stev. 90. v Ljubljani, v soboto, dni ZO. aprili 1907. Velja po poŠti: a* celo leto naprej K 261— k* pol leta pol leta „ „ 13'— ,!a ietrt leta „ „ 6 50 ga en mesec „ „ 2 20 V upravniStvu: /ii celo leto naprej K 20'— n pol leta pol leta „ „ IO1— cotrt leta „ „ 51— :e? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenj.u primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelj« in praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo l'e v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ———- Vsprejema naročnino, Inserats in reklamacije. UpravnlSkega telefona Siev. 185. Projram. — Jaz. On je govoril, potem je pisal, in jutri bo zopet govoril — vse seveda sam o sebi. Program — Jaz. Kaj hočeš vedeti, Ljubljana, kak program si želiš? Mene poglej, men občuduj, mene voli, mene moli! Program sem Jaz! Samohvala Hribarjeva je jako mrzlo vplivala na občinstvo. »Slovenec« in dr. Šusteršič sta začela razkrivati to tajno podobo Hribarjevo, in čimbolj jo Ljubljančani razkrivajo in ogledujejo sami, tembolj ginc ž nje vse, kar bi jo moglo priporočati. Ce pravi Hribar, da »klerikalci zlivajo nanj cele golide gnojnice,« se pač sam obsoja. Saj mu samo citiramo njegove lastne besede, njegova lastna dejanja. »Klerikalci« nimajo tu prav nobenega opravka. Hribar stoji danes nasproti vsemu ljubljanskemu ljudstvu, in proti temu ne bo uspeval s takimi cenimi frazami. Ce se Hribar sklicuje na to, da mu jc pri neki priliki napil dr. Šusteršič kot »modernemu županu«, nam to izvablja le hudomušen smehljaj. Beseda »modern« jc namreč iako dvoumna. Kar je »modern«, je ponavadi drago, ni pa vedno tudi dobro. In zato je jako dvoumno, če kdo govori o »modernih« županih. Čemu je neki župan zapisal v svojem članku sledeči stavek: »Med drugimi obrekovanji, s katerimi obsipajo klerikalci župana Hribarja, je gotovo najostudnejše očitanje, da je župan Hribar sebičnež in samo gleda, kje bo kai zaslužil in kako bi obogatel.« Te besede je zapisal Hribar sam, ne mi. V vsej ponižnosti opozarjamo Hribarja na sledeče dejstvo. Za časa, ko je Hribar zasedel županski stol, so bila vsa mestna poslopja zavarovana pri Dunavi«. On je pa vplival na obč. svet, da so se vse dotične pogodbe radi tega razveljavile, ker zavarovanja niso bila konkurenčnim potom oddana, in glasila tudi ne pravilno podpisana. Po tem razveljavljenju je župan Hribar pozval, a samo nekatere zavarovalnice, pa še te le na videz, da naj vlože zavarovalne ponudbe glede zavarovanja mestnih poslopij. To se je zgodilo, a zavarovanje dobila je' »Slavija«. Pozneje je imel hudo konkurenco in prišlo je tako, da župan Hribar ni dobil dveh poslopij v zavarovanie pri »Slaviji«. To pa ga je toliko prestrašilo, da ne dopušča nobene oddaje zavrovanja mestnih poslopij konkurenčnim potom, temuč postopa tako, kakor njegov prednik in brez vsacega vprašanja zavaruje vse pri Slaviji. Dokaz temu je zavarovanje »Mestnega doma« in pa »Mestne ubožnice«. Ko je postal župan, hodili so njegovi agenti po Ljubljani z županovim vizit-nicami ter agitirali za Slavijo, rekoč: »Gospod župan me pošilja do Vas s prošnjo, da se zavarujete pri Slaviji.« Naj sodijo o tem postopanju Ljubljančani sami! V tem oziru imamo še podatkov, ki pridejo sčasoma na vrsto. Sedaj pa k loži! Mi nismo očitali, da je Kranjska dežela Ivanu Hribarju dala brezplačno ložo, ampak da si je Hribar kot župari znal pridobiti brezplačno ložo, katere nobeden njegovih prednikov ni imel. Predniki Iv. Hribarja, so morali ložo sami plačati, župan Hribar je pa ne plačuje. Res ie, da ima Kranjska dežela reprezentacijske lože, a gospod župan je pozabil, — da je gledališče deželna last, nc pa last mesta Ljubljane. Zato je pa res, da jc morala dežela za časa. kar On županuje, za to županovanje prispevati celih 10.000 kron, ki bi jih moral sicer Hribar sam plačati. Hribar trdi v svojem članku, da ga obre-kujemo, ker smo k njegovi plači 10.000 kron prišteli prejemke dispozicijskega zaklada v znesku 3000 kron. To smo morali storiti radi tega, ker mesto pred n.iim tega izdatka ni imelo. Kako porablja župan ta denar, mi res ne vemo, vemo pa. da se ic na strošek mestne občine in davkoplačevalcev v desetih letih Hribarjevega županovanja porabilo 30 tisoč kron! Za kaj je župan ta denar porabil, tega on — tako tudi njegov članek — »Slovencu«, »ne bo na nos obešal«. Lepa stvar! Mi davkoplačevalci torej ne smemo vedeti, kako sc uporablja denar, ki ga mestna blagajna od nas prejema! O tem bomo še govorili, za danes samo vprašamo, ali se ne bo s tem denarjem pričela agita-cijska gonja proti kandidatu »S. L. S.«? Vse pride na dan! Kar se tiče bornih županovih prejemkov 13.000 kron na leto pravi župan, da ko bi on zase toliko delal, kolikor dela za mestno občino. bi gotovo vsaj trikrat več zaslužil, kakor kot župan. S temi besedami jc župan pritrdil, da bi si on sam na leto 39.000 kron prislužil, čc nc bi bil župan, na drugem mestu svojega članka pa pravi, da mu »Slavija« na leto nc donaša toliko kakor smo mi trdili, namreč 38.000 kron. Tako si sam oporeka. Hribar ima v svoji pisarni približno 30 so-trudnikov. Po mnenju Hribarjevem mu vseh 30 sotrudnikov nc prisluži toliko, kolikor bi si on prislužil, če ne bi bil župan. Kako velikanske dohodke moral je imeti Hribar, preden ic postal župan, to sledi iz niegove trditve, in radovedni smo, če je on ta dohodek, tako napovedal, da bi ga ne morali uvrstiti med tiste ljudi, ki jih on v svojem članku navaja, namreč med tiste, o katerih Hribar trdi, da sistematično napačne fasije podajajo.« Na leto 13.000 kron, tako trdi On, je le skromna odškodnina za niegove izgube, ki mu jih povzroča županstvo. Uboga žrtev! Zakaj ne odstopi? Saj iih je dovolj, ki komaj čakajo na ta skromni zaslužek! V svojem članku se župan Hribar sklicuje na dohodke dunajskega župana, ki zna- šajo baje na leto 48.000 kron. Recimo, da je to res, a ne pozabimo da ima Dunaj 1,990.000 prebivalcev, Ljubljana pa le 40 tisoč. Če odpade na 40.000 prebivalcev mestne občine Ljubljana 13.000 K županovih prejemkov. potem bi moral dunajski župan primeroma po številu prebivalcev dobivati najmanje 612.000 kron. Matematični dokaz, da jc veliko dražji Hribar, kakor pa dunajski župan. Ali Ljubljana svoje žrtve ne plačuje prav po kraljevo? Dunajski župan Lueger pa je bil za čas svojega županovanja vedno na mestu in se ni bavil poleg še z agenturo in prekupovanjem zemljišč, kakor to dela Ivan Hribar. Zanikati moramo da je župan Hribar od svojih dohodkov sploh kaj daroval, saj je vendar vobče znano, da župan le takrat kaj daruje, če se njegov dar priobči v časopisu. Ni res, da bi bil župan od poviška plače, za Prešernov spomenik daroval 5000 kron. To je on daroval iz svojih splošnih kraljevskih dohodkov, ravno tako je z njegovim prispevkom za ljudsko knjižnico. Ko je vse te darove župan v svojem članku popisal, potem se pa vdari na prsa ter nadaljuje: »Naj vam pokažejo klerikalci moža iz svojih vrst, ki bi od svojih pridobljenih dohodkov žrtoval toliko tisočakov, kolikor župan Hribar od svojih za blagor občine pridobljenih prejemkov.« Le poglejte širom slovenske domovine, koliko je mož, ki od svojih bornih dohodkov darujejo za javne namene tako, da si v pral vem pomenu besede od ust pritrgujejo. Ne le enega, par sto mož je v vrstah »S. L. S.«, ki so za organizacijo našega ljudstva žrtvovali ne lc brezplačno svoj čas, ampak tudi svoje imetje in zdravje. Izmed stotin naših ljudskih društev vam vsako lahko imenuje takega moža. Sicer pa naši somišljeniki svojih dobrih del ne obešajo na veliki zvon in nam jih ni treba opravičevati. Tu velja beseda: Kdor se opravičuje, ta se obtožuje! Vemo tudi, kako se Ivan Hribar z železniško karto žrtvuje za mestno občino in kako občudovania vredne so razne njegove vožnje. Bahati se, da župan prispeva za vsakovrstne namene, je res iako kratkovidno; saj vendar vsi Slovenci prispevamo za vsakovrstne narodne in blagotvorne namene in gotovo z ozirom na dohodke ljubljanskega župana, vsakdo več nego župan. Dr. Tavčar nima polovico toliko dohodkov kot župan, daroval je pa gotovo za dobrodelne namene petkrat več nego župan, a on se šc nikdar ni hvalil koliko prispeva za dobrodelne namene. Če Hribar semtertje vrže kako kronico za narodne ali blagotvorne namene, .ie to zanj jc dobro proračunan režijski strošek, zakaj, 6c Hribar kai da. žrtvuje le v prepričanju da mu bode vsak darovani vinar prinašal drugih 1000 vinarjev. Končno pa omenja župan Ivan Hribar v svojem članku nekaj, »o čemer sc še ni govo-rik).« Cujte in strmite! Zupan Hribar pripoveduje, da je tudi upravni svetnik plinarne in v tej lastnosti je dobival tantijeme od leta 1901 skupaj v znesku 2729 K 85 v, katero vsoto je pa »daroval mestni občini.« Gospod župan bode nam oprostil, če to njegovo trditev malo popravimo. Stvar ie namreč sledeča: Občinski zastop občine Ljubljane ic sklenil svojedobno neki provizorij z delniško družbo ljubljanske plinarne. V tem provizoriju se jc določilo, da ima občinski svet pravico poslati enega odposlanca v upravni svet plinarne. Občinski svet je izvolil župana Ivana Hribarja in sicer na njegovo izrečno zahtevo. Zupan je bil tedaj občinski odposlanec in je bil kot tak moralno obvezan vsako tantijemo ki jo je dobival od plinarne, mestni blagajni oddati, to moralno obvezo .'e čutil on sam, in iz tega razloga je tudi v resnici vse tantijeme v znesku 2729 kron 85 vin. oddal mestni blagajni. Mislimo, da bo to kratko pojasnilo zadostovalo da si pametno misleči ljudje napravijo sodbo o požrtvovalnosti župana Ivana Hribarja. Njegov govor je bil treznemu človeku zoperna samohvala. Da jc Ljubljana nova, pač ni njegova zasluga, temveč posledica groznega potresa iz leta 1895, m hvala gre za lepe stavbe onim, ki so si jih postavili, in ki bi si jih bih postavili gotovo tudi brez Hribarja. Ako jc kdo pri tem uveljavil posebne ve-likomestne nazore, so bili to stavbeniki in deloma policijski svetnik žalostnega spomina: Podgoršek, ki jc na mestne stroške opetovano potoval po tujih deželah. Storil je pa seveda tudi ta mož le svojo dolžnost, ki je Ljubljančane stala mnogo težkega denarja. — Hribar sam lastnih dobrih nazorov sploh nima, to je čestokrat dokazal, pač pa zna mojstersko uporabljati dobre nazore in talente drugih, ki iih potem prodaja kot lastne, kakor je to storil v kandidatnem govoru v »Mestnem Domu«. Sicer pa vleče mož mastno plačo od mesta in je pač njegova dolžnost, da za to kai stori. Kar je storil kot župan, ve širše krog ljudstva: zvišanje davkov in dokiad ni nič novega, zadolžil je Ljubljano na desetletja, tako, da je postala, kakor ic »Slovenski Narod« enkrat sam pisal, najdražje mesto cele Avstrije. Prebivalstvo ga dobro pozna, a do sedaj se žal še ni tipal nihče Hribarju prav pošteno nasproti stopiti — z resnično besedo. Čuditi se temu ni, ker je malo neodvisnih liudi in ti sc ž njim nečejo baviti. Trgovstvo in obrtniki so večinoma od njega odvisni in ti so terorizirani tako, da se nič ne upajo. Večji obrtnik ljubljanski nam je nekoč rekel: »Saj ga noben človek ne more trpeti, jaz tudi ne, ali ne smemo biti proti njemu, če nc nam vzamejo ves zaslužek. Gorje onemu, ki se za- L1KCK. fepnsta nosa. (Iz zapiskov newyorškega detektiva.) Bilo jc mrzlega večera v mesecu janu-variju. Moja žena in jaz sva sedela pri peči in se veselila prijazne sobice. Kar se oglasi hišni zvonec, ne preglasno in proseče. »Menda vendar ni zopet kaj nujnega?« me je prestrašeno vprašala moja ženica. »In če je, te moram pustiti samo; ker dolžnost mi je prva stvar, moja ljuba.« »Ali, James, ti si utrujen in zunaj zelo sneži.« »Vse nič ne pomaga. Če je zadeva nujna, pojdem in naj sneži še tako zelo!« Odprla pa so se vrata, vstopila je služkinja in naznanila, da želi z menoj govoriti neka mlada dama o zelo važni stvari. Moja žena se je ponižno odstranila in tujka je stopila v sobo. Bila je lepa, mlada deklica, stara kakih devetnajst let. Vsa njena zunanjost je pričala, da je iz višjih družabnih krogov. Pogledala me je in počasi, kakor bi se čutila v zadregi, vprašala: »Ali imam čast govoriti z gospodom Bramptonom, udom tajne policije?« »Na uslugo, milostiva gospiea.« »Gospod, rada bi prosila za vašo pomoč v neki zelo važni zadevi. Moje ime je Elize Milford.« »Milford!« sem se zavzel. »Morebiti hči gospoda, ki je tako skrivnostno izginil, da piše vse časopisje o nerazumljivem dogodku ?« »Da, častiti gospod, in prav o tei stvari bi želela vašega sveta. Gotovo veste, da sumijo nekega mladega moža, ki so ga oblasti že prijele.« »Henry VVaring se imenuje obdolženec, če se ne motim.« »Da. Ali on je nedolžen, gospod.« »Res?« »Hočem vam vso zadevo pojasniti in upam, da bodete potem tudi vi mojih misli. Mojega očeta ime jc Hcrbert Milford; stanujemo približno dve milji od New Yorka na posestvu ob reki North River. Ker sem bila edini otrok, me je oče zelo ljubil in živela sva več let v neskaljeni sreči. Zadnjo zimo sem se seznanila s sinom bližnjega posestnika. Ker sva se ljubila in sta tudi očeta privolila v najino zvezo, sem se zaročila s Hcnry.iem Wa-ringotn. Poroka bi se imela vršiti spomladi in moj ženin me je obiskoval redno vsak večer. Nc morem povedati, kako srečna sem bila tedaj. Ali kmalu je porušil ponosno poslopje moje velike sreče grozoviti dogodek, ki se je zgodil v bližini naše hiše. Nekega jutra so namreč našli Henryja v nezavesti na vrtu, obleko in roke .ic imel okrvavljene. Obenem pa jc izginil tudi moj oče. Vse poizvedovanje po njem ie bilo brezuspešno, in ker so Hcnryja sumili, da je on izvršil titnor in potem skril očetovo truplo , so ga oblasti ukazale zapreti.« »Nc veste še vsega; očetovo uro in denarno mošn o so namreč našli v Henryiev svetu na ovire in čestokrat prišel v kazen. Bilo je pa odvisno od dobre volje okrajnega glavarstva, čc je poleg krošnjarske knjižice dobil tudi popotno licenco. Pa če je tudi dobil poleg knjižice licenco, moral je naš krošnjar plačati dvakrat davek: enkrat za knjižico in enkrat še posebej za licenco. Hudo breme, ki je marsikomu — osobito zadnja leta, v dobi od liberalne gosjxide v deželnem odboru naklonjenih doklad vzelo veselje do krošnjarske obrti in ga pognalo raie čez morje, v Ameriko. Vse tc točke je vestno upošteval najboljši prijatelj ribniških krošnjarjev, neumorni, požrtvovalni in vplivni delavec na tem polju: dr. Šusteršič. Ze svojedobno, v obrtnem odseku državnega zbora, ie dr. Šusteršič opozarjal na vse tc točke in zahteval njih primerno ureditev. Kot skušen in marljiv parlamentarec se pa ni s tem zadovoljil, da je enkrat povedal želje in potrebe ribniške doline. Dobro je vedel, da to ne zadostuje, ako bodo res pomagali. Treba, je v takem slučaju neprenehoma stati na straži in korak za korakom zasledovati tok zadeve. Takoj, ko je bil novi krošnjarski zakon končno sklenjen, se je dr. Šusteršič v označeni zadevi obrnil do novega trgovinskega ministra dr. Forta in je opozoril na poglavitne točke, da se ne prezro pri izdaji dotičnih naredb. A tudi s tem se dr. Šusteršič ni zadovoljil. Ce tudi po ,30. januarju t. I., ko jc bil dr- povzročila lopova sama, da bi se zdelo, kakor da se je godilo nekaj nenavadnega in sumljivega. Jasno sein razvidel, da so bile rože nalašč izpuljene in grmovje namenoma polomljeno. Milfordovo truplo so iskali povsod, ah brez uspeha. Vrnil sem se v New York in imel sem le malo upanja, da bi razkril zagonetni dogodek. Minili so trije tedni in ni se mi posrečilo., da bi našel Ic en člen dolge verige dokazov. Nekega dne me poseti gospica Milford; bila jc zelo unalih lic in velika bolest sc je razlila po bledem njenetn obrazu, ko sem ji razodel, brezuspešnost svojih prizadevanj. Tiho jc sedla na stol, ki sem ii ga ponudil in globoko vzdihnila. »Ali veste, jc pričela s trepetajočim glasom, »Ja zahteva moj stric Oliver Milford našo hišo zase?« »Kako jc mogel priti do te čudne zahteve?« sem sc zavzel. »Pred štirinajstimi dnevi je nenadoma prišel k meni in mi pokazal testament, ki ga imenuje edinega dediča očetovega posestva.« »Ali mislite, da je testament pristen?« »Podpis na njem je čisto očetov, o tem nc dvomim.« »Kdo je ta vaš stric? Nikdar poprej nisem slišal o niem.« »Jaz sem ga skoro pozabila. Oče ni bil ravno najboljši prijatelj z njim in nikdar nisem slišala njegovega imena v hiši.« »Kaj ic vam določil testament?« Nič.« »Ali se vam ne zdi čudno, gospica. da je vaš oče zapustil vse svoje premoženje člo- žavni zbor razpuščen, ni bil več poslanec in tedaj ni imel nobenih pravnih dolžnosti več v navedenem pogledu, in če tudi je bil preobložen z drugim delom, se je vendar dr. Šusteršič začetkom meseca marca nalašč radi ribniških krošnjarjev peljal na Dunaj in posredoval neposredno v trgovinskem ministrstvu v tem smislu, da bi se: 1. novi krošnjarski zakon čimpreje predložil cesarju v potrditev, in 2. da bi se v preje označenih treh velevažnih točkah ugodilo željam in potrebam ribniške doline. Glede predložitve novega zakona v cesarsko potrditev se je v ministrstvu povdar-jalo, da ogrska vlada še vedno ni glede paragrafa 30. novega zakona odgovorila na tozadevno vprašanje naše vlade. Obljubilo se jc dr. Šusteršiču, da se ogrska vlada takoj pozove, da kmalu odgovori in da se bode če bi tudi ogrska vlada ne dala odgovora ali pa nepovoljno odgovorila vendar novi zakon v kratkem predložil v csarsko potr.e-nje, tako da utegne vsaj do novega leta (leta 1908) stopiti v veljavo. Olede zgoraj označenih treh točk pa je sprejel dr. Šusteršič dva dni po svojem po-setu v trgovinskem ministrstvu od trgovinskega ministra dr. Forta sledeče pismo: C. kr. trgovinski minister. Vašem Preblagorodju usojam si v priporočeni mi zadevi olajšanja krošniarstva z lesnim blagom sporočiti, da se bodo prebivalci ribniške krajine v zvr-šitvi krošnjarskega zakona tudi glede kro-šnjarjenja s sitarskim, lesenim in lončarskim blagom lastnega izdelka smatrali kot prednosti uživajoči krošnjarji. Razun tega sc bode s posebnim ukazom določilo, da sc tistim krošnjarjem iz navedenega kraja, ki hočejo poleg kroš-njarstva tudi izvrševati popotno obrt (sitar-stvo in izdelovanje lesene robe na popotovanju), izdajo istodobno in brez vsake ovire poleg krošnjarskih knjižic tudi popolne licence. Finančno ministrstvo jc izreklo svojo pripravljenost, da bode želji, kojo jc izrazilo Vaše Preblagorodjc svojedobno v obrtnem odseku, da bi onim krošnjarjem, ki hočejo označeno krošnjarstvo združiti z dotično popotno obrtjo, ne vzrastli vsled te združitve večji stroški na davkih, potoni primernih ukazov v toliko ugodilo, da bode v onih slučajih, v kojih se krošnjarska knjižica in popotna licenca zajedno izdasta in se žamore obdačenje za obojno zajedno izvršiti, dovoljeno določiti jeden davčni stavek za oba obrata. Z izrazom posebnega spoštovanja Vašemu Preblagorodju popolnoma udani Dr. Fort 1. r. Dunaj, 5. marca 1907. Iz ^redstoječega pisma se razvdi, da se je dr. Šusteršiču posrečilo, dobiti od vlade trdno obljubo, da se bode v glavni stvari v vseh treh poglavitnih točkah ustrezalo željam in potrebam ribniške doline, ko se razglasi novi krošnjarski zakon. Seve pa tudi s to obljubo še ni vse opravljeno. . Delo in skrb treba nadaljevati, dokler se dotične naredbe sestavljajo in do za.dnjega hipa, ko sc razglasijo v državnem zakoniku ali pa v naredbenem listu ministrstva. Marsikaj je odvisno od besedila odredb. Mogoče pa tudi, da se še marsikoja podrobnost uredi še bolje, še bolj v prilog ribniške doline. In končno: Nadejati sc je in želimo, da dr. Fort še dolgo ostane trgovinski minister in da bode tedaj šc on izdal naredbe, za koje se gre. Toda gotovosti v tem oziru ne more nihče dati. Cez dva meseca imamo lahko drugo ministrstvo. Potem je usoda ribniških krošnjarjev od tega odvisna, da močna stranka zastavi svoj vpliv, da nova vlada spolni, kar je s*ara odstopivša vlada, obljubila. veku. ki ga ni posebno ljubil, pri tem pa pozabil na edinega otroka, ki mu je bil vedno drag?« »Vsekakor sc mi zdi čudno.« >In vendar trdite, da je podpis vašega očeta nedvomno resničen.« »Da, to ie mo c neomajano prepričanje. Moji znanci so hoteli, da bi nastopila proti testamentu in prav iz tega vzroka sem to opustila. Siccr pa nisem prišla k vam zaradi testamenta, ker prva in najdragocenejša stvar zame ie oprostitev Henryja.« »Ali se je stric že polastil premoženja vašega očeta?« »Da. In od takrat sc preživim, da poučujem godbo; moja bodočnost tne ne skrbi prav nič!« »Ali inmtc morebiti pisma z očetovim podpisom ?« »Razume se. da. Slučaino imam še celo pri sebi pismo, ki mi ga je pisal oče pred kakimi šestimi leti v Albany.« Gospica Milford je vzela pisanje iz notesa i 11 ga podala meni. »Ali smem pismo obdržati?« »Prosim. Cc pa mislite s tem dokazati, da testament ni pristen, sc vam nc bo posrečilo, ker podpis je popolnoma mojega očeta.« »Ze dobro, gospica. lahko, da imate prav, lahko pa tudi, da se motite.« Prosil sem mlado damo, da me čez osem dni zopet poseti. Ko ie odšla, sem se napotil na sodnijo, da dobim potrebnih pojasnil o testamentu. Pokazali so mi ga in ko sem videl. da ni nobene nepravilnosti, sem primerjal podpis na testamentu, s podpisom na pismu. Obakrat sc je podpishla ista roka. to je bilo Iz teh razlogov gojimo in izražamo le eno željo, da bi si ribniški krošnjarji vedli in znali ohraniti dragoceno prijateljstvo svojega najožjega rojaka dr. Šusteršiča in zaščito Slo-venske Ljudske Stranke. Menimo, da boljšega vrlim ribniškim krošnjarjem želeti ne tno. remo. Ribniške razmere In »Nova Doba". Ribnica, 19. aprila. Ni mi prišlo na um, da bi se moral kedaj v javnosti imenoma prekljati o ribniški državnozborski kandidaturi. Marsikaka beseda pa je že o tem dogodku padla v slovenski javnosti, še več pa v zasebnih pogovorih. Saj je skoro obče prepričanje, in brez dokazov si upa marsikdo trditi, da sem jaz kolikor toliko kriv zmešnjave v ribniški dolini ob sedanji volivni eri. Dobro ime je pri nekaterih itak bagatelna stvar. Ce kdo tako sumniči v nevednosti, ne poznajoč razmere, se mu odpušča; čc sumniči kljub protidokazom, bi mu pristojal resen odgovor; če sumniči še daJje kljub temu, da sem se na dveh javnih shodih slovesno odpovedal in protestiral, da bi nie kdo proti moji volji sili! v kak javen zastop, in če tudi bi bili to naši dobri Ribničanje, takemu pa ne morem pomagati, slepcu ne poj-dem kazat mavričnih barv. Tudi to meglo bo razgnal čas in pokazal bo, kdo je govoril resnico in kdo je klevetal. Kaj me brigajo častna mesta! Za vestno nalogo si štejem dušno pu-stirstvo in vse, kar je ž njim v zvezi. Marsikdo mi ve sedaj svetovati, kaj bi moral storiti, da bi ne prišlo do sedanjih razmer. A po svoji možnosti sem storil vse; ko bi bil pa vedel, da je kje tak čudodelen modrijan, prav gotovo bi ga bil prišel vprašat za svet. Ce kdo še sedaj hrani tak talisman, mu bom hvaležen zanj. Toda na same govorice nc bi nikdar javno odgovarjal Cernu na žabe streljati s kartonom! Kar sem rekel, jc bilo samo za uverturo. Ampak, do tega me je prisilila »Nova Doba« z dne 13. t. m., ki piše doslovno: »Zanimivost je, da je protikandidat Jakličev, kaplan Skubic, torej duhovnik. Da si jo ljudstvo izbralo svojega dušnega , pastirja za kandidata, ni nič čudnega. Ker živi ž njim v vedni dotiki, mu pa zaupa, in si misli, da bi bil najboljši, posebno čc sc uvažuje, da bi njegova kandidatura, ker jc duhoven, tudi po drugih župniiah, ki so doslej bile za Jakliča, našla mnogo privržencev. Bolj čudno pa je, aa si kaplan Skubic sploh upa kandidirati proti kandidatu, katerega ic postavil Šusteršič, ker to je naravnost felonija (verolom-stvo). Res je sicer kaplan Skubic izjavil vpričo Šusteršiča, da on ne kandiduje, toda javna tajnost je. da se je dekanijska konferenca izrekla naravnost za Skubičevo kandidaturo, torej kaplan Skubic dobro vc, da ima močno z a slo m bo zadaj, zaslombo, ki ga bo znala, ščititi tudi, če bi vsemogočni Šusteršič svojo maščevalno roko stegnil po njem. Da si pa upa priprost kaplan nastopiti proti dr. Šusteršiču — če tudi bi bil posodil samo ime — je značilno za bodočnost tega oholega generala, ker kaže, da je njegova zvezda pričela bledeti, in da morda ni daleč dan, ko 11111 bodo njegovi lastni pristaši izpodmakniii prestol sa-mozvanstva.« Tako »Nova Doba«. Samega sebe torej nisem namerjal braniti z dopisi, branim se lahko z dejanji in s tem pokažem, kaj je kleveta in kaj resnica. A da si upa dopisnik »Nove Dobe«, - č, tako drzno trditi, da jc duhovščina na dekanijski konferenci mojo rieznatnost postavila za kandidata, da jc torej duhovščina hotela proti uk repu stranko rušiti strankino disciplino, to je naravnost gorostasna. budalost ali pa brez vestnost. Rad bi bii videl, kako godljo je imel takrat dopisnik v svoji glavi. Preljubi dopisnik, bodi tako prepričan, da je to prava saharska fata morgana, kakor sem prepričan jaz da od naše dekanijske duhovščine lahko za- nedvomno, in vendar sem opazil majhno razliko. Podpis na pismu je bil krepak in odločen, podpis na testamentu pa, kjer je bil podpisan za pričo neki gospod John Dorsey, je bil slab 111 tresoč. To jc vzbudilo sumnjo v meni. Zakaj podpis si ostane vedno enak, če se seveda ni pre-drugačilo mišl enje dotične osebe. Pač pa lahko spremeni pisavo čas; primerjal setn, kdaj jc bilo pisano pismo 111 kdaj testament. V veliko začudenje sem videl, da jc na obeh dokumentih isti datum: prvi januar 1. 1840. Ko sem držal testament proti luči, setn bral raz-kično: Connecticut Mills 1843. Zelo sem se zavzel, ker potemtakem jc bil testament pisan na popir, ki je bil šele tri leta pozneje izdelan. In vendar je bilo nedvomno, da je podpis pristen. Odkril sem nekaj zelo važnega in pogumno sem šel na nadaljno delo. Pred vsem sem natančno poizvedel, kdaj c izginil gospod Milford. To se jc zgodilo 10. januarja in 21. dne istega meseca jc že prišel Oliver Milford s svojo zahtevo k sodniji. Povpraševal sem |X) preteklem življenju dedičevem iu zvedel, da je bil tako na slabem glasu, da mu ni hotel nihče več verjeti ali kaj zaupati. Potem sem sc napotil v Lockfield, šel sem v tamošnjn najboljšo gostilno in vprašal gostilničarja: Ali poznate gospoda Dorseya?« »Da, poznam nekega Johna I)orscya, ki stanuje na nasprotnem bregu.« »Kakšen človek ie?« »Velik, močan mož.« »Mislim, kakšnega značaja je?« »Nc bi mogel mnogo dobrega o njem povedati in zato rajši molčim.« služiš par uprav potrebnih tisočakov, ako dokažeš resničnost svoje trditve. Kavno nasprotno je res! Vsa dekanijska duhovščina je z menoj vred nasprotna takim krajevnim pojavom, takim provincijalnim kandidaturam; ne sicer iz osebnosti, ampak zaradi stranke same, zaradi discipline, ker vsaka stranka le z združenimi močmi doseže uspehe, naj si bo potem kandidat Peter ali Pavel ali pa Jur. To je resnica in nič drugega! Duhovščina jc vedno stala na strani S. L. S., zato naj dopisnik »Nove Dobe« nikar ne živi v tifozni blodnji, da je začela strankina ali dr. Šustcr-šičeva »zvezda bledeti«. Zvezde so bledele le dopisniku, če jc kdaj zjutraj blodil proti domu. Namen tega pisarjenja »Nove Dobe« je kristalno prozoren. »Nova Doba« se veseli razpora v stranki, ki ji je nasprotna tako, kar .ie ista »NovaDoba« nasprotna meni, in — iaz nji. Zato hoče momentano nezadovoljnost ribniških volivcev izrabiti in jo netiti dalje. Sama sicer piše: »Kot slovenska gospodarska stranka se ne moremo ogrevati ne za Jakliča, ne za Skubica. Oba kandidujeta na programu stranke, ki hoče sicer biti stranka žuljavih rok, v resnici pa jc le stranka maziljenih rok, rok, ki niso nikdar delale, nikdar trpele, pa vendar hočejo držati slovensko ljudstvo na svojem vajetu.« Dopisnik »Nove Dobe«, na čigar rokah tudi najostrejši mikroskop ne bo pokazal kake sledi delavnih žuljev, si upa kaj takega zapisati v isto »Novo Dobo«, ki jc pred kratkim pisala, da kar Slovenci so in imajo, sc imajo zahvaliti svoji duhovščini! Isti dopisnik pravi, da sc nc more ogrevati nc za Jakliča, ne za Skubica, vendar pa hoče ribniške volivce na-hruliti, češ, Ic volite Skubica, on ima veliko zaslombo pri duhovščini! Ce to ni godlja, potem je nisem nikdar videl. S tem hoče med naše volivce sciati le needinost in razcepljenost, ter tako pravo kmečko stranko, ki je S. L. S., v tem okraju nekoliko oslabiti. Nikar pa naj nc misli »Nova Doba«, da se ii to kar tako lahko posreči. Rekel sem že, da je slučajna needinost samo mo-mentana, izvirajočega iz užaljenega ponosa. »Nova Doba«, ki tako rada nekoliko postrani udari po »mednarodni katoliški cerkvi«, pa nam bo pomagala zediniti tudi nezadovoljne elemente; sama prav gotovo zase ne bo dobila prav nobenega prirastka. Stranka, ki ne stoji strogo na verskem stališču, ne bo nikdar trdno zastavila svoje noge med ribniškimi kmeti; o tem so se že uverili »stari« libcralci, »mladi« sc pa še bodo. Ribniški kmetje pa naj gredo M. maja vsi na volišče in pokažejo, da na sladek med »Nove Dobe« sedajo Ic muhe, ne pa ribniški možje, ki so bili v političnem prepričanju vedno na vrhuncu v kranjski vojvodini. Kogar »Nova Doba« priporoča, na.i ne volijo nikdar, četudi bi priporočala mene. Vsi naj oddajo svoj glas oficijelnemu kandidatu gospodu Jakliču; sa.i sami vedo. da jaz nikdar nisem kandidiral, in prepričani nai bodo, da ho 14. maja zame največja neliubav, ako dobim tudi en sam glas; zakaj škoda bi ga bilo, ker vsakega odločno odklanjam. S takimi kandidati, kakor sva z gospodom Rudežem, itak ni nič; jaz sedim doma, mesto da bi hodil po shodih nabirat glasov, in se glasov ote-v pavam ter se smejem gospodu Rudežu, ki tudi sedi doma in vodi svojo kupčijo. Torej je v celem okraju le. en resen kandidat gosp. Jaklič. Za zaupanje ribniškim kmetom še enkrat hvala! »Nova Doba,«, ti pa zdrava ostani in glej, da ne zmrzneš! 14. maja pa naj (udi v ribniški dolini visoko zaplapola zastava S. L. S., kakor je vihrala ponosno vedno doslej I A n t o n S k u b i c. Tedenski pregled. Opisal ga je. V nedeljo, 14. t. m., je bila velika dvorana »Unionska« pozorišče živahne zabave. Volivci S. L. S. so bili zopet napolnili zborovališče ter so se z nepričakovano pozrnostjo in z vidnim veseljem zatopili v go- vor dr. Šusteršiča, ki je mojstrsko razfrgal in pokazal v pravi luči kandidatni govor župana Hribarja. Dokazal je, kako je »veliki Slovan« zatajil liberalno stranko in liberalni program, ki se skorajda vjema s programom francoskih jakobincev. Tega doslej svet ni vedel, da je načelnika stranke sram programa svoje stranke. V popolnem protislovju z liberalnim programom je rekel Hribar: »Moj program, to sem jaz.« Mož, ki v Ljubljani na ta način takorekoč prezira narodno-napredni program, je hotel s svojim nastopom igrati vlogo modrijana; kajti dobro ve, da bo treba, če bi bil izvoljen, potrkati na vrata krščan-sko-demokratičnega kluba za vsprejem. V Ljubljani buržod, — na Dunaju krščanski demokrat! Gospod govornik je spretno opisal značaj liberalnega kandidata, ki hoče igrati vse barve, in jih že igra. Ovrgel je njegove trditve, kakor da bi bil zagovornik splošne in enake volivne pravice; kajti, ko se je šlo za deset novih ljudskih mandatov v deželnem zboru, je Hribar bil med tistimi, ki so igrali na lajno in vihteli kravje zvonce. Glede odpisa potresnega posojila, o katerem je govoril Hribar, je zaklical dr. Šusteršič: »Dne 14. ma a mora cela Ljubljana z glasovnico demonstrirati proti tisti stranki, ki je nastopila leta 1901 po svojem poslancu dr. Tavčarju proti odpisu.« Ni prostora, da bi ponovili vse posamezne, točne in odločne »kontre«, ki jih je dobil kandidat župan Hribar iz ust govornikovih in iz grl zavednih in navdušenih volivccv S. L. S. Upati je, da se dani že tudi v krogih svetne inteligence in uradništva. ki naj ne pozabi, da živimo v dobi splošne in enake volivne pravice in ki nai brez obotavljanja zaupa možu poštenega dela in krščanskega prepričanja: kandidatu S. L. S. Ivanu Kregarju. — »Slov. Narodu« privoščimo veselje, da je videl na shodu samo 800 ljudi, med njimi pa samo 50 ljubljanskih volivcev. Ce je to res, potem pa ni treba vpitja in skrbi, pa tudi ne agitacije za kandidata, ki je »sam sebi program«. Dežela je zopet govorila za kandidata S. L. S. Številno obiskani shodi so se zopet vršili minoio nedeljo po mnogih soseskah naše domovine. Brez ugovora in z navdušenjem so se odobrili kandidatje, ki jih je postavil zaupni shod. Zanimivi in živahni so bili shodi na Trati, v Toplicah, v Logatcu, v Šmartnem pri Litiji, v Zagorju ob Savi, pri sv. Gregoriju, v Javorjah, v Vremah, v Košani, v Begunjah, v Št. Gothardu, v Hotedcršici, na Raki, na Studencu, V Logatcu se jc predstavil kandidat Gostinčar v spremstvu dr. Šusteršiča. Nasprotniki so hoteli delati razpor in nemir, a so bili vsled moške zavednosti poštenih Logatčanov sramotno poraženi. Zborovalci so dolgo časa prirejali burne ovacije za S. L. S. Zupan Mu-Iey se je moral s shoda odstraniti. — Enako se je godilo v Z i r e h, kier je bila blamirana stranka idrijskih in ljublanskih liberalcev. Pristaši S. L. S. so napolnili zborovališče. Idrijski notar je s svojim Grudnom hitro opravil ter odšel; naši so »gospodom« napravili špalir, potem pa sami zborovali. Kakor idrijski notar, tako ic tudi ljubljanski Hribar istega dne opoludne moral zaključiti shod in se umakniti. Občinske volitve v Ljubljani. Magistratovci so sc tresli vsled nastopa socialnih demokratov. Deset izvoščekov jim je vozilo liudi na volišče, a kl ub temu niso spravili v III. razredu skupaj s pooblastili vred nič več kot 566 glasov, dasi je vseh volilcev 2490. Socialni demokratje so podlegli . V II. razredu je 994 volivcev preziralo volitve; oddanih je bilo samo 518 glasovnic; nekaj za socialne demokrate, ki so poslali vsem volivcem priporočilo nekaj več pa za magistratovce. V prvem razredu ie šlo na volišče dobrih 200 volivcev, oziroma pooblaščencev; 5,34 posestnikov je ostalo doma. Cesar v Pragi. Vsa avstrijska javnost se peča z obiskom cesarjevim v Pragi. Cesarja so na čeških tleh povsod prisrčno pozdrav- ljali. Veličasten je bil sprejem v Pragi; v mesto je došlo na tisoče in tisoče tujcev. Ko se je kralj pripeljal, so zagromeli topovi in za-orili »Na zdar«-klici, nagovoril ga je župan dr. Gross. Sodijo, da se po cesarjevem obisku omile nasprotstva med Nemci in Cehi. — Vladar si ie ogledal več znamenitosti praških. Mestni svet je bil zaslišan v četrtek; pri tej priliki so cesarja prosili, naj bi prišel vsako leto za nekaj časa v kraljevo mesto Prago, kar je kralj odobril. Slavnosti poveličuje s svoio navzočnostjo tudi prestolonaslednik nadvojvoda Prane Ferdinand. — Praška pevska društva so priredila cesarju sijajno sere-nado; navzočih je bilo čez tisoč pevccv. — V odbor »Dramatičnega društva« ni bil pri zadnjem občnem zboru izvoljen noben li-terat. Za predsednika je postal notar Hudo-vernik. Blagajnik ie tožil, da ni denarja in da brez deželne podpore ne more izhajati. Izguba zadnje sezone znaša 5000 K. Pri zborovanju so govorili razni nezadovoljneži, olajšala sta si srci zlasti intendant prof. Juvančič in g. Kobal. — Občni zbor se bo še enkrat sešel. Tisočletnica krščanstva. Bolgarija se pripravlja na veliko narodno slavnost. V maju bo . namreč tisoč let, ko so Bolgari pod knezom Borisom sprejeli krščanstvo. Odbor najve-Ijavnejših mož dela velike priprave za to slavije, ki bo 15. maja v Sofiii. K slovesnosti bodo povabljeni zastopniki vseh slovanskih narodov in tudi slovenski časniki. Shod kranjskih krošnjarjev na Dunaju. — Dne 17. t. m. so se sešli slovenski, hrvaški in kočevski krošnjarji na posvet na Dunaju; povabili so tudi več pristašev krščanskosocialne stranke na Dunaju, med njimi tudi dr. Gess-manna. Govorniki so naglašali, da bodo volili krošnjarji krščanskosocialne kandidate v nadi, da bo stranka podpirala njihovo obrt; skrbeti hočejo tudi za to, da bodo njih sorodniki in znanci v kočevskem okraju volili kr-ščanskosocialnega kandidata. Stavka. V Odesi se ne more izložiti blago s 15 parnikov, ker stavkajo tudi delavci v skladiščih. Blago, ki je došlo z železnico, leži vsled stavke železniških delavcev v vozovih. Raznoterosti.^ K pogrebu nesrečnih treh mrličev družine Škof v Rožni dolini pri Ljubljani sc je zbralo do 15.000 liudi, ker je bila ravno nedelja. — Na čast profesorju in šolskemu svetniku A. Vestru, ki sc je poslovil od gimnazije in stopil v pokoj, jc priredil učiteljski zbor poslovilno slovesnost. Dve dijaški dcputaciji sta izrekli g. slavljencu zahvalo. V Mehiki jc bil 16. t. m. potres: dva kraja sta popolnoma razrušena ter je veliko oseb ubitih. — Uradniško društvo »Naša zveza« ie imelo občni zbor, ki sc ga jc pa udeležilo le kakih 20 članov, znamenje, da nima ognja. Društveni tajnik, kontrolor se je pred stvarnim poročilom pečal z nedeljskim shodom dr. Šusteršiča ter gladil pot kandidatu Hribarju. — Dne 16. t. m. je preteklo deset let, odkar je dr. Lueger župan dunajski. Na Dunaju so ta spominski dan dostojno proslavili. Mestni svet je sklenil, da naj se imenuje krasni prostor pred mestno hišo »Dr. Lueger-jev trg.« — Iz Lovrana se poroča, da zdravje dunajskega župana ne napreduje. Na Kitajskem narašča lakota; stradajočih je že nad 10 milijonov. Vsak dan umrje vsled lakote do 5000 ljudi. — Italijanski kralj Viktor Emanuel se je pripeljal 17. t. m. v Gaeto. Spremlja ga sredozemsko italijansko brodovje. Iz Malte se je pa odpeljal v Gaeto angleški kralj s svojo soprogo. Nemškemu časopisju je napovedani sestanek zaprl sapo ter napada Biilovva, ki ne more v vnanji politiki pokazati uspehov. Sestanek v Gaeti je gotovo velike važnosti za nadaljni razvoj svetovne politike. Ob letošnjih vojaških vajah v Št. Vidu na Koroškem bo cesar obiskal naš Bled. morda tudi Bohinj. Na progi Trbiž-Ljubljana bomo dobili s 1. majem postajališče Belapeč. V enem tednu je bilo v Opatiji tuje gospode 4175. Trst ima po najnovejšem štetju 200.962 prebivalcev brez vo aštva. Proti volilnemu imeniku je vloženih ondi 4757 re- klamacij. — Pretečeni teden je bila sodniiska cenitev zemljišč, koder bo tekla tržiška železnica; posredoval je poslanec Pogačnik v prid posestnikom. — Operacijsko ozemlje letošnjih italijanskih vojaških vaj bo ob švicarski meji tik siniplonskcga predora. Godovi prihodnjega tedna: Nedelja 21. aprila: Varstvo sv. Jožefa, Anzelm, Bruno; ponedeljek 22.: Soter in Kaj; Oporttina; torek 23.: Voiteh, Viljem; sreda 24.: Jurij, Fi-delis; četrtek 25.: Marko, Ermin; petek 26.: Marija dobrega sveta. Klet, Marcelin; sobota 27.: Cita. Anastazij, Peregrin. Gospodarstvo. g Sadjarski tečaj na Fužinah pri LJubliani. Kakor smo že svoječasno poročali, se ustanovi jeseni tega leta na Fužinski graščini nekaka zimska kmetijska šola, v katero se bodo sprejemali kmetski mladeniči iz nevinorodnih krajev naše dežele, da se v kratki dobi po možnosti teoretično in praktično v najvažnejših kmetijskih stvareh izvežbajo. Ker se to posestvo že sedaj v te namene prireja in ker se ravnokar zasajajo novi sadovnjaki z različnimi sadnimi drevesi ter preurejajo stari nasadi, priredita podpisani in g. J. Legvart enodnevni sadjarski tečaj v četrtek, 25. aprila, Dopoldne od pol 10. do 12. ure bo teoretičen poduk, popoldne od 1. do 6. ure pa praktično izvajanje na prostem. Po šestih bo ogledovanje hlevov in živine. Dopoldanski teoretičen poduk, in sicer od pol 10. do 12. ure, bo obsegal naslednje točke: 1. Fizijologija sadnega drevja. 2. Vzgoja podlog s pomočjo semena, ključev, grobanic in koreninskih izrastkov. 3. Sredstva za zboljšanje sadnega pridelka. 4. Oskrbovanje sadnega drevja. 5. Obiranje, hranjenje in razpošiljanje sadja. 6. Praktično vlaganje iu zavijanje sadja. 7. Priporočljive sadne vrste za kupčijo in za napravo mošta. 8. Opis in pokončevanje ferzikladija in raka ter krone uši in cvetedera. — Od pol 12. do 12. ure: Pomen in osnovanje sadjarskih in moštarskih zadrug. — O- tej točki bo predaval mlekarski nadzornik g. J. Legvart, o prvih osmih točkah pa podpisani. — Popoldne od 1. do 6. ure se bo pod vodstvom podpisanega praktično izvajalo naslednje: 10. Različni načini cepljenja. 11. Iztaknjenje novih na-sadb ter sajenje sadnih dreves na stalno me-| sto. 12. Sajenje špalirjev ob stenah in formiranje teh. 13. Vzaganje visoko- in poldcbclnih dreves, špalirjev in pritlikavcev. 14. Pravilno obrezovanje visokdebelnih in pritličnih dreves ter špalirjev. 15. Presajanje in preccpljevanje starih dreves. 16. Gnojenje z umetnimi gnojili. 17. Škropljenje in zimsko oskrbovanje dreves. Na željo udeležencev se bo ta pouk nadaljeval še v petek, dne 26. t. m. Pouk je brezplačen ter se ga lahko vsakdo udeleži. Število udeležencev jc neomejeno. Ker so Fužine od mesta preoddaljene, da bi se moglo priti do ene popoldne zopet v-graščino, bo najbolje, ko bi vsi udeleženci na Fužinah obedovali. V neposredni bližini graščine sta dve prav dobri gostilni. Da sc pa more prirediti primerno velika soba za poduk ter da ne prideta gostilničarja glede kosila v zadrego, prosim vse one, ki mislijo sc udeležiti tega tečaja, da javijo to podpisanemu, in sicer najkasneje do srede. Ako bi v četrtek deževalo, bo pouk v petek. - Fr. Gombač, komisar za vinstvo in sadjarstvo v Ljubljani. g Izseljevanje in narodno premoženje. Zedinjene države so izdale izkaz o izsePencih iz katerega jc razvidno, da jc lani prišlo tja 44.272 Hrvatov, ki so prinesli s seboj 582.503 dolarje; to je 2,847.564 kron. Ce računamo da ie vsakega stala pot 200 kron, tedaj so odnesli izseljenci iz svoie domovine čez 11 milijonov kron! Kdaj toliko povrnejo domovini? g Zadružništvo na Moravi. Lansko leto je bilo na Moravskeni v »Osrednji zvezi gospodarskih društev moravskih« 620 članov z 2345 deleži, in sicer 99 mlekarn, 66 nakupnih in prodajnih društev, 236 posojilnic. Od leta 1899 je zrastlo število društev za 431. »Ali je priljubljen med ljudmi?« »Nikakor ne. Odkar jc napadel gospoda Milforda ne govori nihče več z njim.« »Da je napadel gospoda Milforda pravite ?« »Da. Bila jc dražba v mestu in gospod Milford in Dorscy, bi bila oba rada dobila neko stvar. Slednjič sc je to posrečilo gospodu Milfordu in nato ga ic Dorsey napadel.« Sedaj sem vedel, kolikor sem mogel tu zvedeti. Po kratkem prevdarjanju sem sklenil, da se takoj napotim v Linden-Manor-Hou-se. da vidim z lastnimi očmi novega posestnika. Kmalu sem dospel do hiše; odločno pozvonim in zahtevam, da se me pelje pred gospoda Oliverja Milford. Cez nekaj časa sem /c stopil v njegovo sobo. Oliver Milford je bil mož elegantne postave, ali precej odurnega obraza. Dve stvari zlasti sta vzbudili mojo pozornost: na eno nogo ie šepal in bil jc tudi iako nervozen človek. »Oprostite, gospod Milford! Slišal sem, da mislite Linden-House prodati. Ce jc to res, hi ga iaz morebiti kupil.« »Vraga, kdo pa vam je to povedal?« ic \ prašal jezno. »Neki prijatelj.« »Torei je vas prav pošteno nalagal« Milford sc jc zelo razburjal, zato sem sc poslovil in odšel. Šel sem v Milfordov hlev; zakaj, bo bralec kmalu spoznal. V hlevu sta stala dva lepa koiiia in pri njih jc bil vesel Irec. * »Lepa žival,« sem dejal, ko sem vstopil. »Mislim, da,« ie odgovoril Irec ponosno. »In konja sta gotovo tudi v praktičnem oziru dobra in uporabna?« »Zadeli ste. Vi bi ju morali videti, ko sta prišla iz Ne\vyorka. Tri ure sta hodila in nobena dlaka ni bila mokra.« »Iz Ne\vyorka sta prišla? Torej nista bila last umrlega gospoda Milforda?« »Nc. Gospod Oliver Milford jih je seboj pripeljal.« »In konja nista bila prav nič utrujena od potovanja?« »Pravim, da sta bila čila, kakor da bi bila pravkar iz hleva prišla.« »Ali je prišel gospod Miliord podnevi.« »Nc. prišel ic ponoči.« »Vidim, da ste iz dobre, zelene Irske. Tu imate šiling in pijte na nioie zdravje! Z Bogom!« »Z Bogom! Bog naj vam povrne, gospod, vsi svetniki naj vas varujejo!« Poizvedoval sem, kie prebiva priča testamenta. Pokazali so mi majhen otoček, ki jc bil njegova last. Vzel sem čoln in veslal proti otoku. Ker je bila reka ozka, sem kmalu dospel na svoj cilj. Pustil sem čoln v malem pristanu in stopil na suho. Komaj sem naredil par korakov in zapazil sem v snegu razločne sledove konjskih kopit; jasno je bilo. da so tu vkrcavali konje. Otok je bil čisto majhen in tako z drevesi porašen, da nisem mogel skoro nikamor videti. Sledovi kopit so me privedli do starega, skoro razpalega poslopja, ki je bilo čisto zapuščeno videti. Pozorno sem ga opazoval, a nobene žive duše ni bilo nikjer. Ali kmalu sem nekaj razkril, kar jc moj trud obilo poplačalo. Poleg glavnega ulioda sem namreč zapazil sledove šepaste noge, in to mi je pričalo jasno dovolj, da je gospod Oliver Milford pogosto zahajal k Dorseyu. Potegnil sem za zvonec in ko nisem dobil nobenega odgovora, sem odprl nezaklenjena vrata. Prva stvar, ki je vzbudila mojo po-, zornost, je bil svečnik s škatljico žveplenk; soba je bila le slabo opravljena. Čeprav jc bil dan, sem prižgal svečo in pričel hišo preiskovati. Pregledal setn vse kote, vendar nisem našel nič posebnega ali sumljivega. Toda sveča mi je pričala, da moje preiskavanje nc more biti brezuspešno. Slednjič sem se napoti! še v klet in nisem še itnel 3a seboj šest stopnic, kar začtijem slabotno zdihovanjc. Hitim naprej in v temni, vlažni luknji najdem gospoda Herbcrta Milforda. Ležal ic na otepu slame; roke in noge je imel ubogi, stari mož uklenjene. Posvetil sem ujetniku v obraz; videl sem, da spi. Prav v tem trenutku pa začtijem za seboj korake, obrnem se in zagledam Oliverja Milforda. ki se je vrgel name kakor razsrJen tiger. Vnel sc je obupen boi. Ker pa sem bil mlaši in krepkejši, sc mi ic nazadnje vendarle posrečilo, da sem lopova premagal in mu cclo nataknil prav tiste verige, s katerimi je bil uklcnil svojega ubogega brata. Nepopisno je bilo veselje starčkovo. V malo besedah itn je pojasnil vso stvar. V tisti usodni noči sta ga napadla brat in Dorsey ter ga naglo odvedla. Ko jt bil na varnem, sta ga s smrtnimi grožnjami prisilila, da ie podpisal neki dokument, katerega vsebina mu ni bila znana. Dorsey ali njegov brat sta ga obiskovala dan na dan in mu prinašala potrebnega živeža. Izkazalo se je vse. kakor sem bil slutil. Tresoči podpis na testamentu je pričal, da ga jc pisala roka proti svoji volji. Hcrbcrt Milford torei 111 bil mrtev, ampak skrit na samotnem kraju. To skrivališče ni moglo biti daleč od njegove hiše, ker bi bila daljša vožnja nedvomno vzbudila pozornost. Bil sem tudi prepričan, da sc je mudil Oliver Milford že dolgo pred svojim navideznim prihodom iz Ne\v Yorka tu v bližini. Da bi pa o tem čisto natančno poizvedel, sem šel v hlev. Z velikim veseljem so sprejeli ubogega, starega gospoda domači in kmalu je prihitela tudi dobra njegova hčerka njemu v naročje. Nedolžnost gospoda Henryja je bila sijajno dokazana. Kaka dva meseca po tem veselem izne-nadenju sta se poročila Elize Milford in Henry \Varing. Oliver Milford je bil obsojen v dosmrtno ječo; a umrl jc že čez štiri leta. Dor-sey je ušel; nikdar ga nisem videl. Naibrže je čul o odkritiu zločina in jo je še o pravem času popihal. Skoro sc mi nc zdi potrebno omenjati, da sta Oliver Milford in Dorsey napadla mladega \Varinga in mu vtaknila v žep uro in denarnico svoje žrtve, da bi se potem sumilo, kakor da je 011 v zvezi 7. zločinom. idrijske mm. i Liberalni pošteniakl so se zopet pokazali v lepi luči. Kakor smo zadnjič omenili, prinesel je liberalni listič »Notranjec« v 13. številki dopis iz Idrije, v katerem se dopisnik norčuje iz več narodnih naprednjakov, tajnika Grabnerja v Logatcu pa naravnost obrekljivo napada. Liberalci so se obrnili t.a uredništvo, ki jim je rokopis poslalo. Ob enem je v 14. številki »Notranjca« zopet objavilo dopis: »Iz Idrije. V zadnji številki smo priobčili dopis »lz Idrije«, v katerem je bilo poleg par resnih poročil, tudi par dovtipov. Dopis je bil podpisan od oseb, ki so jim lokalne razmere do pičice znane, — vsak list mora, pripustiti lokalno taktiko tamošnjeinu zaupniku. Priobčili srno ga brez zlega namena. Izkazalo se >e pa. da je neki neznani falot ponaredil podpise, da nas je mistificiral. Vsled tega obžalujč preklicujemo imenovani dopis.« — To izjavo je sestavilo najbrže uredništvo »Notranjca« samo, dasi jo je objavilo pod naslovom »Iz Idrije«. Razvidno je iz te izjave, da je bilo pod dopisom več podpisov. Iu kaj je storil »Narod« ? Prinesel je dopis »klerikalna brezvestnost«, ter dolži le eno osebo, oziroma izrečno nekega uradnika, ki prav gotovo nc more imeti najmanjšega stika z »No-tranjcem«. Spominjamo se, da so liberalci na imenovanega uradnika precej hudi od zadnjih volitev; že vedo zakaj. Ali bi ne utegnil bit popolnoma neupravičeni napad na nepristranskega tajnika Grabnerja s tem sovraštvom v zvezi? V »Narodu« napadenemu urad-zna.o pisavo od »Naroda« napadenega uradniku se je od znanega terorista med idrijskimi napredniaki prerokovalo, da bo prestavljen iz Idrije. Pretekli so trije meseci — ni bil prestavljen, zopet trije — še ni bilo nič, po novih treh mesecih sino pa čitali v »No-tranjcu« napad na tajnika Grabnerja, obenem pa v »Narodu«, da je ta napad pritekel izpod peresa liberalcem tako neljubega uradnika, čegar nadzornik je napadeni Grabner. Da skoro gotovo nismo ua napačni sledi, je razvidno iz besedi v »Narodu«: »Sodeč po pisavi ima mistifikacijo ua vesti neki klerikalni uradnik, ki je že pri zadnji občinski volitvi hotel delati zdražbe med uradništvom.« Zadnjih občinskih volitev torej res niso liberalci še pozabili, kakor tudi ne tistih, ki so jim bili količkaj na poti. In pisava? »Narodov« dopisnik te »sodeč po pisavi« kar obsodil neljubega uradnika. Videli sicer nismo sami pisave, a vprašali smo pri osebah, ki dobro poznajo pisavo od »Naroda« naapdenega uradnika ter so videle tudi pisavo »Notranjčeve-ga« dopisnika, jeli sta res enaki. Zvedeli smo, da o kaki enakosti obeh pisav ni niti govora, celo o veliki sličnosti ne, le posamezne poteze da so si podobne. Kdo nas more siliti tedaj v vero, da je od »Narodovega« dopisnika napadeni uradnik potvoril pisavo; prav tako lahko mislimo, da je uradnikovo pisavo kak njegov nasprotnik prav slabo ponaredil, tem "bolj smo lahko prepričani o tem, ker »Notranjec« pripoveduje o zaslišavanjih v novih davčnih prostorih, kojih priča ni bil nikdar napadeni »klerikalni« uradnik, ker biva že nad pol leta v Gorici na dopustu; ker so liberalci še premalo prefrigani, pomagajo si, kakor si morejo, če so izrekli nad kom smrtno obsodbo: »Iti pa moral« Odjenjajo ne. Ce je izgubljen celo naprednjak — somišljenik, ako ga. obsodi idrijski terorizem, pa ne bo vsako sredstvo dobro, ko se gre v boj proti nasprotniku. Kdor tega nc veruje, ne pozna idrijskih teroristov. Zato se bojujemo proti temu terorizmu žc leta in ne bomo odjcnjali, dokler ga ne stremo. Padli bodo liberalci še po enem ali drugem, padli bodo pa tudi sami. i »Vaterland« jc sramotil napredno uradništvo idrijsko, brezvestno laže v istem hipu »Narodov« dopisnik, ko zabavlja čez brezvestnost klerikalcev. Ali ste čitali dopisa v »Vaterlandu« ? Ce ste ju čitali ter pri primerjali z dopisom v »Notranjcu« prišli do zaključka, da so izšli vsi dopisi iz iste roke, potem pa odložite pero in ne pomočite več, da pišete Pismo MMtm Pepeli Gespud redehter! Jest 11 a za-stopm tega, kuku je tu, dc ldje na zapupadeja, dc lohka edn, če je državn puslanc, zares lohka dela za use Idi glih. Nej s uja hišn pu-sestnki, me-sari, pejom-tari al pa karkul, čc rna edn dobra vola in pa de zna dobr gu-vort, maja usi lohka nc ud nega. Uni sa se tud norca delal iz gespuda žepana deželnga stolnga mesta Iblane, k ie ublu-bu na Cirkelpohumu shode u Mestnmo dome, de u delu za use Idi in de u tud za use Idi, nej s uja kakršnga prefesjona kol, dobr naredu. Negau priigram, kukr je pravu, je tak, kokr ud kašnga urfcuma; usak člouk ma zravn špas: kerga kašn kuzovci in premetavajne za-nimaja, ma pr kuzouch špas, kerga spet petje o politiki, pojdite z Grogom v grob. »Notranjec« se norčuje iz uradnikov, v katerem dopisu pa se je iz uradništva norčeval »Vaterland«? Prvi dopis smo čitali v »Vaterlandu«, ko so uradniki pri volitvah v odseke popolnoma prezrli vse naše občinske odbornike ter mesto krščanskega delavca rajši volili vsakega drugega. Kako prav jc imel »Vaterland« da jc tedaj obsodil ravnanje narodno-napred-nih uradnikov, pokazalo se je kmalu, ko so najbolj liberalni možje morali sami predlagati celo med pregledovalce računov našega moža, pokazalo se je tudi, ko so vsi priznali, da so naši možje še najbolj bili sposobni za delo v občini. Drugi dopis je bil v »Vaterlandu« radi občin, gospodarstva. Kdo se je norčeval kaj v tem dopisu tudi le iz naprednega uradništva? Stvarno je bilo v kratkem opisano isto, kar je »Slovenec« natančno dokazal glede občinskega gospodarstva. Ob uradništvo sc je zadel dopisnik »Vaterlandov« le toliko, da. je omenil, naj se volijo v odbor res možje, ki se bodo zanimali za gospodarstvo. Ali vas to peče? Dalje, ko primerjamo dopis v »Notranjcu« in surovost v »Narodu«, bolj se nam zdita blizo oba dopisnika. i Farbarija — to pot socialnodemokraška Vrli župan Stanonik v Horjulu je dobil nekaj dni po shodih v idrijski okolici pismo iz Idrije. Na zavitku je bilo zgoraj napisano: Krščansko politično društvo Idrija. Te besede so bile podčrtane, kakor bi odposlalo to društvo to pismo. Naslov na zavitku se glasi: Gaspud Župan občine horjulske nad Ljubljano. Naslov je pisan z levo roko. V zavitku je bila znana papež - Kristanova razglednica z naslednjim poročilom: Dobro došu! Gosp. župan se vam zahvaljujemo da ste prišli s p gosp. Gostinčarjein pomagati »mokračem« program uresničt še en tak shod pa bode Gorejna Kanona usa rudeča Torej pozdrav-lan Župan Herjulski. —- Temu poročilu drugega ne želimo, nego da ga ponatisne »Domoljub«. Se bodo vsaj v Gorenji Kanomlii nekoliko smejali. Kaj si ljudstvo misli o Sta-noniku, so kmetje povedali že v mnogih razglednicah, ki so mu jih poslali iz naših krajev, posebno bodo povedali pa dne 14. maja. i Godbeno društvo priredi ob ugodnem vremenu dne 30. aprila t. 1. ob pol 9. uri zvečer prvi letošnji promenadni koncert na mestnem trgu. i C. kr. učitelja gg. Rafael Gostiša in Leopold Baebler sta šla dne 15. t. m. v Ljubljano, da bodeta tam obiskovala trimesečni risarski tečaj za učitelje obrtno-nadal evalnih šol. Nadomestujeta ju gosp. Fran Levstek in gdč. Klementina Novak. i Odbor »Katol. d^' družbe« je v svoji zadnji seji definitivno . nil. da si družba že letos omisli društveno zastavo. Ker pa potrebna svota še ni zbrana, obrača se odbor do vseh društvenikov in prijateljev društva, da po možnosti prispevajo; za vsak najmanjši dar jim bomo zelo hvaležni. Ako ne bo kakih izrednih ovir, se bo blagoslovljenje zastave vršilo dne 29. junija t. 1. Jeseniške nouice. j Misijon ne da miru jeseniškim svobodo-miselcem. V »Narodu« so izlili ves svoj žolč nad njim in misijonarji. »Vse misijonarsko delo ni bilo drugega, kakor navadna politična agitacija za državnozborske volitve«, tako žalostno zdihujejo. »Oskrunjenje cerkve« jim je, ako misijonarji uče, da je človek odvisen od I^oga in ima dolžnosti do Boga ne samo v privatnem, ampak tudi v javnem življenju. j Veličastna manifestacija verskega prepričanja jc bila ob sklenil inisijona procesija s sv. Rešnjim Telesom. Čeravno je padal dež, šla jc ogromna množica ljudstva, na stotine mož v procesiji in so javno pokazali svoje krščansko prepričanje. j Nesramna demonstracfja socialnih demokratov, ki so ob vhodu Počivavškovega hotela pokriti stali in se smejali, ko je procesija šla mimo in se niso odkrili pred sv. Rešnjim Telesom, pokazala je ljudstvu jasno, ka- kašnh kuplctu zanima, tud na de neki za soja lšt; u tem prugrame je tud muska in tku naprej; kratk in mal use, kar t srce puželi. In tak prugram je gespud žepan deželnga stolnga mesta Iblane, sam. Vidja, ta prugram ud urfeuma je sam ena prglihnga, de sc lohka res usm Idem ustreže, če se če in če ma vola in jest na mislem iz tem, de u kerkat gespud žepan deželnga stolnga mesta Iblane tud u državnmo zbore muska špil u, kokr ;o je u deželnmo, če u zvolen za puslanca. Jest tud na mislm, de b kerkat gespud žepan deželnga stolnga mesta Iblane zapeti u državnmo zbore kašne kuplete, re-cima: »Jaka Žeulejnasit.«.Usega tega jest res na mislem, kokr tud na mislem. de b kerkat u državnmo zbore res kašne kuzouce prebra-ču, kokr jh punavad u urfeume prebračaja, ke mislem, de u ja Iblančani že tulk pametn, de ga na uja pusti tku matrat se pu Dum, ampak dc uja gledal, de u lepu v Iblan ustou in varou tiste hiše. ke jh je nam pu putres sezi-du, drgač nazadne šc lohka tku pride, de spet use hiše skp pupadeja, zatu. ke je tku use tu negav zasluga, kokr sam prau, de u Iblan sploh kašne hiše stujeja, de ni treba Idem bt u kurnkeh al pa u zeunateh sodeh u kvarteri. Na Dimi pa gespud žepan deželnga stolnga mesta Iblane tku na u imou ta prauga uprauka, zatu. ke tam uja soje hiše že Duničani sami pustavl, kulkr jh uja nucal. In Iblana b bla u ta nar večmo lebet, ke b na ta viža zgebila ccu soj prugram in b na znala ne naprej, ne nazaj. Tku naumn pa nisma Iblančani de b pušilal teb nč men nč soj prugram, kc sma s ga iz velika mu a prdtibl, na Duni. In če b se nubedn druh čez tu gor iia držu. b sai Hri- ko socialna demokracija vzgaja. Marsikomu, ki ni še poznal bistva socialne demokracije, odprfe so se ob ti demonstraciji oči. Socialni demokrati se nc sramujejo vpričo tisočerne množice ljudstva kazati, da ne verujejo, da je v zakramentu sv. Rešnjega Telesa Jezus, pravi Bog. pričujoč, posmeujejo se celo množici, ki kaže to vero! To si je treba zapomniti in socialnim demokratom poklicati v spomin, kadar bodo zopet trdili, da jc vera zasebna stvar, da pustijo vsakemu svojo vero! Zakaj zasmehujejo tiste, ki verujejo? Zakaj ne spoštujejo verskega prepričanja dru-gih?! j Organizacija socialnih demokratov, v četn obstoji? Kristan je nedavno izjavil na shodu v Mariboru: »Proč s prekletimi svetimi daritvami, proč z malikovavstvom (molitvijo, češčen em sv. Reš. Telesa)! To je naša organizacija!« Da, da, to so pokazali socialni demokrati tudi na Jesenicah ob misijonski procesiji dne 14. aprila 1907. To je povedal tudi že sedanji socialnodeinokraški kandidat dr. Dermota, ki je bil v nedeljo, dne 14. aprila 1907 sklical v Počivavškov hotel volivni shod. Njegove ovčice so zasmehovale' procesijo. Ko še ni bil doktor, izjavil je na ustanovnem shodu »Akademije« dne 26. oktobra 1904: »Kulturno delo je vse, s čimer pobijamo reakcijo. Revolucijonirali bomo duhove.« To je socialnodemokraška organizacija! Zasejati hočejo upornega duha med ljudstvo. V prvi vrsti naj se ljudstvo upre Bogu, pobija delovanje katoliške cerkve, ker to je »reakcija«, to jc »kulturno delo« po nazorih socialnih demokratov. Kaj pa zboljšanje bednih socialnih razmer? Kaj to? Delavski stanovi naj čakajo, da se izvrši prej revolucija duhov, da prej vera izgine iz človeških src. I3otem ko ne bo nihče več veroval v Boga in posmrtno življenje, potem pride šele na vrsto skrb za to, da se omogočijo vsakemu nebesa na zemlji! Torej v verski boj tirajo socialni demokrati svoje pristaše, na nebesa na zemlji pa morajo čakati. Resnično, to je stranka čakanja! j »Tema, grozna tema je še na Jesenicah«, vzdihujejo liberalci in socialni demokrati. Dokaz temu, ker je bilo ob misijonu na Jesenicah obhajanih 3100 oseb in se je procesije sv. Rešnjega Telesa udeležila nešteta množica ljudstva, ko je dr. Dermota čakal in čakal, da bi kdo prišel na njegov shod k Po-čivavšku. j Popolno brezverstvo razširja v »Narodu« jeseniški dopisnik. Čuditi se je, da se sme kaj takega tiskati. Gorje tistemu, po katerem pride pohujšanje! j Višjemu poštarju Alojziju Schreyu na Jesenicah v album. Vaše pismo, ki ste ga v »Narodu« objavili, da ga »Slovenec« dene v album, je vredno, da se ohrani pozabljivosti. To pismo je dokaz, kako drzno hočete utajiti, da niste virilista Jakoba Perjana nagovarjali, da je pooblastil črevljarja Artelja za tisto slavno občinsko sejo, pri kateri je pel kravji zvonec. Jakob eFrjan je sam to pravil pred pričami, ki so na razpolago. Tudi to je res, da se je obstrukcija godila v vaši navzočnosti in niste mazinca ganili pri seji, da bi obstrukcija prenehala. Ko so hoteli razgrajači pivo piti, skočili ste brž zraven in na vašo besedo so razgrajači odnehali in pivo pustili pri miru. Ali bi ne bili vi lahko ravno z isto resnobo nastopili proti obstrukciji, ko bi bili hoteli? Vi izjavljate, da ste bili vi edini tisti v vaši stranki, ki se je izrekel proti ob-strukciji. Torej je bil po vaših besedah tudi učitelj Fabinc za razgrajanje pri seji v šoli in tudi župan dr. Kogoj, ker sta oba vaše stranke. To naj si dobro zapomnijo merodajni faktorji! Po vaših besedah tudi nimate toliko vpliva več v stranki, da bi preprečili ob-strukcijo, ki se vam zdi nekaj tako sramotnega, da očitate infamnost onim, ki trdijo, da ste obstrukcijo odobravali ali vsaj trpeli, in jih zmerjate z umazanci in nesramnimi obre-kovalci. Naše največje sožalje! Menili smo dosedaj, da imate v svoji stranki vendar šc kaj veljave. barju Zancek na biu iz tem cefridn. Kua b pa tud pol delu Zancek u Iblan brez gespuda žepana deželnga stolnga mesta Iblane, in kua b gespud žepan delu na Dum brez Zancka. Bu-dima vnder tku pametn in jh pestima skp, ke sta se že tku lepu druh na druzga prvadla, Zancek Hribarjuveh sitnast, Hribar pa Zan-ckuve ferbčnast. Zancek lohka gespude žepane deželnga stolnga mesta Iblane tud velik pumaga u Iblan, kc se na use zastop, na Duni b pa nč na zalegu. Prou za prou je pa Zancek tud sam že reku, de na pesti gespuda žepana ud sebe na Duni; če b bli pa Iblančani res tku nausmilen in pusial prugram res na Duni, pol pa tud Zancek na ustane nubene menute več u Iblan, če se usi na glava pustauma, ampak u šou prec iz prugramam na Duni, de u lohka tam pr kašnmo menistre kašna dobra beseda za žepana bleknu in pa, de se u lohka žepan bi puštreku, kc u mou Zancka pr seb. Jest sem tud teh misl, de b na blu dobr za nas Iblančane. če b zgubi prugram, zravn pa šc Zancka; zatu ke u Iblan že lohka gve-rama iz tem prugramam in iz Zanckam. za na Duni b pa use glih na pasu. Pa tud drgač b b!a velika škoda za Iblana, če b tias prugram zapustu in se šou za nas na Dum matrat, ke b biu vs negau martr zastoju. Ki pa more tud cn člouk. kc ma že tulk butar na sojem hrbte, k je žepan. k je prugram. k je deželn puslanc, k je u trgousk zborne, pol u železnškm svete . načelnk neizvršenga ud-bora ta narodne napredne stranke, pr kreditu bank, u Mestn hranilne, derehtar banke »Siavije«, špekulant iz zettila in hišam in tku naprej brez konca in kra a, tu vas prašam. ki na morr tak sntmak še taka težka butara Novice Iz Gori] pri Bledu. V nedeljo pride deželni poslanec Pogačnik, da se pogovorimo zaradi planin in nam tudi takoj sestavi prošnjo. Veseli ga bomo, saj so vendar planine za našo občino življen-skega pomena. Zakaj blejski župan in tajnik Repe nista bila pri shodu, ki ga je imel Pogačnik na Bledu tudi zaradi planin? Ker so blejski napred-njaki milostno dovolili Pogačniku, da sme prošnjo pač sestaviti, toda govoriti pa ne bi bil smel ničesar. Ker pa Pogačnik ni hotel biti igrača, je napravil shod v stari šoli, kjer je smel prosto govoriti. In potem se ti ljudje še bahajo, češ, pri nas je prostost, pri vas je pa ni. Ob jednem so pa s tem blejski liberalci najlepše pokazali, da jim je res požrtvovalnost le na jeziku. Blejci hočejo imeti vodovod. Potrebni so ga, ker nimajo pitne vode v svojem okolišču. Kupili so pri nas studenec, da si jo napeljejo. Ta studenec jc tako močen, da zadostuje ne le za vse Bled, temveč tudi našo občino lahko preskrbuje za vse potrebe. Toda Blejci kupujejo tudi druge studence pri nas. Zakaj? Mogoče za Bled, ker jim je oni preslab? Kaj še! Neki jud hoče kupiti naše vodne sile, da bi jih izrabil, in naši za občni blagor in za domovino tako vneti napredniaki so takoj slutili, da se dž tukaj napraviti dober »kšeft«. Seveda tega ne povedo javno, ker toliko sramu imajo vendar še. Pa povemo jim, da »iz te moke ne bo kruha«. — Mi ne damo svojih zakladov Židom. Slišimo tudi, da hoče tvrdka Filip Zupančič iiokiipiti svet za izdelovanje opeke. To je oni svet od Vintgarja tja do Leskovčeve opekarne. Vedeti morate namreč, da imamo pri nas obilo one »gline«, ki daje najboljši »Portland-cement«. Nadinženir g. Žužek izrazil se je, da jc veliko boljša od one v Mojstrani. Seveda jim to diši, ko vidijo velikanske dobičke. Zcleznica blizu, vodna sila pri rokah, torej vse, kar je potrebno za tako industrijsko podjetje. Ali naj se res tujec masti na naših zakladih? Ali ne bi mogla Ljudska posojilnica lotiti sc takega podjetja, ki bi neslo velikanske procente? Naj bi morda naša »Gospodarska zveza« malo pobrigala se za to stvar. Rešimo, kar jc mogoče rešiti. Vi Gorjanci pa! Ako imate kaj narodne zavesti in ako hočete sami sebi dobro: tujcu niti pedi zemlje! Ako vam kdo ponuja, vprašajte vedno, za koga kupuje, in če ne veste, imate za to občinski urad, na katerega čelu stoji zaveden župan, in imate posojilnico, ki vam bo rada povedala, kako in kaj. Novo cesto dobimo iz Gorjan na kolodvor. Delavci že pridno delajo, tako, da bo do poletja izgotovljena. To cesto in pa stroške, ki iih bo povzročevala, zahvaliti imamo našemu gorjanskernu baronu. Da njega ni, imeli bi danes kolodvor za Griinšičarji, kar bi bilo na korist Bledu, Gorjam in železnici sami. Naši ljudje se jeze, ker jim je Wolflingov lovec toliko psov in mačk zastrupil. Ali ni to največja brezbrižnost, da se tako blizu poslopij nastavlja strup lisicam? Naj kak otrok dobi slučajno tako reč v roke! Zares, naša lovska postava se bo morala korenito popraviti ! Neki podjeten Gorjanec, to je naš g. poštar, namerava napraviti vzgledno prešičo-rejo. Zato jc povabil za nedeljo potovalnega učitelja g. Legvarta, da mu napravi načrt. Gotovo hvalevredno, da se s tem domačinom pokaže, kako se taka reč praktično mora gojiti. Da bi le našel posnemovalcev! ~ Tržiške nouice. t Birmovanje smo imeli dne 14. t m. Presvetli knezoškof so prišli že 12. t. m. popoldne in so isti in prihodnji dan obiskali naše šole. Tudi k Sv. Ani pod Ljubelom jih je peljala njih pastirska gorečnost. Prvi iz društva sv. Jožefa so presvetlemu napravili podok-nico. Šolska mladina je pozdravila knezoškofa pred šolo. Učenka Marija Premrov je nago- državnga puslanca na hrbte prenašat. Tu ga more bt konc, če b znou še tulk šprah in kedr b ga blu konc, pol b pa emihal za mm in se ki-sal. Le nekar preveč na pugervima ud enga čluveka, de ga na sprauma cegrunt A ni bi pametn, če pnpadema usak ena butara, pa ja putrpežliv nosma, kokr pa če use butare en-tno na hrbet nalužema, sami pa lepu kamot zravn maširarna. Tu b na blu kršansk in enkat b se gvišn še kesal take nausmilenast. Tist je že res, de zna gespud žepan devet šprah, al kukr prauma pu dumače, devet jeziku, in de zdej use te soje butare nos vsaka na cnino jezik in de s misl zdej še ta deset ježek prdubit, na kermo u nosu butara drža-vnga puslanca; ampak pumislt morma, kua b blu pol, če b mu tkula edn al pa ta druh ježek upešu, al pa če b se mu nardila kašna prsadna pika na enino al pa na ta drugmo jezik, kam uma pa pol te butare naloži? Dohtar Trillar b gvišn na biu ta ->rau mož za take butare prenašat, tu je že pu*azu unkat iz Kri-stanam in iz tistmo sucjaldemukratarskm kumprumisam, ke jc taka zgaga prec naredu, de sa mogl clu Cirklpoharja iz kla strpemzl-nam na pumuč pukticat, de u leberalna stranka spet mal skp puflikti in ja d.iau u kašne nove platnice. Seveda Cirklpohar na nuca za tu nubenga prtigrama, de b se mu le kašne bezgauke na tirate na naredle, de u lohka iz glava kimtt, kcdr u treba, pa u use dobr in leberalci uja spet za en cajt puflikan. Ce jh u pa dohtar Trillar še kerkat u kašn tak lebet spravu, sa s pa naprej uzel, de mu uja dal torba na usta, al ga uja pa za zmeri pusial u Niča, dc u tam blebetou, ke ga nubedn zastop!! na bo. vorila in podala knezoškofu krasen šopek. V imenu Marijine družbe je nagovorila knezoškofa L. Marenk. Birmancev je bilo 411, med temi 378 domačinov. t Hranilnica ln posojilnica v Tržiču je imela 18. t. m. občni zbor. Kakor razvidimo iz računskega zaključka za leto 1906, hranilnica vrlo napreduje in ji »Tržiška posojilnica« nikakor ne škoduje. Prometa je imela 334.788 kron 17 vin. Hranilne vloge znašajo 287.020 kron 24 vin. Hranilnica si je kljub temu, da vsako leto precejšnje svote d& v dobre namene, nabrala rezervni zaklad, ki znaša že 6.504 K 45 vin. Lepa prilika za štedenje. — Uradne ure so ob sobotah od 10. do 12. ure in ob nedeljah od 9. do 10. ure. t VoHtve se bližajo. Zelo bi bik) potrebno, da se tudi v Tržiču priredi kak shod volivcev. Zaradi tega prosimo S. L. S. in njenega kandidata, naj priredita volivni shod v Tržiču, ki bodo večinoma za kandidata S. L. S., a bati se je, da se bodo mnogi volitve vzdržali. Novice iz Zagorja ob Savi. z Kap }e zadela vdovo Katarino Hoff-mann. Ni še dolgo, kar je umrl njen mož nagle, nepričakovane smrti. z Šolske vesti. Začasno umirovljeno gdč. Skerjanec nadomestuje v zagorski šoli gosp. Hladnik. Učitelj topliške šole gospod Pelko se udeležuje risarskega nadaljevalnega tečaja. Namesto njega uči sedaj na novo došla gdč. Hafner. z Spomini na nedeljski shod. Socialno-demokraškim in liberalnim razgrajačem ni bilo prav, da je bil shod S. L. S. zaupen in da se je vršil v najlepšem redu. Saj oni niso mogli zraven, da bi bili delali zgago s svojim surovim obnašanjem. Ker drugega niso mog so začeli agitirati proti udeležbi. In pri nekaterih, zlasti pri manj odločnih so res imeli uspehe. — Mirno so dohajali na zborovanje pošteni možje iz Zagorja in okolice v večjih in manjših skupinah. Ob poti so pa bili tupa-tam nastavljeni kričači, da so volivce zba-dali, jim prigovarjali, naj ne hodijo na shod, ali pa so sc jim za hrbtom zaničljivo posine-hovali in dajali neke živalske glasoveod sebe. Pred zborovalno dvorano so nagnali skupaj neodraslih, večinoma šolskih otrok in iih huj-skali zoper volivce. Najbolj se je odlikovalo nekaj Sokolov, njim na čelu Prosenčev, Je-sihov in pa Firmovi, ki so »meketali«. Večina mož se za njih izzivanje ni hotela nič meniti. Le par dobrih so čuli nazaj. Govori pa se sedaj, da to obnašanje meče slabo luč na so-kolsko društvo in njega voditelje in morda šc na koga drugega. z Tudi po hribih hodijo zagorski socialni demokratje ter prodajajo Cobalovo in Cankarjevo modrost. Pa jim ne gre nič kaj dobro v denar. Večinoma prinašajo kisle obraze domov: Na par krajih so jo že prav dobro iz-ku pili. Volivni boj. (»Slovensko društvo« v Liubljani.) Ljubljana, dne 19. aprila 1907. Blagorodni gospod dr. Ivan Šusteršič, odvetnik itd. v Ljubljani. Velecenjeni gospod doktor! »Slovensko društvo« v Ljubljani sklicalo je za bodočo nedeljo ali dne 21. apnia 1907 na 10. uro v veliko dvorano »Mestnega doma« v Ljubljani shod volivcev narodno - napredne stranke, na katerem nastopita kot govornika dr-žavnozborski kandidat naše stranke, g. Ivan Hribar in deželni poslanec g. dr. Ivan Tavčar. Ker sc bode državnozborski kandidat g. Ivan Hribar na tem shodu oziral na vaš zadnji nedeljski shod v hotelu »Unionu« in pri tem tudi odgovarjal na vaša nedeljska izvajanja, vabi vas podpisano »Slovensko društvo« s tem uljudno, da se tega shoda tudi vi udeležite. Ker smo prepričani, da vam bode gotovo ljubo, slišati osobni odgovor od pristojne strani na vaša nedeljska izvaianja, pričaktije- Le pametn budinia, Ide boži, in mejmo iz sojmo bližnmo usmilejnc, ke je res usmilejna putrebn. Usak nejs tulk na rama naluži, kukr lohka nese, ne pa tulk, kulkr vid; ke men se tu glih tku zdi, kokr tist, kc s je prou velik na talar natnetu, pol pa stiest ni mogu, k je blu preveč. Iz gespudam žepanam se zna glih tku zgudit; zdej iz ush piskru iu skled heti zajemat in s na soj talar kidat, pol pa snest na u mogu, nam u pa ustala pol tista maneštra, ke na u za nekamr. Predn pulužim štilček iz rok. nej še ub-činske vulitve mal u misu uzamem. Nej pumislja, gespud redehter, dva glasa sm dubu, kokr dohtar Triller, pa tista glasa nista nč giltala, ampak sa jh škartiral, zatu ke nism dohtar. Dohtar Zane z Iblane je du-biu pa sam en glas, pa sa ga za dobr gor uzel, zatu ke jc dohtar in kc iz frakrjm drži. A ni tu krevica! Pa jest jm um že ura naviti in če grem du samg^i gespuda Ivana Hribarja, moja dva glasa pa ,orta ubvelat, čc nc jm um pa nagaju pr ubčinskh sejah in um hodu notr na kravi zgonc zgunit, de jm u use skus ušesa letel; pa še gespuda žepana um naprosu, dc m u mal pumagu, kc je že bi vajen. Grofa Lihtnberga sa tud nahter tli spraut u ubčinsk svet, zdei k Hribar grad kumendira, pa se ga tud bujeja na rotuž, dc b jm na preuzeu slava, kc b Grad mal pukumnderu in naredu iz nega ta prava fegura. Sej zdej more glih tku use zrihtat gor, slava u pa le Hribar uživu in na tist tabl, ke ja uja gor ubesl, gvišn na u stal: »Ta grad sc jc puštimu za cajta, ke je biu grof Lihtnberg tuki v kvartiri«, ampak . . . »za cajta. ke jc biu Ivan Hribar žepan iblansk!« Boltatu Pepe iz Kudciuga. mo tudi zanesljivo vašega prihoda in črtamo z odličnim spoštovanjem za »Slovensko društvo« v Ljubljani: A. Kokalj, t č. predsednik. Fng. Franchetti, t č odbornik. — Dr. Sušter-šič nam je izročil to pismo. Sam ima nujnej-šega in pametnejšega dela, nego da bi hodil po shodih »Slovenskega društva«. Iz navedenega pisma je razvidno, da bi liberalci radi imeli dr. Šusteršiča za pajaca, ki naj bi poslušal, kako bi Hribar motal kurja čreva in bi rjula vmes njegova garda, besede bi pa ne dobil. Vabijo ga zelo previdno, samo naj pride poslušat. Liberalce predobro poznamo, da bi ne spoznali njihovih nakan. Dr. Šusteršič bo že drugod zvedel o Hribarjevi modrosti in jo bo tudi na pravem mestu o pravem času pojasnil. Poslušat ga pa ne bo! (Liberalne skrivnosti.) Liberalni vojvode so se tc dni razgovarjali. kako naj agitirajo pri naših volivcih v Ljubljani. Nekdo izmed »naj-inteligentnejših« je predlagal sledeči način: na vsakem shodu naj kdo izmed liberalcev govori tako-le: »Vi nesrečni zapeljanci. ki morate voliti, kot se vam ukaže; vi zaslep-Ijenci, se nam smilite, toda kako naj vam pomagamo?« Med slušatelji bo razburjenje, trdili bodo, da volijo po lastnem prepričanju itd. A zdaj naj pa agitator izjavi: stavim, kolikor hočete, da bodete volili tako, kot se vam ukaže, ker morate tako voliti vi zaslepljenci! Po mnenju liberalnih backov bo to volivce tako razburilo, da ne bodo volili »klerikalca«, ker se bodo sramovali očitani, da so »zaslepljeni backi.« — Nam pa se zdi, da se liberalnim backom že mehčajo možgani in le bati se je, da jih bo na dan volitve tako sram svojega liberalizma, da bodo šli volit — klerikalca. Sicer pa smo lepo besedo »backi« mi v »Slovencu« prvi rabili o liberalcih. Naučili so sc od nas. Liberalni backi nai bodo uverjeni. da so naši delavci bolj razumni v politiškem oziru, nego njihovi doktorji. To bo še 'smeha! (Katoliško politično društvo za idrijski okraj) napravi volivne shode S. L. S. v nedeljo, dne 28. t m., ob 7. uri zjutraj v Ledinah, po veliki maši okoli 11. ure v Spodnji Idriji in ob . uri popoldne v Idriji pri Didiču. (Iz žužemberško-ribniškega okraja) piše ugleden mož: Agitacija nekaterih za kandidata, ki ne kandidira, preseda že vsakemu. Zdi sc, da igra tu precejšnjo vlogo užaljena samozavest nekaterih naših mož. Vodstvo stranke .ie zvedelo, da je treba mnenje vseh zavednih volivcev vpoštevati. To je vspeh, ki so ga dosegli Ribničani. Toda to je tudi vse, kar jc umestnega v tej volivni praski. In če bi pa šlo dalje, bi se ne ravnalo politično razsodno. Zakaj zmeda v nebistvenih stvareh bi rodila pri mnogih, ki nc ločijo jedra od lupine, mržnjo, kar bodo nasprotniki, ki že sedaj to inržnjo namenoma goie, znali spretno porabiti lil dalje vsakdo ve, da sila povzroči nasprotno silo. Ako se razmere ne ublaže, sc zna zgoditi, da sc žužemberški in velikolaški c.k raj še tesneje spojita in posledice naj lokalni politiki pripišcio samim sebi! G. Skubic ie javno izjavil, da i>od nobenim pogojem ne sprejme kandidature. Cemu toraj toliko besed? V volivnem boiu imejmo skupne cilje pred očmi! Vsi pojdimo složno na volišče za Jakliča! (Nekaj podrobnosti z logaškib shodov.) 1. V Gor. in Dol. Logatcu so priredili dvakrat socialni demokrati, enkrat liberalci shode; naša stranka iili ni motila, ker jc v resnici svobodoljubna. A shoda naše stranke bi radi razbili, ko bi mogli. Sramota! 2. Na shodu v Gor. Logatcu se je socialni demokrat Kristan iz-nebil nesrečne trditve, da ie gospod dr. Šu-šteršič kriv, da so se davki zvišali; vpeljal seje en sam nov davek na železniške karte in proti .ie glasoval on in vsa njegova stranka. Trdil je, da je dr. Šusteršič zakrivil, da je meja za živino iz Rumunije in Srbije zaprta, (la zdaj kranjski kmet svojo živino drago prodaja, a gospoda drago meso je. Pri teh besedah sta »neodvisna« kmeta »veleučeni« Fr. Šetn-rov iz Jcrina in pa Kobal iz Zibcri, po domače »Kavka«, tako vpila nad dr. Šusteršičcm, da sta bila zelena kot kuščar in slinasta kot polž. Ik)g vedi zakaj? 3. Gospod župan Mulley ie razburjen rekel, da shod zaključi, ker se zunaj tepo, in je tudi sam dobil sunek v nogo stal jc zraven c. kr. vladnega komisarja in ni niti tega vedel, da vpričo vladnega komisarja nima on nobene oblasti kot župan nad shodom, pa žc toliko let načeluje občini. Res moder župan to, zato jc tudi bežal s shoda, da so ga komaj noge dohaiale. 4. Pri obeh shodih jc bil tudi neki penzijonist Vončina samo zato, da ie z medklici bodril svoje liberalne backe. No, bežal ie tako s shoda, da je bilo grdo. 5. Kristan je mislil, da bo v Dolenjem Logatcu bolje opravil, kot v Gor. Logatcu, zato sc ie potrudil z idrijskimi mokrači trdi na drugi shod, a vrgli so ga naši možje iz sobe in potem je šel kar v skok noter do trgovca Degleria. 6. V Gor. Logatcu imamo tudi kramarja-analfabeta Jurija Mrovlja. Ta je pa dejal v Lenasijevi pivnici prav lepe besede • »Najbolje bi bilo. da se farovž in ccr-kvenija zažgeta.« To so besede nalašč za državnega pravdnika. Še tega se nam manjka, da nam bodo prihajači v faro s požigom grozili. Kaj hi storil državni pravdnik, če bi kak pristaš S. L. S. izustil kaj podobnega? 7. Penzijonist Vončina je baie zapisaval tiste, ki so metali liberalce s shoda iu tudi njega napodili. Ce pa začne državni pravdnik proti komu postopati, mora niega, kot šuntaria, prvega prijeti. On ni imel na shodu nič iskati. Ljudstvo logaško pa zdaj lahko vidi in spozna, za kaj se gre. Gre se za pravo svobodo, katero liberalci hočejo samo zase, a je drugim ne puste. Gre sc za občni blagor, katerega so liberalci toliko časa zanemarjali, gre sc za krščanstvo, katerega ta grda stranka iz dna duše sovraži. (Iz Šmartna pri LltlJI.) Dne 14. aprila jc bil volivni shod pri nas. Po prvi sv. maši jc pripeljal naš vrli župan g. L. Hostnik našega prihodnjega poslanca g. vodjo Povšeta. V župniški dvorani in po hodnikih se ie zbralo nad 300 vrlih mož S. L. S. Mnogo jih je moralo oditi, ker ni bilo prostora. Želeli smo na prostem shod prirediti, a je vreme nagajalo. Razen par ni bilo nasprotnikov na spregled, dasi smo vabili vse brez izjeme. G. dekan, kot sklicatelj pozdravi vrle zborovalce in predstavi g. kandidata, kateremu dii besedo. Ta v 1 in pol uri trajajočem poljudnem govoru obrazloži svoj program, ki je program S. L. S. Kot kmečki sin kandidira za slovensko ljudstvo. Najprej pojasni, zakaj je on in njegova stranka glasovala za volivno reformo. Ker smo odslej vsi enaki, odpade, da bi poslanec le za en stan skrbel. Kmetje, rokodelci, tržani, obrtniki, uradniki in delavci vsi smo sinovi naroda. Težko bo vsem ustreči. A ena podlaga je: krščanstvo, ki je pravično vsem slojem. Nato razvija program S. L. S., zlasti z ozirom na kmete. Kmet najbolj potrebuje podpore; on je najbolj zadolžen. Treba bo skrbeti za razdolževanje. Treba skrbeti za živinorejo. Domači trg bodi domačim odprt. Armada naj kupuje od domačinov. Važno je poselsko vprašanje, zlasti pa starostno zavarovanje. Tukaj je g. poslanec strokovnjak prve vrste, ker je sam izdelal načrt za starostno zavarovanje. Ljudstvo ga jc z zanimanjem poslušalo in mu pritrjevak). Ko je g. dekan dal njegovo kandidaturo na glasovanje, je bila jednoglasno sprejeta, ni eden ni nasproti roke dvignil. Tako veljavo ima naš g. poslanec. Ko so še nekateri volivci izrazili svoje želje, se je lepi shod zaključil. Še enkrat pravimo: žal, da ni bil shod na prostem. Tedaj bi nas bilo nad 500. — Sprejete so bile na shodu soglasno sledeče resolucije: 1. Volivni shod v Šmartnem pri Litiji izreka zaupanje S. L. S. za njeno uspešno delovanje v državnem in v deželnem zboru; izrečno, da je prišla na dan splošna volivna pravica. — 2. Volivni shod zahteva splošno in enako volivno pravico tudi za deželni zbor. — 3. Volivni shod z veseljem pozdravlja kandidaturo g. svetnika Fr. Povšeta. ki je strokovnjak v kmetijskih zadevah in ljudski prijatelj. — 4. Volivni-shod naroči S. L. S., da se v delovanju strogo drži načel, izraženih v volivnem oklicu, bodisi v verskem, bodisi v gospodarskem vprašanju, ter iih skuša uresničiti, med njimi zlasti starostno zavarovanje, za katero se ie tako krepko zavzel g. Povše v deželnem zboru. — 5. Volivni shod sc izreka za dveletno vojaško službo. (Velikovec.) Nemški, nacionalni kandidat Nagcle sam agitira za slovenskega kandidata Fllersdorferja. Zadnjo nedelk) od slovenske strani napovedan shod v Grebinju so nasnrot-niki preprečili s tem, da so zasedli na zboro-vališču vse prostore. A kljub temu bi se bil shod mogel vršiti ako bi naš govornik dr. Miiller prišel in kot poblaščenec političnega društva otvoril shod, ker bi bili nasprotniki morali iti. Kakor se sliši, so potem nasprotniki, ki so pa bili večjidel Velikovčani, a ne Grebinjčani, sami zborovali. Kmetje iz gre-binjske okolice so to Nagelu tako zamerili, da vlada sedai med njimi upravičeno ogorčenje, zlasti ker sta si oba kandidata obljubila. da si shodov ne bosta motila. Št. Peter in Grebinj jc med kmeti Nageleju silno škodoval. Živel Nagele, prvi agitator za Ellersdorferja! (Roš v Laškem trgu pogorel.) Kandidat »narodne stranke« gospod Ferd. Roš je napravil dne 7. t. m. dopoldne shod v Laškem trgu. Došlo je okrog 150 oseb, med temi več kot sto odločnih naših volivcev. Pri volitvi predsedništva se ie dogodil prvi fia-sko, ker zaporedoma dva izvoljenih nista hotela sprejti mesta predsednika. Šele tretji izvoljenec se je usmilil g. Roša. Roš jc govoril kot navadno zelo nesrečno. Vprašal je kmete, ali imajo rajši, da se kationi odpravijo, ali da se učiteljem plače povišajo. Tedaj zaori po dvorani: »Mi imamo rajši kanone!« Roš jc najbrže skušal pridobiti vsaj nekatere, a se je uračunai. Končno se je glasovalo o kandidaturi, dvignilo se ie par rok. Nekateri so .iih našteli deset, dr. Kolšck le šest. Zato se je še enkrat glasovalo, toda glej, dvignejo se le tri roke. Gospoda Roša .ie sliod tako po-paril, da jo je domov odkuril in pozabil (?), že napovedani shod na Loki napraviti. (Dr. Benkoviča vabi »Narodna stranka«) v Trbovljah na svoje protestno zborovanje dne 21. t. m., popoldne ob 4. uri pri Fortetu na Vodi. Istočasno ima dr. Benkovvič volivni shod pri g. Pustu v Trbovljah. Nai le protestirajo pri Fortetu; 14. maja bode ljudstvo z volivnim listkom izreklo svoj protest zoper divjaško postopanje »narodnjakov« na shodu naše stranke dne 24. sušca t. I. In ista »narodna stranka«, katere pristaši so uprizorili škandale dne 24. sušca, predrzne sc dr. Benkoviča vabiti v svojo sredo. Kako so gospodje naivni! Gospod dr. Dimnik, kaj nimate nikakega posla, da svoj čas ubijate s takimi šalami? Kolikor nam znano, ste bili šc ne dolgo temu odvetniški kandidat, sedaj pa dragi čas ubijate s svojimi otroškimi mahmacija-tni. Razložite nam! (O g. Rošu) se jc neki liberalni učitelj izjavil po zaupnem shodu na Zidanem mostu dne 14. marca 1907: »Ljudic ga bodo žc volili: sai ga ne poznaio!« No, lepo priporočilo za kandidata g. Roša! (Pet volivnih shodov) v laškem okraju napravi »Kmečka zveza« v nedeljo, dne 5. maja t. I. Na treh se predstavi kandidat dr. Benkovič. (Dvorni svetnik dr. Ploj) je od influence in njenih nasledkov toliko okreval, da bo prihodnjo nedelk), dne 28. t. m. lahko začel z volivninii shodi. (Dr. J. Povalej) priredi v nedeljo, 21. t. m. popoludne v veliki dvorani »Narodnega doma« v Celju zaupni shod volivcev iz celjske okolice. Radovedni smo, ako pridejo sedaj zopet žalski »Sokoli« s Kukcem in Pik-lom na čelu mestne fakine nadomestovat; no, pa to pot jim menda ne bo šlo tako gladko naprej, kakor na Jožefovo. Na svidenje! (V Celju) v gostilni pri »Kroni« priredi danes v soboto 20. t. m. socialnodemokraški volivni odbor volivni shod, na katerem poroča njihov kandidat Karol Sonnleitner iz Gradca o zahtevah socialne demokracije. (Kandidatjc ptujskega »Štajerca«) so: za okraj Ptuj-Ormož Jožef Ornig, župan v Ptuju; za okraj Maribor (levo obrežje) Franc Senekovič, posestnik v Leitersbergu; za okraj Maribor (desno obrežje) Ludovik Kres-nik iz Crešnjevca; za okraj Celje in Vransko Jos. Vodopiuk. oskrbnik graščine Schonegg v Polzeli; v okraju Brežice. Sevnica in Laško Alfred baron Moscon; v okra ti Rogatec, Šmarje, Kozje Andrej Drofenig iz Kačjega dola pri Podplatu; na Koroškem v okraju Bo-rovlje Frid. Seifritz. Kranjske volitve. V Ribnici godi se čudež: Kandidira Anton Rudež. Ce dobi kak glas, sevč, to se danes še ne vč. Kandidat Starč se niuja, kmetom krepko se ponuja: »Vsi Dolenci zame, auf! bom odvil vam davčni šrauf!« Oče Muley žc v Logatcu priča bil jc svojniu padcu, Grudna pa obšel je strah, govor zgubil je na mah. »Vsi volite Ic Dekleva!« Habčcv fantek to zahteva. Notranjec sc pa smeji. Krepko z Žitnikom drži. »Strašna naša bo blamaža.« toži oče Zužamaža. Z zvoncem klavrno zvoni, Kot k pogrebu se glasi. Škoda tebe. Ivan Cankar, ker si sicer dober člankar, da se boš zastonj poti! in nazadnje tinto pil! Na Gorenjskem vreme krasno, na planinah jc vse jasno. Kreka pika pač Sršen, a brez žela, ni strupen. Neče Krajna, zlata mati, liberalcem se podati; kadar pride tak snubač, 10 odkuri urnih krač. Malo kremžil, malo pačil, slednjič vdati se je račil Ivan Hribar, naš župan, po nedolžnem žrtvovan. Oče Hribar se omare, gre na agitačne vaje. Kak pa učni ie uspeh, nam 'pokazal je v Zireh. Oj Ljubljana, lepa bela, kot nevesta razcvetela sramežljivo zarudiš, 11 še dvomiš, se bojiš? Skleni pametno poroko, ljudstvu sezi hrabro v roko! V naši slogi tvoja čast narodu bo v slavno rast! AVSTRIJA. Cesar v Pragi. Praga, 19. aprila. Po obisku moderne galerije jc cesar dejal dr. Kramaru: »Veseli me, da na tem polju napreduje med obema narodnostnim smisel /.a sporazum. To sem opazil tudi že pri drugih napravah, kjer se za vzvišene cilje enotne domovine deluje skupno.« Praga, 19. aprila. Cesar je obiskal če-škoslovanski narodopisni muzej, kjer ga je sprejelo občinsko zastopstvo Smihova. Nato se ie podal v dekliško vzgojevališče sester sv. Srca Jezusovega. Praga, 19. aprila. Dvorni krogi računajo, da bo cesar svoje bivanje v Pragi znatno podaljšal. Cesarju sc v Pragi izvanredno zelo dopade, poleg tega pa je krepak in zdrav. Praga. 19. aprila. Minister Beck kon-ferira dalje z vplivnimi osebami in politiki. Med drugimi je sprejel tudi profesorja Masa-ryka. Vršilo se je posvetovanje med ministrskim predsednikom, češkim ministrom Paca-kom in poslanci glede na sodnijska imenovanja. Deputaciji državnih uradnikov, ki sc jc prišla zahvalit zaradi izboljšanja plač, jc minister dejal, da bo vlada tudi začela akcijo glede na razdolženie uradnikov in službeno pragmatiko. Praga. 19. aprila. Nemci zelo tožik). ker bosta baje zopet dva Ceha. sodnijska pristava dr. Vozicky in dr. Šindclarz pozvana v justično ministrstvo. Nemci zahtevajo, da se v pravosodnem ministrstvu, ker vedno boli narašča češki vpliv, nastavi tudi nemški kon- ceptni praktikant. Zadnji čas — piše »Bohemia* — so v Pragi vsa deželnosodnijska mesta zasedli razun treh izklučno Cehi. NAGODBENO VPRAŠANJE. Dunaj, 19. aprila. Finančni minister Koryto\\ski je sprejel odposlanstvo osrednje zveze avstrijskih pivovarnarjev, ki so ga prišli prosit, naj pri nagodbenih pogajanjih uva-žuje, da bi utegnili Ogri, ako se izvede ločitev skupinega užitninskodavčnega ozemlja, preprečiti ali vsaj otežkočiti avstrijski izvoz piva v balkanske dežele in Itali o. Finančni minister je dejal, da bo varoval avstrijske interese. Budimpešta, 19. aprila. V narodnogospodarskem odseku ogrske zbornice, ki je sprejel en bloc predlog glede na samostojni ogrski carinski tarif, jc minister Košut pojasnil sedanje staire nagodbenih pogajanj. Sedanja nagodbena pogajanja se v rše na podli gi carinske pogodile, torej na podlagi gospodarske neodvisnosti Ogrske. Seveda bo šele po letu 1917. mogoče ustanoviti dejansko carinsko mejo, toda garancije, da sc bo to izvedlo, so že sedaj potrebne. POVZDIGA DALMACIJE. Dunaj, 19. aprila. Za povzdigo Dalmacije so posebno potrebne železniške zveze Dagopolie - Aržan, Madonič - Metkovič in Knin-Zader. Prva proga se bo odcepila od sedanje železnice Split-Sini in se nadaljevala na bosanskem ozemlju. Za to zvezo so izdelani žc vsi podrobni načrti. Železniško ministrstvo je naročilo železniškogradbenemu vodstvu v Splitu, da naj izdela glavne načrte za ostali dve železniški progi. S temi deli je v zvezi bližnje potovanje železniškega ministra v Dalmacijo. ANGLEŠKA. London, 19. aprila. Letošnji finančni ekspozč kancelarja za državni zaklad As-quitha izkazuje sledeče številke: Preostanek iz finančnega leta 1906/07 iznaša 9,399.000 funtov šterlingov. S to svoto se bo reduciral državni dolg. Izdatki v finanč. letu 1907/08 bodo iznašali 140,957.000 funtov šterlingov, 1,664.000 meni kot leta 1906 07; dohodki leta 1907/08 bodo na podlagi novega davčnega zistema znašali 144,190.000 funtov. Preostanek za leto 1907'08 bo iznašal približno 3,233.000 funtov šterlingov. London, 19. aprila. V angleški gosposki zbornici je prvi lord admiralitete, lord Tvveedmouth, izvajal, da uvažuje admiralite-ta pri svojem mornariškem programu sledeče: Angleška mora ostati prva pomorska moč; začetkom leta 1909 bo imela Angleška devet novih velikih bojnih ladij, vštevši štiri ladje po vzorcu »Dreadnoughta«, dočim nobena druga velevlast leta 1909 ne bo imela niti ene ladje tega vzorca, razun Japonske. V poslanski zbornici ie podtajnik admiralitete Robertson izjavil, da bo vlada slej ko prej vzdrževala premoč Angleške na morju in da bo v tej smeri nadaljevala, ako velevlasti ne sprejmejo ua haški mirovni konferenci angleškega razoroževalnega predloga. ITALIJA. R i tn, 19. aprila. »Osservatore Romano« poroča, da je znani duhovnik Romolo Murri suspendiran zaradi neupravičenih napadov na papeževo diplomacijo ob priliki Montagninijeve afere. Murri sc jc dal intervijevati od lažnjivega senzačnega »Matina« in »Giornale d' Italia«. Murri jc dejal, da jc afera Monta-gnini liki napad bersaljerev na Rim 20. septembra, vsled katerega so sc podrli zidovi Rima. »Aceademia dei nobili ccclesiastici«, kjer se vzgajajo diplomati kuri.ie, pa da je zastarela naprava, kier plemenitaški duhovniki lenarijo in drug drugemu kadiio. R i m, 19. aprila. Tu sc razširja vest, da se poda.sta italijanski kralj in nemški cesar v Madrid. RUSIJA. Peterburg, 19. aprila. »Novoje Vrc-mja« objavlja statistiko vseh ljudi, ki so jih tekom marca umorili revolucionarci. Ubili so 322 oseb, 303 pa ranili. K »Zvezi« nagibajoči se list piše ob tej priliki: »Kri ubitih kriči k Bogu. Prenehala jc kričati in opozarjati »najboljše može« (poslance dume), kajti tcin jc rdeča megla zastrla oči iu zakrknila srce.« Peterburg. 19. aprila. Zadnje hišne preiskave v Peterburgu so dokazale, da se v Peterburgu nahaja številna organizacija, ki agitira med vojaštvom za revolucijo. Organizacija je imela več tiskarn. Peterburg, 19. aprila. Politiški ujetniki v neki peterburški kaznilnici se že tri dni branijo vživati jedi in se tudi nočejo v dovoljenih urah sprehajati. Iz solidarnosti so še ostali kaznjenci začeli stavkati, vstavili delo. sc branili jesti ter razbili šipe po oknih. Pred ječo se je nabralo veliko občinstva, dokler niso vojaki napravili reda. Odesa, 19. aprila. Delavci so sklenili, da bodo proglasili splošno stavko, ako vlada ne bo razorožila članov bojne organizacije »Zveze pravih ruskih ljudi.« MAROKO. Tange r. 19. aprila. Rajzuli se baje namerava združiti s pretcndcntom za kraljevi prestol ter napasti sultanovo armado, ki tabori ob reki Mulja. Baje namerava Rajzuli napasti tudi od Francozov zasedeno Udžo. FRANCOSKA. Orleans, 19. aprila. Glede na slavnost v čast devici orleanski sc je Clemenceau, ki jo je hotel začetkoma preprečiti s tem, da je prepovedal uradnikom in častnikom udeležiti se je. temeljito blamiral. Orleanski socialisti- ški in liberalni mestni svet je zaradi ministrove prepovedi te starodavne patriotiške slavnosti začel veliko akcijo; šli so k Clemcn-ceau-u, mu brzojavljaii in protestirali, dokler se zagrizeni minister ui vdal. Radikalni socialist, podpredsednik poslanske zbornice Ra-bier se jc posebno zavzel za to, da se slavnost vrši ix) starem običaju s cerkvenim sijajem; v poštev pridejo tu tudi gmotni interesi, kajti na ta dan pride vse polno tujcev v Orleans. Sedaj je Clemenceau dovolil, da sc smejo uradniki udeležiti slavnosti na čast orleanski devici, toda nekorporativno in neofi-cialno; duhovščina mora stopati za uradniki in tudi ne sme nositi v sprevodu k rižev, relikvij in drugih »verskih emblemov«. Veliko vprašanje je, ako bo škof Touchet sprejel te poniževavne predloge, na vsak način je vlada vse storila, kar je mogla, da pokvari slavnost. Mestni svet tudi z najnovejšo odločbo Clemenceaujevo ni zadovoljen in misli odstopiti. Na drugi strani se skoro vsi listi brez izjeme hudo norčujejo iz ministra. Pariz, 19. aprila. Listi se zelo bavijo s papeževo alokucijo v konzistoriiu. Listi levice pišejo, da je papež odnehal in da »rete-rira«. Seveda je to smešno. Kaj bo papež sedaj odnehaval, ko je vendar vlada v najhujši zadregi in s svojo cerkveno politiko ne more ne naprej ne nazaj! Ce je papež de;al, da spoštuje republiko, oziroma republičansko državno obliko, ni nič novega povedal. Dnevne novice. + Ceinu Hribar kandidira? Včerajšnji »Narod« piše, da Hribar zato kandidira, da bi paraliziral na Dunaju politiko Slovenske Ljudske Stranke. Njegov program je ta, da bi »zmešal dr. Šusteršiču račune« in »izolira njegov vpliv«. To je torej program Hribarja, ki si ga ne upa povedati. Samo podirati, kar drugi koristnega delajo, to je liberalno delo. Ali ni Ljubljana takega »dela« žc sita izza zadnje parlamentarne dobe, ko je morala Ljubljana plačati liberalno politiko s svojo lastno škodo? ln zdaj imamo s Hribarjem zopet isto nado. Ljubljansko meščanstvo, ki je količkaj politično zrelo, mora z ogorčenjem zavrniti kandidaturo poslanca, ki pravi, da bo svoj mandat porabil za to, da bi »štrene mešal« možem, ki so si krepko delo za korist ljubljanskega mesta in cele dežele zapisali na svoj prapor. Hribar naj doma štrene meša, v državnem zboru rabi Ljubljana drugačnega moža! + Kdo razdvaja liberalno stranko? Ker je Slovenec objavil nekaj dejstev izza kulis Hribarjeve garderobe, se včeraj htiduje ta nad nami, da hočemo zanetiti razdor v vrstah liberalne stranke. Ne mi, so drugi, ki so razpor že naredili. Hribar ima trdni namen, da bi dr. Tavčarja politično čisto ubil. Dr. Tavčar jc delal in jc mirno gledal, da jc Hribar užival najboljše sadove liberalne politike. Hribar se mu izkazuje hvaležnega s tem, da ga nc izpodriva Ic iz politike, ampak ga bo tudi gmotno deposidiral. Ta namen ima Hribarjev projekt z novim dnevnikom, ki bi bi! konkurenca »Narodu«. Ustanovitev takega dnevnika bi Tavčarja hipoma pripravila ne le ob vpliv, ampak tudi ob lep del dohodkov, ker bi ubila »Narodno tiskarno«. Z ustanovitvijo učiteljske tiskarne in po raznih majhnih tiskarnah je »Narodna tiskarna« že hudo udarjena; posebno učitelji so se izkazali liberalni stranki hvaležne s tem, da so »Narodni tiskarni« odnesli najboljše zaslužke. Zdaj drži »Narodno tiskarno« samo še »Narod«. Hribar pa ima že izdelan ves denarni načrt za svoj dnevnik. Cc ta načrt uresniči, je »Narodna tiskarna« falitna v kratkem času. Kdo torei dela razdor v liberalnem taboru? Cc od druge strani dr. Triller dela na to, da bi Hribar šel na Dunaj in bi se potem izpraznilo župansko mesto, ali mi delamo razpor? Cc sc jc uradniška »Naša zveza« postavila v službo liberalne stranke in tako kompromitira uradništvo, ki izprevidi, da mu je liberalna politika v kvar, kdo dela razpor med uradništ-vom? »Narod« pravi, da mi dr. Tavčarja izigravamo z zlobnim namenom proti Hribarju. A naša časniška dolžnost je. da konstatiramo, da jc Tavčar bolj možat in značajen, bolj požrtvovalen za liberalno stvar, kakor Hribar. Kaj moremo mi za to, če ie res tako? Dr. Tavčar drži celo disciplino stranke tako, da bo jutri priporočal Hribarjevo kandidaturo, dasi dobro vč, kaj Hribar namerava, in tudi ve, da se Hribar v enakem položaju nikdar ne bi zanj eksponiral. Tavčarju bo hudo, da bo to storil, pa storil bo, dasi sam dobro ve, kako da je. To so dejstva, ki jih mi le pribijamo. Intrigant.ie niso pri nas, ki stojimo vendar čisto izven te družbe; dr. Tavčar, ki je za čas volivne dobe iz strankarske discipline prepustil Hribarju besedo, dobro vč, kje so intrigantje. Pride čas, ko bo govoril in intri-gante poplačal. Zdaj se pa še zatajuje, ker ga veže beseda. Nam bi s strankarskega stališča Hribarjevo delo bilo všeč, ker on je, ki zanaša razkol v liberalne vrste, a stališče časnikarsko nas sili, da povemo resnico, bodisi komu všeč ali ne. + Ivan Hribar - magistralni »Durch-fallskandidat«. Proti Ivanu Hribarju stoji za moža dela Ivana Kregarja vsa S. L. S. »Slovenski Narod« piše, da bodo socialni demokratje šc ponoči agitirali za Kregarja. »Rdeči Prapor« pa piše, »da hočejo Nemci oddati svoje glasove klerikalnemu kandidatu Kregarju.« Vsi trije ljubljanski slovenski dnevniki smp torej edini, da nai bo izvoljen ljudski kandidat Kregar proti kandidatu magistratne klike Hribarju. Mislimo, da ima prav »Rdeči Prapor«, ko piše: »Dne 14. maja nima liberalizem druzega poklica, kako: eventualno delati napoto. Ce gospod Hribar ne verjame, se bode pa prepričal«. + Kaj vse pijača stori. Nekateri ljudje se hočejo blatnirati. Med te spada neka gostilniška družba, ki šteje ravno tol.ko članov, da lahko tarokirajo, če še katerega na pomoč pokličejo, in ti govore v imenu cele Slovenije ter »brzojavljajo« kot »Pcljaško omizje v Trstu«. In sicer »brzojavljajo« v »Narod«, da se »klanjajo nazorom župana Hribarja« in »so vzhičeui, da se jc odločil prevzeti poslanstvo celokupne Slovenije«. Kako i>olitično nezreli so pač še neki ljudje, oziroma neka omizja! Katerim nazorom se klanjajo, ko Hribar nazorov sploh nima? To klanjajoče se omizje je pozabilo povedati, koliko piva se je spilo, da se je tako blamiralo. Bilo jc pa brez dvoma Hribarjevo žalsko pivo, sicer se mu ne bi bili tako možgani skisali. Taka »omizja« ljudi, ki anonimno v svet »brzojavljajo« v zaprtih kuvertah, a v javnosti nič ne store za narod, naj le ostanejo pri svoji pijači! + Kaj je pravzaprav z Ricmanjci? »Edinost« je tajila, da bi bili Ricmanjci v deputa-ciji pri pravoslavnem metropolitu Milošu v Zadru. Ivan Androvič pa v »Hrvatski Krtini« vzdržuje svojo prvotno vest ter pravi, da je bila riemanjska deputacija pri Milošu februarja meseca. Cemu torej zakrivati resnico? Kdor pošteno misli z Ricmanjci, ne bo svojih namer in dejanj skrival pred svetom! + Deželni odbor deli zadnje dobrote svojim zvestim. To je pokazal pri globah, katere bi bil imel naložiti sodraškim liberalcem. Petkrat jim jc večina obč. odbora naložila kazen. Deželni odbor jih je dveh popolnoma oprostil, obakrat brez pravega vzroka. Pri drugi oprostitvi jim je celo pripomnil, da se, ako pridejo zopet s kakimi vzroki, ne bo mogel več nanje ozirati. Pa ljubezen vse pozabi. Zopet pridejo z enakim vzrokom, da namreč ne pripoznajo g. Starca starostnim predsednikom voliVne komisije, ker ie ta slučajno pripadal večini, dasiravno so iz ex offo krstnih listov^ videli, da je Starec starejši kakor Drobnič. Še dvakrat so zopet popolnoma ničeve vzroke navedli na svoji prošnji. Deželni odbor je sedaj v največji zadregi. Noben navedenih vzrokov več ne drži. Na eni strani mu zlobni »klerikalci« tako gledajo pod prste, na drugi ga hodi prosit glavni voditelj sodraške napredne gospode, da naj sc jih vendar usmili, ln res preseka slavni deželni odbor vojvodine Kranjske na imeniten način gordijski vozel. Misli si: »klerikalci« bodo veseli, če liberalci toliko plačajo v občinsko blagajno, kolikor so znašale približno diete kočevskega glavarja, ki je delal štirikrat prazno pot v Sodražico. Saj so »klerikalci« vedno bili potrpežljive narave, taki so gotovo še sedaj. Liberalci bodo pa tudi hvaležni, če se nekaterim kazni znižajo od 120 na 20 K, drugim od 100 na 10 in enemu od 40 na pet kron. Tako je slavni deželni odbor tudi storil. Opomnimo pa, da je pri vsi svoji dobrotljivosti vendar krivičen do liberalcev ali pa je slab računar. Ce bi šlo vse po pravem ključu, bj morali plačati v razmerju 15:10:5. Zakaj naj plačajo ubogi gospodje Fajdiga iu drugi kar po 20 K mesto po 15? Drugič pričakujemo od deželnega odbora poleg dobrotljivosti tudi pra,vičnosti.Sedaj pa še poglejmo, kako si je za to imenitno rešitev pred tukajšnjo večino umil roke! Mesto, da bi bil vsako pritožbo posebej rešil in kazen ali potrdil ali odpustil, je pa vse tri v eno vrečo vrgel. Vzroka za oprostitev ni bilo nobenega. Zato je pa lakonično odgovoril: Iz tega vzroka naj se jim kazen zniža, ker so pravočasno vložili prošnje za pomiloščenje. Ali misli deželni odbor, da smo res tudi mi tako naivni, kakor on na svoa stara leta? Ce bi bili rok zamudili, bi prošenj niti odposlati ne mogli in bi bila lahko večina po preteklem roku iztir-jala vsakokratno globo. Zares imenitno se je izrazil deželni odbor. Le žal, da bo žel le ne-hvaležnost za tako plemenito delo. Kljub naklonjenosti nui naši liberalci ne bodo zvesti ostali. Imenitnejši se še nekoliko drže »Narodove« stranke, drugi pa silijo že v tabor »mladih«. K sklepu kot vestni poročevalci še povejmo, da so po preteku skoro enega leta, odkar je bil izvoljen občinski odbor, liberalci slednjič popolno kapitulirali. Prepustili so S. L. S. vse svetovalce iu tako sedaj občinski odbor zopet redno deluje. Deželni odbor je torei iz zagate. Več mu ne bo premišljevati, kako bi lepše rešil svoje drage neljubih stroškov. Občinsko blagajno je pa vsled svoje ne-pristranosti oškodoval za 835 K. Obstrukcio-nisti bi bili namreč morali plačati 980 K, plačali pa bodo le 155 K. Liberalci le šc nadalje obstruirajte! Take mahinacije deželnega odbora morajo izzvati največje ogorčenje. Na-mestu da bi deželni odbor bil zavetišče občinam, ic premnogokrat s svojo naklonjenostjo do liberalcev vzrok zmede in nereda. Kakor je tu liberalcem na škodo občine daroval, tako nam je znan slučai. ko je po krivici pristašu S. L. S. hotel odjesti, kar mu gre. Iz novejšega časa so nam pa znane še druge stvari, in za danes le to povemo gospodom v deželnem odboru in siccr vsem od prvega do zadnjega, da pride za vsakega dan sodbe! + Kam gre kmečki denar? Kmečka posojilnica ljubljanske okolice je darovala 100 K Malovrhovemu društvu »slovenskih ' časnikarjev«. Zavod, ki je obogatel iz kmečkega denarja, podpira ljudi, ki tako sramotno pišejo proti kmečkemu ljudstvu. Svoji k svojim ! + Zdravstveni svet na Vrhniki. Dne 18. t. m. se jc vršila ua Vrhniki volitev za zdravstveni svet iu sicer načelnika in podnačelnika. Načelnikom jc bil izvoljen g. Ivan Stanonik, župan v Horjulu, podnačelnikom pa Karol Mayer, trgovec na Vrhniki. S tem jc prišla zopet važna postojanka iz liberalne roke v naše roke. + Zakon proti ponarejanju vina potrjen. Z Dunaja smo sinoči prejeli nasiednje poro- čilo: Cesar je 12. t. m. potrdil v državnem zboru sklenjen zakon v varstvo pristnega, poštenega vina in vinskega mošta. Sedaj se vrše še obravnave o potrebni izvršilni naredbi, ki bode ustrezala željam vinorejcev in vinskih trgovcev. -f Slovenske učne knjige za srednje šole. Lani izvoljeni odbor se jc združil z »Društvom slovenskih profesorjev«. Poročevalci za posamezne predmete ostanejo isti kakor dozdaj: prof. dr. Greg. Pečjak za verouk, ravn. Fr. VViesthaler za klasično filologijo, ravn. dr. Požar za slovenščino, prof. Štritof za nemščino, prof. Orožen za zemljepis in zgodovino, prof. Macher za naravoslovje, ravn. Senekovič za matematiko in fiziko, ravn. Črnivec za inodroslovje in vzgojeslov-jc. Iz društvenega odbora sc pridruži k temu »knjižnemu odseku« prof. dr. Tominšek kot tajnik in zapisnikar. Od lanske enkete (21, sušca 1906) so sc zgodile sledeče spremembe: Dr. Tominšek je spisal grško slovnico in spisuje vadbe. Dr. Sket jc popravil slovensko čitanko za 3. razred po navodilih enkete iu je ravnokar izšla nova izdaja te knjige. Prof. Štritof piše nemški slovar za prve razrede, ker sc je na lanski enketi pred vsem povdar-jala njegova potreba; tretjino ga ima že v rokopisu izgotovljenega. Sicer pa jc za nemščino vprašanje odprto, ker se pripravlja nov učni načrt, katerega morajo sestaviti vsi učitelji nemščine na skupnem posvetovanju. Zemljepis za 1. razred je prevzel prof Pajk in ga upa dogotoviti do leta 1908. Domovino-znanstvo za 4. razred od prof. Orožna je ravnokar izšlo. Prof. Macher je dovršil živalstvo za nižje razrede, knjiga jc že recenzirana in bo do jeseni na razpolago. Isti pisatelj spisuje zdaj botaniko za nižje razrede in io upa do počitnic dokončati. Mineralogijo in kemijo za 4. razred realk spisuje ravn. dr. Beuk. Za nižje, razrede je torej vse preskrbljeno in z grško slovnico je storjen važen korak naprej. Za višje razrede pa ni tako ugodno. Vendar je tudi tukaj nekaj napredka. Za verouk sta dr. Svetina in dr. Pečjak spisala knjige za 5., 6. in 7. razred. Za latinski slovar sta Ic šc dva gg. na dolgu s svojimi črkami; če šc ta dva vpošl.ieta, se prihodnje leto lahko prične s tiskom. Za pisanje slovarčkov h grškim klasikom se je prijavil dr. Tominšek. Glede slovenščine šc čakamo na odgovor naučnega ministrstva na memorandum, v katerem so profesorji slovenščine predložili nov učni načrt. Zgodovine za stari vek je prof. Pire spisal polovico. Za matematiko jc prof. Matek spisal knjige. Živalstvo dr. Poljanca je že v recenziji; isti pisatelj pripravlja mineralogijo. Prof. Macher mora svojo botaniko, ki je sestavljena še po stari metodi, spremeniti po novi biološki metodi. Somatologijo bo dr. Homan dovršil do počitnic. Propedevtiko za gimnazije je pripravljen spisati dr. Ozvald, če dobi dopust; ponudil se jc tudi dr. Rosto-har kot sotrudnik. Vse želje, ki bi jih imel eventuelno kateri izmed gg. pisateljev, naj se odslej blagovolijo javiti »Društvu slovenskih profesorjev« v Ljubljani. + Dr. Lueger. Krščanskosocialni dunajski meščanski klub je sklenil, da odpošlje odposlaništvo v Lovrano, ki naprosi župana, naj ostane v Lovrani, dokler popolnoma ne ozdravi in naj se zato 28. t. m. ne povrne še na Dunaj. Dr. Lueger je nedavno rekel, da se želi povrniti na Dunaj, ker želi biti navzoč pri državnozborskih volitvah. Brzojavil je zato, naj mu pripravijo 27. t. m. stanovanje. Zele, da ostane dr. Lueger še dva ali tri tedne na jugu. potem naj bi se nastanil v Brik-snu na Tirolskem. Zdravstveno stanje Luegerjevo se je znatno izboljšalo. Dunajski župan je okrepčan, tudi vidi zopet boljše. Dr. Lueger je odposlal na Dunaj razglednice z lastnoročnim podpisom. Smrt in pogreb vrlega moža. Iz Dolenje Sušice pri Toplicah se nam piše: Dne 14. aprila je umrl oni Franc Šenica, posestnik v Dol. Sušicah, ki se je pismeno zahvalil za vabilo na zaupni shod ter z bolniške postelje izrekel zaupanje in priznanje poslancem Slovenske Ljudske Stranke, ki se trudijo za blagor kmečkega trpina. Pismo je končal z besedami: »Ostanem zvest do smrti«. To pismo je dr. Krek javno prečital na shodu zaupnikov dne 28. februarja v veliki dvorani »Uniona«. Marsikomu je zaigrala solza v očeh, ko je čul to izjavo zvestobe do smrti od revnega bolnika. Pismo je bilo natisnjeno v »Slovencu« in »Domoljubu« v popisu shoda zaupnikov, in zavedno ostane drag spomenik, kakšnega duha in trdnega prepričanja so naši kmetje. Rajni »Mekina« — tako se pri hiši pravi ui doživel dneva volitve, kakor je želel, dočakal pa je dan volivnega shoda v Toplicah in šc tisti večer umrl. Molil je vseskozi na bolniški postelji in v zadnji uri vedno nosil križec k ustnicam, dokler ni roka tako oslabela, ga da ni mogel več prinesti do ust. — Mož je dovršil 60. leto. Bil je slaboten in velikokrat bolan, a tak poštenjak, da je po pravici nekdo opomnil g. župniku: »V topli-ški župniji imate mnogo izvrstnih mož, a taki, kot je bil Mekina, so redki.« Iz Ljubljane je prišel g. deželni nadsvetnik Zamida pokropit vrlega moža in tolažit svojo setro, sedaj žalujočo vdovo. Pogreb dne 17. aprila, je bil veličasten, spremljevalcev obilno število, vmes dva bogoslovca iz sorodstva. Pevci so zapeli pred hišo, v ccrkvi in na pokopališču. Gosp. župnik je imel ganljiv govor v čast in spomin občcspoštovaneniu Mekini. Vzel ie iz omenjenega pisma zadnje besede »ostanem zvest do smrti« in razvijal, kako ic bil rajni v resnici zvest Bogu in sv. Cerkci, svoji rodbini, sosedom, kmetiškemu stanu in onim, ki se trudijo za njegove pravice in koristi. Bil je v resnici zvest do smrti. Rajnika priporočamo v molitev in blag spomin. — Priprave za šestdesetletnlco vladanja cesarja. Dunajska občina se že sedaj pripravlja na to slavije in magistrat dela načrte za razne slovesnosti. Poznavajoč ljudomilo srce vladarjevo namerava občina ustanoviti celo vrsto dobrodelnih ustanov, zavetišče za ljudi brez prenočišča, bolnišnico, več ustanov za preskrbo odraščenih in otrok. Dunajska šolska mladina bo napravila cesarju velikanski poklonitveni sprevod, nakar bo vsak učenec dobil spominsko kolajno. Prirejena bo tudi razsvetljava kot leta 1900. — Slovenska opera v Varaždinu deluje dalje v občno zadovoljstvo. V četrtek teden je slovenska opera pela »Traviato«, v soboto bila je repriza ter se je ob burnih ovacijah poslovil tenorist g. Cammarotta. V nedelo so peli »Korneviljski zvonovi«, v sredo in četrtek »Fausta« s praškim tenoristom g. Vlčkom. Prihodnji torek, sredo in četrtek pojo »Zrinj-skega«. Hrvaško dramatično društvo je prosilo skladatelja Zajca, da pride v Varaždin, da tako tudi Varaždinci proslave njegov jubilej. — Iz hrvaškega časnikarstva. G. dr. A. Harambašič se je zahvalil na uredništvu »Hrvatske«, ki sedaj razpisuje mesto glavnega urednika. — !z bteškega kota. Umrl je na velikonočni torek na Bledu Jožef Mandelc, rojen 1. 1815; nastopil je torej nedavno 93. leto. Ranj-ki, pravi korenjak, nekdaj gostilničar v Zago-ricah pri Mangelcu, sedaj hotel Steidl (prej Petemel) je bil do zadnjega zelo bistrega duha in jako dobrega spomina. Umrl ie brez kake posebne bolezni kar nagloma. Veliko sredo ie bil obhajan za Veliko noč. Zapustil je 12 živih otrok in ženo, s katero je živel nad 53 let v zakonu. Oženjen je bil dvakrat. Otroci so lepo zanj skrbeli in mu po smrti pripravili lep pogreb. — Velikonočni ponedeljek je bil pokopan po obdukciji dveleten otrok da-carja, katerega je po neprevidnosti veliko soboto ustrelil lastni brat. Zadnji čas jc bilo dokaj zborovanj. Dne 17. marca je bil občni zbor hranilnice in posojilnice za blejski kot, ki je imela v teku leta nad pol milijona kron prometa. Ker deluje le s '/2%, pri nekaterih večjih svotah tudi le z '/>%. zato ne more skazati toliko čistega dobička, kakor druge posojilnice, ki delujejo z 1 do V!?%. Ker odborniki popolnoma brezplačno oskrbujejo vse posle, zato vendar znaša čisti dobiček nad 1.500 kron. Belo nedeljo je imel g. Pogačnik volivni shod in razgovor zaradi planin v dvorani stare šole. Udeležba je bila velika, dasi so izostali od shoda liberalci, ki si tudi žele planin nazaj. Ker zdravilišče Bled, jlasti liberalni volivci nujno potrebujejo tudi vodovoda, ni bilo posebno pametno, izogniti se shodu. Pomnijo naj, da Bled brez pomoči od strani poslancev Slovenske Ljudske Stranke ne pride tako hitro do vodovoda. Ako hočemo, da zdravišče procvita, naj se sedanji načelnik nikar preveč ne postavlja na napred-njeaško stranko. - Na Bledu sc zopet mnogo zida. Dva nova zidarska podjetnika Hromek 111 Stuzma sta začela zidati poleg domačih mojstrov in vsi imajo dovolj dela. Tako bo vedno več prostora za letoviščarje. Nekatere hiše in lope se grade preblizu ceste, a nikdo ne ugovarja. Okrog nove cerkve v Gradu se gradi obzidje. S tem bosta cerkev in Bled mnogo pridobila na lepoti. Želeti bi bilo, da bi sc tudi zdraviški odbor zanimal za olepša-' vanje prostora, okrog cerkve. Kadar bo cerkev še poslikana, potem ji daleč na okrog ne bo para. Da bi se kmalu našel kak dobrotnik. - Zdraviški odbor dela novo zdraviško takso. Je pač težko vsem ustreči. Na eni strani z nizko takso, na drugi pa z vso udobnostjo modernega letovišča. - O občinskih volitvah se šc nič ne sliši. Kako sc ta stvar po nepotrebnem zavlačuje! — V zadnjem času odhajajo tudi od nas ljudje v Ameriko. Kar trije gospodarji posestniki so jo popihali čez morje iskat sreče. Naj jim bo mila. — G. svetnik je dal postaviti v zadnjem času ob jezeru lopo za čolne. Župnišče je bilo tega zelo potrebno. Hvala g. Muhru, ki .je dovolil, da se je smela lopa zgraditi ob njegovem obrežju. — Čebelarske vesti. Logaška podružnica priredi jutri v nedeljo, dne 21. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni g. A. Kunca v Dol. Logatcu čebelarski shod. Predaval bo odbornik gospod nadučitelj Anton Likozar. — Kmetijsko predavanje. Jutri nedeljo dne 21. t. m. ob 10. uri dopoldne predava g. mlekarski nadzornik I. Legvart na Selu pri Bledu o umni živinoreji in o zboljšanju planinskih pašnikov. Ker so takšna predavanja za Gorenjsko zelo važna, jc želeti obilne udeležbe. — Reški guverner grof Nako jc pri svojem odhodu iz Budimpešte opazil, da mu manjka ročna torbica, v kateri so se nahajali biseri njegove soproge, vredni četrt milijona kron. Ker je vlak že odhajal, dal je grof znamenje, nakar so vlak ustavili. Grof je hitel v hotel in tam res našel torbico, ki jc bila še nepoškodovana. — Španski goljufi. Ze večkrat smo opozarjali na španske sleparje, ki pisarijo lažnji-va pisma križem sveta, da skubejo lahkoverne ljudi. Te dni nam je nekdo poslal tako pismo iz Madrida. Pismo je dobil neki posestnik v Selcih. V tem pismu laže neki Hladisla-bleva, da je v Madridu zopet, da pa ima skrito neko listino, s katero more vzdigniti na Dunaju več tisočev denarja. Kdor 11111 pomaga rešiti to »listino«, dobi tretjino denarja itd. Vse to jc navadno sleparstvo. Zato svetujemo, naj nihče 11 gre sleparjem na led. — Letošnji spomladanski vinski semenj na Krškem bo koj prve dni maja. Dan se šc pravočasno naznani. Iz Kranja. Jutri, v nedeljo, dne 21. t. m. priredi društvo »Krani« v dvorani na »Novi pošti« ob 8. zvečer družinski večer. Glavna točka bo predavanje g. prof. Evg. | Jarca o »socialnem pomenu vzgoje«. — Strojne puške so se uved'e tudi pri 47. pešpolku v Gorici. — 100.000 kron je darovala uprava ladjedelnice sv. Marka v Trstu ob priliki svojega 50-letnega jubileja v korist podporam za bolne ali dela nezmožne delavce ter njihove vdove in sirote. — Cigani so napadli s sekirami ln revolverji 25 kmetov iz Gotne vasi in okolice, ki so hoteli cigane mirno prepoditi. V petek 19. t. m. se ie v tem slučaju vršila prva obravnava. Več o tem še poročamo. — Sodruga Ropasa v Gorici so aretirali. Dolže ga veleizdaje. Aretacija se ni izvršila na podlagi kake denuncijacije, ker se je Ro-pasov shod vršil že pred tedni. O shodu sc je mnogo govorilo in tako je čulo tudi orožništvo, ki je stvar naznanilo. Sodišče je sklenilo, da sc Ropaš pridrži v zaporu. Ropaš se je proti temu odloku pritožil v Trst, Ropaš trdi, da ni kriv in da je govoril le o ljudovladi kot modernejši državni obliki. Za ljudski sklad so darovali: N. N. duhovnik ljubljanski 50 K; Zorko Fr., m. kaplan Št. Peterski 10 K; dr. Demšar Josip, profesor Št. Vid, 6 K; Zavbi Ivan. kaplaji, Žužemberk, 20 K; Šašelj Ivan, župnik, Adlcšiči, 10 K. Ljubljanske nouice. > VIŠJI IN NIŽJI SLOJI V LJUBLJANI. Ivan Hribar, ljubljanski župan, je mogočen gospod. To je znano. Znano pa tudi, da je prešinil zadnje čase sem ljubljanskega župana moderni socialni duh. Ne vemo zakaj. Vedno pa gospod župan le ni bil tak. V občinski seji dne 31. decembra je ljubljanski župan javno v občinski seji ozmerjal delavce. Rekel je: »Ne morem izreči dosti graje, da velika večina mestnih delavcev tako zanikrno opravlja svoje delo.« Kako mogočno to doni! Seveda za tistih 80 krajcarjev na dan naj ti garajo liki črna živina. Je li bil ljubljanski župan upravičen, da jc tako govoril? Kaj še. Naj bi bil skrbel za mestno delavstvo tako, kakor se mora in se dejansko skrbi za delavstvo po modernih mestnih občinah, kjer nimajo socializma le na jeziku, marveč dejansko socialno delujejo. Naš sedanji ljubljanski župan pa za mestno delavstvo še prav nič storil ni. Za mestne delavce je napravil to, da jih je zmerjal v javni občinski seji. Ce hoče ljubljanski župan, da mu bodo delavci delali z veseljem, naj tudi skrbi zanje tako, kakor to zahteva naš moderni socialni čas. Misli li ljubljanski župan, da mestno delavstvo ne ve za socialno krivico, ki se mu godi po ljubljanski občini? Na slabšem kakor drugi so ljubljanski mestni delavci. Niti za slučaj bolezni jih ne dA zavarovati socialni ljubljanski župan. Ze razumemo zakaj. Ubogo ljubljansko delavstvo ne spada k frakariji. In le frakariji cveto rožice na ljubljanskem magistratu. Ti ubogi ljudje pa spadaio med nižje sloje ljubljanskega prebivalstva. Mislilo sc je pač zanje nekai storiti. A le mislilo. Prerešetavali so že ljubljanski mestni očetje predloge o ureditvi razmer mestnim delavccm. Dobili na.i bi bili nekako razsodišče in nekako preskrbnino za starost. Tiste načrte je izdelal bivši policijski svetnik Podgoršek, popravil jih je pa župan Hribar. Bili so celo natisn eni. Kai ic zdaj s tistimi lepimi načrti, nam ni znano. Občinski svet sc ni bavil ž njimi. Stvar je zaspala. Ce bi imel ljubljanski župan nekoliko socialnega duha, bi ne smela zaspati. Za zdaj zadostuj. A s «socialnost.io» ljubljanskega župana nasproti ljubljanskim mestnim delavcem sc bomo že še pečali. Socialista Hribarja morajo spoznati takega, kakoršen je. oni nižji sloji, ki jih ljubljanski župan tako ljubi in prezira, da jih zmerja. Druga slika. Pečali smo se že z razmerami tistih revežev ljubljanskih užitninskih paznikov. Dobro vemo, kakšni reveži so to, kadar obole. I11 socialna ljubezen gospodarja ljubljanskega užitninske-ga zakupa je tako velika, da iih ne zavarujejo pri okrajni bolniški blagajni. Grajamo, da nima za slučaj bolezni župan, glava ljubljanske občine, zavarovanih mestnih delavcev, ker to ni socialno. A vemo, da postava ne sili zavarovati glede bolezni občinskih uslužbencev. Prav odločno pa obsoiamo, da niso- zavarovani glede na slučaj bolezni sploh vsi uslužbenci ljubljanskega užitninskega zakupa. In to grajamo tembolj, ker nam je jako dobro znano, da bi iih gospodar ljubljanskega užitninskega zakupa župan Ivan Hribar moral zavarovati. Pa vprašanje je danes rešeno. Upravno sodišče ie svoj čas razsodilo, da se uslužbenci ljubljanskega užitninskega zakupa morajo zavarovati za slučaj kake bolezni. Ce župan Hribar misli, da se motimo, ga (poživljamo, naj povpraša svojega svetnika Se-ška, ki mu potrdi, da jc res, kar mi trdimo. Ker je pa ljubljanski magistrat po postavi tudi nadzorovalna oblast bolniških blagajn, poživljamo mestni magistrat, naj prisili ljubljanski vžitninski zakup, da zavaruje za slučaj bolezni vse svoje uslužbence, kakor je to spoznalo za prav svoj čas dunajsko upravno sodišče. Zdaj pa nekaj o magistratnih višjih slojih. Magistrat opravlja posle okrajnega glavarstva v prenešenem delokrogu. Poleg teh poslov pa ima skrbeti, da rabimo uradniški izraz, tudi zato. da se v redu izvrše posli občine. Za danes se nočemo pečati z vprašanjem, čc je primerno število magistratnih uradnikov za posle, ki jih izvršujejo. Pečati se hočemo zgolj nekoliko s plačami, ki jih imajo »najvišji« na magistratu. O županovih dohodkih 13.000 kron je »Slovenec« že pisal. Zanimajo nas pa druge stvari. Okrajni gla-var.ii, predstojniki okrajnih glavarstev, imajo letne plače od 4800 do 6400 kron, aktivitetne doklade ima okraini glavar v Ljubljani na leto 966 kron. Ravnatelj mestnih magistrat- | nlh uradov Ivan Vončina ima pa letne plače 8000 kron, aktivitetna doklada njegova pa znaša 800 kron. Ljubljanski ravnatelj mestnih magistratnih uradov dobiva torej tako plačo, do kakršne imajo pravico sckčni svetniki in vladni svetniki, predsedniki okrožnih sodišč. Recite kar hočete, za ne ravno bogato ljubljansko občino jc ta plača previsoka. Okrajni glavarji imajo večje dolžnosti, kakršne ima ravnatelj ljubljanskih magistratnih uradov. Plačani pa so slabše, kakor on. Jako visoko plačo ima tudi magistratni svetnik Šešek. Ima namreč na leto 6700 kron. Tudi ta gospod ima višjo plačo, kakor večina okrajnih glavarjev. Njegov delokrog je pa precej omejen. Saj ima nakazane samo obrtne zadeve, bolniške blagajne in deloma zadeve o delavskih nezgodah. Njegova plača je višja od plače ravnateljev srednjih šol. Dvomimo, da je to razmerje pravo. Slabo tudi nista plačana nova gospoda magistratna svetnika e.\tra statum Evgen Lah in pa dr. Miljutin Zarnik. Dobita namreč na leto vsak po 5500 kron. Več ne dobi večina okrajnih glavarjev. Stavbni svetnik Ivan Duffe dobi na leto 6700 kron. Slabše od njega so plačani višji inženirji, podrejeni železniškemu ministrstvu, ki dobivajo tako plačo, kakršno ima mestni inžener Pre-lovšek. Zato pa ima mestni knjigovodja Fran Trdina samo 6450 kron na leto. Razmeroma s plačo preje navedenih mestnih svetnikov je pač ta plača prenizka. Priznamo, za višje sloje je in zna skrbeti ljubljanski župan! X X X VOLIVCI ! Jutri, v nedeljo, je v zadevi volivnih reklamacij uredništvo »Slovenca« celi dan na razpolago. Potrudite se v uredništvo, Kopitarjeve ulice št. 2., preko dvorišča nad tiskarno. Ij Ljubljanske občinske volitve so se torej dovršile in razkadile magistratno glorijo. V vseh treh razredih je volivcev 4695, magistratna stranka ie pa dobila skupaj s pooblastili 1237 glasov, torej je za magistratovce na volišče prišlo komaj 700 moških volivcev 3458 glasov pa ni hotelo nič vedeti za magistratno stranko ! ! In še to, kar ie magistratna stranka naredila, je morala podpreti s pijačo. Dva dni se je zastonj pilo — prepričanje. Občinski svetnik Josip Turk je plačal pri Škriancu pijačo, ki se ic popila pred volitvijo, med volitvijo in po volitvi. dasi pravi zakon o volivni svobodi tudi glede občinskih volitev v § 4.: »Kdor daje ali naroči da.iati na dan volitve volivnim upravičencem v gostilnah, v krčmah ali na drugih javnih prostorih jedila, pijače ali druge užitke brezplačno ali po navideznih cenah, ga je kaznovati, ako nc predloži učin volivnega podkupovanja, z redno kaznijo 10 do 200 kron.« - V ponedeljek zvečer so v »Narodnem domu« »zavedni liberalni volivci« zastonj pili pivo. Taki stranki bo dne 14. maja odklenkalo. Bolčev Pepe naj kar zanjo pripravi svoj voz za smeti! li Veliki koncert »Glasbene Matice«. Dne 7. in 8. maja priredi »Glasbena Matica« veliki koncert, pri katerem se bode izvajal Verdijev Requiem. Pri tem koncertu bode sodelovalo okrog 210 pevcev in pevk in pomnožen orkester, broječ 60 do 70 mož. lj Lovski pisatelj — aretiran. Lovski pisatelj dr. Hans Kadisch ie poneveril nižje, avstrijskemu lovskemu društvu 7.000 K ter pobegnil. Včeraj so Kadischa v Gradcu aretirali, ko ie ravno zajutrkoval v neki kavarni. Kadisch je bil nedavno nekaj dni tudi v Ljubljani. Ij »Glasbeni Matici« je naklonilo splošno kreditno društvo v Ljubljani podporo 25 K. Ij Podčastniki tukajšnje garnizije prirede danes, dne 20. t. m. v kazinskem salonu obi-teljski večer, združen z vojaškim koncertom, komičnim predavanjem in šaljivo pošto. Razne stuari. Bivši državnozborski predsednik medlci-nec. Grof Vetter napravi 16. t. m. v zavodu dvornega svetnika Weixelbauma izkušnjo iz patologične anatomije in histologije. Praktično izkušnjo za notranjo medicino ie grof Vetter že napravil. Nova luč. Na londonski motorski razstavi je sedaj razstavljen nov svetilni plin, ki utegne izpodriniti elektriko in navadni plin. Novo izumljeno svetilo sestoji iz navadnega zraka in lpoI% petroleja. Užge se le tedaj, ako je napeljano skozi poseben stroj. Luč je rdeče modrikasta, čc se pa plamen obda z belo za-v cso, postane luč jako močna in bela, vendar pa ne utrudi oči, 111 prekaša celo elektriko in plinovo luč. Novi svetilni plin si lahko vsakdo sam v svojem stanovanju pripravlja s strojem, čigar cena je odvisna od njegove velikosti. Pri tem pa se prihrani 70 odstotkov. Stroj zavzema prav majhen prostor, stoji lahko na mizi in daje razsvetljavo za 20 sob. Tisoč kubičnih čevljev plina stane le 50 fenigov. Dobro šalo so naredili časnikarji v francoski zbornici. Ker so menili, da se zbornica predolgo posvetuje glede hazardnih iger, so premaknili kazalce ure, viseče pod njihovo tribino nasproti sedežu ministrskega predsednika, naprej za 40 minut. Ura je seveda kazala sedaj poludesetih, kar so opazili poslanci in izjavili, da .ie seja trajala že predolgo in so takoj obravnali točke, stoječe na dnevnem redu. Toda stvar s tem še ni bila pri kraju. Tajniki in stenografi, ki urejajo sejne zapisnike, smejo zahtevati posebno odškodnino, ako seja traja čez 9. uro. Seveda so se poslužili te pravice, sklicu oč se na uradni sc.ini zapisnik, kjer stoji črno na belem, da jc seja trajala do poludesetih. Toda načelnik tajniškega urada je izvedel za časnikarsko šalo in nikakor noče izplačati odškodnine. Stvar nikakor še ni rešena, vendar upajo, da sc ugodi steno- grafom, ker bi bilo sramotno, da bi se dokazala »pomota« uradnemu zapisniku. Darila za hiše in najemnike. V Elberfeldu je toliko stanovanj, da lh hišni posestniki niti oddati ne morejo. Da bi oddal stanovanje, je priobčil neki posestnik v časopisih sledeči razglas: Kdor pri njem takoj ali v najkrajšem času vzame v najem stanovanje, mu bode povrnil stroške za selitev, če pa sklene pogodbo vsaj za tri leta, dobi posebno danlo. Odškodnina se izplača koncem leta, ali pa od-računi od najemnine. List, ki ga pišejo vladarji je ustanovil v Londonu Harrisvvortt. Imenu.e se »Prestol.« Išla .ie žc prva številka, v kateri se nahajajo članki švedskega in portugalskega kralja, italijanske kraljice Margarete, papeža in različnih drugih članov najvišjega plemstva in • vladarjev. Požrtvovalna smrt zdravnika. V Parizu so 321etnega zdravnika dr. Rabtiela. ki je bil radi svoje prijaznosti in človekoljubnosti zelo priljubi en, poklicali k neki materi in njenemu otroku, ki sta obolela na davici. Ker pa je bolezen že zelo napredovala, 111 bilo več mogoče, zdraviti jih s serumom. Oba bolnika sta bila že na tem, da se zadušita. Zdravnik si jc takoj vedel pomagati. S svojimi usti je iz grl bolnikom izsesaval zrak in s tem oba rešil. Toda čeprav je potem izpolnil vse, da zabrani škodljive posledice, je vendar dva dni kasneje obolel za davico in umrl. Urad za samomorilce so otvorili v Londonu ter hočejo na ta način vplivati nanje. Nastavljena sta dva izkušena častnika in dve ženski. Urad sprejema nesrečnike, jih tolaži in jim daje svete. Po privatnih zadevah in predživljenju jih ne sme nihče izpraševati. General Booth, ustanovitelj tega urada, je izdal na vse one, ki se nameravajo umoriti, oglas, naj se zaupljivo obrnejo nanj; gotovo bodo našli tolažbo in se prepričali, da je mogoča zanje še druga tolažba nego samoumor. Muhe amerikanskega milijarderja. O me- hikanskem milijarderju Pedru Alvarado poročajo, da je ponudil vladi 40 milijonov mark, iz katerih obresti naj bi se vzdrževal polk, čigar naloga naj bi bila, da uniči Jaguis Indijance. Ze dvakrat se je ponudil, da poplača svoji domovini vse dolgove, a so njegovo ponudbo hvaležno odklonili. Svoji pokojni soprogi je dal postaviti spomenik, za katerega bodo porabili 40 stotov srebra. Mož je bil pred 20 leti še ubog rudar, sedaj pa ie najbogatejši človek na svetu. Imel je srečo, da je našel velike sklade srebra, ki mu donašajo sedaj tedensko 400.000 mark. Ubita pri telefonu. Iz Amerike javljajo da jc v Malborgu v državi Massakusset pri telefonu od električnega toka bila ubita gospiea Gretivvod. Hotela je namreč po telefonu govoriti z neko svojo prijateljico, a ker je bila pri telefonu tudi električna luč je ponesrečen-ka nameravala istočasno odpreti luč in telefon. Ker je pa imela na rokah zapestnice in na teh bakrene zaponke so iste prišle po neoprez-nosti v dotiko s krajci svetilke iu telefona, v hipu so vse električne svetilke v hiši ugaasnile gospiea pa je mrtva obležala, zadeta od električnega toka. Posledica dremavice. V Berolinu ie umrla 151etna Friderika Glanz, na brže vsled dremavice. Pred dvema letoma jo je prvič napadla bolezen, ki jo ie mučila skoro cel teden. Vsak dan je morala deklica razen nočnega spanja spati povrhu še štir do pet ur. Nedavno je deklica vstala ob 7. uri z utraj a morala ob 8. zopet nazaj v posteljo ki je spala do 6. ure zvečer. Nekaj trenotkov nato pa je umrla. Truplo bodo sodnijsko preiskali. Največji slapovi na svetu niso več nia-garski in viktorijski, kot se je doslej mislilo, ampak takozvani Ygnassu, ki so jih šele sedai našli. Vzrok temu, da so bili tako dolgo neznani, je ta, da leže sredi pragozdov, od najbližjega mesta oddaljeni več kot 1500 kilometrov. Telefonska In brzojavna poročila. PRETEP NA DUNAJSKEM VSEUČILIŠČU. Dunaj, 20. aprila. Katoliški dijaki so ustanovili te dni zvezo vseh katoliških akade-demičnih društev. To je nemške naclonalce tako raztogotilo, da so danes hoteli katoliškim dijakom zabraniti vhod na univerzo v barvah. Nastal je pretep. Kamenlta balustra-da na levi strani se je podrla in je ločila stranki. Več dijakov je aretiranih. POSLANEC DYK UMRL. Praga, 20. aprila. Bivši državni poslanec Dyk je umrl. SNEŽNI VIHARJI. I n o m o s t, 20. aprila. S Tirolskega prihajajo poročila o novih velikih snežnih viharjih. POVODNJI. Osek, 20. aprila. Drava je prestopila bregove. Sarajevo, 20. aprila. Med Brodom in Sarajevom jc vsled povodnji nemogoč promet. UPORI NA RUSKEM. Peterburg, 20. aprila. Na Aleksandrovi gimnaziji so gimnazijci peli marzeljezo. Ravnatelja so sprejeli z žvižgi. V gimnaziji lc bilo več eksplozij. V Lodzu so novi nemiri. OGNJENIK PUYEHUE V ČILI. C 11 e, 20. aprila. Ognjenik Puyehue v Cile strašno deluje. Odprlo se je devet novih odprtin. Skoda je strašna. Dežuje vroči pepel. Zemlja se ziblje. Posušenih je več potokov. Poslano. Glede na »Poslano v »Slovenskem Narod u" z dne 3 t. m. se strani gospoda L. G r U n f e I d a , ki je bil svoječasno akvi-ziter pri glavnem zastopu c. kr. priv občne zavarovalnice „Assicurazioni Generali" v Ljubljani, sedaj pa deluje za konkurenčne zavode, — je centralno ravnateljstvo v Trstu izdalo naslednjo izjavo. V Trstu, 18. aprila 1907. Gospod J. N. ROGER ml. ravnatelj glavnega zastopa za Kranjsko v Ljubljani- Z ozirom na Vaše poročilo o na- . padih na Vašo osebo v ..Slovenskem i Narodu" z dne 3.t. m izjavljamo Vam radovoljno, da smo zadevo preiskovali in se prepričali, da ni nikakega povoda postopati proti Vam, ter da na&e zaupanje do Vas po teh napadih ni prav nič omajano. Velespoštovanjem Za c. kr. priv. Assicurazioni Generali generalni tajnik: 916 s-l pl. RICHETTI 1. r. Milostiva gospa, •II vaata, zakaj morata pri nakupovanju sladna kave Izrečno poudarjati Ima »Kathralnar« f Ker se Vam sicer utegne primeriti^da dobite manj vreden po-snemekbrez vsehvrlin, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava. > Zakaj la Kathreinerjeva Kneippova slad na kava Ima apričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj In okue zrnate kava. Zapomnite si torej natanko,milostiva gospa, da dobivate pristno Kathreiiierjevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: »KatlirninerjevaKneippova slad-na kava« in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom prerane smrti naše ljubljene, nepozabne soproge, matere, hčere i. t. d. gospe FraniceRitiarroj. GostiSa kakor tudi vsem udeležencem od blizu in daleč, za obilo spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo. Zlasti se prisrčno zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev, slavnemu gasilnemu društvn v Gorenjem Logatcu za častno stražo in spremstvo k pogrebu ter č. gospodom pevcem za prekrasno v srce segajoče petje. tete fcM Vsem skupaj in vsakemu posebej .srčna hvala-. GOR. LOGATEC, 19. aprila 1907. S Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. 2 krojaška pomočnika, vajena dela za prodajalno sprejme takoj Fran Sitar, Kolodvorske ulice 35, Ljubljana. »ss l-l M zalogi imam ioo hktn vina lastnega pridelka, letnika 1906, renske gra-ševine (R h e i n r i s 1 i n g), 11 — 12 volum. (10 stopinj). — Vino je belo-zelene barve, popolnega okusa, iz povsem zdravega grozdja. Vino se nahaja blizu Zagreba v Mikuliču Ogleda se lahko na licu mesta. Cena 24 gld. za 100 litrov pri vseh 100 hktl., postavljeno na kolodvor Zagreb. Več se izve pri upraviteljstvu vinogradov Miletič, Mikulič, pošta Zagreb, llica 73. 9i9 3—i Meščanski hotel I lloyd" | I a«IUJIMWHWH*«| Ljubljanska društvena Sodba bb priredi v nedeljo, dne 21. aprila 1907 KONCERT za člane. Nečlani plačajo 40 h. Začetek ob 1/28. uri. K mnogobrojnemu obisku vabi Razpis. 917 3 Za zgradbo jedne kapnice, z vsebino tOO m3, v vasi Jakovoa, politični okraj Postojna, na 6000 K proračunjena dela in dobave, se bodo oddale potom ___ ■ii javne ponudbene razprave. SPODNJA ŠIŠKA F. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih v enotne cene ptoračuna naj se predlože do I. majnika 1.1. ob 12. uri opoldne podpisanemu občinskemu uradu. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: M .Ponudba za prevzetje sradbe kopnite u JaRoucl." Ponudbi mora biti dodana izrečna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5 odstot. stavbnih stroškov v gotovini ali pa v puoilarnovamih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Podpisani občinski urad si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne gledč na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Oddaji ima končno pritrditi deželni odbor. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarni občine Vrabče. Občinski urad v Vrabčah, dne 18. aprila 1906. Fran Seražin, župan. 0000000000000000000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 v 2enitbena ponudba. 00 00 00 00 00 00 Vdovec brez otrok, Star 32 let 13 tfamnika na Gorenjskem, želi 00 Stopiti v 3akon 3 deklico dobre družine, tudi vdove bre3 otrok-Nekaj premoženja se Seli. Mladenke 13 ljubljanske ali celjske okolice imajo prednost. Pisma s slik° naj se naslov-Ijajo na naslov Jfarol Jajdiga Spielstrasse 5, in Pjorbeck. 914 šfheinland. 00 00 00 00 00 00 00 00 00 i 00 ! 00 i 00 Panorama Kosmorama — 00 0000000000000000000 0000000000000000000 jife mj^ Lepa, čisto nova hiša je na prodaj v krasni Savinski dolini na Štajerskem. Leži samo 5 minut od postaje in ima krasen vrt, kar je posebno za leto-viščarje velike važnosti. — Natančneje informacije se dobe vsaki dan med 11. in 2. uro pri lastnici v Ljubljani, Eliza-betna cesta 8, I. nadstr. 902 3—1 v Ljubljani Dvorni trg štev. 3, pod „Narodno kavarno" Električna razsvetljava. ■»» " St-* """Hi Od 21. aprila do vštevši 27. aprila 1907: Angleško brodovje. KUJ1*RK*, izurjena v gospodinjstvu in v kuhi, ki je že dalj časa služila v župnišču, želi dobiti službo v mestu ali na deželi. - Ponudbe pod »kuharica« na upravništvo tega lista. 897 2_i Veiika gostilna z mesarijo, sobo za tujce, gospodarskim poslopjem in pripadajočim zemljiščem se proda takoj radi rodbinskih razmer pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje g. Ant. Priboschitz, Ljubljana, Franc Jožefova cesta 7. 907 2—2 Pomočnike: kolarske, kovaške ::: in sedlarske ::: 920 2-1 sprejme PETER KERŠIČ, tovarna vozov SPODNJA ŠIŠKA k spadajočemu obrtu se sprejmo s pogojem: plača na dan do 1 krone, v času učenja se plača zboljša. P«>itenemu načelu, da svoje v OBTUB prodajamo po strogo stalnih cenah, brezkonku' renčno nizkih cenah, ki so vtisnjene v vsak par, se ima zahvaliti naša firma za nedosežni renome. Moški štifljetni, močno delani . . . Moški štifljetni, iz prav dobre kozlovine, jako ceno.......... Moški čevlji na trakove, pripravni za trpež.......... Moški čevlji na trakove iz izvrstne kozlovine.......... Moški čevlji na trakove, usnje la box-calf, orig. Goodyear šivani . . . Moški čevlji na trakove, usnje la box- calf, American-Style...... Moški polčevlji na trakove iz dobrega, voljnega usnja........ Moški drilasti polčevlji z usnjeni obšiti, črni, rjavi in sivi....... Isti za dame.......... 910 10-1 JI. 3 50 460 3-75 474 625 750 3-110 r- 11 11 11 11 11 11 Elegantno priložnost! Priporočamo nastopno označene vrste: Odlična kakovost! Specialiteta: „Goodyear svetovni" čevlji in škornji prav odlične popolnosti. Naivečja izbira damskih polčevljev vseh vrst, dalje deSkega, otroškega in dekliškega blaga najboljše kakovosti po izredno zmernih cenah. A J^ F I* E I> FltlTVKE I., k <> m. <1 r Damski salonski čevlji iz črnega usnja Al i.rn divje koze.........jI. 1 Ji) Damski polčevlji, cbevreau, lahki in solidno delani......... Damski čevlji na trakove iz stanovitnega črnega usnja...... Damski čevlji na trakove iz dobrega rjavega usnja, moderna oblika . . Damski čevlji na trakove iz izvrstne kozlovine z lakastimi kapicami . . Damski čevlji na trak. iz velef. box-calf, eleg. pom. čevlji, Goodyear šivani Damski čevlji na trakove iz najfinešega chevreau.Goodyear šivani .... Damski čevlji na gumbe iz izvrstnega črnega usnja......... Damski čevlji iz la chevreau, Goodyear šivani, prav elegantni..... II II » 1» Ji II II Zastopnica: JOSIPINA HERRISCH v Ljubljani, Stritarjeve (Špitalske) ulice 9. 9 osbestnl cementni Skrili S Eternil tovarne = @ LUDWIG HATSCHEK§ Najboljša streha sedanjosti. Varna pred ognjem in viharji, kljubuje/vsem^vremenskim vplivom, ne potrebuje poprav, je lahka, lična in cena. ——i Najdalekosežneje poroštvo. Spričevala prve vrste. Zahtevajte vzorce in prospektel — Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvornice portlant cementa Dovje in v Trstu, vla Geppa 2. — Vprašanja naj se naslavljajo na založnika Teodorja Korn, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izvršujejo tudi strelovodne naprave, kleparska in krovska dela z različnimi materijalijami '6*2 28-bSifl,..-., patent 5at5cb«K §kril j-£t er nI □I Je vedno najceneje in v VELIKI IZBIRI se dobijo traverze, železne šine, cement, štorje, trombe, cevi, mlatiSnice in trijerji, slamoreznice, pajkelni, brane, štedilniki, orodje, mreže in žica za ograjo, okov, = Kuhinjska oprava In vsa drusa železnlna. = 8CHNEIDER & VER0V8EKU v Ljubljani, Dunajska cesta 16. — Edina za'oga amtrikanskih strojev za kositi iz Čikagel Ljubljana, Dunajska ce;ta št. 12. Zahtevajte veliki najnovejši cenik, ki ga vsak dan razpošiljam brezplačno in poštnine presto. co 05 o mi®® P 4) -s> C 4) 03 v/V >Vamo do selitve, t. j. do 30. aprila tekočega leta. Po preteku tega termina je vsaka znižana cena popolnoma izključena, ker bodo novi lokali ustrezali vtoliko našim potrebam, da nam v svrho piidobitve prostora ne bo več treba oddajati knjig v zgubo. Nevesta Kristusova ali podučna in molitvena knjiga za pobožney krščanske device. Poslovenil B. Bartol. Šesti natis 1894. Rdeča obreza (mesto K 2 48) samo K 2 —, zlata obreza (mesto K 3'40) samo K 2 60, s poštnino 20 vin. več ; rjavo usnje, okovane platnice (mesto K 5-—) samo K 3 —, fina bela vezava (mesto K o-40> samo K 3 20. Izvrsten molitvenik s potrebnimi poduki. Pot v nebesa ali življenje udov tretjega reda sv. Frančiška Serafinskega, ki med sveiom živijo. Spisal O Nikolaj Mcznarič. Peti pomnoženi natis 1899. Rdeča obreza (mesto K 1 80) samo K 1-30, n poštnino 20 vin. več. To je celoten molitvenik, ki pa obsega poleg tega tudi vsa potrebna navodila itd za tretjerednike, katerim ga zelo priporočamo. Sv- Frančiška Šaleškega Filoteja ali navod k bogoljubnemu življenju. Po izvirniku poslovenil Anton Kržič. Rdeča obreza (mesto K 1 80) samo K 1 50, zlata obreza (mesto K 2 40) samo K 1'90, s poštnino 20 v. več. Zlata knjiga, ki kaže za vse med svetom živeče stanove, visoke in nizke, najlažjo in najzanesljivejšo pot skozi tostransko življenje v srečno posmrtnost; knjiga ni -troga, temveč upiiva samo blažilno in tolažilno ter je še danes najboljša svoje vrste. Rafael ali nauki in molitve za odraslo mladino. Spisal Jožef Kerčon, duh. svetovalec. Drugi natis 1895. Rdeča obreza (mesto K 1 tO) samo K 1—, s poštnino 10 v. več. Kruh Nebeški ali navod pobožno moliti in častiti presveto Rešnje Telo, s trojno mašo in drugimi navadnimi molitvami Na svetlo dal Janez Zupančič, župnik. Četrti natis 1890 Šagrm-usnje. okovano z zlato obrezo (mesto K 3 60) samo K 2-—, s poštnino 20 vin. več. Trojna božja pot s svetimi stopnicami na Kranjskem. Uredil Anton Žlogar. Broširano (mesto 60 vin.) samo 30 vin., ve- porabo: zano (mesto K 120) samo 50 vin., s poštnino 5 vin več. Kmetom v pomoč. Narodno-gospodarska razprava. Spisal Ivan Belec, župnik, 1885. Broširano (mesto K —-40) samo K —20, s poštnino 6 vin. več. Psalmi. Preložil Ivan Vesel 1892. Broširano mesto K 2-—) samo K 150, s poštnino 2o vin več Zgodovina cerkljanske fare. Spisal Ivan Lavrenčič. Založil Anton Golobič, 1890. Broširano (mesto K 1 60) samo K —'90, s p štnino V0 vin. več. Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada nabral Ivan Sašelj, 1906. Broširano (mesto K 2'—) samo K 1'50, s poštnino 20 vin. več. Vojska na daljnem Vzhodu. Uredil dr. Evgen Lampe, 1906 Broširano (mesto K 4'80 samo K 3 80, vezano i mesto K 6-—) samo K 4 90, s poštnino 30 vin. več. Za duhovniško Zbirka lepih zgledov. Duhovnikom v porabo v cerkvi in v šoli zbrala Anton Kržič in Alojzij Stroj. I. in II. zvezek. Broširan (mesto po K 6 —) samo po K 3 —, vezan (mesto po K 7 50) samo po K 4-50. II. zvezek konča v alf.tbetu z besedo .Ljubosumnost. Duhovski poslovnik. Sestavil Martin Pot, župnik, 1900. Broširano (mesto K 4—) samo K 2 80, vezano (mesto K 5 '20) samo K 3 90, s poštnino 30 Tin. več. Katoliško zakonsko pravo z oz rom na državne avstrijske pravice. Spisal Fran Kosec, župnik, 1894. Broširano (mesto K 2'—) samo K 1—, vezano (mesto K 3 2n) samo K 2 20, s poštnino 30 v. več. Razlaga velikega katekizma ali krščanskega nauka. Za cerkev sestavil Anton Vcternik, župnik. Štiri zvezki broširani (me»t > K 9--)samo K 6-90, vezani (mesto K 12 201 samo K 9'80 Jezusovo trpljenje in sedanji čas. Spisal in govoril Ur R Neuschl. Poslovenil F. Hiersche. Broširano (mesto K 1 20) samo 80 vin., s poštnino 10 vin. več. Duhovni Pastir (za pridigarje). S sodelovanjem več duhovnikov urejuje Alojzij Stroj, preje Anton Kržič Letnik 1887, 11-91, 1892, 1893, 1891, 1899, 1900, 1901, 1902, 1903, 1904 (mesto po K 8 —) samo K 4 —, s poštnino 30 vin. več. Kakor že povedano, velja znižana cena samo do 3o. aprila t. 1. 509 14 »KATOLIŠKA BUKUAANA" 0 Ljubljani. N K N N ►3 H N b^SM ..marmornate mozaik plošče". ki prekašajo v lepoti vse druge tlakove, m* po K 6—12. Trotoar krog cerkvenega zidu (K 3 za mJ) zabranja vlago v cerkvah. — Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, oklepe za okna, krasne križe poljubne velikosti z vdelanim železjem za na pokopališča iz imitiranega granita in marmorja, grobne spomenike in okvirje, korita za živino in drugo cementno blago. 641 4 Proračuni zastonj in franko Ceniki in vzorci ni zahtevo. ITI EJH&lfJt nnil^RA zDmi2ERiHpivovarehi ILLIllOIIII UI1U£DU TRG v Ljubljani, teltf. H.ri}. : izborno pivo v sodcih In steklenicah, i - Zal«o« « »podaji 6 i * k i, ttUtona št««. IS7. ŽALEC In Uta£ Pivovarna J: PERLES LJUBLJANA, Prešernove ulice 7 priporoča izvrstno marčno pivo cn t sodčkih in steklenicsli. - Uatu. prti 100 la« rr.š upeue Vir zdravja so s brezalkoholne pijače s L;_ mej t,mi s pomočjo Marsnerjetih Jumečih limonadnih bombonov, prlp.roi« vcIclMtltl daboviCIn Mtr llivncna tbCIailn zajamčeno pristne ieheJno-voščen« trii« ■a cerkev, pofrtln I. proccalje, »oSCene zvitke, izbernl mčd-pitanaa k»|l ■< doblfi * Iltkltnlcih. ik.Jftb la ikaflh * pel|abil »«U- koill ter poccnl. Kapi|> ic (odi viak £ai ned t p*n|lb, lodiklh, kakor ladl voitft la suho eatovje, po kolikor mogoče vlaokl caal. Ca »bil« naročila i« loplo priporoča la aag«twl|i loto* to 0 poila.o postrcfil. mo 52-9 uaUBIiJA^fl, Prešernove (Slonov«) ulice 7. Perlaaova hiia. okus malin, oitron, jagod, čre&enj, dišečih jagod, prirejene šumeče limonade n«dosežne. Edino pristne s to varstveno znamko. — Vsakoletna poraba nad 40 milijonov. Edini izdelovalec: Prva češka akcijska družba orientalnih sladkornih in čokoladnih izdelkov Kraljav. vinogradi, prej A.MarSner. - Glavni zastop. DunoJ Ui., Theobaidgasse 4, 590 10—6 blizu Naschmarkt-a. V i Naznanilo. S'av. občinstvu v Liubliani in okolici ssi us'jam najvljudneje naznaniti, da sem prevzel z današnjim dnem prevažanje : pohištva : ter vsakovrstne druge vožnje ter podobna opravila. Zagotavliam vsikdar najtočneišo postrežbo po primerno naj nižjih cenah, ter se priporočam v naj-obilnejša naročila 853 2—2 velespoštovasjem Ivan Zupančič, Ljubljana, Rožne ul. 8. FAFF-ovi šivalni stroji *o najboljši za rodbinsko porabo, _ t KT Šivajo, gotijo in pleto neprekosno za obrtne namene šivajoč sem in tje (Kngellager). Glavno zastopstvoi FRAN TSCHINKEL 1 Ljubljana, Mestni trg I. Kočevje, v grad«. Steckenpferd- lilijskomlečno milo Bergmanna & Co. Oraždani In Tečln n. L. je in ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinal-nih mil proti maiuljem kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. — Dobiva se po 8') vin. komad v vseli lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mla in bri/nicah. 434 50 - r< Najcenejše 11 SO domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in preč. duhovščini JOSIP VIDMAR ===== v Ljubljani == Pred škofijo štev. 19. — Stari trg štev. 4. Prešernove ulice štev. 4. i63 62-h mm Popravila točno in oano. m ° Najkrajša i, najcenejša U0Ž!l]g u fllMlKO 0 ^__z modernimi , velikimi brzoparniki iz Tnhiminffo brezHafno dopošiljatev nvjega ZrUlIlKvUJlL ilustr. cenika z nad 1000 sli« kami. Jam-tvo več let. V--afco nepopolno blago se vzame nazaj za popolni znesek. Slika Vs pav. vehkesti. 611 52—5 Št. 365 srebrna dam-ska remont gl 3-50 Št. 322 srebrna moška remont. 3*50 Št. 337 srebrna s s:dro _ 15 kamnov gl 5' — dvojni plašč gl 6*50 Št. H41 srebrna s sidro dvoini pla'č 15 kamnov, Dnsebno močna gl. 7—9-50 Anton Kiffmunn največja tovarn ška zaloga ur. zlatnine in srebrnine. I'.voz v vse dežele. MARIBOR L. 5 - Štajersko. 0 0 0 0 0 8 0 0 0 o o o o o • —* i. ■ ' i T- - ■ v —• i ' • r % ■ v»'. i 'i - ■ ' .....f ilfJflK- mi % v« m Anvensa NewYork z modernimi , velikimi brzoparniki iz Ljubljane čez Antwerpen v Ne wYork je proga rdeče zvezde „Red Star Line", Na naših parnikih: ,Finland", „Kroonland", „Vaderland", nZeelanda in „Samland", kateri v^ak tedin v sobotah oskrbujejo redno vožnjo mod Antvverpnom in Nevv Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba n spaluice, po f novem urejene v kajite -ta 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in ' traja vožnja 7 dni. ■j Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan. i Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je J izdatno cenejša kakor na Nevv York. Pojasnila daje v ladno potrjeni zastopnik FRANC DOLENC v Ljubljani, Koiodvorake ulico odslej štev. 26 od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri „Starem tišlerju". H2o i* " Ne kupite nobene ure dokler niste prejeli mojega velikega cenika el Sld. 1-50 gld. 3.50 nlkel. Roskopl uro srebrno , „ . . z dvojnim pokrovom . z 3 srebr. „ plosk, jeklene ure . . prave Ro-kopf - patent, prave .Ornega" . . . srebr oklopne verižice 1-ikaratne 'late ure . . !4karse — T Velik uspeh! :::::: Nepričakovan učinek! iron in 1000 dam in gospodov, med temi umetnico svetovne slave, kot Emmy Destinn, kr. pr. dvorna operna pevka v Berolinu, Gabr. Horvath, kr. o erna pevka v Pragi, Marija Ziegler, operetna pevka v Novem Yorku; veliko številu zdravnikov, ki se odlikuj.jo na kosmet. polju, potrjujejo, da je Feigl»OV anol milo brez sode feoooooooooo - oooooooood? edino in dosl»j nedoseženo sredstvo v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, agreev. Manul se dobiva v škatljah po K I"—, K 2' — v lekarnah, drožerijah in parfumerijah. Čudovito velik promet. Povsod sijajno uvedeno. Glavna zaloga: Fran Vitek in drug., Praga, Vodičkova ulica 548. v V Ljubljani se dobiva pri A. K a n c u in Ant. Korbarju, draženji. 568 25—5 jfTtL?- "TMlimTTTrrMff imiflTOliB amaMB^ažg BBH B8BH5I BZSBgjjk/|SV« nbbh ibfflh bhbbbh mmi—irT Dunajska cesta št. 19. % v Ljubljani V tledjatoua hiša. zavaruje 1. Proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke. 2. proti prelomu zvonove in 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam. Edina donsača si^enska zavarovalnica! 2085 13—4 Svoji k svoji m! 443 Mednarodna razstava PARIZ 1906. 1. cena, velika zlata svetinja. Denar nazaj ako brezuspešno, torej nobeD riziko. Doslej znano edino rei zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi jc moj eleksir za laso In pomada za lase Piliosin". Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. 1-, gld 1-50. Razpošilja le proti povzetju H. AUER Dunaj, IX/2, NuBdorferstrafir štev. 3 44. Proda se po nizki ceni: 1 nova velika ralatilnica 1 nova slamoreznica 1 nova čistilnica. 831 3-3 Naprodaj je tudi majhno, lepo posestvo v lepem kraju blizu Ljubljane, primerno za kakega upokojenega gospoda. Cena K 2400 —. Pogoji ugodni. Pojasnilo dije FRANC FAJDIGA, sprevodnik v p., Marije Terezije cesta št. 16, na vrtu. C. kr. oblastveno potrjeno 20 104 25 ucilišcc za Rrojno risanja branja <3esifi LJubljana, Stari trj Jt. 28. e Dobi se tudi kroj do životni meri. ® V najem se odda z ugodnimi pogoji gostilna v »Narodnem domu« v Spod. Dravogradu na Koroškem. Gostilna je sredi trga in dobro obiskana. Hiša je lastnina slovenske posojilnice v Spodnjem Dravogradu. Prosilci se naj oglase do 25. aprila t. 1. ali 'ustmeno ob četrtkih v posojilniški pisarni, ali pismeno pod naslovom : »Hranilnica in posojilnica v Sp. Dravogradu, Koroško. m>g 5-4 PENGOV podoliar, tzdelovotelj oltarjev Itd. 1 aznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano 684 20 - 3 podobarsko delavnico umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice štev. 20. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. R o v š e k u pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj>> fj Slovita, moderno urejena M 2593 tovarna ^ o v B FILilP LAZAR, m zarski mois'er, Jesenice, Gorenjsko priporoča slav. p. n. občinstvu svojo 'UP »elito zalego ™ o* as os na ns Rišite oprave iz mehkega in trdega lesa, vsakovrstnih stolov, miz, madrace* in žimnio. — V zalogi imam veliko izbero Krst (mrtvašRifi trug) od najpriprostejše do najfinejše in pa po najnižjih cenah brez konkurence! 832 2 Pozor! Kupci in prodajalci! Pozor! Vsled povzdige in izboljšanja že dveh običajnih semnjev na Col>u (Podvelb pri Vipavi in sicer na sv. Urbana dan in kvaterni četrtek v mesecu septembru vsacega leta podpisano županstvo v'judno vabi vse kupce, kakor tudi prodajalce živine in sploh trgovce na zgoraj omenjena dneva na obilen obisk. — Ker se tukajšnja občina nahaja ravno na razpotju, je pričakovati lepega uspeha. 6*4 6 6 Županstvo na Colu dne 12. inarca i907. Franc Pregelj, župan. Jtuzii aiiiilo! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril in nanovo uredil veliko trgovino z moškimi, ženskimi in otročjimi V 1 domačega in tovarniškega izdelka. Naročena dela izvršujem natančno po meri iz najboljšega usnja v elegantni obliki in po prav nizki ceni. Matej Oblak Kongresni trg št. 6 črevljarski mojster fn trgovina : (v Tamborn'no-vi hiši). : s črevlji. naBa<9 JC i T r Nt - X w -1' o 2" k j« najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot iz Ljubljane v severno Ameriko, ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedanja, n« prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov med potjo. Parnikl so prostorni, varni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila da[« In karte prodaja glavni zastopnik ANDREJ ODLASEK, Ljubljane, Slom-ikove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega. 1 Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu | Avgusta Agnola v Ljubljani M Slovita, moderno nrelena - - H | Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca' p.SICRBIC A Zagreb, Ilica 40 ffi § priporoča svoje obče poznate solidne in cene sj y žaluzije, lesene in U Si platnene rolete, le- ^ Sij sene in železne za A Si tvornice za izložbe JI. Si in prodajalne, M ter prosi naj slavno p. n. občinstvo obrača vedno ► ^ H večjo pozornost na to so- .Hj lidno t. varno. m Ceniki ln proračuni na ^ /ahtevo ZAStonJ. • ^ »•i •s t se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojjmiš&tvom kakor p n. občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva h slikanja na steklo za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob. izdelovanje okvirov za podobe itd. 1731 62-n Narisi in proračuni na zahtavo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del s« aa razpolago p. a. odjemalcem ▼ aglei. Iititlttntn«ntntt«fi««ff>fis?i»tiit«ftiittTiiftfitfft Zahtevajte zastonj 10 Iranko mu| veliki, tiof.lu lluilroto jI.»nI cinik < n.J 3000 lik.ml vicb »KI .Ikrl.aallb, arrbr.lll In ti.tli .1 > 10. triki, llu.kuiif, Hali., Ooiisk*. Htkifrbao..., liLajhiUf kakor tudi rut »ril mlldulh t lata In la arebr.la fj mlr.lt to.aral.klh ceaak. Nlk«l. rtnont ara . . .K V— .1.1 Ha.kopl palcol ara , 4'— . . froa lekl. rtu. ara , «•— tvlc lx»lr. No.kupi pat. ara . 5'— Ooldln it«, ara .Luna1 k.l.,|. . 8 io •rtbr. . , Olorl." .84 . , . dvojni pl.it , m so . okltp verlfctca t rlnčlc. aa p.ro io karth., 15 gr. trika , 3-raika Tola olktl ara • ildro i ,Lona" kokiirm , lov ara i knkaalc. K 8-50, budilka K 3 40, kuhlolika ura K »•— tvarcvald.k. ara K 2 80 Za i.ako aro ll.tno pt.me.o Jaia.tvel fttkak rtalko 1 Zame.* d.m>l,l«aa. ali ileuar iaiaj i Prva tovarna ia ure Ha»nn Konrad v M«»i> 1T89 (Briii) Št. 664, Češko 10'» 6 P. T. 835 3—1 Ministrstvo za nauk in bogočastje (odredba list XIV ex 1900 odredilo je Streleucdotf vsako, oziroma vsako drugo leto. Za obila preskušanja, postavljanja in popravljanja strelovodov priporoča se z velespoštovanjem Alojzij Feltfn oblastv. potrjeni strelovodec in preskušalec. Rožna dolina Stev. 96, pošta Vič pri Ljubljani. Prodajalko, dobro izurjena v trgovini mešanega blaga, ne pod 30 let stara, in gsO 4—4 učenec= z dobrimi šolskimi spričevali, nekaj nemščine vešč, iz poštene hiše na deželi, sprejmeta se pri tvrdki J. Razbor-šek, Šmartno pri Litiji. Postavno zavarovano. Ailoin ech^sr Balsatn ua to tm A. TH?mr PMird« M MfeMt-liMrtraN. Vsako ponarejanje kazniva Edino pristen je Thierryjev balzam z zeleno znamko ^edtivnica". Cena 12 majhnih ali 6 dvojnafcih steklenic ali 1 volika špecijalna steklenica s patent, zama&om K 5*— franko. Thierryjevo centifolijsko mazilo proti vsem še tako starim runam, vnetjem, ranitvain, abseesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3 60 so pošlje le proti povzetju ali denar naprej. -- Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljši. Naročili1 se naslavljajo na : Lekarnar A Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Brošura s tisoči originalnih pisem tratiš in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih diogerijah. 86 52—1 Zdravilišče inzdravilnicazvodo Postaja c. kr. dri. železnice 1 ure od Ljubljane. Popolno zdravljenje z vodo (sistem Priess-nitz fn Kneipp, solnčne kopeli, ogljeno kisle in električne kopeli, zdravljenje s suho vročim zrakom. — Masaža, zdravil, gimnastika, vporaba elektrike. — Zmerne cene. Otvorjeno od 15. maja do 15. oktobra. Kopališče Kamnik (Kranjsko) 756 15-3 Prospetke pošilja Dr. Rudolf Wackenreiter, zdravnik voditelj in kopališki najemniic. Bukove prage (švelerje) kupuje 758 5—5 v velikih in manjših množinah, do konca marca 1908 po sledečih merah : 2 60 m X 24 cm X 14 cm Jos. Samsa, parna žaga II. Bistrica. m m p Zaščitna znamka: „Sklro" Liniment. Capsici comp. Nadomestek za Pn hi - Kxpf>ller je splošno priznano kot Izvratno bol blaiujoče mazilo; cena 80 v., K 140 ln K 2 so dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj »» Jemlje le originalne steklenice v Hkat-Uab i naSo zaščitno znamko .Sldro" U Rlchterjevc lekarne, potem s« j« gotovo prejel originalni izdelek. Richtcrjeva lekarn« "r Bi f^v m pri „(latcm lava" * Pragi Elizabethstrasse št. 6 novj. Sm~ i~n.an. raap.il^onl., Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER Ljubljani, Šelenborgove ulice štev. 4 Pmd. Stev. S51. Usnje sa toMcoJc s modnimi podplati K 9'50 ffeed. Stev. 361 1» Boicalf z angleškimi podplati K 12-60. .ChickV Pred. Stev. 690. Irhovina a Stalnimi podplati K 6 —. Pred. stev. 726. isti is lakovine K 6 30. dobavlja kot znano najboljft« čevlja. Pri naročilih zadostuje pred. številka. Zunanja narožila proti poVaiotju. Ceniki brezplaCno ia poštnin« prosto. Nepriležni izdelki se Kamenjajo. Zal žnik c. kr avstr. državnih ur«d»iikov ^Klobuke, cilindre in čepice v najnovejših faconab in v velikih izberah priporoča 112 52-13 Ivan Soklič. Marija Sattner, Ljubljani, Dunajska cesta it. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša), Pod trančo St. 2. Postaja elek. železnice. Cen s brez konkurence! m priporoCa pret dnhovUini n izdelovanja carfivenifi para~ menfov. i = m^ .Moderno*. Pred. štev. 747. Cheorette s šlranimi Pred. štev. 663. Sabakid K. 10-M podplati K 9 — , , 667 1»- Boicalf K 1J-—• Pred. štev. 746. GIasgow Cherreau ■ , » «10. Lakovina K 18*—• močnimi podplati K 11'—. (1323 19) Trgovina z oblačilnim blagom 1 arija Rovšekf Ljubljana, Kolodvorske ulice šte«. 33 nasproti „Ti6lerjeve gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence. Z velespoštovanjem 2519 12—21 Marija Rovšek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti „Tišlerjeve gostilne" Uellhanska MInMka Isdeiaje oele ornate kazale t vseh liturgiCnih barvah, plavijale, obhajilu« bor se, štole in vse i slulbo boljo potrebne stvari, priprosta in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in ilatem veie nj«. — Izdeluje tudi baadera in baldahin* ter iivrtuje vsakovrstno ee r k ▼ e n o perilo is pristnega platna. Vporablja samo debre blage, eene ps megočnostl nizke, zagotavlja trpeino, vestno delo in hitro postreibo. Prenovljenje starih paramentov tndiiado-roljno prevzame. 330 86—46 ie IBOoiEZ B8f3'JSnf3N HLODE!! kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini parna žaga DEGHEHGHI W Ljubljani, in sicer: smrekove od 30 cm debele naprej kub. met. K19-50 jelkove „ 30 „ „ „ X1B 50 borove „ 30 „ M „ K 18-hrastove „ 30 „ „ „ K 38- Plohe,, B...... „ K 70- pod mero in sicer od 22 do 29 cm debele in škartne hlode V3 manj. Postavljeni franko Ljubljana, državni kolodvor Šiška. 225 31 c Pri nakupovanja % zzz suknenega zzz in manufakturnega zz= blaga zzzzz: opozarja na tvrdko v „M\er \ \ »m , , , \ f» SiMJfremVta m«SMl\ Ivan Jax in sin Dunajska cesta 17, Ljubljana. 84 1 Kolesa iz prvih tovarn Avstrije: Diirkopp, Styria (Puch), Waffenpat|> Šivalni stroji izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno. Pc7t^ Adlerjevi pisalni stroji. Ceniki zastonj in franko. n N N H HUGO IHL v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4. Sli 68—M Velika zaloga a suknenih ostankov." FR« CUDEli nrar in trgovec v Ljubljani. Samo nasproti frančiškanske cerkve. NI n H M N N N N Častiti 55. ženini In neusste[ Največja in najbogatejša zaloga lepih zakonskih prstanov, uhanov s krasnimi briljanti itd. Lepe stenske ure in budilke, jako lepe in nove oblike. Največja izbira namizne oprave, nastavkov itd. vpravem srebru in China-srebru. Vse po najnižjih cenah in najlepši obliki. Na zahtevo veliki cenik s koledarjem in posebej še cenik za Cbina-srebro tudi po pešti franko in zastonj. Zlata 14 kar. anker rem. ura, bije četr- tinke in ure gld. 75. Ista s trojnim zlatim pokrovom gld. 95. Sliki enaka 80 g v zlatu težka, s tremi močnimi pokrovi, bije minute, če-trtinke in ure, kaže mesece, tedne, dni in luno gld. 230. N Vabi in se priporoča za obilni obisk Fr. Čuden, 131—2 j urar in trgovec na drobno in debelo v Ljubljani samo nasproti frančiškanske cerkve. mimiiinimn umu—«i k M N K N N K N pesa amerikanski zgodnji grah, amerikanski Willlcomm-oves, jeruzalem. goli Ječmen, rusko Riga-laneno seme, stotne buče, vsake vrste deteljno, travno in zelenjadno seme, zanesljivo kaljivo pri PETER LAKtllKu 427 9 7 v Ljubljani nasproti frančiškanske cerkve. Prodaja na debelo in drobno. A, •ta F i rnež le iz kranjskega lanenega olja 1619 100-74 prodaja Adolf Hauptmann v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv flrneiev, lakov in steklarskega kie- ja. Največja zaloga karbolineja in gipsa. OSREDNJA BANKA ČEŠKIH hranilnic,^ nnnm»n-nnM,.n,, , , ■■ ..........................(Ustfednl banka £eskyoh spotite Vloge aa knjižice in ratua 4 % in 4', %. Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in buvalna zaloga brezplačno. 1UNAJ, f ippliigeritr. 22 lan) Poeojila okrajem, mestom, ob&inam In druplm lavnim korporscljsm proti amortizaciji na A J* In >,•!, upravne pristojbine Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*). bae. kovnih obligacij, kater* uživajo pupilarno sigurnost in se sm?)o rabiti za vsakovrstne kavcije. Oel. kap. 7,000.000-— „ JJ Ttltgrtml: „3porob«nk«". J 2 Deponiranje kavcij ta f - vadij resnih vrel. - ■ Cakonl menjic same _ | denarnih savodoT. g • Bankovne informacije ~ in svete brespta£no. \y najem se želi uzeti dobro vpeljana ali pa ne še vpeljana s špecerijskim blagom, najraje blizu Ljubljane. Ponudbe na upravništvo .Slovenca". x,3 4_4 flutomobil 5-6 |1p. pravi ,dion boufon' se radi smrll ceno proda. Stari 7 , LJubljana. Stanovanje s tremi sobami in pripadki je oddati takoj ali za termin maj, — Komenskega ulice štev. 26. 6v3 5-2 Orehe 382 1-1 suhe gobe BBKra&sMnasEEtKauiuzsBHuna kumino oves spioh vse dež pridelke »wwwuwMimi 1 i« HIIUIU. WMB kupi Anton Kolenc v Celju. 766 6-3 Kdo bi imel na razpolago za več let do 15 tisoč kron? Za popolno varnost se jamči. — Obresti po dogovoru od 6-10 &, polletno naprej. Dopisi prosijo se pod „Varnost" na upravništvo »Slovenca". Hiša.stavbišče 768 3-2 na prodaji Izve se v Streliških ulicah št. 26. se sprejme na stanovanje in hrano v boljši družini Cena zmerna. — Naslov se izve v upravništvu tega lista 7t>9 3—3 Hiša na prodaj. Pritlična hiša se proda iz proste roke blizo farne cerkve v Mengšu pod jako ugodnimi pogoji. Hiša je na novo zgrajena ter obsega v pritličju vežo, 2 lepi sobi, kuhinjo, prostorno klet in shrambo za jedila ter nekoliko vrta. — V podstrešju sta 2 sobi in kuhinja. — Pripravna je posebno za kakega vpokojer.ega gospoda. Več se izve pri lastniku Valentinu Gregorcu v Mengšu. '53 6 B o o stanovanj z eno, dvema in s tremi sobami se odda takoj ali ob kvartalu v novih hišah llije Predoviča na Selu. >52 2 Natančneje se poizve na Ambroževem trgu št. 7 v Ljubljani. Sprejme se takoj učenec zu mesarsko obn za soueje, telečje In svinjsko meso pri Jožefu Koprivec, Martinova cesta 22. 889 »-2 V AlllVf) domačega izdelka, pojek-H 'ene z 'zvrs,n'm jeklom, ••"'^•J za drvarje, tesarje, mesarje in kolarje, prodam po zmerni ceni. Nobeno tovarniško delo. Obrabljene sekire se pojeklijo dobro n po ceni. — Sprejmem tudi takoj dva močna iz zdrava fanta kot kovaška učenca IS^S^S narja za učenje, pač pa z obleko. Sebas-tian Schiestl, kovaški mojster, Seebach pri Beljaku (Koroško). 783 5-6 F- ivi. Hetschek O 0 c. kr*. dvorni dobivatelj0® „PRI VELIKI TOVARNI" fur^r—^r^ir. > M X K V {1 V JI ¥ JT V V a A i M H n Resljeva cesta 3 LJUBLJANA Sv. Petra cesta 37 priporoča svojo oelikonsho ztloso spomladanske konfekcije za gospode, dame, dečke in deklice. Najnižje cene. postrežba solidna. 666 17 A. LUKIO, p o slo vodki o j a. 1 S A K K V A W A P i H V A H Jasna glava I Močni živci f 2970 7-7 a Zdravo spanje # se dobe po stalnem uživanju brezalkoholnega 9 - jabolčnega Mt V JI reglstrovana zadruga z neomejeno zaveza Ustanovijo I. 1882. a \ v Ljubljani podrejena Skontraciji ,Zadruine »vete* v Celju i Ustanovlj. I. 1882. na Dunajski cesti št. 18, na vogal« Dalmatinovih ulic obrestuj« hranilne vloge po Poštno-hranil-nifriega urada 4' 0i 2 iO Telefon St. 1N5 št. 828.406. brez fflibitK* fentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik« plačuje. W Uradne ure od 8.—12. In od 3.-4. are popoldne. Hranilns vl»ge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. 273 38 Upravno premoženle tcmntslce 17 1t «1r< posojilnice 31. dec. 1906. « ML- 8tav^hran- 111,060.929-20. D;n0a^ K 50,486 93514. Varnost hranilnih vlog je tudi s^amCena po zadružnikih. Poaojuje na zemljišča po 5 l/«*/. z 1 '/,•/. na amortizacijo ali pa po 5 */«*/. brez amortizacije; na menico po 6'/.. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo- vanja dolga. Vožnja traja - __ _ dni 6 dni > Pri,iKa^a po+ov^n 2najnovejšimi leta 1905in 06zgrajenimi velikanskimi parniki Pojasnila daje zastopnik J^ Jyubljana j^i0^r%-uiicešTv.28 ^^Odhod izjjubljane vsaki ponedeleK,torekčeHeK^v tednu. Naznanilo. fl^"* krst (mrtvaških trug) katere bode od danes naprej vedno po najnižjih cenah prodajal Obenem še omenja, da ima tudi veliko Izber pohištva iz mehkega in trdega lesa na zalogi. — Za cenjene naročila proseč, zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo, beleži z odličnim spoštovanjem 751 3—3 Anton Drukar, mizarski mojster v Kranju št. 56. Nova trgatev znatno cenejša! Najfinejša In najprijetnejše osveževalna pijača na zabaviščih. JURIJ SCHICHT A.-G. oddelek „CERESU/ERKE" Ustje n. L. Stavbeni prostor! V Spodnji Šiški nasproti šoli je na prodaj več lepih parcel po ceni. Prodaja ga lastnik Fran Lesko, vic, Florjanske ulice št. I, Ljubljana._827 3-3 Nove pesmi za Šmarnice! Devetnajst Marijinih pesmi za mešan zbor, solospeve in orgije, zložil Ign. Hladnik, op. 51. Cena 2 kroni. Dobe se v Katol. bukvami in pri Schwentnerju v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu, Dolenjsko. ________760 7 - 4 Sprejmem takoj zanesljivega, strogega hišnika Plača po dogovoru. 851 2-2 ILIJA PREDOVIČ, Ljubljana, Ambrožev trg št. 7. Stanovanje s 3 sobami (1 s posebnim vhodom), z vsemi potrebnimi pritiklinami in posebno kletjo, ozir. tudi z oddelkom vrta, se za avgustov termin poceni odda v novi hiši v Ilirskih ulicah pri Sv. Petru. — Poizve se pri učitelju Jegliču, Pred Prulami 23. 8 5 ? noKflir — za prodajalno z opravo vred, na lepem prostoru pri državni cesti in novem kolodvoru se odda s lč. majem. — Več pove Ant. Čebulj, Jesenice, Gorenjsko. »os 4—3 V Cerknici na Notranjskem se da v najem za več let prodalfllnicn zraven tudi 2 3 skladišča z opravo in pravico za žganjetoč. Hiša leži pri glavni ccsti na najlepšem prostoru. Prevzeti je od 1. julija t. I. Več se poizve pri lastniku Anton de' Schiava, Ljubljana, Dunajska cesta 32. 830 3 —3 Najme se več 745 10- 10 Podpisani naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da ■ j ima veliko zalogo različnih drvarjev proti dobri plači za celo leto. Naslov: Oskrbništvo graščine Boštanj, pošta Radna. Kranjsko. SE&f ol&fca Tiskarna priporoCa raraovrntM Str vizitnioe 90 nitki oni. V novi vili v Zgornji Šiški se odda takoj moderno stanovanje stremi velikimi sobami, kopalno sobo in drugimi pritiklinami. V vili je vpeljan vodovod, zraven se nahaja tudi lep vrt. Več se poizve v gostilni pri Pavšiču v Zg. Ši&ki ali pa pri gosp. Ivanu Zakotniku v Ljubljani, Dunajska cesta št. 40. 716 6 Kranjska hranilnica v Ljubljani. Dati Izkaz o dobitku In Izgubi za leto 1906. Imeti K h K h 1 Izgube. j Dobiček. Hranilnični zaklad. 1 j Hranilnični zaklad. 1. Račun obresti hranilnih vlog .... 2,705.745 27 XI. Račun posojilnih obresti...... 1,723.231 67 II. obresti vlog starostne hranilnice a 24.444 87 XII. » obresti lombarde...... 408 40 (II 9.079 26 XIII. * menjičnih obresti...... 25.442 90 IV 116.608 86 XIV. rt obligacijskih obresti..... 1,149.466 37 v. stroškov......... 29.710 80 i XV. tekočih obresti....... 132.186 45 VI. davkov .......... 104 863 88 78 XVI. n raznih dohodkov...... 1.653 54 n bilance.......... 70.123 84 3,060.576 XVII. tt zamudnih obresti...... 23.304 19 XVIII. 3.289 99 ! xix. n obligacij......... 1593 27 3,060.576 78 r Rezervni zaklad. Rezervni zaklad. Vil. Račun dobrodelnih darov...... 177.856 38 XX. Račun obligacijskih obresti..... 241 841 — VIII. o upravi penzijskega zaklada . . 3 484 44 XXI. tt dohodkov hranilničnega poslopja 185 88 IX. o prinosu realčnega poslopja . . 1.064 97 XXII. „ dohodkov poslopja na sv. Jakoba 2.442 31 X. o prinosu poslopja starega stre- trgu.......... lišča .......... 1.017 55 XXIII. » dohodkov poslopja na Erjavčevi » bilance.......... 143 721 63 327.144 97 XXIV. cesti.......... 1.333 98 n dohodkov poslopja riaydnhof 42.004 07 XXV. dohodkov poslopja v Cerkvenih ulicah......... 15.999 82 XXVI. dohodkov poslopja v Trstu . . 20.864 83 XXVII. tt dohodkov posestva Noghera . . 2.473 08 327.144 97 3,387.721 75 | 3,387.721 75 Aktiva Račun bilance koncem decembra 1906. Pasiva I. II. III. IV. v. VI. VII. VIII. !X, X. XI. XII. XIV. XV. XVI. XVII. XVIII. XIX. XX. XXI. XXII. XXIII. XXIV Hranilni£ni zaklad. Račun hipotečnih posojil..... posojil občinam in korporacijam 3°/o občinskega posojila. . . „ posojilnih obresti..... lombarda........ obresti lombarda..... „ menjic......... obligacij........ obligacijskih obresti .... „ zastavnice........ „ kreditnega društva..... „ dolžnikov........ „ prodanih posestev..... , predujemov....... hranilničnih premičnin . . . premičnin starega strelišča . . » zaloge......... blagajne ........ Rezervni zaklad. Račun obligacij . . . . obligacijskih obresti posestev . . . . „ blagajne . . . . Penzijjski zaklad. Račun obligacij...... obligacijskih obresti . . „ Kranjske hranilnice . . K h 37,877 422 48 1,405 050 07 574 532 36 383 905 07 7 860 — 148 08 738.000 — 26,726 798 60 236.876 98 209.173 57 910 489 25 2,419.408 72 3.575 88 14.525 25 11.242 97 820 — 3,332 034 69 476.298 62 6,250.487 19.656 2.920 893 19.948 553 000 1 866 11.381 50 67 49 33 66 60 75,328.162 59 9,210.985 99 566 248 26 XXV. XXVI. XXVII. XXVIII. XXIX. XXX. XXXI. XXXII. XXXIII. XXXIV. XXXV. XXXVI. XXXVII. XXXVIII. |85,105.396 j 84 XXXIX. XL XLI. XL1I. XLIII. Hranilnični zaklad. Račun hranilnih vlog . K 68,496.342 98 „ hran. vlog starostne hranilnice a „ 622.993 99 „ hran. vlog starostne hranilnice b „ 228.393 46 „ obresti od posojil...... lombardnih obresti..... „ menjičnih obresti...... zaloge.......... „ zaklada starostne hranilnice . . „ dobrodelnih darov..... „ upnikov......... „ ženske bolnice v Novem mestu . „ ustanovnega zaklada..... „ gotovina zaloge....... „ izgube in dobička: Čisti dobiček : hranilnega zaklada K 70.123 84 rezervnega „ „ 143.721 63 Rezervni zaklad. Račun spec rezervnega zaklada za kurzne diference........ „ spec. rezervnega zaklada za prodana posestva...... „ spec. rezervnega zaklada za potresno posojilo...... „ rezervnega zaklada : lastno premoženje Kranjske hranilnice Penzijski zaklad. Račun lastnega premoženja koncem decembra I 1906 ........ K 69,347.730 187.880 30 8.123 3,332.034 93 74.431 2,146.542 15.000 450 2.000 213 845 1,530.948 41.209 164.200 7,474.627 43 58 38 38 69 40 92 34 47 75 30 70 24 K 75,328.162 9,210.985 566.248 59 99 26 85,105.396 | 84 Upravno premoženje koncem decembra 1906: Hranilni zalog ........K 75,328.162-59 Rezervni zalog........jj 9,210.985-99 Zavarovalni zalog.......» 566.248-26 Skupaj . K 85,105.396-84 Obresti za vloge: 4°|0. — Rentni davek plača hranilnica. „ za hipotečna posojila: 4'|2°|0: za hipotečna posojila na Kranjskem do 610 K: 4°|0. „ za eskomptovanje menjic in lombard: 4,|2°|0. 901 1-1 Ravnateljstvo Kranjske hranilnice. Mednarodna panorama Ljubljana, pod Trančo 2. -Podružnica iz Berolina.- Razstavljeno od 21. aprila do vštetega 27. aprila 1907: Južna Amerika. Peru. 909 1-1 Hiša no prodaj V Postojni se proda zaradi smrti lastnika na glavnem trgu stoječa = HIŠA E v kateri se nahaja 2e nad 60 let dobro ido£a trgovina. Dotične ponudbe naj se pošljejo do 15. maja t. I. na H. Janešič-Orešek v Postojni &t. 76. 892 3-1 Tržne vesti. Dobro in ceno! f./\>fni/ri. i>- i/kmariJco ySaten ki'/1 j o po ceni in xcwtiviljiuo-pv/ovetii na/se obrne/o oSimon™Mn elelx<, v Jijubf/uni i/fblodvors/ce u/icc20\ 'is('/cov>\<;/nti!/cyasnilct d 3 0 1 W tt 7' b! 13 lOT Najcenejša vožnja v Ameriko. I Odi kovan z zlatim zaslužnim križcem 8 krono. C. kr. priv. tovarna orgelj in harmonijev tovarna J. Tuček a, Kutnahora, Češko gradi in dobavlja: orgije vseli velikosti, sistemov in slogov harmonije sistema na pihala (Cottage orgljel piano in pianino najmodernejše konštrukcije. Nizke cene. Tudi na obroke. Od ustanovitve je bilo izgotovljenih bOOO instrumentov. Ilustrovani prospekti o orglali, harmonijih in pianih zastonj in franko. 912 W6—1 Ustanovljeno 1869. 3—5 letno jamstvo. 20. marca 1907. V pretečenem tednu nam razna tržišča niso nudila večjih sprememb, ter se premika kupčija in promet v ozkih mejah. Trajajoče deževno vreme ni pomoglo ogrski špekulaciji na noge in ker se je vreme jako ugodno spremenilo, sta konsum in kupčija se otresla vsakih skrbi ter se rezervirata in izogibljeta pozorišč. Setve z majhnimi izjemami niso trpele vsled dolge zime ter so vsa poročila ugodna. Tudi napredujejo v ugodni meri poljska dela. Promptna kupčija je neznatna, tendenco lahko označimo kot nestalno, cene popuščajoče. Vse spremembe se vrste okoli 5 do 10 vinarjev, in šc teh bi ne bilo. ako bi Budimpešta ne rogovilila s svojo terininsko kupčijo. Dokler aprilski engagementi niso pokopani, efektivna kupčija ne bo zvršila večjih transakcij. Aprilski egagementi, ki so provzročili toliko razburjenja; so večinoma poravnani in vsled tega nismo pričakovali posebnih kurz-nili sprememb. Sicer se je govorilo, da so si hosisti prihranili svoje »šlagerje« za drugo polovico aprila in kazak) je, da bo deževno vreme in vsled tega slabe ceste pospeševalo njih namene, ali vreme se je spremenilo ter so postale pozicije hosistov slabše. Budimpeštanska terminska kupčija ima zopet jako nemiren teden za seboj ter so se kurzi iako spreminjali. Pravega vzroka ni in vsled tega se zadnji poviški tudi ne bodo vzdržali. Inozemska tržišča so istotako brez življenja in zategadelj tudi brez posebnih sprememb. Pšenica ne vživa zanimanja, ker mlini ne čutijo potrebe se založiti z blagom, ker kupčija z moko ie jako slaba. Dovozi so neznatni, vendar zadostujejo. Tendenca je vsled tega mlačna. Z ozirom na dvigajoče sc trminske kurze Budimpešte je nastopila pšenica koncem tedna z višk) ceno, ali ta je le nominel-na ter se ne da realizirati. April 8'40 do 8-41, maj 8-15 do 8'16, oktober 8"43 do 8 44. Rž nam je javila višje cene in to tudi z inozemskih tržišč, in to z ozirom na večji konzum, ki se je pojavil. Ni pa pričakovati, da bo ta okrepitev vztrajala. April 6-60 do 6 61, oktober 6'88 do 6 89. Oves je za april znatno poskočil koncem tedna, da pa konsum se ne bo sprijaznil s tem nenavadnim poskokom, je gotovo. April 7:75 do 776, maj 7 71 do 772, oktober 671 do 672. Turšica nam ni nudila večjih sprememb, pač pa je tendenca stalna. Promet neznaten. Maj 5-44 do 5"45, julij 5-45 do 5-55. Moka dela mlinom skrbi, ker konsum je vkljub znatnim spremembam Budimpešte in višjim zahtevam mlinov ostal hladnokrven ter noče poseči po blagu. Novih zaključkov ni ter obsega promet le stare sklepe. Da se zaloge mlinov preveč ne pomnože, zato skrbijo mlinski delavci s štrajki in mlini z redu-ciranim obratom. Temne vrste primanjkujejo. Edino Otrobi so naklonjeni mlinom, ker so tako stalni v ceni. Petrolej. Kakor vse kaže, bode prenehal s koncem aprila tudi kartel, ne da bi se rafinerije v kateremkoli oziru zjedinile. 25. t. m. bodo imeli na Dunaju plenarno sejo, v kateri bodo sklenili, ali se pogodba preneha definitivno ali pa se doseže provizorij in s tem pridobi čas za nadaljna pogajanja. Rafinerijam samim ni veliko na kartelu, ker ako tudi cena petroleju pade, je zaslužek pri postranskih izdelkih znaten. Ker je eksport petroleja znaten, bo gotovo pariteta eksportnih cen najnižja meja tuzemskih cen iu onih nizkih cen z leta 1902 ne bomo doživeli. Sladkor. Rafinada ne vživa zanimanja ter je kupčija neznatna. Tudi druga roka ne more napraviti kupčije. Špirit je nastopil z višjimi zahtevami, katerih pa ne nrorc doseči, ker se konsum ne more sprijazniti z višjim cenami, ker nc vidi vzroka za zvišanje. Svinjska mast. Stagnacija še vedno traja ter bode oživila kupčijo šele sprememba cen. Kava si nikakor ne more opomoči, ker ta letina bode veliko bolja, kakor se je pričakovalo. Vinska postava je bila 12. t. m. sankcijo-nirana, nakar opozarian»o vse interesente. Zidana nit je v ceni poskočila za 15 odstotkov ter se še nadaljna zvišanja pričakujejo, ker so sirovine baje za 25 odstokov dražje. . Živina (Dunaj). Nizke cene zadnjih ted-nov so napotile lastnike, da so prignali manj živine na trg, tako da blago tudi neznatnemu konsumu ni zadostovalo. Vsled tega so ccne poskočile in so morali kupci vkljub vsemu obotavljanju plačati višje zahteve. Kupčija je bila tedaj jako mrtva. Da se višje cene ne bodo vzdržale, je z gotovostjo pričakovati, ker so se dosegle na umetni način. Pomanjkanje krme sili lastnike, da prodajajo živino. Podružnica s v Spljetu. s Delni&ka glavnica i ■ i K 2.000.000. i i m V? Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani m VJ> ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem karza proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljaje predajeme na srečke io drage vrednostne papirje. Zamenjava valute in novce po dnevnem kurzu, diskontuje kuiantno devize v Vloge na knjižice in v tekočem računu obres- JL I 0 O tuje od dne vloge do dne vzdiga po 2 aSkifi lirah. O Podružnica : v Celovcu.: i Rezervni fond i i i i i K 200.000. i i i 4 2f< 40 1 F. P. U i d i c & K o m p., Ljubljana — opekarna in tovarna peči, nudijo vsako poljubno množino patentiranih •v zarezanih stresnikou ,»Sistem HflRZOLfl" (Stranjfolzzlejel) tistem HARZOLfl" Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žioo privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja In najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki. Naznanilo in priporočilo. Ker sem svo.e tesališče in lesno skladišče opremil ter vse na novo uredil, se priporočam v izvršitev ™ vseh tesarskih del, kakor: strešne stole, cerkvene strehe, zvonike, kupole, verande, ledenice, mostove, ter cestne in vodne stavbe, kakor tudi vsa popravila itd. Izdelujejo se tudi načrti, spadajoči v stavbno stroko. Franc Pust, 44010 mestni tesarski mojster, Streliške ulice, Ljubljana. Priporočilo. Slavnemu občinstvu in preč. duhovščini vljudno priporočam vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela iz vsakovrstnega in trpežnega kamna, kakor tudi veliko zalogo prav lično izdelanih nagrobnih spomenikov. Prevzamem tudi napravo kompletnih rakev kakor vseh vrst kamnoseških del na pokopališču in tudi na deželi, po najnižji ceni. Upajoč, da me slavno občinstvo z obilnim delom počasti, bilježim z vsem spoštovanjem vdani V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod obrtnega pomožnega društvo iob registrovane zadruge z omejenim poroštvom v Ljubljani, Židovske ulice štev. 8 sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne ter od pol 3 do 51/2. ure popoldne s 411 DI - « 26—34 obresti, brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo samo plačuje. Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 126.305 K Kunovar, kamnosek pri Sv. Križu Ljubljani in v Dolnicah Št. Vid nad Ljubljano. 1. Opozarjam, da izvršujem naročila na žgano apno in kamen za kamnoseško in zidarsko obrt iz lastnega kamenoloma. 800 Naročila sprejemam pri pokopališču in v Dolnicah. 10-3 Starbeno, imetao ii konstrukcijsko ključavničarstvo. Hldrnllčne vidre In sescIKe Josip Weibl J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4. priporoča so slavnemu občinstvu ln prečastiti duhovšini v Izdelovanje vseh v to stroko »padajočih predmetov: žično omreije na atroj, obhajllne mize, ograje na mlrodvoru obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne krite, itedllnlke, atrelo- vode, železna okna, železne atole Itd. SpecUaliteta: valjidnl sastorl ln lolnčne plahte po najnovejšem zistomu a samodvlgalnimi v 160«) 62—89 operami brez vijakov. Podružnico c. Kr. priv. kreditnega zavoda za trgovino in obrt (prej banka L. C. Luckmann) v Ljubljani, Franca Jožefa cesta štev. 9 = delniška glavnica in rezervni zakladi kron 183,000.000 se bavi z bančnimi in menjalnimi operacijami vsake vrste, kakor: z nakupovanjem in prodajo tuzemskih in inozemskih rent, zastavnih pisem, delnic, srečk, valut in deviz, preskrbuje in deponuje ženitovanjske kavcije, prav tako »udi službene kavcije in vadije za udeležbo pri ponudbah, prejemlje v hranitev in varstvo vrednostne papirje ter oskrbuje njih upravo in revizijo pri izžrebanjih, zavaruje srečke proti kurzni izgubi, izplačuje kupone in izžrebane vrednostne papirja pri svoji blagajni, in dovoljuje predujme na vrednostne papirje in sprejema borzna naročila za tuzemske in inozemske borze, prejemlje vloge za obrestovanje proti vložnim knjižicam na tekoči račun in na giro-konto, ter dovoljuje imetnikom takih računov, da smejo tudi z vso svojo imovino razpolagati potom čeka £ vista, izdaja obrestonosne blagajniške liste, dovoljuje kredit na tekoči račun, eskomptuje v tuzemstvu in inozemstvu izplačne menice ter jih prejemlje za inkasovanje, prepušča plačilna nakazila, ter izdaja kreditna pisma za vse kraje tuzemstva in inozemstva, daje vestna navodila za nalaganje vsake glavnice. 725 15—9 Podružnice: m« t mcn|nlnlcnml: Orabtn 25, Mil« »Iran. Moat ollca 17, Baden, €eika Up., Čeik» Karani«, Moratakl iiunbri«, ](5dllnf, flori JUla, Piten, HrIUr« la Liberee. Menjalnice na Dunaja: I. W.llitll< 10, II. Taboratraiat 4, III. Ungargaaat 77 (vogal Rtnnwc(a), lil. L6-• aneaaae 27, IV Wltdnar Hnnplatraaat 12, V Sch&nbranncratrnaac 88 a, VII Marlahllcratraaic 76, VIII Urcbtnleldtrilrasat 132, IX. Alafratraaa« J2, X Pavorlltnalraitaa 1«. XVIII Vlbrlnftrtlraat« 82, XIX. DSbllnger Hauptatr. JI, XIX. H«nplalra«tt »2. _ _ SSonjalRifina delniška družba 150-43 „MERCUR" Dunaj, i , Woll7:eiie S.O. »kc t »pital K 16.000000, Beaer i.aklart X 7.000.000 ttajkuiantnejši nakup in prodaja 'W vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, »astavnlc. srečk, dovir, valut in denarja. mr Zamenjava tu cskoinptiranje Uirebanih tastavnic in obligacij, srečk in kuponov.