Političen list za slovenski narod.
r« p*lti rreJ«BU Ttlja: Z» oelo leto predolvian 15 (Id., is pol let» S rld., z& četrt leu
i (Id., 1% en mesee 1 grld. 40 kr. ▼ atelmiitnei)! |»reJeB»B TelJi: Za oelo leto Vi fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta I la en meeec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan veija 1 (Id. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Mareinine prejema epravniitTo (adminirracija) ia ekspedieija, Semeniške uiice št. 2, II., 28.
NainaolU (igrati) m sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr
iO le uska dvakrat ; 15 kr., ee se tiska trikrat. Pri večkratnem tukanji se cena primerno zmanjša
Sokoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Iihajn vsak dan, izvsemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
^tev. lO^.
7 Ljubljani, v ponedeljek 12. maja 1890.
Letnik
Državni zbor.
z Dunaja, 10. maja.
Budgetna razprava.
('22. dan.)
Milovanja vreden junak.
Včerajšnja seja končala je z jako zanimivim jezičnim dvobojem med poljedelskim ministrom grofom Palkenhajnom in voditeljem združenih levičarjev, pl. Plenerjem, ki je bil od ministra neusmiljeno zbičan. Za poslancem Ricbterjem poprijel je namreč grof Falkenhajn besedo in je najprej odgovarjal posameznim govornikom ter našteval, kaj je ministerstvo storilo za povzdigo kmetijstva; za pokončanje trtne uši, za osuševanje močvirij, za vredbo ribarstva, gozdarstva, rudarstva itd. Potem seje obrnil proti socijalno-političnim načelom poslanca Verganija, ki je v svojem govoru o kmetijstvu zahteval vredbo četrtega (delavskega) stanu z ustanovo delavskih zbornic, s splošno volilno pravico, z vredbo osemurnega delavnika, povikšanjem dnin itd., da bodo mogli delavci človeku spodobno živeti. Vergani se je v svoji razpravi obračal proti kapitalistom in milijonarjem, ki delavcem dajejo delo, pa se z njihovimi žulji bogatijo.
Minister je odgovarjal, da tudi on želi delavcem zboljšanje njihovega stanja; da pa to le oni zaslužijo, ki v človeški družbi spolnujejo svoje dolžnosti. (Dobro! na desnici.) To pa Jednako veže delavce in gospodarje, ako hočejo, da se bode obema dobro godilo in da se sedanje slabe razmere zboljšajo za vse prihodnje čase. Ne gre o delavcih govoriti, kakor o posebnem četrtem stanu; oni so le posebna vrsta ljudij, ki se nahajajo v vseh stanovih in za katere se je ravno pri nas v Avstriji b.ez splošnje volilne pravice več storilo, kakor v drugih deželah, kjer imajo splošnjo volilno pravico.
Konečno je minister govoril o kapitalistih in svaril pred vednim zabavljanjem proti bogastvu, rekši, da je treba v tem oziru le skrbeti, da boga-
stvo ne postane zlato tele, ki bi ga ljudje moHli in okoli njega plesali.
Da se pa to ne zgodi, se ne sme trpeti, da bi z blatom okidavali vero, da bi zasmehovali in za-sramovali to, kar je z njo v zvezi; da bi se norčevali iz Boga in večnosti. (Dobro! na desnici.)
Ako se spoštujejo vse božje zapovedi, katerih prve štiri utemeljujejo veljavo božjo, veljavo družine, veljavo države, potem bode mogoče, da bode država človeka branila pred prelomljenjem sedme zapovedi. Ce je pa spoštovanje do veljave zginilo iz človešKega srca, kar se gotovo zgodi, ako zgine vera v Boga, bode državi silno težko ljudi braniti, če jo bodo na pomoč klicali zoper prelomitelje sedme zapovedi.
Živahno odobravanje in ploskanje je sledilo tem besedam ministrovim, okoli katerega so se gnetili njegovi tovariši in desniški poslanci, da so mu čestitali k tako moškim in krščanskim besedam.
Levičarjem pa so jako presedala ta načela. Ko je torej govoril še Levakovskj o petroleji v Galiciji, je bil konec razprave ter je bilo treba voliti generalna govornika; izbrali so svojega prvega junaka pl. Plenerja, da se zakadi v ministra in ga podere na tla. Plener je prevzel to nalogo in z vso silo prijemal grofa Falkenhajna, češ, da krščansko-socijalna načela, katera je ravnokar razpravljal minister, nasprotujejo zgodovini, nasprotujejo človeškemu in naravnemu razvitku. (Živahno odobravanje na levici.) Ta vprašanja so silno važna, zato bi si moral mož, ki je kot svetovalec krone na tako odličnem mestu, v sedanjem času, ko vse pretresava te reči z največjo strastjo, dobro premisliti, predno je z ministerskega sedeža tako odločno in tako strankarsko proglašal program, ki je v nasprotji z vsem dosedanjim političnim in socijalnim razvitkom . . . „Tudi to mi ni bilo všeč," — pravi Plener, — „da je minister sedanji čas označeval kot dobo, v kateri gospoduje bogastvo in češčenje zlatega teleta. (Glasni klici ua desni: Saj tega ni trdil.) Da, da, gospodje! (Klici: Ravno narobe!) Ljudje plešejo pred zlatim teletom, pred kapitalom.
(Ne; rekel je, da se ne sme pred njim plesati!) On je svaril pred plesom okoli zlatega teleta, s tem je vse povedano.
Njemu se dozdeva, da nekateri hočejo na ta način plesati okoli kapitala, zato svari pred tem. To Je hotel reči, iu tudi tako govorjenje je za ministra nevarno. (Prav res! na levici.) Tako govore ljudje, ki so očitni sovražniki kapitala sploh. Če kak socijalno-demokratičen puntar tako govori, zdi se mi to popolno umevno; vlada pa ne sme in ne more tako blebetati. (Prav res! na levici) Vlada se mora v socijalno-razburjenih časih vsega ogibati, kar bi netilo in podpihovalo sovraštvo in socijalno nasprotstvo. (Prav res! ua levici.) Zato obžalujem, da se Je z vladne strani tako govorilo."
Ko je Plener izgovoril, so levičarji ploskali in živahno odobravali njegove besede, desnica pa je ugovarjala in sikala. Levičarji so si bili v svesti popolne zmage svojega jezičnega junaka, in podpredsednik baron Ohlumeckjbi bil rad vsaj za prvi dan svojemu sodrugu varoval dozdevne lavotike ter je prigovarjal ministru Falkenhavnu, ki se je pri njem oglasil za besedo, naj molči, ker se sicer razprava vnovič odpre in zavleče. Toda minister mu ni hotel storiti te ljubavi; ko je zgovoril drugi glavni govornik dr. Vi tezi č, ki je opisoval razmere kmetijske družbe v Istri in priporočal v posebni resoluciji razdvojitev njeno v slovensko-hrvat.ski in italijanski oddelek, grof Fal k e n h ay n vstane in slovesno naznanja, da mora odgovoriti Plenerju. Jaz sem 60 let star, rekel je Falkenhayn, sem 11 let minister in od 1. 1867. delujem v parlamentarnem življenji. Jaz vem in sem tudi zmerom varoval vse, kar čast in spoštovanje visoke zbornice zahteva, in se ne dam od nikogar, tudi od voditelja še tako velike stranke, v tej zadevi opominjati ali poučevati. (Živahna pohvala na desnici.) Poslanec hebske trgovske in obrtne zbornice mi je očital, da sem ščuval proti kapitalu, in ko se mu Je reklo, da to ni res, je pristavljal, da je bil to vsaj moj namen. Kar jaz govorim, govorim tako, kakor mislim; da
LISTEK.
Koncert v Alojzijevišči.*j
,Felices artes, si de iis soli artifices iudi-carent", rekel je slavni Kvintilijan. Potemtakem, gospod vrednik, nikar ne pričakujte, da bi kritično presojeval muzikalno-deklamatorični koncert, kateri so priredili 28. aprila t. 1. gojenci kn. škof. Alozi-jevišča. Vendar si ne morem kaj, da ne bi na kratko označil vtisa, kateri je napravila ta učenska predstava.
Bogati, 13 toček obsežni vspored je razvrstila spretna roka s finim okusom tako, da Je bilo vse lepa, harmonična celota v divni mnogoličnosti. Pesništvo, godba in petje se je prijateljsko združilo, da se je medsebojno oživljalo in tolmačilo duhove umetnikov, — Častno je pričela vspored znana, a vedno nova Nedvčdova: „Pozdravljam te, gorenjska stran." Ko so potihnili ti čisti glasovi mešanega zbora, nadaljevali ste ,dve ariji na citrah" tiho, zvonko, kakor v daljavi podoben motiv in pripravljali poslušalce na otožno, melanholično navdahnjeno pesnico „o mrakn". In zopet je potihnil ta krepki
*) Slučajno zaostalo. Op. vred.
moški zbor. Z domačih poljan, koje je prezvanjal večerni „Ave Marija'' zvon, pa nas je prestavil, vzgledno deklamovan, Ciceronov prvi govor zoper Katilino na klasična tla. Sem „od gorenjske strani" se je preselil duh v starodavno rimsko stolico — v starešinsko zbornico. A dolgo niso udarjali na uho krepki odmevi davnoprošlega sveta, ker znane narodne: ljubka pesen „Po Jezeru", tožeča ,Vse mine" in razburjeno veselostna ^Dolenjska zdravijca" so zopet poklicale občinstvo v sedanjost in mu tako milo oznanjevale našo krotkost in čisto naziranje narodovo; zato smo v hipu bili v stanu pozabiti onega osornega rimskega duha. Ravno da so utihnili domači glasovi, zaculi so že poslušalci dobrega znanca — starega Homerja. Preznan je prizor iz divnega XXIV. speva Ilijade: Kako namreč prosi Prijam Ahileja za truplo mrtvega ljubljenca, Hek-tora. Zato mi ni treba še posebno opozarjati na ta večno-lepi umotvor.
Skrivnostno so odmevale grške besede, izvrstno predavane — skoro nekak anahronizem; a bolje kot z deklamacijami iz starih jezikov niso mogli pokazati gojenci, kako radi se vežbajo pri vsi svoji navdušenosti za lepe umetnosti v svojih glavnih gimnazijskih tvarinah, v klasičnih Jezikih . . . Znana ,Na straži" s krasnim bariton-solom je za vršila prvi
del programov. — Samospev ^Domovini" je pričenjal drugi del. Lepe besede, izvrstna kompozicija, točno predavanje ter umetno spremljanje i na harmoniji i na goslih se je združilo prelepo vpodab-Ijajoč globoko domovinsko ljubezen našega naroda; poleg izobrazbe v znanostih drugi visoki vzor, po katerem naj tež^ gojenci in sploh naša mladina. A še k lepšim vzorom so budile naslednje točke. Mogočno je vplivala na nas tragika mojstersko predavane pesni ^Getzemane". Vzveličar tu moli na vrtu Getzemane, poteč krvavi pot in koprneč silnega trpljenja, vendar udan v voljo svojega nebeškega Očeia. Milijoni nesrečnikov vzdihujejo po vzveličanji. Kar priklije iz zemlje bela lilija, a iz nje se prikaže božji sel, ki potolaži žalostnega Vzveličarja. Pretre-sujoč prizor!
Le polagoma, a jako blagodejno Je olajševala prekrasna Forsterjeva pesen ,Ave Maria" silni vtis prejšnje, vzorito krasne točke. I s to točko nekako v neprisiljeni zvezi je bila nastopna slovenska deklamacija S. Gregorčičeve pesni: ,Oljiki". Dekla-mator se je tako vtopil v divni spev, da je poslušalca prisilil popolnoma se udati čarobnemu vtisu, ki ga učinja nedosežni ta umotvor. Titlova krasna skladba ,Die niichtliche Heerschau", ki jo je dostojnostnega učinska morala spremljati rojaška
je pa Tse aeosnb^a^o iii nerei^fiSiTo, ifar int j« Ipot tikal gospod ^ošlaneč, nij)ja8D«ie priči stvoograiičfi! zapisnik, po katerem sein govoril tako-le: »Ne bi hotel skleniti, da ne bi še enkr^ 9>teo}al milifO-narjev, o katerih je Vergani go^oi^'. Pm prijetni je in v mno|(ib krajih prav radi posla&ajo, če s« o kapitalu govoH, in č« ga ofiitijejo kot vzrok vse revščJta''V ftn) livfjenji. Gotori sicrf 6 ^kapitaht", mislijo sf pa v^fdel kapitaliste, in nastaja nek^if nevoščljivost, ki v tem oziru človeško srce naravno navdaja, ki se pa s tem podpihuje že k sovraštva. To morda služi kakemu namenu, l^u naWnu pa gotovo ne, da bi se delavcem potem bolje godilo. (Cujte, čujte! in odobravanje na desnici.) Kapital ni vzrok vse' revščine na svetu, marveč je vsaka dežela in vsak kraj, kjer ni kapitala, sama revščina. (Čujte, čujte! na desnici.) Zato bi svaril pred temi vednimi klici proti milijonarjem, in druzega se v tem oziru ne da storiti, kakor skrbeti, da kapital ne postane zlato tele, da ga človeštvo ne moli in okoli njega ne pleše. (Čujte, čujte! in dobro! na desnici.) To je treba zabraniti, to je gotovo, ali obstanek kapitala je potreben in ne bi hotel biti poslanec, ki bi bil izbran iz kakega kraja in prihajal poročat o svojem delovanji v kraje, kjer ni nobenega kapitala. (Čujte, čujte! in odobravanje na desnici.) S tem, mislim, sem dokazal, da tega nisem govoril, kar mi je očital Plener.
Desnica je živahno odobravala ministru, levičarji pa 80 obmolknili in bili presenečeni, kakor z nurzlo vodo polit cucek. Poslanec Plener se je skušal sicer izgovarjati, da ni dobro slišal ministrovih besed, da se mu je zdelo, kakor da bi bil tako govoril itd. Ali 8 tem ]e le še bolj grdil samega sebe. Plener ministra ni poslušal, ampak eden njegovih mu je povedal, da je govoril nekaj o zlatem teletu in o plesu okoli njega, in Plener je takoj zavibtil svoj meč in planil nad ministra ter prav po pobalinski kričal: Ali zabavljaš?! Toda skupil je, kar je iskal, in nekateri veljaki izmed levičarjev, katerih zvezda zahaja vsled Plenerjevega soinca, kakor n. pr. stari Herbst so se škodoželjno v pest smijali, da je bil od ministra ^ako sramotno pobit. Kar je iskal, je res tudi našel.
V današnji seji bilo je ministerstvo poljedelstva dovršeno in so bili v potrebščini sprejeti naslednji zneski: Za centralno vodstvo 278.650 gld., za državne učne zavode 99.730 gld., za kulturo 2,157.891 gld., za rudarske urade 208.420 gld., za dotične učne zavode 92.891 gld., za konjerejo 1,680.625 gld., za gozdarstvo 3,659.495 gld., za rudarstvo 5,942.168 gld. Zaklada znaša pri centrala, deželni kulturi in konjereji 685.510 gld., pri gozdarstvu 4,010.647 gld., pri rudarstvu 7,124.550 gl.
Justično ministerstvo.
Ob polu štirih bilo je poljedelsko ministerstvo dovršeno in se je pričela razprava o centralnem vodstvu justičnega ministerstva. Vendar je prišel na vrsto samo prvi govornik Bareuther, ki je razpravljal zgolj le novi kazenski zakon. V ponedeljek pride na vrsto poslanec Vošnjak, ki bode govoril o porotnih sodnijah v Celji, zlasti o govoru, s katerim je predsednik Heinricher letos pozdravljal porotnike.
ita^ pofhffiko olzor|e.
(Dopi^Stajarskejlil
Četudi smo na .Konci", venSa^ je prt^Brla tudi tema prestolnica SloVenije v naše kdte. Ear črnO se mi je delalo one dni pred očmi, kadar sem čitaf tisto »nazadnjaštvo klerikalnih hlapcev" v »kleri'' kalnem Slovenci". »Katero?" No — o ljubljanskrfi volitvah, kjer so hoteli baje lučnjake '^atiljanske, in svetle, kakor ražanj, ki je že visel več desetletij v dimu, svečnike Slovenije zakriti mračnjaki ljubljanski'p6(!l	ihfačilo io tiftnilo Sa'ihl fb, da sem že mislil na pomrčenje soinca. Dokler se mi ni popolnoma stemnilo, vzamem pratiko, ali j« res pomrčenje soinca — toda o čem takem niso ničesar povedali vremena preroki! — Kar me izdere iz zadrege prijatelj z lučjo. Stopivši v mojo hišo, posveti se mi pred očmi. In kadar je odprl suknjo, zabliskalo se je, kakor bi vžgal več normalnih sveč močno električno svetilnico. Kaj vrabca imaš — »luč, naprednjaštvo, razsvetljenost . . . »Slovenskega Naroda", tekle so mu naglo besede iz ust. Čitam, čitam — toda pogled mi je kar jemala preveč ve-kava svetloba, katera se razsiplje iz »Narodove" svtttilnice po celi Sloveniji! Ko bi le preč vekava luč „Slov. Naroda" prižigalcev ne bila, kako dober kup bi ob zimskih večerih bila ta razsvetljava na-mestu petroleja. Toda čudom sem se začudil — kadar sta prišla v eni hiši skup tema »Slovenca" in luč »Slovenskega Naroda". Luč »Slovenskega Naroda" nalik vešči, ki zmočuje samo lahkoverne ljudi, pokazala se je popolnoma — lažnjiva. In na to je tudi »Zvon" zazvonil — ne v6m ravno kje v Ljubljani stoji zvonik njegov, da se tako daleč sliši — in naenkrat očutil se je neki »duh". Ali je gonjač »Zvona" to napravil, ali kako je prišlo! Zato pogledam na „Obzor". Ta pa je pokazal zraven svoje jasnosti tudi neke pege. Pojašnjeval je temo kleri-kalizma »Slovenčevega", bolje rečeno, privil je malo preveč svetlo gorečo svetilko »Slov. Naroda" liberalizmu. Toda »Slovenec" je v svoji temi in nazad-njaštvu še vendar toliko videl, da je ponatisnil v svoji 91. št. 22. aprila »Obzorov" članek (pod napisom »Obzor" in ljubljanske volitve"). Pišoč mej drugim pravi: »Liberalizem in klerikalizem, to je tuja importacija, katero so naši neprijatelji tudi pri drugih prilikah znali porabiti proti nam". In »Slov. Narod" grajal je rečeni članek v svoji 90. št. pod napisom »Izbori u Ljubljani". Kot stranke luči in napredka glasilo menda od vekave svetlobe ni videl prav, kali!? Napisal je tako debelo laž, da je ne bi obsegla dva; spoznal pa je vse to za laž otrok, kateri se je že malo brati naučil. Le čitaj ono številko od besede do besede; mej drugim piše: . . . »Tudi mi smo preverjeni, da je klerikalizem tuja importacija, katero so izumili naši neprijatelji in jo uporabljajo proti nam" . . . Kje je tukaj resnica? Kaj, stranka napredka, luči, in nje glasilo »Slovenski Narod" naj laže? — Da se boš o tem bolj prepričal, čitaj, kar piše »Slovenski Narod" v 98. št. in pa »Slovence" št. 92, 93, 96. In če nimaš na očeb mrene debele, kakor je koža krokodilova, prepričal se boš, kje laž in kje resnica! In
godba, je završila ves program. Dobrodejna groza se je polastila poslušalcev, sledečih raznim njenim prizorom. Ob 12. polnočni uri namreč začne buditi bobnar vse umrle Napoleonove vojake; s severa se zbirajo in iz Kgipta tu sem v elizejsko poljano io sežejo po orožji. Koj za njim skliče mrtvi trobentač vse raznoliko konjištvo iz grobov. Kakor možato, resno pehota — tako burno — hitro prihrumi v godbi konjiča. Ko je zbrana vsa mrtva vojska, vstane še kralj iz groba. Prihaja. Priprosto opravljenega spremlja Napoleona blesteča se množica maršalov ter generalov. Z vso vojaško častjo pozdravlja vojska cesarja. Z največjim »fortissimo" zapoje potem zbor mrtvega cesarja dano parolo: »Francoska" in odgovarja si samemu sebi nenavadno, tožno-zateg-njenim odzivom: „Sent-HeIena". Kaka vrz^l mej obema, kaka tragika usode! In kaka umetnija v kompoziciji — kaka navdušenost pri gojencih, ki so pevajoč to zgodovinsko skladbo res tudi čutili ostre korake človeške zgodovine!
Vspeh je bil brezdvojbeno nenavadno časten. Vse točke so se vršile natančno, in posebno pri petji ne vem, ali bi bolj hvalil milo-ljubke glasove sopranov in močne glasove basov, ali pa bi se čudil nad vse hitro se vršeči točnosti in preciznosti te besede: ker le v dobri poldragi uri se je završil ves obširni program. ~ Nenavadno izbrano občin-
stvo je zato z zanimanjem sledilo posameznim točkam in z navdušenim ploskanjem izraževalo svojo zadovoljnost in zahvalo gojencem, ki so lahko ponosni na te veleslavne osebe, ki so je počastile s svojim pohodom. Navzoči so bili: P. N. prevzvišeni knez-škof, deželni predsednik baron AVinkler z visoko-rodno gospo in baronico hčerjo Andrejano, dvorni svetnik SchemerI, deželni sodnji predsednik Kočevar, finančni ravnatelj Plahkj, polkovnik Gariboldi, stolni dekan pl. dr. Pauker, finančni prokurator dr. Račič, podžupan Petričič in mnogo druzih odličnih, duhovnih in posvetnih gospodov. — Pa dovolj! — Prečastitemu vodstvu kn. škof. Alojzijevišča čestitamo prav iz srca na izvanrednem vspehu, ki je najlepše plačilo neumornemu delovanju; gojencem pa kličemo: Le vrlo naprej! Naprej — vselej in povsod vneti za vse to lepo in blago, za kar ste sedaj kot alojzniki navdušeni v toliki meri. Pobožnost in pridnost naj Vam je geslo vsega življenja !
Kakor smo čuli, bila je drugi dan enako izborna ter enako točna predstava za gg.: bogoslovce in dijake. Pnznaoja vredne požrtvovalnosti prečast. vodstva io vrlih gojencev se bodo vdeleženci gotovo s hvaležnostjo spominjali in tndi kedaj v svojem poklica delovali za one vzore, za koje so jih ua-vduševali ta večer v Alojzijevišči.
ča. le doktorji prava	'*fcdaj —
;ju8tfcrja spi", kakor M'v dW|6«ekllllllojega »Zvoiti^J Zares, taka piftlHja vredna je Gre|l*jevega medm^. — In »da si resnica boU	čuti
treba obt zvona". Ker ilko že	oba naša
in na eUen hrvaški, poaiiišajnlii^^illef drugi hrvaški zvon, fitereu}«'je ime »Matoličla Dalmac^.- »Cu-daa;6litlkk HdUno v »OVkoru",^;^« vrlr^dnikin nadaljuje, kak'bf bere^ v slovenščini: »Oled*^ na volitve v Ljubljani, kjer sta zdaj dva tabora: klerikalci in liberalci, aai-si pravi: »Bog varuj, da bi se mi zi^A^d* Šli <afu|o' potegnili", in vendar hočeš ne-^eš poteguje, izrazuje se za liberalno! Piše, da sta pri nas klerikalstvo in liberalstvo besedi, kateri nimata ni moreta imeti smisla. Zaradi tega pravi bratom v Ljubljani, da so ^kratkovidni", da se cepljejo v dva tabora".
»Tudi mi obžalujemo, da sta dva tabora in vprašamo slavni »Obzor", da nam povč, kdo je temu kriv ? Tudi Slovenci - katoličani želijo slogo in še kako, ali slogo v dobrem.
In če je za nas »glavno" — quod esset de-monstrandum — doseči narodno in politično svobodo; za nas ni in tudi ne more biti indiferentno, je-li se pri tem jemlje ali ne dolžni obzir na vero in duhovništvo. Unum facere et aliud omittere, gosp6da oko »Obzora".
»Ne velja tudi ona, da je liberalizem in klerikalizem »tuja importacija". Tuja importacija je liberalizem, klerikalizem pa rectius: ljubezen do vere in duhovstva, to je naše izročilo, naša tradicija, to je naš h očetov dedščina in ne toja importacija."
Nam se zato čisto zdi, da »Obzoru" »liberalstvo" in »klerikalstvo" nista v pameti popolnoma jasna. In v tem nas potrjuje sam »Obzorov" članek, kadar veli: »Liberalizem ne sestoji se v kričanju zoper duhovnike; liberalizem je nezavisnost, liberalizem je ljubezen do domovine, liberalizem je boritev za narodna prava." Kaj pa je potle klerikalizem? Naravno po mislih »Obzora" klerikalizem je vse nasprotno!! (Po logiki že — toda logika pri naših soprnikih iu pa lanski sneg.)
»Te smešne misli se čudimo, da so se mogle vtihotapiti v inače resno in v dobrem duhu vrejevan dnevnik; ter se nadejamo, da se bo kako tako zadovoljilo tej zaušnici resnici in pravici."
»Mejtem naše duhovstvo in vsi sploh dobri katoličani imajo nov dokaz, da-li so zdaj časi, v katerih smemo dremati." Tako »Katolička Dalmacija".
In da je liberalizem res prava rakova bolezen, katera vse razjeda, družine, države, dokaz so nam današnje razmere in težnje vseh razmišljajočih državljanov, kateri so že vstali zoper kugo evro-pejsko. Samo židovska in liberalna družba tega pripoznati noče, zato se upira na vse kriplje. In da se s temi mislimi kacega »vročekrvnega kapelana" neosnovano mnenje liki dogma ne proglaša in prepoveduje, kakor hoče slepiti svoje bralce »Slov. Narod" v 98. štev., povedati hočem, kaj o tem še piše dr. Feliks Sardd y Salvanj v znani knjigi »Der Liberalismus ist Sunde." Was ist der Liberalismus? In der Ordnung der Ideen ist er ein Kniiuel von falschen Anschauungen; in der Ordnung der Hand-lungen ist er eine Kette verbrecherischer Hand-lungen, die praktische Folge jener Ideen ... In der Ordnung der Lehren ist der Liberalismus Haeresie. Iz tega iu že prej povedanega je tudi slepcu jasno, da mora vsak vesten duhovnik protestirati pri nas Slovencih zoper hvalo in kadilo, katero troši »Slov. Narod" duhovnikom. Vedite »Narodovci", da duhovništvo na Štajarskem ima isto vero, ista načela, kakor kranjsko, le razmere so tukaj druge, zakaj posvetnjaki in duhovniki živimo, rekel bi v stekleni hiši miru. Anglež pravi: kdor prebiva pod stekleno streho, ne smč nad sebe Inčati kamenja. Capito — e basta._Rečičan.
Politični pregled.
v Ljubljani, 12. maja.
Notranje dežele.
Ceiko-nemSka sprava. »Politik" piše: »Dolžnost čeških članov konference je, da spravijo v soglasje prevzeto zavezo s svojo moško častjo, s častjo narodne stranke in vsega češkega naroda, kakor tudi ž njegovimi interesi."
Ogerska. V klubu skrajne levice gospoda ni edina. Kakor smo že omenili, utegne izstopiti iz kluba njegov podpredsednik Ugron, ker se ne strinja s klubom glede na revolucijonarja Košuta. Ž njim utegne izstopiti še 10 ali 12 poslancev. Približali se bodo zmerni opoziciji pod vodstvom grofa Ap-ponyja.
Tmai^e držare.
Nemčija. Pri posvetovanji o bo^očastnem proračunu je predlagal v pruski gosposki zbornici grof Pfeil predlog, da bi vlada odstranila nerodnosti, ki su vrše na viših nčiliščib radi prevelicega števila židovskih učencev ob njih praznikih. On vidi v prevelikem številu židovskih učeneev na viših učiliščih socijalno nevarnost. Bogočastni minister je trdil, da ni mogoče odreči pristopa židovskim učencem na vseučilišča pri sedanjem razvoju šolskega pouka. Če bi se to storilo, prisiljen bi bil narod v nekak razvoj, kateri bi provzročil razpad, a ne združenja. Dispen-zacijo ob praznikih, kakor sploh vse vprašanje naj se pusti na poučno-tehničnem polji in naj se ne stavijo kar splošno politiške zahteve. Miquel je govoril v jednakem zmislu. Kleist-Betzov in Schulenborg sta za predlog, kateri je bil sprejet. Kadcivvill sa je pritoževal, da se zatira poljski jezik po šolah, a bogočastni minister mu je ugovarjal. Načela so tista, kakor pred več l«ti.(!)
Turčija. Med turškim pravosodjem in nemškim poslaništvom v Garjigrftda se je vnel prepir. Meseca februvarija je pryela policija v Carjigradu mornarja neke nemške kupčijske ladije, ker se je bil upijanil. Vlekla |:a je k straii, tam surovo ž njim ravnala, ga poškodovala in izpustila čez pol ure. Mnogo sta si prizadejala Jiemški generalni konzul in nemški pos anik, da je bila policija za ta zločin z zaporom kažnjena, a kmalu vsled sodnijske preiskave izf iščena, kar je vzbudilo veliko vznemirjenost v nemških diplomatskih krogih. Gotovo ne bode stvar pri tem ostala.
Brazilija. Kakor se poroča iz Rio de Janeira v Litabono, izdalo je dvanajst škofov razglas naslednje vsebine: Brazilijsko škofljstvo obžaluje usodo cesarja doma Pedra in družine njegove, a republike ne pobija, katera je vsekako s sv. vero združna. Priznava tudi, da je mogoč obstanek svetne in duhovne oblasti druge poleg druge, a poudarja, da jih ni moči ločiti. Energično pobija odlok o ločitvi cerkve od države in prostost bogočastja
)
Izvirni dopisi.
z Dobrne, 8. maja. (Strahovita uganjka — rešena.) Da se zadeva razume, naj povzamem prejšnja tri svoja naznanila, potem pa pristavim rešitev uganjke.
Minoli ponedeljek zjutraj je posestnik Krajnc, po domače Cesar, v okolici Klanec ob rebro hriba pod gozdom tik ceste blizo svoje hiše v koprivji našel — človeško glavo. Ista je bila sicer že zelo ohabljena, manjkale ste nšesi, razkljuvan bil je jezik, oškodovana čeljust. Ogledovalci vendar niso po-mišljevali dolgo, da so najden predmet prepoznali kot glavo Hlaža Pohajača, berača.
Strašna novica se je bliskoma raznesla po okolici in dalje po občini. Nekateri so v naglici sicer verovali, drugi ne. Zadnje zavoljo tega, ker sedaj ,sadijo buče", a to pomeni toliko, kakor po mestih prvi dan aprila, o katerem Nemec pravi: ,Am ersten April schickt man den Esel, wohin man ihn vvill". Slovenska »babja vera" pa misli, da bodo buče s tem bolj debele, ako je laž prav debela. Ker imamo v občini samo pridne ljudi, zavoljo tega so oni rečeno novico smatrali za dokaj nerodno izmišljeno šalo. Se-le, ko se je za gotovo zvedelo, da je občinski predstojnik prišel na Dobrno po orožnika in ga povabil seboj na lice mesta, še-le sedaj smo zadevo imeli za resnično. In žalibog, govorica bila je gola resnica.
Ali — resnica postala je uganjka. Živ krst ne more označiti osebe v občini, katera bi bila sposobna za kakoršnokoli hudodelstvo, tem manje za to, da bi ubogega berača spravila ob glavo. Vsled tega tudi nismo mogli slutiti, da bi se bilo pripetilo zločinstvo. Siromaček bil je dobra duša. Sam se ni usmrtil, da bi potem glavo svojo odnesel v obližje poslopja. Bil je revež, ali neprijetnosti ni delal nikomur. Bival je več let na Klancu. Lani živel je pri sv. Janžu. Stanoval je pri nekej hiši z domačimi ljudmi skupno, a to miroljubnej dušici ni bilo posebno všeč. Posrečilo se mu je zvedeti za neko prazno kočo blizo Dobrnice. In tje se je preselil ob novem letu. Kolikor je mogel, je ljudem ustrezal s krojaškim opravilom. Toda dela imel je mulo, kar je pač umevno, ako se pove, da je bil star Je 72 let. Krojač pa velja, kakor znano, samo, dokler je še mlad. Pred nekaterimi leti mu je neki dober človek v občini pripomogel do male podpore iz pod-<porne blagajnice za doslužene vojake. Kakor takšen dobival je na leto 24 gld. Za ta denar se je oblačil, kupoval si drva ta kurjavo, tudi vozniku je plačal, ki mu je „imetje" pripeljal v novo stanovanje. In že iz povedanega lahko sklepaš, da sirota ni maral biti nikomur nadležen.
Predstoječe vrstiee uspisaoe so iz tega vzroka, da s« labko razsodi njegov značaj. Sam bil je dober (lorek in sosedom ni delal nadležnosti. Kako je torej prišel ob glavo?
Trup iskali so v ponedeljek, v torek, v sredo, t. j. včeraj do poldne. Nikjer ni bilo mogoče nič zaslediti. Danes zjutraj so iskanje nadaljevali, in ?icer — z vsJ»ebom. Našli so ga v zgorelem gozdu. Trup bi! je obgorel, črevlji bili so nepoškodovani na nogah, ne daleč ležal je klobuk, ključ od koče, palica in peneznica z nekoliko krajcarjev. In s tem bila je rešena v resnici čudna uganjka, rešena na čast našemu pridnemu prebivalstvu.
Bilo je neki teden pred velikonočjo, da se je zasmodila trava blizo gozda. Mogoče, da si je kdo prižgal tobak ter zavrgel še gorečo žveplenko. No bodi tema. kakor hočeš, gozd začel je goreti. V bližnjem vinograda kopali so kopači. Ti opazivši ogenj, hiteli so gasit, oziroma kopat Jame, da za-branijo pot plamenu. Imenovani krojač si je pa kruh iskal tudi z beračenjem. Gasilcem se je pridružil še on, ki je ravno tam hodil po prošnji. Svojo torbo z milodari obesil je na drevo. Da mu je ista zgorela, to so gasilci videli. Šume je pogorelo v obsegu okoli pol orali. Na nekem torišču moral je berač biti sam, in tako ni videl nikdo, ko ga je zgrabil in zadušil švigajoči plamen. Na sedaj čez šest tednov najdenej glavi se za silo opazi še sled opekline. Glavo je pa bržčas kakšna živad spravila na torišče blizo hiše.
Opisana prigodba je od jedne strani sicer žalostna, od drugega stališča pa občana napolnuje z veseljem v tem obziru, ker se je v vsakem pogledu pridnim ljudem obvarovalo dobro ime.
Iz Ricmanj, 2. maja. Na IIL nedeljo po Veliki noči vršila se je pri nas prelepa manifestacija katoliškega življenja. Prišla je tržaška katoliška družba, katerej so se pridružili mnogi verniki iz Trsta, iz tržaške okolice in Krasa v velikanski procesiji (vsaj pol ure dolgi) iz Trsta počastit sv. Jožefa v tukajšnji romarski cerkvi. Namen sprevodu je bila goreča prošnja do sv. Jožefa za brambo sv. katoliške cerkve in njenega poglavarja p. p. Leona XIII proti očitnim in tajnim napadnikom in za varstvo avstrijske države in našega presvetlega cesarja v teh nemirnih in kritičnih časih. Nasprotniki sv. cerkve, na čelu jim framasoni, zmiraj predrzniše divjajo proti cerkvi, in v naši Ijobi Avstriji je tudi enaka borba na dnevnem redu, zato je pač umevno, da pravi katoličani in resnični domoljubi vse store, kar bi za povišanje sv. cerkve in za blagor naše avstrijske domovine moglo biti vspešno; zraven pa tudi iščejo pomoči pri nebeščanih, ki naj nam pred tronom božjim izprosijo pomoči. Iz tega namena je katoliška družba tržaška na praznik varstva sv. Jožefa naredila sprevod v tukajšnjo romarsko cerkev. Da se je procesija omogočila in res veličastno zvršila, ima največ zaslug družbin odbornik velečast. gosp. Butignoni, ki je vse vrejeval in tudi romarjem pridigoval, razlagajo jim namen procesije in priporo-čevaje jim češčenje sv. Jožefa. Vodil je procesijo in imel slovesno sv. mašo prečast. kanonik Sinčič, ki je dolgo pot peš preromal vkljub svojim 66 letom.
Cerkev sv. Jožefa je bila zidana od 1. 1769. do 1771., in pred velikim altarjem v velikih praznikih še zdaj gori tista čudežna svetilnica, ki se je sama od sebe užigala pred altarjem sv. Jožefa. Ta čudež, od prečastitega škofijstva vestno preiskan in potrjen, je bil povod, da se je tukaj odprla božja pot k sv. Jožefu, ustanovila istoimenovana bratovščina, v katero so bili o svojem času vpisani razni mogotci, tudi avstrijski nadvojvode, plemenitaši in imenitniki iz Trsta, kakor je razvidno iz bratovske knjige. Tekoče stoletje zaradi dolgotrajnih vojsk in posebno zaradi ljute borbe med krščanstvom in novošegnim neverstvom sploh ni bilo ugodno pobožnim bratovščinam, in tudi bratovščina sv. Jožefa v Riemanjih je nekako zaspala. Sedanji duhovni pastir g. Koželj si veliko prizadeva, da bi pospešil romanje k sv. Jožefa in bratovščino prebudil iz omrtvila, in je v to svrho pri prečast. škoiijstvu že prosil za obnovljenje in potrjenje pravil, odpustkov in privilegijev bratovščine. Naj bo vse ua čast sv. Jožefa, v povišanje sv. cerkve in v blagor mile avstrijske domovine!
Dnevne novice.
(Dolenjska ieleinica.) Grof Hohenvvart dobil je v petek iz Novega Mesta naslednji telegram: .Mestni zastop novomeški izreka vsem državnim
poslancem, ki so glasovali za takoa o dolenjski Železnici, posebno pa slovenskim, svojo iskreno zahvalo. Župan dr. Poinik." — Jednak telegram je došel od ondot g. profesorja Šuk!jejo, v katerem mu naznanjajo, da je bil v slavnostnej seji zaradi zaslug za dolenjsko železnico soglasno izbran za častnega meščana. — V isti seji so bili za častne meščane izvoljeni: grot Taaffe, markiz Bacque-hem in baron Svegelj. — Razven že omenjenih poslali so poslancu Sukljeju zahvalne telegrame: Deželni odbor kranjski, mestni zastop višnjegorski, občinski zastop ribniški, občinski zastop šmihelski in slnčajno zbrana družba gosp&de ii litijskega, višnjegorskega in zatiškega sodnega okraja.
(Tretji shod .Katol. p»Iitičiega iraštva") vršil se je sinoči ob 7. uri v redutni dvorani v Ljubljani. Kmalu po 7. uri se je zbralo nad 300 društvenikov in gostov. Shod je otvoril v odsotnosti predsednika prvi društveni podpredsednik, graščak in deželni odbornik g. Oton Detel a ter z ozirom na dnevni red z zgovornimi besedami naglašal, kako velik vphv je vsekdar imelo krščanstvo na duševni in gmotni razvoj človeške dražbe in da bode tudi sedaj mogoče rešiti socijalno vprašanje le na podlagi krščanskih načel. Sklenil je svoj nagovor z navdušenim trikratnim „8lava"-klicem na presvetlega vladarja. Zbor je stoje trikrat zaklical .slava"! O nedeljskem počitku je jasno in temeljito govoril deželni poslanec gosp. Povše ter pojasnjeval posebno nedeljski počitek z verskega, zdravstvenega in gospodarskega stališča, kar nam potrjuje tudi zgodovina. Nasvetoval je tudi v tem oziru resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. O dragi točki .Prvi majnik" je govoril vrednik Ig. Žitnik, pojasnjeval sedanje žalostne socijalne razmere med delavci in delodajalci in naglašal, da se more to vprašanje rešiti le po krščanskih načelih. O tretji točki .Politični razgled" je poročal g. A. Kalan ter v poljudni besedi podal sliko najnovejših dogodkov, osobito v Avstriji in v ožji naši domovini. Koncem govora je omenil vspešnega in marljivega delovanja naših državnih poslancev ter predlagal naslednjo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: .Katol. politično društvo", zbrano na muogobrojno obiskanem III. društvenem shoda v Ljubljani dn6 11. maja 1890, uvažujoč težavno stališče slovenskih državnih poslancev, izreka jim iskreno zahvalo, ker so vsikdar neumorno, vstrajno, previdno in tudi z vspehom zastopali gmotne in duševne koristi slovenskega naroda." — Govore objavimo o priliki.
H koncu je gosp. Ko bi ar izrazil željo, naj bi odbor .Katoliškega političnega društva" vplival na to, da nehajo osebni prepiri v našem javnem življenji. Na to omeni vrednik našega lista, da so bili doslej konservativni listi, osobito r Ljubljani, vedno le v defenzivi in se kolikor mogoče izogibali osebnim napadom. Gosp. dr. Šušteršič je natančneje označil ta boj ter z ozirom na taktiko nasprotnikov naglašal, da je v sedanjih razmerah tako nasprotje neizogibno. Ob 9. ari je gosp. predsednik sklenil zborovanje, pri katerem je bil kot zastopnik političnega oblastva navzoč magistratni komisar gosp. Robida. — Danes je prvi društveni podpredsednik, gosp. Oton Detela, brzojavno sporočil gg. slovenskim državnim poslancem na Dunaji priznanje in zahvalo na vspešnem delovanji.
(Učiteljski sposobnostni izpiti) vršili so se na tukajšnji pripravnici minoli teden. Oglasilo se je devet kandidatov in osemnajst kandidatinj za ljudske in jedna kandidatinja za meščanske šole. Sedem kandidatov je prestalo izpite za ljudske šole z nemškim in slovenskim poučnim jezikom, dva za šole z nemškim in jeden s slovenskim poučnim jezikom. Od kandidatinj jih je 17 prestalo izpite za ljudske šole z nemškim in slovenskim, jedna z nemškim učnim jezikom. Kandidatinja za mešSanske šole je prestala izpit z nemškim učnim jezikom.
(Iz Dnbice) v Bosni se nam poroča: Vreme zadnjih 15 dni je bilo jako nestanovitno, dežja imeli smo preveč. Koruzo malokje osipali. Sadja bodemo imeli letos malo, cvetja je bilo malo. Slive cel6 niso cvele, ker so jih minolo leto preveč gosenice objele. Turki imajo tri džamije, katoliki pa še sedaj nimaftio primerne cerkve. Presvetli cesar nam je podaril 300 gld., vkupe imamo 1100 gld. — V bližnji hrvatski Dubici se je dn^ 5. t. m. zgodil grozen zločin. Sprla sta se brata Kovačeviča zaradi neke meje. Starejši je bratu pobil okna in hotel ulomiti vrata; mlajši ga je udaril s sekiro in ubil.
(Uvoz živine ic Avstrije v Italijo.) Po dopisu kr. prefekture v Laškem Vidmu z dn^ 28. aprila 1.1.
je kraljevo italijansko ministerstvo odredilo, da je zaradi goveje kuge v gobci in oa parkljih na Goriškem uvoz živine iz Avstrije v Italijo dopuščen samo čez mejišča Vise o, Visinale in Kormin (železnična postaja Laški Videm); toda živina mora prebiti poprej petdnevno opazovanje. Ta odredba je z doem 27. aprila t. 1. stopila v veljavnost.
(Letno poročilo) graškega „Ciiristl. Kunstverein der Dioecese Seckau pro 1889" nam pove, da je društvo, ki stoji pod pokroviteljstvom prevzvišenega knezoškofa Zwergerja v Gradci, imelo 2999 gld. 19 kr. dohodkov, od katerih je prihranilo za hude čase 1480 gld. 93 kr. — Izvrsten list »Kirchenschmuck", ki se naročuje za 2 gld., stal je društvo na leto 1485 gld. 94 kr., nesel mu pa le 1281 gld. 33 kr., primanjkljej trpela je društvena blagajn'ca, katerej želimo ^prav dobro letino". Kdor more, naj pristopi temu društvu z 1 gld. letnine. Za zboljšanje umetniškega ukusa storilo je že neizmerno veliko. Načelnik temu društvu, g. prof. T. Graus, je tudi po Slovenskem dobro znan.
Raznoterosti.
nija v Budimpešto. Cežki klub je sklenil, da bode glasoval za gališko zemljiško odvezo. Petieijski odsek je sklenil vladi odstopiti peticijo vsled delavskih izgredov v Bilovci (\Vagstadt) oškodovanih trgovcev za državno odškodnino z naročilom, da stvar preišče in predloži dotično postavo.
Karlovci, 13. maja. Včeraj je bil slovesno vineščen novoizvoljeni patrijarh. Zbralo se je mnogo srbskega ljudstva vseh stanov, ki so navdušeno izražali svojo udanost cesarju.
Madrid, 11. maja. V senatu je bil pre-čitan kraljičin dekret, s katerim se je odpustila generalu Debanu ostala kazen.
Tromensko sporočilo.
— Genijalen tat. Dunajska policija je zaprla te dni klativiteza in posebno izurjenega tata. Piše se Adolf Ballees, baje brivec, a zadnji čas je živel le s sleparijo in tatvino. Posebno veselje je imel do deških sukenj in smodek. Obleko je kradel na ta-le način: Hitel je tu pa tam k dečku, opomnil ga, da je suknja na hrbtu raztrgana, in naj mu jo izroči, da jo zašije, sicer bode domu kažojen. Deček je prestrašen suKnjo slekel, slepar pa mu jo je zgrabil iz rdk in bežal ž ujo. Tako je pokral več kakor dvajsetim dečkom lepe zimske suknje. Na poseben način je prišel tudi do smodek. Šel je k mnogim zdravnikom, predstavil se jim, prosil jih vizitnic, da jih priporoči gotovim bolnikom. Dobivši od zdravnikov vizitnice, napisal je na čisto stran izmišljeno naročbo, kakor: 100 viržinjk, 50 trabacco, škatljieo najboljših cigaret itd. Na to je šel v bližnje tralice, kjer so dotične zdravnike vsekako v;č ali maaj poznali, dobil z vizitnicami smodek. Suknje kakor tudi smodke je potem prodajal in živel se s sleparskim denarjem._
Tele^rrami.
Dunaj, 12. maja. Član gospodske zbornico knez Hugon Salni-Eeifferscheid je umrl.
Dunaj, 12. maja. Grof Taatfe je naznanil, da je cesar sklical delegacije na 4. dan ju-
Št. 8349.
I Cas Stanje	Sg, ---Veter Vrenae .Ss* š
ir«ltoni«r» teplomo«	S®*
opazovanja ^ „„ p« cdivjn	■ g
730 17'i	«1. jzad. ~ jasno
1012. u. pop. 730-8 210	«r. jzapad del. jasn. 0 00
19. u. zvež. 7315 14-8	si. zap jasno___
17. u. zjut. 732 0 16 O	jzapad jasno
li;2. u.pop. 7308 25-2	„ „ 2-00 I 9. u. zve\ 731-5 16 0
Sreinja temperatura obeh dni n ?" t)'0° nad normalom.
in 19 1«, za 4-7» in
!Dnna)iika borza.
(Telegraflčno poročilo.) 12. maja.
Papirna renta .5% po 100 gl. (s 16* davka) 89	gld.	4.5	kr.
Srebrna „ 5«, „ 100 „ „ 16 * „ 89	„	0.«)	„
avstr. zlata renta, davka proita . . .110	„	10	„
Papirna renta, davka progta......101	„	U5	,
Akcije avstr.-ogerske banke...... 947	„	—	„
Kreditne akcije .......... 299	„	2.5	„
London • • •..........118	„	15	„
Srebro .............—	„	—	n
Francoski napoleond.........9	.	39'/,„
Cesarski cekini...........5	„	50	„
Nemške marke ..........58	„	—	„
Zahvala.
Gospod Fran Galle iz Bistre podaril je povodom smrti svojega očeta grasčaka KarolaGalle-ta magistratu /.a luestne uboge 50 gld.
Mestni magistrat ljubljanski,
dnu 8. maja 1890. _^
Na Rožniku pri „l>r«iill£ii" otvorjena je (.1—2)
gostilna. "Vi
Dobi se vino, pivo, kava, mleko in mrzle Jedi. SP^ Uhod na Drenikovo jc torej prost. Hfi
r
ALBERT SAMASSA,
C. in kr. dvomi zvonar, tovarnar za stroje in gasilno orodje v Ljubljani,
priporoča se
za iES ■
z zagotovilom najcenejše ia najsolidnejše postrežbe.
Oblastveno koncesijonovana in že 17 let v tej stroki delujoča, z lastnimi modeli bogato oskrbljena tvrdka daje p. n. hišnim posestnikom in obrtnikcm največje jamstvo za korektno in najboljšo izvršitev naprav.	(3—3)
Proračuni troškov se na zahtevanje radovoljno izdelajo.
Hazglas.
(3-2)
V torek t>. dan t. m. je jni tukajšnjem konjaču neki domači njemu v opazovanje poslani pes poginil in sekcija je dokazala, da je bil stekel.
Vsled tega se na podlagi postave z diu! 29. februarja 1880. leta, drž. zak. št. 35, od današnjega dno počeiiši
tri mesečni pasji kontumac
za celo mesto vpelje, in ukaže, da smejo psi v tem času le s trdno torbo okoli letati, ali pa se morajo zunaj hiše vcditi na vrvici.
Psi. ki l)odo prosto brez torbe okoli letali, bodo se polovili in pokončali, proti nemarnim lastnikom pa se bo postopalo po dotičnih postavnih določbah.
Ob jednem se omenja, da bode postavne varstvene naredbe za 4 kilometre daleč okolo mesta vpeljalo o. kr. okrajno glavarstvo.
Mestni magistrat ljnbljanski,
dno 8. mnja 1890.
Razglas.
Svojim p. n. zavarovancem nainanjanio, da smo s 1. dnem maja t. 1. opustili do.5ediij uvedeno neposredno plačevanje zavarovalnih premij nam na Dunaj ter
Izročili inkasovanje vseh zavarovalnin
Mvojeiim Kluvneiiitt leiiKtoimilcii v Ljiil>ljaiil, jf.
Ignaciju Valentinčiču
(pisarna na »v. Petra ce«ti št. 73),
kjer naj se odslej vplačujejo vsakatere zavarovalnine. NA DUNA.II, meseca maja 1890.
Generalna agentura na Dunaji vzajemno zavarovalne lanke „KONKOEDIJE".	(a-i)

D
11.
ozvoljujem si visokoči>laiiim gospem in gospodičinain uljudno naznaniti, da bom otvoril v sredo, dn6 14. t. m. v hiši gosp. Drelse-a JDIF' na {^lavneiii trgu li. St. 5 v I..|iil»ljaiii
specijalno prodajalnico zaizdelano žensko in dekMo obleko.
Nakupil sem mnogo blaga po nizki ceni, kar mi omogoči dokaj ceno prodajo. Ker je baš sedaj sezt)na potekla, ponudim čast. gospom dežne plaiče, jaquete in oele toalette mnogo po«l eeno. Priporočim torej svoje podjetje prav toplo ter opozarjam, naj porabijo čast. gospe in gospodičine priložnost v nakup vsakovrstnih

1)0 izredno nizki ceni. Potrudil ,se bodem, povsem zadovoljiti čislane p. n. naročnice.
"NTampilo r^n mori vsakovrstne toalette izvršujejo najboljše delavne moči po najnovejiih uzorcih in modelih, iialUtiidi pu liiBli povsem trpežno, prikladno in točno. — Prosim tedaj i)lagovoIjne naklonjenosti ter jamčim za dobro
blago, točno izvršitev in nizko ceno.	Velespoštovanjem	Kmelflhfer.
ladajitelj - Mitija Kt!v
Odgovorni rr^dnik: l|iatl| ŽItvik
Tink .Katoliške Tiskarne' v Ljubliani.