mK Kupujte KiREBONDE! BUY •»iTtO T«, War ONDS "AMPS Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni sla' »UME XXV. ti njC )riz' sa" 5g» S#' li# rlaf net EN AKOPRAVN OST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest K^ICTORY Slovene Daily Mi in Ohio Best Advertising Medium LETO XXV. CLEVELAND. OHIO, THURSDAY (Cd^TRTEK), SEPTEMBER 10, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 212 MCI NAZNANJAJO, DA SO DOSEGU MESTO STALINGRAD ^ Stalingradom so izvedli Rusi tekom dni svoj tretji umik. - Srdite borbe za posest mesta. Japonci prekoračili gorovje na Novi Guineji Fantje, ki so šli v Dieppe i ij zdfl Krvavi boji v novorossisku Pogum ruskega vojaštva Pogumni ruski vojaki' pred sporočili, da so još' Umaknili na zapadni tr«i ^^^itigrada, kar je Ž2 Ide" j umik tekom treh 1 ni g") ^ je,' ^ čete prodrle prav do a"'' L o ^2, ^°^°Čilo naznanja o branibovcih in njiho-lo^'^ )Hi ' proti nemškim katere so drugega za J^^ičevali, toda so mo 5giiii cno odnehati, ko je pri m»i *hje Val za valom tan ® ^ i to ve®f *0 . °jGv v Kavkazu Rusi Nemci zasedli [L periferijo Novo- čili so že v soboto I da so zavzeli to mesto jet u • P°^®lj®tvo nazna- ]W med 1. majem in Jom potolčenih 73 so-'^^2ij, rned temi' 54 'Ji Ha Kavkazu iUj Stalingradom se borijo na nekaterih krajih proti nemškim tankom samo s puškami. Toda nemške napadajoče kolone lezejo iz dneva v dan v večjo bližino tega mesta ob Volgi. Jugozapadno od Stalingrac^a odbijajo Rusi stalno nemške napade ter poročajo, da so uničili tu 21 nadaljnih nemških tankov in troje stotnij nemško-rumunske pehote. Srdite borbe v Novorossisku Glede bojev v Novorossisku poročajo Rusi, da se vrše borbe v notranjosti mesta, ker Rusi z divjaškimi protinapadi začasno zadržujejo Nemce. Ruska mornarica je že poprej od-plula v Bat um, dasi je ostalo v Novorossisku nekaj ladij, ki pomagajo s svojimi topovi ruskim brambovcem. Zdaj se nahajajo oddaljeni še 40 milj od važne zavezniške baze v Port Mo-resbyju. PIJANSKE OKRUTNOSTI NAD SLOVENSKIMI LJUDMI Glavni stan generala MacAr-thurja, Avstralija, 10. septembra. — Japonske čete so prodrle skozi in preko prelazov Owen Stanley gorovja ter so oddaljene sedaj še 44 milj od Port Moresby-ja, ki tvori ključ obrambe Nove Guinije. Zavezniškim obrambnim četam poveljuje general S. F. Ro-well, bivši pribočnik avstralskega generalnega štaba. WASHINGTON, 9. septembra. — Ameriška zračna sila, ki je prešla zopet v ofenzivo, je bombardirala in s strojnicami obstreljevala japonske vojaške naprave na Gizzo otoku, ki leži 215 milj severnozapadno od a-meriške baze na Guadalcanalu. Ameriški bombniki so napadli te naprave v nedeljo, in sicer brez vsakega odpora od strani japonske zračne sile. Ameriški vojaki na Solomonovem otočju nadaljujejo z iskanjem in čiščenjem Japoncev, ki so se zatekli v globoke in težko pristopne džungle. U DELO OB SOBOTAH, NEDEUAH IN PRAZNIKIH NE BO VEt DVOJNE PLACE Predsednik Roosevelt je podpisal tozadevno eksekutivno odredbo, ki je v soglasju z delavskimi voditelji. plača za čas in pol za delo, ki traja nad 40 ur na teden Na sliM vidimo skupino commandos, ki so se pravkar vrnili od svojega napada na Dieppe v Franciji. Vojaku na levi je bila v boju odtrgana hlačnica, ne. pa noga, ki je ostala cela. RS Požiga jo .slovenske vasi in streljajo naše ljudi, .-r— ®Ukem Lipoglavu so zaprli prebivalce v klet ter izropali in požgali vas. poročilo JIC) vasjo Lipoglav r'h se je v zadnjih .'fid rk pojavil manjši gP^rtizanov. t. 1. se je naenkrat *aspt ^^Poglavju in sosed-Pov ^^^^U^"8ko vojaštvo, i j. so začeli požigati, Sp. ®^,*"®yati. Vi ^^°Slavu, kjer je 11 '•tla tri kmetije po- ^^Požgane in uničene, pd-Italijani vso hrano, prašiče, itd. k sta dva posestnika Uničena in hiše po- avlu so vse hiše uniče- te 'ihviji P*"®Wvalstva v kleti Jriij ^ pa so Italijani go-V ^ vasjo Vel. Lipo-^asi so zaprli vse v klet župnišija ,^po2iii^ da bodo župni-ia zažgali. Nedolžnih ljudi *^6 So ^®^°lžne moške do-licu mesta ustre-0(Jij Antona., občin-' Ceg^^^ika, Predaliča Mi-Zupančiča Jako-^ Jbili moški in žen j^ni^ župnijski kleti, pa ^^s popolnoma izro- ? pali, odpeljali prav ves živež in požgali hiše in gospodarska poslopja. V nekem hlevu je pogor relo celo 5 glav goveje živine. Posredovanje domačega župnika Popolnoma je' uničeno posestvo Zupančiča, ki je pogorelo z vsemi gospodarskimi poslopji. Ko se je vse to dogajalo, so bili prebivalci v velikem strahu zaprti v župnijski kleti. Tolažil jih je domači župnik in ko je videl, da položaj postaja brezupen, je stopil k italijanskemu komandantu in mu r^kelj "Vsi prebivalci so nedolžni, pustite jih v miru, če pa se hočete maščevati, ustrelite mene, pustite pa moje uboge ljudi. Vojaki so se v odgovor sivolasemu župniku smejali, končno pa so vaščane le izpustili. Bili so 1 dan in eno noč zaprti v kleti. ^ Prebivalci navedenih vasi nimajo sedaj niti strehe, niti hrane, niti semena za setev, četudi nič niso storili nikomur. Nova grobova JACOB AGRES Po eno-tedenski bolezni je preminil rojak Jacob Agres, 3616 E. 81 St. Star je bil 68 let ter je bil doma iz vasi Selce na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 50. leti! Tukaj zapušča žalujoče pastorke Martina, Franka, Alice, poročeno stavka se bo raztegnila t East Alton, 111., 9. septembra. — Pred Olds, organizator Ameriške delavske federacije, je izjavil, da se utegne stavka v Western Cartridge Co., tovarni, kjer izdelujejo brezdimen smodnik, razširiti na vse delavstvo te naprave. Doslej je zastavkalo 600 delavcev, ker je vodstvo tovarne ignoriralo njih ultimat, s katerim so zahtevali, -jitL, vzame tovarna nazaj na delo odslovlje-nega Francisa Buzyja, predsednika unijskega locala. VESTI IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKIH SLOVENCEV Vandling, Pa. — Tukaj je 29. avgusta po dolgi in mučni bole%- Kastelič, in Frances, poročeno i ni umrl pionir Jernej Cunta, ki Gross, ter v Claridge Pa. pa- je dosegel častitljivo starost 82 storko Anno, poročeno Kotkow-llet. Doma je bil iz Dola pri Bo-ski. Pogreb se bo vršil v petek' rovnici in je prišel v Ameriko zjutraj ob 8:30 uri iz Louis L. j že pred 50. le'ti. Zapušča ženo in Harriman pravi, da bo Sovjetska Rusija vzdržala Osebni Rooseveltov, poslanec ima absolutno zaupanje v moč, pogum in žila-vost sovjetske armade in ruskega ^'udstva. Ferfolia pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave. v cerkev sv. Lovrenca in nato na Calvary pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožal je! Smrtne poškodbe pri delu V sredo popoldne je dobil dve hčeri ter sina, ki je v Wash ingtonu, D. C. Bil je član KSKJ in SNPJ. NAJSTAREJŠI SLOVENSKI PIONIR UMRL RICE, Minn. — Zadnji petek je preminil v St. Cloud, Minn., gotovo najstarejši slovenski pi-, , jonir, rojak Primož Skumavec, smrtne poškodbe pn padcu v gg g velika nesreča bombnika NEWARK, O., 9. septembra. — Tukaj je treščil v neko a-partment hišo velik ameriški bombnike, pri čemer je bilp ubitih 10 oseb. hi ^^clnik Silbert deli in razsoja pravico pri- deli sodnik ..Q _ na sodišču za torek je i- 1^1 + slučaje, ki jih ^ takole; starega voznika, stanujočega na 25 let starega S ki ^ ^ iz Newporta, v ® svojim avtom le avto ter se od-le bi obi ^0 ^a 90 dni zapora koga poškodo- % e. glob, ^"^oimingsa, 30 let E. 85. cesti, ki je, vozeč v pijanem stanju povozil nekega štirinajst let starega dečka, kateri se je peljal s kolesom in katerega je tako poškodoval, da bo o-stal najbrže stalno pohabljen, je obsodil , na 30 dni zapora in $50 globe. Louisa Coneglia, 21 let starega voznika s 121. ceste, ki je povozil nekega 53 let starega moža ter ga pustil ležečega na cesti, pa je obsodil na 60 dni zapora in na $100 globe. tovarni dobro poznani rojak Anton Žele, star 64 let, stanu- j™ joč na 21086 Arbor Ave., v TEu-clidu, O. pokojni zapušča tukaj žalujočo soprogo Anno, rojeno Koblar, doma iz Železnikov na Gorenjskem, sinove Victorja, Edwarda, Sgt. Freda, ki se nahaja v Fort Knox, Kentucky, in Ernesta ter hčeri Dorothy, poročeno Hribal, bivajočo v De-troitu, Mich, in Mary Ann; dalje zapušča brata Josepha, poznanega pogrebnika, sestro Jo-hanno Doljak in veliko sorodnikov. Sestra Frances Rupnik je preminila pred dvemi leti. Sin Sgt Fred se je baš zadnjo soboto poročil, ko je bil doma na dopustu in se je vrnil k vojakom v nedeljo. Pokojni je bil doma iz Slavi-ne, okraj Postojna na Notranjskem, p. d. Zrzinov. Tukaj je bival 39 let ter je bil član društva Zavedni sosedje št. 158 S. N. P. J. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9:30 uri iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi, 458 E. 152. St. v cerkev mesecev mu je manjkalo do 100 Samomor bolničarke Miss Ethel Junell, 35 let stara bolničarka, je izvršila samomor na domu Mrs. Josephine Zappone, 4668 W. 130th St. Bolničarka je pustila pismo, naslovljeno na sina Mrs. Zappone, ki je saržent pri vojakih in v katerega je bila po vsej priliki zaljubljena, pa je menda smatrala, da ji ga je neka druga prevzela. Bolničarjca se je zastrupila ter so jo našli oblečeno na postelji v sobi za goste. Vaje za balincarsko tekmb Krožek št. 1 Progresivnih Slovenk priredi v nedeljo, 4. oktobra balincarsko tekmo. Katero veseli udeležiti se tekme, naj pride nocoj ob 7 ;30 uri v Slovenski delavski dom, kjer se bo vršila balincarska vaja. NEW YORK, 9. septembra. — W. Averill Harriman, osebni Rooseveltov reprezentant na nedavni konferenci med Stalinom in Churchillom v Moskvi, Je izjavil, da se bo Sovjetska Rusija v pričakovanju skorajšnje ameriške ofenzive, Taorila nadalje proti vsaki nemški sili. Harriman, ki je govoril pred 1000 odličnimi ljudmi za pokret nove kampanje za Ruski vojni relif, je izjavil: "Povsod v Rusiji sem videl neomajeno odločnost ruskega ljudstva, armade in ruskih voditeljev za nadaljevanje vojne ne glede na izgube in materialne žrtve. In kljub sedanjemu neugodnemu položaju, sem prav tako tudi povsod ugotovil neomajeno prepričanje o končnem izidu vojne. Rusi so trdno odločeni na brezkompro-niisen boj do konca: ali morajo poginiti Nemci ali pa sami. "Njihova trdna volja temelji v prvi vrsti na njihovi lastni zavesti svoje moči kakor tudi na zavesti o moči zaveznikov, zlasti Amerike." Harriman je nato povedal, kako so Rusi preselili cele tovarne z vso njihovo mašinerijo 2,000 milj daleč onkraj Urala, kjer so odprli tudi nove rudni-;ke in navrtali nove oljne vrelce, da nadomeste ž njimi one, ki se nahajajo na ozemlju, katerega je zavzel sovražnik. WASHINGTON, 9. septem-* bra. — Predsednik Roosevelt je podpisal danes eksekutiven u-kaz, s katerim se prepoveduje plačevanje dvojne mezde ali plače za delo ob sobotah, nedeljah in praznikih. Dovoljena pa je dvojna plača za delo sedmi zaporedni dan v tednu, sicer p.a za noben drugačen dan, ki je sedaj izgubil kot tak svoj pomen. Soglasje z voditelji Ta odredba je v soglasju z obljubami, ki sta jih dala že pred meseci predsedniku Roose-veltu William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, in Philip Murray, predsednik CIO organizacije. V tozadevni izjavi je rečeno; "Mnogo unij je že modificiralo svoje kontrakte v tem smislu, in da postane zadeva splošna, je bila sedaj izdana ta odredba." Izjava konvencije organizacije avtnih delavcev Konvencija CIO United Auto Workers organizacije, ki se- je vršila pretekli mesec v Chica-gu, je izjavila, da se ne bo odpovedala dvojni plači za svoje delavstvo, ki bo zaposleno ob sobotah, nedeljah in praznikih, ako se tekom 30 dni ne odpovedo tudi druge organizacije. Predsednikova odredba pa dovoljuje plačo za čas in pol za Požar na velikem transportnem parni-ku na Atlantiku Na velikem transportnem parniku Wakefieldu je izbruhnil požar, ko se je nahajal parnik nekje na Atlantiku. WASHINGTON, 9. septembra. — V četrtek ponoči je nastal ogenj na transportnem parniku Wakefieldu, ki se je imenoval prej Manhattan in ki je stal $10,000,000, ko ee je nahajal nekje na Atlantiku. Parnik je plul v konvoju, čemer se je zahvaliti, da ni bilo večje nesreče, ker so bojne ladje takoj spravile potnike in posadko na svoje krove. Na parniku se je nahajalo okoli 1,500 oseb, od katerih jih je spadalo 600 do 700 Jk posac^i. Ko so bile rešene s parnika vse osebe, so bojne ladje privezale parnik z vrvmi ter ga odvlekle v neko neimenovano pristanišče. Potniki pripovedujejo, da je pričelo na parniku goreti v četrtek kmalu po sedmih zvečer. Kakšen je bil vzrok požara, doslej še ni znano, toda pričaku- delo, ki traja nad 40 ur na te- j jg gg_ bo to ugotovila preis-den, kakor je določeno v zakonu kava. o delovnih urah in plačah. LIDICE BODO PO DORANE "Der Neue Tag," nacijski dnevnik, ki izhaja v Pragi, poroča, da bo ozemlje, na katerem je stala vas Lidice, katero so Nemci porušili in požgali, pod-orano, tako, da ne bo ostalo v bodoče niti sledu več o tem nesrečnem kraju. Slike na vrtu \ Mr. Anton Grdina sporoča, da bo nocoj kazal slike na vrtu. Glavna slika bo o Triglavski strmini. Himen V soboto, 31. oktobra se bosta poročila v cerkvi sv. Križa na E. 200 St. in Lake Shore Blvd., Miss Irma M. Tel|ch in j Mr. Robert E. Love. Nevesta je hči obče poznane družine Mr. in Mrs. Michael Telich, 64 E. 211 St., ženin pa sin Mr. in Mrs. Clarence E. Love, 719 Smith-ville Rd., Dayton, O. Poročna slavnost se bo vršila zvečer v zgornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. Mlademu paru čestitamo in želimo ^vse najboljše v zakonskem življenju! Stalingrad—simbol ruske hrabrosti Mornar na dopustu V nedeljo je zopet odšel na svojo postojanko pri mornarici sv. Kristine in nato na pokopa-j Stanley Tomšič, sin Mr. in Mrs. lišče Calvary. Bodi mu lahka a-j Joseph Tomšič, 726 E. 157 St. meriška gruda, preostalim pa'Na dopustu se je nahajal pet izrekamo naše sožal je! j dni. ^ Prvorojenček Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Frank Kerzic, mL, v Geneva, O. ter pustile \ spomin krepkega sinčka, prvorojenčka. Mati in dete se nahajata v Community bolnišnici v Genevi. Dekliško ime matere je bilo Genevieve Kozlevcer ter je preje bivala na 1439 Larchmont Rd. — Naše čestitke! Seja Žensko društvo Svoboda št. 748 S. N. P. J. bo imelo svojo redno mesečno sejo v petek večer, 11. septembra, ob 7:30 uri Usoda Stalingrada je se vedno na kocki, ne pa usoda ruskega ljudstva. Nemci bi jejo po razrušenem in gorečem mestu z vso svojo močjo. Tu so koncentrirali toliko letal —- nekatera poročila pravijo, da 1,500, — da so dobili lokalno nadvlado v zraku nad tem ruskim mestom. Nemci mečejo ob Stalingrad stotine tankov, ki jih podpira njihova najbolj žilava in v o-gnju preizkušena pehota. Toda kljub vsemu temu se morajo Nemci na severovzhodu despe-radno braniti pred ruskimi protinapadi, ki jih Nemci sami o-značujejo za "divjaške." Ako Stalingrad ne pade, bo to pomenilo ogromen nemški poraz. Gotovo dejstvo je, da ne bodo mogli Nemci podvzeti nikoli več tako ogro^nnega napa- v navadnih prostorih. Članice, da, kakor je sedanji. Zdaj bije so vabljene, da se seje udeležijo. I njihova odločilna ura. Toda če- tudi mesto pade, to še ne pomeni konca. Furija ruskega odpora ni stvar, ki bi jo mogla ^ končati izguba enega mesta. Rusi so odločeni, da rajši poginejo, kakoij- da se podajo. Nemci plačujejo z ogromno ceno pridobitve, ki ne bodo nikoli uresničile njihovih upov in nad. V nobenem mestu, na nobenem br^egu reke in v nobenem gorskem prelazu ne bodo našli Nemci tistega, za kar se bore — miri^ kakršnega bi .sami narekovali. Odkar so se ruski kmetje dvignili s svojimi cepci, kosami in vilami proti velikim armadam Napoleona, svet še ni videl takega odpora. Korzičan se je takrat smejal, toda ne več potem, ko je doživel Waterloo. Amerikanci in vsi ostali zavezniki bodo ostali za vse večne čase veliki dolžniki Rusov . . \ &TR# i' ID. Bepfefli^septenib UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" SKRi PE ^tari "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by _ THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND rTJBUSHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) dy Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) ..............................................................................$6.50 Por Half Year — (Za pol leta) ............................................................................. 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ......j.......i............................................................... 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) ___________________ Por Half Year — (Za pol leta) _____________________ for 3 Months — (Za 3 mesece) ........................ Kot posledica take preiskave je bila zaprta tehnična fakulteta v Ljubljani. Program osvobodilne fronte je negativen., ker si postavlja kot cilj samo skupno borbo za osvoboditev, ne določa pa nič*esar za pozneje. Komunisti izjavljajo "v imenu stranke, da se mora nadaljna usoda Slovencev prepustiti narodni samoodločbi: da pri tem mislijo na sovjetski režim, je več kot jasno. Kot svoj emblem si je določila slovensko zastavo s šestero-rogljato rdečo zvezdo. (Pride še.) vzel znova, "ki je prvemu po- čeg" — ali pa se postavi na gla^ polnoma enak, samo situacija vo v prahu sredi ceste. A tu? je malo drugačna, nekoliko bolj Da mora biti človek tako neod-jasna. Zamislite se v to situa- ločen, tipajoč! Če bi stopil v Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Poi One Year — (Za celo leto) ............................................. Por Hali Year — (Za pol leta) ................................................... UREDNIKOVA POsTA .,$8.00 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. DEBAKEL JUGOSLAVIJE III. V koncentracijskih nemških taboriščih Slovencev ni. (To se pravi, takrat jih ni bilo, ko je bilo pisano tekoče poročilo. Uredništvo.) Oni so bili z družinami goli in bosi izgnani. Italijani so predvsem internirali člane ORJUNE, ki je svojčas vršila ilegalno akcijo na Primorskem, v Italiji, in sicer v Castello di S. Angelo pri Pescari. Te internirance vzdržuje italijanska držaVa (3 lire dnevno) in pa njihovi svojci. Znanih imen javnih delavcev ni med njimi, toda mora se omeniti Verbiča, tajnika dr. Kramer-ja (znanega slovenskega narodnjaka, ravnatelja "Jutra" in bivšega ministra v jugoslovanski vladi; uredništvo), in dr. Majarona, predsednika Angleškega kluba v Ljubljani. Srbski oficirji, ki so bili ujeti v Sloveniji, so v koncentracijskem taborišču Vestone pri Bresciji. Na Koroškem so zginili zadnji sledovi slovenskega narodnega življenja ter so bili celo nekateri Korošci (nemški državljani) izgnani v Srbijo. Korošci služijo v nemški armadi pri Murmansku. Največji slučaj preganjanj je tržaški proces. Za promet med Julijsko Krajino in Ljubljansko provinco je potrebno posebno potno dovoljenje, ki se dobi sedaj zelo težko. Večje število Slovencev iz Julijske Krajine je izkoristilo ljubljanski vel esejem za pot v Ljubljano. O kakšnem uporu v Trstu ni nič znano. Ob prihodu fašističnega zastopnika vlade iz Rima, ministra Riccija na slavnostno otvoritev ljubljanskega velesejma, sta bila izvršena dva večja sabotažna akta na železniško progo pri Logatcu in pred mostom v Borovnici, tako da je bil promet dva dni popolnoma ustavljen, potem pa se je nadaljnih 14 dni mpgel vršiti samo po enem tiru. Tudi na prostoru ljubljanskega velesejma je bila položena bomba, ki je porušila del zgradb^. Političnih strank v nemškem delu Slovenije ni, ker je odstranjen ves zgornji sloj v javnem življenju. Med preseljenci so izginile vse stranjjarske razlike ter med seboj v tujini složno sodelujejo. Sledove strankarstva je najti le še v Ljubljani ,ki si lahko dovoli luksus stran-kai;sliih razprtij; živi namreč v precej znosnih razmerah slabotnega italijanskega režima. V Ljubljani obstojita prav za prav dve veliki politični skupini: 1. tako zvana "OSVOBODILNA FRONTA"; komunisti in posamezne manjše skupine in okrožja, ki so se odcepila od prejšnjih strank navadno iz razlogov osebne ambicije. Komuniste vodijo Kuhar (p. v.) Babler, sin profesorja Kidriča, in V. Mederndorfer. V koliko sodeluje inženir Stebi, ni za enkrat še pojasnjeno. V tej fronti se nahaja krščansko-socialna skupina, ki jo vodi dr. Stanovnik iz Ljubljane, skupina, ki jo vodi profesor dr. Kocbek (krščanski soci-alec in velik simpatičar španskih lojalistov, za katerih pravičen boj je zastavljal svoje pero v katoliškfern leposlovnem mesečniku "Domu in svetu," o čemer smo svoje-časno poročali in razpravljali. Uredništvo.), del Sokolov, ki jih vodita Rus in Lubej, del ©mladincev JNS, ki jih vodi Uršič, skupina kmečke in delovne stranke pod vodstvom dr. Vavpotiča (brez dr. Lončarja), potem pa razna di-uštva, kakor "Klub Primork" in temu podobno; vse te skupine so brez večjega števila pristašev, razen komunistične stranke, ki je to obliko izbrala, da bi dala svojemu pokretu obči narodni značaj. (Iz teh ugotovitev je razvidno, da smo v naši razpravi o "Četnikih, gerilcih in partizanih,r katero smo objavili pred dntevi na uredniškem mestu, precej v čino zadeli, dasi tedaj še nismo imeli na razpolago.teh avtentičnih informacij, ki so zdaj v teh člankih objavljene. Uredništvo.) Ta fronta je zelo delavna in organizirana za akcijo po znanih komunističnih metodah. Zlasti je zajela mlajšo generacijo, ki čuti nagon aktivno pripravljati delo osvoboditve; nacionalna grupa pa se dozdaj še ni povzpela do akcije, ker smatra, da ni koristno, da se sile prerano trosijo. Osvobodilna fronta izdaja svoj tajni litografiran organ "Slovenski poročevalec," čigar razširjanje kaznujejo okupacijske oblasti s smrtjo. Izdajajo ga in pišejo študenstovski krogi. St. Clair Rifle and Hunting Club Cleveland, Ohio. — Na zadnji mesečni seji so člani sklenili, da se pri otvoritvi nove stavbe, ki jo je klub prizidal k prejšnji stavbi, proslavi s pečenimi kokoši in drugimi jedili ter zalije z dobro pijačo. Klub vabi vse člane in prijatelje, da se udeleže veselice. Da bo klub vedel koliko naj se kokoši pripravi, naj vsak naroči pri kateremu izmed oianov, ki bodo sporočili odboru, da ne bo primanjkljaja. Te živali bomo pekli kar na prostem ali pa v novi peči, ki jo je postavil klub. Na programu imamo poleg tega tudi mnogo zabave, kot na primer streljanje, balincanje i. t. d., da se bo vsakdo lahko za- baval kot bo želel. Več bom o-pisal prugo pot. Na zadnji strelski vaji so člani streljali tako: Kramer .................. 23 Kosec ................... 23 A. Urankar ............ 19 Antonin .................. 22 Podpadec ................ 17 Kauchnik ................ 17 Susel ..................-.....16 Peterka .................. 18 Bozich .................... 14 Levstik .................... 19 A. Novak .....'......22 Spenko .................... 22 Buchar .................... 24 Baraga .................... 16 Stopar .................... 6 Dolenc .................... 17 Lukek ..................... 22 cijo. — Recimo, na primer, da se pelje okoličan v mesto. Obolel mu je otrok, ali recimo; žena mu je obolela, pa gre. Niva bog-vekaj denarja, zato izračuni doma toliko in toliko bo in res vzame s seboj, pa več ko toliko in toliko. Gre k zdravniku in plača; gre v lekarnico in plapa. Ostane mu še nekaj in za vožnjo. Izračuna, lačen je, pa gre v gostilno. In veste, tu ali ni prav računal, ali pa je bila klobasa toliko dražja, ko pride ven, prešteje, zopet in manjka mu deset vinarjev za železnico; samo deset vinarjev. — Ali ste se vživeli v situacijo?" Z lovskim pozdravom Tajnik. FRANCE BEVK: ŠTIRJE VINARJI Bog ve, koliko časa je hodil veka, celo najmanjša vsotica je po mestu, se ustavljal, nagovarjal ljudi in pripovedoval vsakemu isto ter se odpravil dalje s povešeno glavo.\ Zapazil sem ga pri izložbenem oknu neke prodajalne, kjer je opazoval — roki v obširnih žepih suknje — predmete za veliko šipo in pa mimoidoče ljudi. Srednje velik človek, črno oblečen, po videzu morda kak učitelj ali uradnik z dežele, gladko ostriženih las in angleških brk; precej debel obraz je glqdal s svojimi velikimi očmi nekoliko usiljivo drzno v svet, vendar bi dober opazovalec opazil v njih tudi mero plahosti, poleg tega je bil videti nervozen, nestrpen in zelo nezadovoljen. Medtem, ko se mu oči nekaj iskale po ljudeh in mu je leva lahko velike važnosti Šla sva skozi ulico, prerivala se med ljudmi. Ko je videl, da ne rečem ničesar, je govoril dalje: "Recimo, no goldinar. To je pač majhna vsotica denarja. Malo je ljudi, ki ga ne bi imeli vsak trenutek pri sebi. Vendar, laiiko se zgodi, da ga kdo nima. Kaj pravite, da se to ne bi moglo zgoditi? Vi sploh ničesar ne pravite, ampak recimo— nekdo ima opraviti to in to važno opravilo. Pa mu manjka denarja, in ne more opraviti. Moja primera ni bila dobra. Torej: gre za neko stvar, ki ima odločiti vse poznejše življenje, vso srečo, tudi srečo drugih, srečo družine pa mu manjka enega samega goldinarja, te malenkostne vsotice, in ne ve, da brez "Hmm," sem pritrdil. V resnici pa sem bil truden od njegovega pripovedovanja, bolj zatopljen v svoje misli, gledajoč ljudi, ki so naju srečevali, in prehitevali. "Žena je doma bolna, ali, recimo, otrok; in čaka zdravil, ta njemu tako mila oseba, a on je sredi mesta, sit sicer, a mu manjkajo štiri, ne, rekel sem, deset vinarjev. Smešno, kaj ne? Ali ne bi stopil do bližnjega človeka in mu dejal s poklo-nom: 'Prosim, podarite mi deset vinarjev tako in tako.' — O-zmerjali bi ga, češ, da se ni treba norčevati, ali bi, mu rekel, da na tako prefrigan način ne treba beračiti. Nazadnje bi prišel redar in vprašal: 'gospodskega berača' za ime, stanovanje, bivališče, opravilo in bi* vse to po vrsti popisal. Smešno, kaj ne? — Stopil bi morda k družbi ljudi in jim popisal vse po vrSti in jim obrazložil po pravici. Poslušali 'bi ga molče in gledali, kako bi on rdel. Nazadnje bi ga vprašali to in ono, po letini, po vsem vragu. Slednjič bi morda segel kdo v žep in mu dal dva vinarja. Drugo boste pa drugje dobili. — In bi zopet šel isto pot. Ali ste se vživeli v situacijo, gospod?" prodajalnico — ne, ne bi dali! K zdravniku bi šel nazaj: "Vidite gospod, radi desetih. vinar-j jev..." Ni mogoče! Tako gre po mestu, vsako upanje je za-1 stonj, bolan je od vsega tega je-1 zen, žalosten. Ali ga ne čakajo i doma trenutek za trenutkom, ali ne zavisi morda eno življenje od tega, njegovega — sreča? Gospod, ta situacija! Radi borih desetih vinarjev! Znorel bi zaradi njih, zakaj noč je že, vlak bo kmalu odpeljal in ta človek je tu kje bo spal, večerjal in kam jutri? Ali ne bi skočil lahko v vodo, si pognal kroglo v glavo, se ulegel na tir— ali vzel kamen in udaril najbližjega po glavi, ter vzel iz mošnje cekinov in kronic samo tistih borih deset vinarjev, zbog katerih je izvršil uboj ? Deset vinarjev — ali ni to žalostno? Ali ste se vžili v situacijo, gospod ..." Konec je bil izgovorjen naglo, z namršenimi obrvmi, z neko grenkostjo in šele ta trenu •IV.« 'M I Damir Feigel: Kakor bi trenil, j® mestu sedem novih štev, ki so imela se £ ov čer odborovo sejo, na teden pa izreden Ženske so namreč še pele, in hipni napadi izborno olajšali v k* Kf .' seji ali pa pri občB^g"^'t Strganščekova goSp^'T iC( postala celo predsedu"' društva "Slovenska ka". . I Živela je pa v tek sem obrnil pozornost nanj.'.le oseba, katero 3° Gledal me je proseče ... i zaman napadali, in to "Zakaj?" ! jaz. Osvobodil sem ^ "Da," sem dejal, nekako , v''ga vpliva teh podjetc^ zadregi, a nisem vedel vzroka, gospodinja je "Da, to bi bilo žalostno obup- gluhonemega ^ riiesfj "Da, da." Zdel se mi je nadležen. Čemu mi to tako vsiljivo opisuje? kov žep in se zopet umaknila, je dospel do knjigarne, kjer se je ustavil pred izložbo, a poleg njega jaz. Park rat me je pogledal, enkrat sem celo čutil, da ne mere kreniti pogleda od mene, potem pa je dejal: "Slika na naslovni strani knjiga, ki jo gledate vi, je neumna. Sploh pa je knjiga predraga in ni vredna ..." "Hm," sem dejal. Nisem mu hotel pokazati pozornosti, dasi me je zanimal. "Tudi če bi imel denar, je ne bi kupil, dasiravno je od dobrega pisatelja. Dostojevski je dober pisatelj." "Hmm." Zdelo se mi je, da se hoče odpraviti, vendar je še postal ter sa parkrat nestrpno prestopil, ko da ne ve kaj reči. "Ali misliti kaj kupiti?" "Ne. Kar tako gledam, in vi?" "Nimam denarja," je dejal in pri tem pokazal nekoliko zadrege. "To se pravi — da — no, saj je vseeno. Ali greva dalje?" Prestopil se je z nestrpnim korakom. "Pojdiva ..." "Denar je zelo važen za člo- roka parkrat segla v telovni-^njega, no — ali ni grenko to? ' — In poleg tega sram ga je poprositi tega ali onega, da bi mu dal ta smešni goldinar; saj bi se mu smejal; morda bi mu ga dal, kdo ve? — A eno je — sram ga je, da bi prosil in vprašal. Ukrasti ga ne more, ne sme, četudi bi ga ppsestnik niti ne pogrešil. Oropati tudi ne, še manj pa ubiti koga radi goldinarja, tudi če bi šlo za velikansko stvar — kaj ne? Osamljen jo, brez moči — da, ko bi bila kaka velika vsota, tisoč, milijon, a to brezpomembni goldinar ga poniža v cestni prah, jezi ga in žalosti ta mala zapreka, ki je "v tem slučaju zanj kot — cel milijon ... Gospod, povejte mi, ali ni to grenko?" Šla sva preko razsvetljenega trga in se nisva nič ustavila. Pripovedoval je naglo in z neko tehtnostjo, poleg tega pa je pogledoval name z očmi, katerih bleska nisem mogel razumeti. — Klobuk je bil vzel z glave in ga držal v levi roki. "Da," sem dejal, "tako malenkostna, pa trda. Zapreka je grenkejša od velike stvari, ki bi jo- b človeškimi močmi sploh ni bilo mogoče premagati." , Šla sva nekaj časa tiho dalje ; on je g'ledal v tla, ko da je poparjen, zamišljen. "Vidite, in on gre dalje. Misli, ko bi naletel na kakega znanca! Pa, ali ima sploh kakih znancev v tem mestu? In mesto je veliki^, kje je znanec? Gre na kolodvdr. Išče po trgu, ali ni morda kdo izgubil deset vinarjev. Gleda na kolodvoru po tleh. Tam bi stopil k temu ali onemu in mu dejal, pa mu omeni samo o vremenu, potem o letini in nazadnje napelje morda pogovor na denarne stvari. — Nič! Ljudje imajo lastnih misli polno glavo. Pretakne vse žepe, ali ni morda kje pozabil •desetice, ali se mu "ni kam za-teknila? Ni je. Ce bi rekel pri blagajnici ? Ne, pri blagajnici ni nič. Tako odide vlak, a njega oblije mrzel pot po hrbtu, žalost —. Doma čaka bolnik — morda ta čas umira —. Pa saj Igre še večerni vlak in dotlej ..." Umolknil je in gledal v tla. Mimo naju so šumele lepe obleke eprehajajočih se žensk in celo ozračje parfuma. Njegov obraz se mi je vdel silno pobit. "Šel bi zopet po mestu, zopet mislil, zopet nagovarjal ljudi, iskal po tleh, tipal po žepih. — Nič! Morda če bi nagovoril... Ah, ne, ne. Je nekaj takega v človeku, vidite, neki sram, neka negotovost. Prvi trenutek bi to storil najlažje, ko še ne misli toliko, pozneje je kamen. Stopil bi do kakega imenitnega gospoda — napačno. Do policaja naravnost — neumnost! Sploh ničesar ni možno storiti, ko manjka desetih vinarjev; laže bi bilo, če bi manjkalo sto kron. Če paglavcu manjka deset vi- no. Moram k večerji. Lahko noč." Ni segel v ponujeno roko. Bil je v čudni zadregi, proseč pogled se je poglobil, obraz je dobil drugačne poteze in glas je bil očitajoč, tožeč: "Gospod, niste me razumeli." Pogledal sem za hip, zardel in se udaril po čelu. Z nervozno naglico in sam osramočen, sem mu ponudil deset vinarjev. "Oprostite!" "Štiri vinarje samo, gospod!" "Vzemite!" "Štiri vinarje samo." Dal sem mu štiri vinarje, ki jih je prejel z grenkim nasmehom na inteligentnem obrazu in z lahkim poklonom. Videl sem, kako globoko je bil ponižan, žalosten, osramočen. Izginil je z naglo- hojo med ljudmi — na kolodvor. "Moj Bog, štiri vinarje!" &v4l] jutro, sem vbrizgn^.] njegove krvi pod ni se mi bilo bati šesih sem pa nosu V najkrajšem čaS"^ big snoval začasni odbofi veg^ hotel kazati govore^^ le, stvu kot rariteto ni. Obljubila se mi J® k škodnina. Skoro bi dolgim in dobro ^ ■ prošnjam začasnega nove akcijske druŽb^' prekrižala usoda vse ^ Moja živa lekar®^; ^ mi sin gospodinje, jf , od ne do dne bledej®'^ krvnejši. Cim večj® , ^ mi ni začel moj v>1 kapljic sem upora^''^ mi ni začel moj kati. Prišel je dan, več našel doma. vat mojega krojača- ^ da ga ne pojdem ^ žrelo. (Dalje prih' ,«»15 Psihiatrija Štiri stoletja pred Kristovim rojstvom je bil ustvaril Hipokrat podlago zdravstva, v katerem je bilo obseženo tudi zdravljenje umobolnosti. Kdo ve, na kaki višini'bi se nahajala danes psihiatrija, ako bi se bili Hipokratovi nauki neprestano razvijali ? Toda temu ni bilo tako. Psihiatrija se je več stoletij popolnoma zanemarjala. Ko je začela prevladovati tekom časa Aristotelesova teorija, da je namreč duša odvisna od telesa, začeli so se zdravniki vno vič baviti z umobolnimi; toda ko so zdravniki dognali umobol-nost, zadovoljili so se s tem, da Salpetriere, ki je kal, da bi bila zdravljiva in ki je ° ^ ^ za zgradbo norišni®' -i*!. so se imeli umobol'^, ^ človeško, ne pa, da ^ no zapirali v ječe. S tem je dal izgled v zgodovini ^ . 1 o/ od tega časa o "Denimo drug slučaj," je ,po-1 narjev, se ponudi: "Nesem kov- o\4 znanstva z onimi roko v roki. Začetkom lj9. sto^ nastopila za nesreč ^ nike nova doba. ^ nolly je 21. septem^^^ pravil norišnici Middlefoxu vsa m®' silna sredstva, ki s" . BO napravili blazneža neškodlji- daj uporabljala P""' vim. Bolnike so napravili ne- nim. škodljive s tem, da so jih, kakor je bil pač v raznih deželah of Znanstvo je stvo pa je prodiral^ , običajno, odpošiljali čez mejo in I J^eta 1875 so uv®" jih prepuščali same sebi, ali pa norišnici v Woodel^ so jih zapirali v posebne stolpe za norce, v hiše za gobave, v za- izkušnja uči, da sO 5 govvu sistem ."odp'" ^ pore, ječe in kaznilnice. Začetkom leta 1305 so začeli na Švedskem spravljati umo-bolne y posebne v to svrho pripravljene zavode. Polagoma so sledile temu zgledu v poznejših stoletjih Španija, Francija in Nemčija. Sredi 18. stoletja so bili umo-bolni vklenjeni v verige, liki nevarni zločinci. Proti koncu tega stoletja sc jc končno oglasil veliki psihiater Pinel na pariški \ I (M S mrežja, zapornike v mali meri bolj P^^if v vsakem drtigein niškem zavodu. Od tiste dobe bolj naprednimi vo teltmovanje v t® izvedel moderen nja umoboinih.' Na ^ Združenih državah . gradijo norišnice raztresenih paviljo^^^^pifl nih za kmetijske k" ■ h hi r ®®ptembra, 1942. ENAKOPRAVNOST, STRAN 3. FEigeL: Himen na kmetih ■omaii sin pri Čuku se je že- ^ I tari čuk je bil imovit ' priden in delaven od mla-Rad se je pobahal s l premoženjem in po tem L , ^'^rala oMiajati tudi ženi-j ,'^^govega sina edinca kar I y^^Jneje. Vsi sorodniki do ■Sa člena, vsi sosedje v .o-dveh kilometrov so bili yeni v goste. ° Predpustno solnce se je «J°8WUo'od sivih glav gor-ko sta se plazila ^tezi dva volkova skozi g ® prijetni* somrak proti , ®ttiu domovju. Ostra sapa ^ kamenita steza sta ju ^^zkkotila, da sta zavoha-fa petsto korakov vse pe-^ & podrobnosti Cukove kuhi- )&! T v , p sva bila. Ivan m sva počitnice po Semestru sedmega razre-® radostnim srcem od- Vežbanje ameriškega vojaštva Poveljnik letalcev d št« oD pristno krneč poznajo te-dobra dela usmiljenja, lačne in napojijo bi lahko oblekli tu- ^e, jjgp ^.^ftiba, nioj prijatelj je pa ovratnik doma men-Pfevidnosti, da mu ne bi ^ial med večerjo. sprejem je bil ^n: > "vsem znanim in ne-testom je predstavil na- sam, vesel, da ni- K* ^°spodar j^biia njegovega povabila, nama mesti pri dol "I in kar je naj- sa lista nooem popiso ' UP k;___;x_i j_ i_____ y. bi prišel do konca ^ s&čela, celo Klio; bogi-zgodovine, cediti jih bilo gotovo za P^oho. Obžalujem, da i- pet prstov na vsaJki Veg bi jih imel, tem ^ obliznil pri takih spo- ^ ^ kernu jedilu me je lako-merici pa žeja na-A v ^ Aeukročenim pogu-navda,jala Jefte-a ®ega njegove čete v zna- '!i pesmi. Tik mene ni"' 'L kmetsko dekle, ki je , 16. letu -že pre- telesne vitkosti in pragu onih ba-se razkazujejo za ^ občinstvu po vaseh Sejmih najdebelejše ^ ji je bilo Natalija. ^ Jiatnalo začudil nje--'oskemu imenu, mi je so svoj čas dajali ,a^'«ko.: gospe notarji in ker Italijo '^'a Ugajalo notarkino ^30 kot prvo hčer- Vfti ' :se radovali. Edi-''' 3e zavračala vsako ,1 # caj". ilov ^Sker ostati zvesta kantnejšo kranjsko klobaso za gorak poljub svojega ženina. Toda idealno poslopje mojih misli se je kmalu porušilo. Šel sem namreč na sveži zrak in opazil mimo grede nevesto samo v svoji sobi. Skozi priprta vrata sem gledal, kako si je virtuozno rezala svinjsko kračo, medtem ko so krasile velik krožnik pred njo doibre klobase, med tem ko je caroval pred njo liter vipav-ca. No, sedaj sem razumel njeno sramežljivost pri večerji. Ideali, ideali! Bilo je polnoči. Dobra kapljica je zasedla vse postojanke po glavah zbranega omizja. Zabava je postala živahna. Kar naenkrat vstane Ivan pomežikne mi skoraj nevidno in začne pravcati '^toast." Nazdravil je nevesti, nazdravil ženinu, pozdravil zbrane goste, potem se pa spustil s kolosalno zgovornostjo na drugo polje in vsaka tretja beseda je bila tujka in vedno manj so ga razumeli poslušalci. Govoril je o Ligurkovem za-konodajstvu glede metafizičnega pajčolana akustičnih mikroskopov, navduševal se za njegove probleme v petrefaktičnih sonetih bodočih hidravličnih atmosfer, navajal hipnotistične recenzacije njegove ominozne iznajdbe na fatamorganističnem polju pterodaktilskih korifej, itd., dokler se ni začela jokati nevesta, menda pod vplivom svojih izletov v bližnjo sobo. Ko jo je pa tolažil govornik z nežnimi besedami: "Utolažite bobne-čo Niagaro svojih kristalnih solza," so se spustili vso v jok in s solznim očesom čestitali Ivanu k njegovemu govoru. Vsi so se divili! Opozoril sem ženina na običajen odgovor in primerno zahvalo. Branil se je sicer, češ, da ne zna govoriti, da je že pijan. Stopila sva pred hišo, hodila gor in dol in najmanj desetkrat sem xnu ponavljal: "Zbrani gostje! Kakor vam je znano, sem se danes poročil. 2a-libog, da ga imam že malo v glavi, upam pa, da se dobro zabavate; bodite prepričani, da je vaša zadovoljnost moja sreča zahvaljujem se vam za vaš obisk in da bi vse še večkrat snidli zdravi in Veseli, to je moja želja." Moj učenec je 'bil prebisane glave in slednjič se je naučil. VBtal je, njegova nevesta ga je pocuknila na stol v strahu, da lahko pokaži se kako neumnostjo dobri vtis prejšnjega govora; toda ženin se ni zmenil za njeno bojazen in začel. "Slavni gostje. Kakor vam znano, sem se danes žalibog poročil. Upam, da ga imate že malo v glavi in prepričani bodite, General Ira EaUer, ki je po-vedčl prve ameriške letalce v D^apad nad nemške naprave v Franciji. The Army War Sliow—stapfccl by more than Uvo thousand troops ^om the Task Forcc — roars into the Cleveland Stadium September rSth to bc,gin a five-day enpigement. This super-spectacle has been witnessed by nearly two million people and upwards of three luuulred thousand people from all parts of Central and Northern Ohio .are expected for the Cleveland spectacle. Cleveland headquarters arc located in the city's new War Service Center at Public Square. Na sliki vidimo nekega ameriškega mornarja^ ki se vezba v rabi najnovejše hrzostrelne avtomatične puške. Poleg njega je njegov inštruktor. da je to moja sreča. Zahvaljujem se vam za vaš poset, in da bi še večkrat prišli na moje že-nitovanje, je moja želja." Molk, presenečenje. Še nikdar niso opazili navzoči kmetje govorniške žile pri ženinu. Sedaj se pa niso brigali za vsebino govora, strmeče uho je slišalo le njegov glas in, "Saperlot, ta pa mora biti pri prihodnjih volitvah naš starešina. Kje se je pa naučil? Imenitno! Govori pa že kakor kak poslanec. Gospod naj se grejo le skrit, še ua našega patrona dan ne govorijo tako lepo kakor ženin." Take in enake opazke so švigale po zraku kakor hrošči po majnikovem mraku. Refošk, harmonika in nešteta množica parov se je vrtila po mali sobi. V gnječi sem bil tudi jaz; zdaj mi je stopila Scila v osebi moje plesalke .na noge s težo 97 kilogramov, zdaj mi je polomila Karibda v osebi trdega kmeta s komolci najmanj pet reber in v resnici liki Odisejeva ladja sem se zibal med takimi neudobnostmi. Deske na podu so imele namreč tako hribovje,^ take doline, da sem pa obtičal v globoki dolini, da sem s strahom zrl na svoje bližnje pare, ki bi kaj lahko stopili s svojimi podkovanimi čevlji na moje rame. Potil sem se, mučil tudi, toda zabava je bila imenitna in Douglas Fairbanks Prvi evropski kadilec Na- sliki je bivši filmski igralec Douglas Fairbanks, ki je poročnik v ameriški mornarici in ki se je z angleškimi commandos in ameriškimi ranžerji udeležil nedavno napada na Dieppe. Kakor znano, Krištof Kolumb ni niti slutil, da je odkril novo celino, ko je naletel na "ameriško obrežje. Mislil je, da je odkril novo pot v zapadno Indijo. Kakor zatrjujejo življenjepise! Krištofa Kolumba, je vplival nanj zlasti Marco Polo. Zato je mislil, da bi lahko odkril novo pot v Indijo in je bil prepričan da ni daleč od Kitajske, ko je pristal na ameriški obali. , Mislil je, da je v bližini nek-! danje kitajske prestolnice Han-čen-fu. Zato je poslal svoje odposlanstvo, ki naj bi našlo to mesto in oddalo mogočenemu kanu njegove darove. Odposlan^ ca sta bila plemič Don Rodrigo de Jerez in Luis de Torres, ki I pa sta se čez štiri dni vrnila in povedala, da sta našla le malo vas in primitivno prebivalstvo. Med drugim sta pripovedovala o prebivalcih da kade. Don Rodrigo se je pri tej priliki naučil kaditi in ob vrnitvi v Evropo je prinesel s seboj zalogo tdbačnih listov. Ko je njegova pobožna žena opazila, da spušča dim skozi nos se je silno prestrašila, zbežala je k duhovniku in mu povedala da je Dona Rodriga na potovanju obsedel hudič. Don Rodriga je na podlagi te prijave prijela inkvizicija in vrgli so ga v ječo. Bil je zaprt štiri leta in je v ječi umrl. V rodnem kraju Dona Rodriga Avmonte, v provinci Huelvi, so na njegovem rejstnem domu vzidali spominsko ploščo v spomin na prvega evropskega kadilca, ki je moral plačati z življenjem, da je začel Acid Indigestion What many Doctors do for it Wlien rxcoNs sKjinach acid causoa gas, sour utomach or hcartburti. doctors prcscribo the fastest »ncllng medicines kiiuwn for flymptoinatlc relief—meUlflnes like those In nell-nna Tablets. Try »cll-aiia youraciP, at flrflt«Vgn of dlsireas. Tbey m'»itrnlla> aolil, relieve Ras. and hrlng comfort very qut-Uly—yet ore not a laxative! Only 25c. at drug stores. If your very first trial doesn't prove Bell-ans better, return bottle to us and gut double your money back. ' prvi kaditi. Tobačni monopoli v evropskih državali bi bili tudi dolžni postavljati spomenike prvemu evropskemu kadilcu. Oelfing Up Nighb NakesnanyFeeiOld Do you feel older than you ate or suffer from Getting TJp Nights, Bacfeaohe, Nervous- ness, Leg Pains, Dizziness, Swollen Ankles, — Btlc Pains "—'— -------- — ' sages? : ire vital nay 6e due to non-orgi and non-systemic Kidney and Bladder trou Rheumatic Pains, Burning, scanty or fre Suent passages? It so, remember that your :idneys are vital to your health and that these symptom« may oe due to non-organlo at toles—In such cases OYSTEX (a physician's poisonous apped I_____________ . fund of your money on return of empty package unless fully satisfied. Don't take chances on any Kidney medicine that is not guaranteed. Don^t delay. Get Oyftnx — - (Sles-tex) from your druggist today. Only 35c. The guarantea protects you. not guarantee«, uon t Cystex YOUR OLD PAPERS %ku: "Braniš se Premis- ^^oočutke, ki morajo o"b-0^ v*? ^^veato, ki jo celo da bi darovala PUr Pečenke, najdebe-^tiovo akegno, najpi- še dolgo potem so se spominjali kmetje na to krasno ženitova-nje. (Proti jutru ,pa sva "šla" "sit venia verbo") z Ivanom proti domu, in vsi psi, mladi, stari, majhni, veliki, pudelni, dakelni mopsi,. doge itd., niso nama dali miru, ker so zapazili da nosiva hudega mačka. 0HAPLABI8 bands WiOt n ■ the«""®.®® set their serv-jt'hw ® tocluded therein a '®hovel cased in a • y ^ th shovel costs 08 'Ot ® Carrier 39 cents, or ®ns.emble. i" i f ^ to shovels are around camp, ^ up barbed JV%8 %ents and in many purchase of War m ^ Gvery pay day can ■ ^ ^ 'ihci with these ka,« ^ents for warfare. percent.of your Stav?^^ day. Buy War your bank, ^hd at retail stores. •^•TnaturyVttartmtai The Chaplains unit of the U. S. Citizens Defense Corps has been established in an administrative order issued recently by James M. Landis, Director of the U. S. Office «f Civilian Defense. This is not one of the protective services but is classed as a related service. The insignia for the new unit follows^ that in use by the U. S. armed forces with the addition of the traditional OCD background. The insignia for the Christian Chaplain is the Latin Cross in red, in a white triangle in a circular field of blue. The insignia for the .Jewish Chaplain consists of the six-pointed star centered above "Tables of the Law" in silhouette in red, within a white triangle in a circulkr field of blue. Chaplains will administer to the religious and spiritual needs of persons suffering from the effects of air raids or other disaster. They, will be appointed by the local authorities upon complying with usual requirements for membership in the U. S. Citizens Defense Corps, except no special training courses are prescribed. LITTLE MA15Y MIXUP- BV TC-M.BeiMV^eRHOFF- G LAD TO— AAOST OF MY CUSTOAAERS WANT U.S. WAR STAIAP5 these DAYS be sore to give n\e the change in war g-savlngs stafaps, please i want to help america wmthe war w? ■■ THANKS TA ^^NvTED PEATURES SVWaiCATE CALL THE SALVATION ARMY henderson. _ PTHAT LITTLE ^ša-v.^buvas,— V WfkS 3\)ST TrtltAHNM'r T>oTV*tt.H CkVV Niisouotecif ko cok»41bct<.om ?0\eT5 Yo SCORE "500", W ''EUCHRE" YoJ-ae eucHfiEC?. BOT POKER- 999??? let's call up the ole %oy,- HOYLR H(M5EcP, ANVbOD/ The Gamb M06T HAVE CHrtlSTewEb ON LADIES NITE' BY ONE OF THE "BiatsS ujHo&E SAW! /oovB GOT A -ftvA cnu&T, ^oo'aE out a tth5 h amp AND XEE-PIN" EwSE FROM ?LAi\M'. SHUT UPi \ETS PLAY ; c'yi ON. NuMbEK H m SQUIRE EDGEGATE-——Ve^ Economical BY LOUIS RICHARD S(puiffZ I TfPE^TČD XlT-f) H"-t- fcr? S/y^f)LL ■Pox B^iJ-r .SHE s yvLLi- for a to onih a/vd vioh-r YTtLL \ic HO'VAH - 4* 4,^? 0/X BothEI^ED kv ID '-'o -■©'<-COZ-i-t-CTflHS SiKCc, •jSf/vA l_ % E LS kvEXT UP- A At 4M VO' 4'Ll TO >i-EAvrt- E/^ ALOXS. T/M07HV-- &a ro THlS ^DD'wESi AfJD ^U/Yt/viON MILU ro PP£ A R ©EFoi^E rtiE V kVE To fr/zoKv ■ ^my vot) k^bčf thosč 5/Vl;)Li. •ROX C^žuhi—izvrstno delo—krasni stili! Cena je nizka—vrednosti so senzacionalne—kupite si vaš kožuh v četrtek! Mere za žene in dekleta. Povprašajte glede naših primernih načrtov za nakup teh sukenj The May Co. pritličje—je umetno prezračeno % Posebnost sezone! p Popularni "Teddy ^ . 'Timme Tuft' Suknje .9^ m k vol" 100% volnene na zunaj—lOO'fo ^ bazne znotraj ggX. Pridobivajo si priznanje vsepovsod—,aV^I v šoli, v kolegiju in pri obramnih d® . r pri vseh Clevelandčank! So mehke, u nje, ki vas bodo držale komodne in zimi! Perfektne—ukrojene iz 100% blaga na zunaj in 100% bombažnega traj—v prijetnih "swagger" stilih! • ^ ^ barvi, rjavi, nude, beli in teal. Mnog® tovljene v kontrastnih barvah, rdeče, ^ zelene. Mere 10 do 18 za žene in deld®^' Povprašajte g^ede naših primernili f®' nakup teh sukenj The May Co. pritličje f, i J r_L. .'J' t:.,' '•>, \ i