite. Prijazna Zala sešije vse, kar ženske želijo, za moške pa hlače, lahko tudi suknjiče (po meri) iz vseh materialov. Po izbiri, želji, za vsako mero - v ŠIVILJSTVO ZALA V PRESERJAH! V trgovini Vando fioltoz na Kolodvorski 1 v Domžalah prodajajo blago znano Italijansko firmo MADE In IT ALT V trgovino Vande GOLTEZ na Kolodvorski I v Domžalah prodajajo blago znane italijanske firme MADE in ITALV V tej trgovini na Kolodvorski 1 boste lahko kupili izdelke tega znanega italijanskega združenja (izdelki 50 tovarn). Celo za 10-20 odstotkov ceneje kot v Italiji. Kupili boste lahko tudi kavbojke, jakne, telovnike znane firme EMANUEL. V trgovini so na voljo izdelki, ki jih šivajo sam', gre zlasti za otroško konfekcijo, igrače in še za marsikaj drugega... Tačas lahko kupite podložene jakne za 590 din-termo hlače za 290 din, polo majice z dolgim' rokavi za 170 din. J. V PANDI pripravljajo žrebanje za kupce, k' bodo kupili za več kot 500 din. Za prvo nagrado so namenili TV barvni sprejemnik, za drugo dvodnevni izlet, za tretjo pa parni likalnik. Idej za naprej ne bo zmanjkalo! Najmanj kar je. je to, da se sami prepričate... Epigrami Večinsko- novinarska Novinarji so rdeči - le kaj pomenijo? da narod je v nesreči - dokler ga farbajo. Neprivatni in nerevni Zavarovalnice in banke, loterije nam skorajda ne pridejo na kant; visokim plačam zmerom sonce sije, vse pa uradno? gre, nikdar-na kontrabant. Mig-ovcetn Le migajte srčno, na glas in javno, saj pridnega se nihče več ne brani, različnost pa priznana je ustavno, vendar-čas govoričenja je že za nami- France Cera' o Sloy' V Ihanu so pred dnevi odprli cvetličarn ik •. • kupil' P? Postregla vas bo mladost (na sliKU. oste cvetje, aranžmaje in vse, kar g L upit v cvetličarno. [n so ptički žvrgoleli in so rekli, da te ni, pa so cvetke zajokale in so rekle, da te ni. (narodna) ZAHVALA V 87. letu nas je zapustil naš dfagi in dobri mož, ata, de-<■«, pradedek, tast in stric CIRIL ZUPAN Cirilov ata iz Preserij pri Radomljah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in roancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in 'jsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene in ga pospremili na njegovi zad-oj' poti. Posebno se zahvaljujmo gospodu župniku Loj-rotu Golobu za lepo oprav-J**1 pogrebni obred in men-“ . P*vcem. Toplo se zah- aijuiemo vsem, ki ste ga tako »evdno pospremili na njegovi adnji poti. Vsem skupai in vsakemu posebej še enkrat hvala. ZAHVALA v 54. letu življenja nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, brat in stric SREČKO BREZNIK iz Rafolč 12 Jll?*?0 se zahvaljujemo vsem 5>m, sosedom, prija-kul™ 'n znancem ter sode- & k' s,e *a v 'ako velikem 'eriV'lu P°spremili na njegovi & P0"- Osebno se' zah-val u^n° gospodu župniku skem °Pravllen obred, pev-Gl zboru, KUD lanko skem.,k 'c cerl<»»',oPlSal ’ v*' Pred sioJl !iubii ,eSoven. Hkl Z«™ t /94JJa- Por "ečer V*K, Ta 'Uki Pr Ko v grobu črnem nemo ti počivaš naj svečk in misli luč ti tam gori! Srce naj tvoje mirno res počiva! Spomin nas vseh pri tebi zdaj živi. V SPOMIN KARLIJU VELEPCU iz Dragomlja Nepozabni je 30. oktober 1989, ko si za vedno odšel od nas. Vsem, ki se te spominjajo, prinašajo cvetje in sveče na tvoj grob, iskrena hvala! Žalujoči domači. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata, ded, praded, brat in stric LADO KAVČIČ st. iz Mengša Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Petru Cerarju za pomoč pri zdravljenju, Gasilskemu društvu Mengeš, častni straži, vsem številnim gasilcem iz devetih gasilskih društev za spremstvo, praporščakom in pevcem MPZ »Svoboda« Mengeš za občuteno zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi g. Igorju Zi-ernfeldu za Gounodovo »Ave Mario«, g. Jožetu Zargiju za govor ob odprtem grobu in še prav posebej gospodoma župnikoma (uvanu in Golobu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi. vstaje so bili organizatorji Radomeljske čete, katere borec je bil tudi Igor. Od tu je nadaljeval svojo bojno pot v Kamniški bataljon, Krimski odred, Kočevski bataljon, Cankarjevo brigado, Koroški bataljon, Slandrovo brigado, Tomšičevo brigado do Slaba N. divizije, kjer je dočakal svobodo. Njegova borbena pot je bila podobna poti mnogih borcev. Od borca do mitraljezca in nazadnje organizatorja sanitetne službe v raznih enotah, od načelnika sanitetnega odseka N. divizije. Njegovo medicinsko znanje je bilo sicer skromno, njegovo srce in volja pomagati in reševati ranjene soborce, pa velika. Borisova blaga beseda in močna volja je marsikomu pomagala, da je premagal bolečino in ponovno vzljubil življenje. Vsa leta bojev, premikov, ofenziv, ledenih zim, lakote in Sredi življenja se je zlomil cvet, nas pa pustil si v brstju, same, ko bi ti vedel, kako pust zdaj je svet, kako vsak dan čakamo še nate... V SPOMIN 13. oktobra je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi JANEZ HOMAR iz Podbrezij Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se ga še vedno spominjate. Vsi njegovi. Trud in trpljenje tvoje bilo je življenje. A zdaj k počitku leglo je telo, a tvoje delo in trpljenje pozabljeni ne bo. ZAHVALA V 61. letu starosti nas je zapustil, po dolgotrajni in težki bolezni naš dragi IZIDOR PAVLIN iz Preserij Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje, izraze sožalja, darove za cerkev in darove za svete maše. Iskreno se zahvaljujemo dr. Farkežu, patronažni službi Domžale in posebej sestri Bredi za skrbno zdravniško pomoč in nego. Iskrena zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in zahvala Vinku Kavčiču za vso pomoč. Hvala praporščakom organizacije ZZB NOV Radomlje in društvu upokojencev. Vsem skupaj in vsakemu jjosebej iskrena hvala. Vsi njegovi. vsega, kar ga je spremljalo v tej 4-letni grozi, pa so v njem pustila klico težke bolezni, s katero se je spopadal vsa leta svojega življenja. Bolezen mu ni pobrala volje do dela. Delal je tako na družbenem, kot na gospodarskem področju. V Domžalah je uspešno opravljal delo občinskega tajnika. V času njegovega mandata so po nekaterih naseljih občine uresničevali programe oskrbe z zdravo pitno vodo in kanalizacije. Veliko svojega dela je vložil tudi v organizacijo gradnje stanovanjskih blokov. Kot vnet lovec je deloval v organiziranju lovskih družin in pri lovski zakonodaji. Leta 1958 je bil na podlagi razpisa sprejet za direktorja Srednje tehnično usnjarsko-ga-lanterijske šole v Domžalah, kjer se je zavzeto boril za obstoj šole v takratnih težkih razmerah financiranja srednjega Šolstva. Od tam je odšel v Tovarno usnja Šoštanj, ki jo je kot direktor uspešno vodil vse do upokojitve. Poleg službe je vseskozi opravljal več odgovornih funkcij, med drugim je bil tudi predsednik družbenopolitičnega zbora občine Domžale. Z vso svojo zavzetostjo pa je vsa leta deloval in sodeloval v Občin- skem odboru ZZB NOV Domžale, ki mu je bil kot organizatorju najbližji. Vsi, ki smo ga poznali, smo se večkrat spraševali, od kod jemlje moč, da je kos vsem naporom. IN MEMORIAM Zvone Doberšek Pred dnevi se je izteklo bogato, delavno in plodno življenje Zvoneta Doberška iz Rafolč. Zvone je širokega srca prišel v sedemdesetih letih v ta kraj, ki ga je kot vaščana vzel za svojega, njemu pa so sedli v srce vaščani prijazne vasi v začetku Črnega grabna. Vasi, v kateri si je zgradil dom, je dal svoj velik ustvarjalen delež- Kot tajnik KS je bil pri vseh pridobitvah, ki jih je krajevna skupnost pridobila, tisti človek, ki je bil nepogrešljiv. Tako je KS z svojim obilnim delovnim deležem pridobila te- lefonsko omrežje, urejene in asfaltirane so bile vse ceste, uvedena avtobusna proga, skupaj s še dvema krajevnima skupno-stima je bila zgrajena mrliška vežica, pred koncem pa so dela na vodovodnem omrežju. Bil je odprt, prijazen človek. Njegova hiša je bila neformalno središče vasi za srečanja in sestanke ljudi... Svojim vaščanom in drugim je ponudil ne le prostor svoje hiše, ponudil je odprto srce. Znal je prisluhniti sočloveku, izžareval je mirnost, trudil se je vse urediti na miren način brez povišanih tonov. Njegovo več kot 10-letno tajniško delo je vtkano v sleherni delček življenja v krajevni skupnosti, zato bodo njegovo izgubo težko preboleli. Ko ob njegovi smrti ugotavljamo, da je bil Zvone človek, kakršnega ne bodo več imeli, se šele kaže velikost izgube soseda, sodelavca, prijatelja. Svet krajevne skupnosti, sovaščani, sodelavci in vsi, ki so ga poznali ohranjajo Zvoneta Doberška v neminljivem spominu. Delo, ki ga je v kratkem Življenju prispeval, pa bo ob njih in z njimi živelo še naprej! Obvestilo občinske organizacije Rdečega križa: DARUJTE ALI PRIDITE PO OBLAČILA... Občinska organizacija obvešča občane naše občine, da je možno dvigniti obrazce za izdajo potrdil o času prebitem v ujetništvu v Nemčiji - Italiji v času II. svetovne vojne in potrdilo za čas, prebit v internaciji. Obrazce dvignejo v pisarni RD na Ljubljanski 36 (stari dom upokojencev v Stobu) vsak dan od 8. do 12. ure in vsako sredo do 18. ure. Organizacija Rdečega križa občine Domžale obvešča občane, da je možen neposreden dvig zimskih oblačil in nekaj obutve ter posteljnine iz skladišča Rdečega križa za tiste, ki tako pomoč potrebujejo. Skladišče je odprto vsako prvo sredo v mesecu od 16. do 18. ure. Obenem pa naprošamo občane Domžal, če želijo darovati oblačila, obutev, posteljnino, pohištvo in druge predmete, lahko to storijo vsako zadnjo sredo v mesecu od 16. do 18. ure. Skladišče Rdečega križa je na parkiriščih v kleti stanovanjsko poslovnega bloka SPB-1 za lekarno in nasproti železniške postaje. Moč mu je dajala velika ljubezen do narave in do življenja v njej. Ta ljubezen je povezana tudi z njegovim delom pri Konjeniškem klubu Krumperk. Samo besede so premalo, da bi se lahko z njimi zahvalili Borisu za vse njegovo delo. Da Z njim izgubljamo dobrega tovariša, prijatelja, sodelavca in znanca je pokazala tudi Številčna udeležba na žalni seji 10. oktobra 1990. Z njegovo odsotnostjo bo v Predsedstvu Občinskega odbora ZZB NOV Domžale nastala vrzel, ki je ne bo moč zapolniti, saj so bili njegovi predlogi vedno premišljeni, utemeljeni in razumni. Zadnji čas pa je v sebi nosil bol, ki ga je globoko prizadela. Toliko žrtvovanj za našo svobodno domovino! Danes pa se skuša partizanski boj odvrniti in obrniti od resnice - želje po svobodi, boju pa skuša pripisovati povsem drug pomen in namen, kar pa njegov tako zgodnji vstop v vrste borcev, ki so se uprli zasužnjenju naše ožje domovine in se uprli tujcu z grozečimi nameni - iztrebiti in zasužnjiti slovenski narod. O Borisu bi lahko napisali še veliko lepega, plemenitega. Za njim ostajajo bogati spomini. Bil je izjemen človek, prijatelj in tovariš. Zahvaljujemo se mu za njegovo delo, ki ostaja med nami. Slava mu. Občinski odbor ZZB NOV DOMŽALE ZAHVALA Ob svitu prvega oktobrskega jutra je nenadoma tiho ugasnilo življenje našega od dela utrujenega ljubega ata FRANCA ŠMETA st. Ifirčtovega ata iz Domžal Vsem sorodnikom vrstnikom, prijateljem, sosedom, znancem, šoferjem in delavcem Kuriva, ki ste se poklonili atu v slovo, mu darovali cvetje in spremstvo v njemu tako ljubo zemljo slovensko, iskrena hvala. Zahvaljujemo se za vse tolažilne besede, pisna sožalja nam, ki bomo našega ljubega ata v srcu vedno pogrešali. Hvala Stob-Ijanskemu oktetu in duhovniku za cerkveni obred. Njegova sin in hčerka. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in prijatelja MIRKA KASTELICA iz Kamnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Toplo se zahvaljujemo njegovemu kolektivu SKUŠ Domžale za vso pomoč, ki so jo nudili. Posebno se zahvaljujemo Igorju Lipovšku za besede slovesa ob grobu. Lepo se zahvaljujemo tudi Stobljanskemu oktetu za čuteče odpete žalostinke. Vsi njegovi. NAROČATE CVETLIČNI ARANŽMA AU ŠOPEK? CVETJE KSENIJA K. Kos Trzinska 2 Tel.: (061) 723-218 61230 Domžale Le telefon zavrtite: 723-218! Nastopil je jesenski čas, ko želite naročiti cvetlični aranžma ob dnevu mrtvih. Morda želite naročiti šopek? Pa drugačen da ngj bo, pravite. Drugačen, kot je videti večina cvetličnih aranžmajev te novembrske priložnosti! Prav! Točno takega boste dobili, če zavrtite telefon 723-218. Morda pa se boste oglasili kar osebno v »Cvetje Ksenija«, Trzinska 2 (nasproti Avtoservisa ob magistralni cesti). Prijazno vabljeni! KSENUA KOS RABITE MORDA TAPETNIŠKE STORITVE? Izdelava, predelava sedežnih garnitur (oblazinjenega pohištva). Notranja dekoracija prostorov, tapi-son, itison, tapete, zavese. SEVER PETER TAPETNIŠTVO - DEKORACIJE Šmarca telefon: 832-951 FINOMEHANIKA DOMŽALE priporoča svoje storitve: - popravilo industrijskih in gospodinjskih šivalnih strojev na vašem domu - svetovanje in pomoč pri nabavi strojne opreme - izdelava pripomočkov oziroma predelava strojne opreme Naročila sprejemamo po telefonu 061/714-271 vsak dan od 15. do 16.30. sobota od 8. do 9. ure, nedelja zaprto. DOMŽALE, d .o.o. tel. 061/ 722 585 KNJIGOVODSKE STORITVE ZA MAJHNA PODJETJA IZŠLO JE: PODTALNI DOMŽALSKI POROČEVALEC Mi odhajamo... Prve irtve demokracije v Domžalah - štab informacijske brigade. Sedijo: Vera Armija - žrtev, vrhovni komandant; Tine (PMartin - revolucionar, komandant minerske čete; Zala Orazem-Rožica, sekretar Komsomola; Teodor Slani-Profa, komandant oklepne čete; Marjan Teleskovič-Groza, komandir topniške čete; stojijo: Liposlav Jebano-vič-Marx, komandant ostrostrelne čete; Marjan Dobski-Grenki, poveljnik letalskih enot; Ivček Kepic-Spravni, komandant sanitetske čete; Paul von Sdnger-Trezni, glavni intendant; Matija Lesoreznik-Strelovodna Zbro-jevka, politkomisar. Slava njihovemu spominu. Padli so za duh časa. KAKO SE GOSPODAR ODREČE SVOJE DAJTE ...je naša, vendar naša ni... Dolga leta nazaj v Domžalah tarnamo, da nimamo prave dvorane, ki bi zadostila zahtevam kulturnih dejavnosti po urejenem in večjem prostoru, kjer bi te dejavnosti potekale. Pa so sredi osemdesetih naši tedanji občinski možje in moža v kulturi strnili glave in moči (predvsem pa seveda denar) ter v dobrem letu in pol zgradili v centru mesta v SPB-1 novo kinodvorano: za slovenske razmere sicer ne največjo, vendar pravo lepotico. In bila je fešta da se rede in bilo je slovesno in bilo je veliko lepih grmečih besed, obetov, obljub. Lepa samozavestna direktorica Kinematografov Ljubljana, ustanove v korist katere smo se dvorani odrekli, nas je osrečila z vrsto obljub. Kakšne prireditve vse bodo v novi kinodvorani, je obljubljala, neslutene možnosti se skrivajo, pa filmsko gledališče in druge kulturne stvari. Kot da se je otepamo, predvsem težav in dela z njo smo se je šmrk, brk hipoma odrekli... Sedaj je naša, odslej naj bo vaša, smo rekli. Mi pa smo komajda še utegnili lepo in samozavestno direktorico ponižno poprositi, da bi vendarle radi kdaj pa kdaj tudi mi v dvorani imeli kako svojo kulturno prireditev. Obljubila je ponedeljek ali petek, če bomo pridni še kak drug dan v letu bi lahko povedli vanjo. Pa občinske in druge praznike bi tudi radi proslavili v njej, smo rekli in imeli kako akademijo, podelitev, koncert. Vsega ni obljubila, le za občinski praznik je obljubila, da nam bodo našo dvorano (no ja, odslej njihovo) prepustili. Zaradi gole dobrote: celo brez plačila... Kajti vedeti moramo, svet stoji na tržnosti... In potem je Šlo vse v maloro. Najprej program, takoj za njim obisk, pa obljube, ukinili so našo domžalsko kino samostojnost, razselili so kadre malo sem, malo tja, v maloro so šle obljube in naposled tudi samozavestna direktorica. Ne sicer v maloro, pač pa stran. Že dolgo ni več na komandnem stolpu ladje, ki se ji reče Kinematografija Ljubljana. Ostale pa so njene obljube v vetru, in na ta pravi papir nikamor zapisan, ostala pa je tudi naša nemoč, da bi sedli v svojo (pardon njihovo) dvorano, ki smo jo zgradili z našim denarjem. Pozdravljena, naivnost! bi lahko napisali. Pa ne bomo. Pozdravljena nova dvorana, ki jo bo treba graditi. Rabimo jo, zelo jo rabimo! M. BROJAN Demokratični časi,.. (Ilegalci legalnih časov) Človek je resnično lahko zadovoljen... Nastopili so resnično demokratični časi! To so nam z najbolj konkretnim dokazilom dokazali člani ilegalne migaške grupe. Na svetlo so dali nov časopis »ŠE MIGAMO« s programskim uvodnikom na čelu. Izida časopisa kljub temu, da je ilegalen, nihče ni prepovedal, ga ne preganja, nihče izmed avtorjev tudi ni bil in menda ne bo zaprt. Kljub temu ostajajo člani ilegalne migaške grupe v ilegali z zahtevami po svobodi mišljenja, tiska, govora, parlamentarizma. Pri- družujemo se jim v programskem geslu smrt fevdalcem, svoboda gibanju... in miganju.le tako naprej, iz vas bo še nekaj___ Srečni smo, da živimo v takih demokratičnih časih! Če bi izid takega ilegalnega časopisa dočakali denimo v letu 1980, bi bili njegovi avtorji v najkasneje dveh urah v »čorki«. Divimo se načinu in prizadevanju za javnost dela in avtorjem tudi. Naj dolgo živi demokracija, ki se ne zmeni tudi za take razmigovalce... M. BROJAN P. S.: Občinski poročevalec je bil v marcu 1982 zaplenjen, ker smo na zadnji strani objavili sliko ljudi pred trgovino. Čakali so na jedilno olje... Separatistične novice_______________ Medtem ko se obstoječa federativna oblast občine na vse kriplje trudi, da bi krajevne skupnosti obdržala v enotni občini, so sredobeine sile vse močnejše. Čeprav občinska oblast ves čas dokazuje, da občinski center (= Domžale) veliko več daje celotni občini, kot pa od nje dobiva, kažejo podatki povsem drugačno sliko: - Domžale sijejo v veličastnih zgradbah, cestah in pločnikih, Negastrn pa nima niti centimetra urejenega pločnika; - Domžale imajo obilno javno razsvetljavo, Prilesje pa niti ene javne luči; - Domžalci imajo na vsakega prebivalca 7 m2 asfaltiranih površin, v KS Velika vas - Dešen pa 0,017m2; - Domžale imajo na vsakih tisoč prebivalcev kar 2.37 teniškega igrišča, Mengeš pa samo 2,29. Ob tako očitnih krivicah je najprej zavrelo Mengšanom. Dolgo časa so tuhtali, kje je tista črna luknja, skozi katero odteka denar, ki zavira mengeško prosperiteto in sedaj so ji prišli na sled: Domžale so tista pijavka, ki sesa najbolj vitalno kri delovnega, discipliniranega in zavednega mengeškega naroda. Vso resnico te krutosti izraža v Mengšu največkrat ponavljani stavek: »Pšata teče proti Domžalam!« In ta stavek ni globoko resničen samo na simbolni ravni, kaže se tudi v tem, da so Domžalčani dejansko nad Mengeš skopali kanal, ki iz Pšate odvzema vodo, jo pri Jaršah odda v Bistrico, ki jo odnese v naročje Domžalča-nom. Mengeš, Loka, Trzin in Dragomelj s tem letno izgubljajo za približno 7,5$ Pšatine energije, še bolj pa so prikrajšani za estetski užitek. Zato bo prvi ukrep nove vlade občine Mengeš zasutje parazitskega kanala, da bo spet vsa Pšata samo mengeška, trzinska in dragomeljska - tujega nočemo, svojega ne damo! Obilo pritožb na občinski centralizem imajo tudi na Viru. Najbolj virski ljudje so, a nimajo niti enega verskega objekta. Iz denarja, ki so ga verni Verjani znosili v Domžale, Groblje, Radomlje ali pa k Mihu v Dob, bi namesto balinišča že prav gotovo stala katedrala. Alarmantne novice prihajajo tudi iz Krašnje. Spodnje Loke se hočejo odcepiti od Krašnja-nov in ker le-ti ne kažejo nobenega razumevanja ter se tudi občinska oblast obnaša indiferentno, so vaščani Lok sklenili Marijan Slavec Nikdar iz svoje kože Mesar odloči se in gre -v živalski vrt; da si ogleda ga, kot orel in kot - krt. Resnica živa: - tu vtakne nos v vsako stajo in ves čas misli na prodajo. Pred slonom se ustavi, oči izbulji, pravi: »Uuuu... kakšen kup mesa! Joj, nož pozabil sem doma!« razstreliti zajetje občinskega vodovoda v Zirovščah. Na drugi strani krašenjske KS pa se punta Koreno. Opozarjajo, da so Nemci vas med vojno požgali, prebivalce pa izselili in si zato, 45 let po osvoboditvi, zaslužijo vsaj asfalt. Vladajoča koalicija v Krašnji o zahtevah vaščanov Korena noče niti slišati, saj je neodvisna strokovna komisija zgo-dovinaijev ugotovila, da so fotografije požiga in izselitve Korena tipičen židovsko-boljševi-stični ponaredek. Dejstva namreč pravijo, da so rdeči Koreno zažgali jeseni leta 1945, da bi od Nemcev dobili večjo vojno odškodnino. In na koncu še vest, da se je spet pojavilo ilegalno glasilo stranke MIG (Mengeška iredentistična grupa), ki se imenuje Še MIGamo. Čeprav je velika večina novic, ki jih to glasilo prinaša, resnična, opozarjamo prebivalstvo, naj ne nasede provokacijam, ki se kar cedijo iz tega časopisa, katerega edini cilj je: 1. napad na svetle tradicije naše demokracije; 2. pljuvanje po vsem, kar nam je sveto; 3. omalovaževanje naših ogromnih žrtev; 4. negacija vsega, kar smo dosegli in 5. težnja po zrušitvi našega naprednega družbenopolitičnega sistema, celovitosti občine, ustavne ureditve in oblasti ljudstva. SLEPARATIST Kdor razume, naj pove! Delavska univerza Domžale organizira BREZPLAČEN tečaj za voznike motornih vozil s posebnimi ugodnostmi. Te ugodnosti so v tem, da slušatelji stroške tečaja lahko PLAČUJEJO po obrokih. Prisežem, da si te risanke nisem izmislil jaz. Zato berite plakate temnomodre barve, razobešene po Domžalah in pričakujte tečaj za prvi razred osnovne šole, kjer se učijo pisati in tudi malo razmišljati. Dobro, brezplačen tečaj je treba plačati. Kaj pa je brezplačnost v tem, da slušateljem za poslušanje ne bodo dajali plač, torej bodo hodili BREZ PLAČ (no!) ANDREJ ZAJC A/AŠ ROKOVNJAČ ŽONTA Sedaj boma pa natakarji, čistilke, perice posede ih hi e v >• SUKIČE IZ SUUNKA Evropski delovni čas, plače pa... Nekatera podjetja tudi v naši občini hitijo uvajati evropski delovni čas - tore/ so že v Evropi. Že prav, kaj pa plače? Menda nekateri prisegajo, da bomo z njimi še dolgo ostali na Balkanu! Standard pada, ampak mi imamo rešitev... Standard sicer pada d dneva v dan, ampak mi imamo rešitev... K sreči nam ostajajo izleti na Češko... Migamo... Uredništvo bi objavilo kaj iz najnovejšega uradnega glasila migaške ilegalne grupe Podtalni domžalski poročevalec, vendar tam jasno in glasno piše, da so avtorske pravice pridržane, tako da z objavo ne bo nič... Saj bi uglednemu dopisniku - Sleparatistu objavili dele podtalnega Domžalskega poročevalca, pa ne smemo. So pravice pridržane. .. Neodvisni časopis... V prejšnji slamici predstavljeno glasilo pravi zase, da je prvo neodvisno gta silo. Laž! Odvisen je od tistih, ki sedijo v... Prenovitelji-•• Eni domžalski prenovitelji izražajo gnus nad drugimi prenovitelji iz Dela Plus. šli pa zraven, če bi bil »d nV dost’ velik!« Je kaj narobe s kul' turo... a je z našo kulturo ,i'_____p,., Tnskle- ta informacijo, ti dovolj, da nev c regionalne ce o za črno točko nerno uredimo, strokovne organ ivni pozivamo, nostno številko H 50 dosti? očevalec,11m*- i/huj« t* lačno. v,«! >r v sestavi: ,^ , urednic. '"‘L mi urednik. i Gona, I* fon« »kar-Oraieni. ^ , Janez Srlb£r ^ Ir« Vera lgoV 7n tMA* el-: id-: j.” ISTi«« rris ni urednik' de p- ; si ff: