poštnina plačana v gotovini LetO LV.	V L]ubl|anl, V SObOtO. dne 16. lull]a 1927 St. 157. Posamezna Številka 2 Dir
Naročnina
Dnevno izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Oln polletno 120 Oln celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedeljska lidnlp celoletno vjugo-slavili SO Din. za inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
l stolp. petU-vrsta mali oglasi po 1 SO ln 2 D. veC|l oglasi nad 43 mm vltlne po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din □ Pn vedcm g naroČilu popual Izide ob 4 zjulraj razen pondel)Ko ln dneva po praznUoj
Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici št. 6.111 Itokoplsl «e ne vrata/o, netranklrana pisma se ne spre/cmajo < Uredništva telefon it. 20.50, uprttvnlitva št. 232»
'Političen list sa slovenski narod
s
Uprava /e vKopttarfevl ul.šl.b Čekovni ratun: Cfublfana štev. 10.650 ln 10.34O xa Inserale, Sarafevo št. 7563, Zagreta šl. 39.011, Praga ln D lina/ šl. 24.197
■ "17 —'----"-'"TI—
Množice sc zfiiraio. demoliralo in požigafo. - Socialistična rcpuMlksnsko garda Drez uspeha mfrl ln nastopa. - Redna vošsha sfreliala na množico. - Na stotine mrtvili in ranjemli. - Množica naposled
zopet prevladuje.
fcditclfi socialne dcmohracife Brez moCi. - Množica strelja vanje.
Generalni štraifo. - Sodna palača zgorela. - Poslopie peichspošte m N. W. Nacfiiicnten v plamena
Množica doftlva nova oiacenta iz predmestif.
mm imaie ¥ oHlesli telefon, Mmm pošto in postale.
j v Dunaj, 15. julija. (Izv.) Danes so iz- I bruhnili na Dunaju veliki nemiri, ki imajo popolnoma značaj notranje državljanske vojne. Povod je dala neka oprostilna razsodba dunajskega sodišča, oziroma porotnikov, ki so oprostili neke člane nacionalističnih bojevnikov, kateri so bili obtoženi, da so streljali na člane republikanskih brambovcev. To sta obe oboroženi organizaciji, ena nacionalistična, druga socialistična. Oprostilna razsodba, ki se je izrekla včeraj ponoči, je množice zelo razburila, danes pa se je to razburjenje razbilo v pravo revolucijo. Glavni del mesta Dunaja izgleda danes kakor veliko bojno polje. Ves ogromni prostor okrog sodne palače, pred parlameiltom, pred mestno hišo in v zasebnih ulicah je polno demonstrantov. Ves ta del mesta izgleda, kakor bi ga bila zasedla sovražna vojska. Vsi poslovni lokali, trgovine in javni lokali so zaprti. Povsod so spuščeni železni zastori in hišna vrata so povsod zaprta. Pred bivšo palačo avstro-ogr-skega zunanjega ministrstva na Ballplatzu, kjer je sedaj sedež zveznega predsedstva in več ministrstev, stražijo več sto mož broječe policijske čete, ker se je bati, da bi razburjene množice ljudstva navalile na to poslopje in skušale vzeti v roke državno oblast. Pred policijskim ravnateljstvom straži močen oddelek policije na konjih, okrog katerega so zbrane velike množice demonstrantov. Demonstranti dosedaj še niso poskušali dejansko napasti policije in demonstrirajo sanjo z neprestanimi vzkliki: »Doli z vlado!«, »Doli z dr. SeiplomU. Največje mase so zbrane pred sodno palačo, kjer je nameščenih večina dunajskih sodnih uradov.
Potek dogodkov je bil sledeči:
Oprostilna razsodba v procesu proti trem nacionalistom.
Cel teden se je vršila pred dunajskimi porotniki razprava proti trem bivšim vojakom iz Schattendorfa na Gradiščanskem, gostilničarju Čarinanu, njegovemu sinu in njegovemu svaku Pintarju, ki so bili obdolženi, da so 30. junija streljali iz okna na mimo korakajoče člane republikanske obrambne zveze. Isti dan se je namreč tam vršil sestanek nemško nacionalnega društva »Frontkampfer« in republikanskih brambovcev, socialistične bojne organizacije. Obtožnica dolži imenovane ,da so s sedmimi streli iz pušk in revolver jev ubili enega invalida in enega otroka ter ranili tudi pet. gledalcev. V preiskavi se ni dado ugotoviti natanko, ali so člani republikanskih brambovcev tudi streljali. Tudi se ni dalo ugotoviti, kdo je metal kamenje proti Čarmanovi gostilni. Pri razpravi je prišlo do zelo burnih prizorov med bojevniki in soci-jalnimi demokrati. Ugotovilo se je, da v teh krajih obstoja silno sovraštvo med obema organizacijama, kar nekateri zaslepljenci še izrabljajo za medsebojne spopade. Obtoženi so zanikali vsako krivdo in izjavili, da niso streljali. Oba zagovornika sta pri obrambi imela strastne politične govore. Porotniki so imeli sila težko stališče in so končno izrekli oprostilno razsodbo.
Množica se razburi.
Objava razsodbe čakajoči množici, ki se je zbirala pred sodiščem, je izzvala burne demonstracije med pristaši obeh skupin. Policija je snoči le s težavo napravila red. Prvi
resni spopad demonstrantov s policijo pa je bil pred parlamentom danes po 1. uri popoldne. Policijsko ravnateljstvo pa je odredilo, da se policijske čete umaknejo v svoje vojašnice, ker je bilo mnenje, da bo spričo vedno naraščajoče množice demonstrantov, dejstvo, da se policija popolnoma umakne, uplivalo pomirjevalno. Mislili so, da se bo množica mogoče sama razšla, ker je ne bo mogla več razburjati navzočnost močnih policijskih oddelkov. Toda policija se je pri tem vračunala in kmalu zatem, ko je policija izpred parlamenta odšla, so se mase demonstrantov pričele pomikati proti sodni palači. Množice demonstrantov so vedno bolj naraščale, ker so popoldne z vseh strani pričeli prihajati novi delavci, ki se popoldne niso več vrnili na delo.
Množice se zbiralo ored sodno palačo šn uderejo vanjo.
Ob 1. uri 40 minut se je pričel z vseh strani napad na sodno palačo. Ljudje so ustavljali na ulici vse avtomobile, vozove, udrli v prodajalne in javne lokale ter odnašali iz njih pohištvo, pulte in zaboje. Kroginkrog po ulicah so napravili močne barikade. Medtem pa je en oddelek demonstrantov že vdrl v palačo, katero je ta čas stražilo 80 policistov. Spričo tolike množice ljudi, ki so postajali popolnoma divji in brezobzirni, ni bilo misliti na nikak odpor in v kratkem je množica udrla v vse prostore sodne palače. V uradnih prostorih je bilo navzočih še mnogo uradnikov in sodnikov, katere so pograbili in jih vlekli iz poslopja. Drugi so začeli z de-moliranjem oprave, polastili so se vseh- aktov in drugih listin teT jih metali skozi okna na trg. Kroginkrog je ležalo razbito pohištvo in vse, kar je bilo v poslopju premičnega. Zunaj stoječi so te stvari znašali na kup in jih zažgali. Na trgu je zaplapolal velik ogenj, katerega plameni so se videli daleč naokrog.
Demonstranti zanete v palači ogenj. - Republikanska socialistična garda nastopi proti množici.
Kmalu za tem pa je tudi iz palače same švignil na vseh straneh plamen. Ognjegasci, ki so bili že pripravljeni, so tako prišli na !ioe mesta, toda razjarjene množice jim niso pustili, da bi prišli do poslopja. Kmalu zatem pa so prišli pred sodno palačo vojaki republikanske obrambne zveze, ki je popolnoma vojaško organizirano društvo avstrijske socialne demokratske stranke. Prišli so v polni bojni opremi z jeklenimi čeladami in oboroženi s puškami in revolverji, ki so hoteli najprej napraviti prostor gasilcem in jim omogočiti, da pridejo v poslopje, iz katerega se je valil že na mnogih krajih gost dim. Iz tega je razvidno, da je socialistično vodstvo proti postopanju demonstrantov. Socialisti so izdali tudi oklice, naj se množice razidejo. Tudi vojaki republikanske obrambne zveze so nastopali pomirjevalno in pozivali množice, naj se mirno razidejo. Toda masa delavstva je še bolj pobesnela, ko je videla, da nastopajo proti njim tudi socialistični vojaki. V splošnem prevladuje mnenje, da so organizirali te demonstracije komunisti. »Arbeiter Zeitung« poroča danes o izidu včerajšnje porotne razprave še dosti mirno, dočim komunistični list
»Die rote Fahne« poziva naravnost na revolucijo.
Napori republikanskih brambovcev brez uspeha. -- Požigi se nadaljujejo. -- Več ranjenih.
Socialistični bojevniki so si komaj naredili prostor skozi mase in omogočili gasilcem, da so pričeli z gašenjem. Oddelkom požarne brambe se je posrečilo, da so začeli gasiti na nekaterih mestih in pogasili najprej požar na oni strani poslopja, ki je obrnjeno proti parlamentu. Toda drugod je ogenj divjal dalje.
V veliki sobi poslopja je bilo zaprtih 80 stražnikov, ki so bili določeni, da stražijo palačo. Bili so že v največji nevarnosti, da jih doseže ogenj, ali pa da se zaduše v dimu, ki se je valil že po vsem poslopju in silil tudi v sobe. Vojakom republikanske zveze se je posrečilo še pravočasno priti do sobe in policiste rešiti.
Demonstranti so neprestano nasprotovali gasilcem in v oddelkih, kjer je bil požar že pogašen, so vedno znova zopet zažigali. Na več krajih je znova izbruhnil močan ogenj.
Za prvim oddelkom socialističnih bojevnikov je prišlo še več novih oddelkov, ki so skušali pripraviti množico do tega, da bi se razšla. Toda vsi nastopi posredovanja so se izjalovili, tako da se je tekom ene ure zbralo pred palačo že nad 8000 demostrantov. Pričeli so se tudi že spopadi med vojaki republikanske obrambne zveze in množicami. Pri tem je bilo mnogo ljudi ranjenih. V spremstvu vojakov so spravili iz poslopja uradnike in sodnike, katere je pa množica skušala zgrabiti, metala je nanje razne dele pohištva in jih pretepala. Ranjence so spravili v poslopje šolske zveze, kjer so napravili ambulanco za prve ranjence in jim nudili prvo pomoč. Nad poslopjem pa je v kratkem zaplapolala zastava rdečega križa.
Nastopi redna voiska. -- Medtem množica demollra in zažge poslopje ..Reichposte".
Ob 3 popoldne so odšli iz vojašnic oddelki redne vojske v popolni bojni opremi in s strojnimi puškami. Policija pa še vedno ni nastopila. Policijsko ravnateljstvo je izjavilo, da ne smatra za umestno, da bi nastopila policija, ker komunisti najbolj sovražijo policijo in bi se razburjenje čisto naravno še povečalo.
Večji oddelek demostrantov je med tem odšel pred poslopje, kjer se nahaja uredništvo lista »Wiener Neueste Nachrichten« na Josef-stiidtlerstrasse.. Vse prostore so v najkrajšem času demolirali, pobrali vse papirje in vse skupaj zmetali na ulico, kjer so zakurili.
Ob 3 popoldne so napadli demonstranti poslopje v Strozzigasse, kjer so uredniški prostori »Reichsposte«, glavnega organa krščansko socialne stranke, ki je sedaj na vladi. Masa je udrla v vse hišne prostore, demolirala vse pohištvo in opravo in zažgala prostore uredništva in uprave, tako da je bila hiša v kratkem času v plamenu.
Mladi demonstranti na konjih.
Med tem časom so nemiri pred sodno palačo vedno bolj naraščali. Posamezne skupine so pričele napadati gasilce in jim braniti, da bi omejevali o£enj. Nekateri ml&j&i demon-.
strantje so prihajali na konjih, ki so jih pr! prvih spopadih s policijo vzeli stražnikom. Oboroženi so bili z revolverji, katere so bili odvzeli pri prvem spopadu s policijo. Ti so poskušali med množico sovraštvo še podžigati in zbuditi v masah še večjo bojevitost.
Reana vojska odda salvo.
V	tem pa so prikorakale redne vojske. S strani dunajske mestne hiše so v strnjenih vrstah korakale proti demonstrantom. Množice so razjarjene navalile nanje in takoj jo prišlo do spopada .Demonstranti so pričeli oddajati na vojaštvo 6trele iz revolverjev, na kar se je vojaštvo postavilo v bran in takoj oddalo proti demonstrantom salvo. V hipu je nastala nepopisna panika. Nekateri so popadali na zemljo, bodisi od strahu, bodisi radi tega, ker je bilo med množioo takoj veliko ranjenih. 11 oseb je bilo takoj na mestu mrtvih, veliko število pa je težko ranjenih.
Nas'opu vojaštva se je posrečilo, da so potisnili ljudi izpred 6odne palače, toda kljub temu je tudi še pozneje prišlo do manjših spopadov. Koliko je bilo skupno vseh žrtev, se zaenkrat še no da ugotoviti. Vojaki republikanske obrambne zveze niso rabili orožja temveč samo gumijevke in železne palice.
Sodna palača zgorela in se za-čenia rušiti.
V	poslopju sodne palače je ponovno na več krajih izbruhnil požar in polagoma je vse poslopje stalo v plamenih. Bati se je, da se bo stavba vsak čas začela rušiti. Sodno poslopje je bilo ena izmed najlepših palač na Dunaju.
Ob 4. popoldne so se demonstrantje nekoliko razšli in streljanje je prenehalo. V posameznih stranskih ulicah so se pa vedno še dogajali spopadi z vojaki republikanske zveze. Vlada upa, da bo mogoče do večera napraviti red. Dunajski listi danes niso izšli, ker so tiskalniški delavci stopili v stavko. Bati se je, da bo izbruhnila splošna stavka in da bodo prekinjene vse zveze z inozemstvom.
Na stotine mrtvih in ranjenih.
Ob pol 8. zvečer je bil položaj še vedno zelo kritičen. Celo popoldne so se še nadaljevali spopadi med demonstranti in četami, ki so delale red. Glavni zdravnik rešilnega društva je izjavil, da je do sedaj 40 mrtvih in preko 200 ranjenih. Vse avtomobile so na cestah zadrževali in jih pošiljali na različne strani, da so pobirali ranjence. Te številke pa nikakor še niso točne, ker vsak čas še prihajajo novi ranjenci. Avtomobili vozijo z belimi zastavami, da bj jih demonstrantje ne napadli. Vsi zunanji poslaniki so takoj posku-šali zanimati se za svoje podanike in prosili za potrebne odredbe, da se zaščitijo. V soanam poslepju je uničen ves arhiv, sploh vsi spisi in tuOj. Kataster.
Vojaštvo se na posredovanje župana umaicne.
Dunajski župan Seltz je zaprosil oblasti, naj se vojaštvo umakne, ker bodo najlažje napravili red oddelki republikanske policije. Pozneje se je vojaštvo res zopet umaknilo.
Vse hiše ob glavnih prizoriščih najhujšdh demonstracij so polne ranjencev. Poročevalec, ki se ie vračal izpred sodne palače, se je ogla*
Bil tudi na svojem stanovanju in dobil v svoji
sobi ležati tri mrtve in 20 težko ranjenih.
Množica se obrne tudi proti
socialističnem voditeljem. Vstajo so zanetili komunisti.
Ob 5. uri popoldne sta skušala socialistični voditelj Sel t z in voditelj republikanske obrambne zveze dr. D e u t s c h, da bi govorila množicam pomirjevalno in jih skušala pripraviti do tega, da se razidejo. Tcda razjarjene mase ju niso hotele poslušati ter so jima pričele groziti. Oddali so proti njima tudi več strelov iz revolverjev. Morala sta se takoj u-jnakniti. Iz tega sklepajo, da je jasno, da so te demonstracije povzročili komunistični voditelji. Komunisti so izdali tudi ponarejen letak, v katerem so pozivali v imenu socialističnega vodstva na demonstracije.
Množica streljala proti Seitzu in Deutschu. - Avstrijska republika pred katastrofo.
v Dunaj, 15. jul.. (Izv.) Predsednik socialistično republikansko obrambne zveze, poslanec dr. Deutsch se zaman bori proti demonstrantom in jih zaman poskuša prepričati o ibrezglavosti njihovega podvzetja. Dunajski župan Seitz in dr. Deutsch sta skušala še zvečer pred parlamentom pomirjevalno govoriti masam in jih pripraviti do tega, da se pomirijo. Ko sta se pojavila na vzvišenem prostoru pred masami, katere so tvorili njihovi lastni pristaši, in sta hotela govoriti, je masa zagnala silen vik in krik in hrušč. Celo nekoliko strelov je padlo proti obema, tako da sta se morala takoj umakniti. To je dokaz, da so vodje zgubili oblast nad masami in da je masa prešla v stadij, ko strelja, ne da bi se zavedala, proti komu strelja in za kaj se bori. Položaj je za vso avstrijsko republiko skrajno kritičen in bi mogel vesti do največje katastrole.
Vstaši so zasedli telefon, brzo-jav, pošte in postaje.« Zadnji vlak z Dunaia. - Bogataši zapuščalo Avstrijo. ~ Poslopji ..Reichsposte" in „N. Wiener Nactorichten" bosta izgoreli.
v Berlin, 15. jul. (Izv.) Poslednje brzojavne vesti so z Dunaja prispele sem ob pol 8. Demonstranti so zasedli telefon, brzojav in pošte. Ravno tako so v njihovih rokah vse dunajske postaje. Vendar pa neke železnice še obratujejo, ker sc nočejo vsi železničarji pridružiti štrajku. Vse postaje so polne tujcev, ki hočejo iz Dunaja. Na postajah je prišlo do spopadov med železničarji, ki izvršujejo promet. Vstaši so pozvali strojevodjo brzovlaka, ki je hotel odpeljati tujce, da naj se pridruži štrajku in da naj nc vozi. Strojevodja pa jih ni ubogal, ampak je pognal stroj. Demonstranti so streljali za njim in metali kamenje. Vendar pa je brzovlak odpeljal. Nadaljnja usoda tega brzovlaka ni znana. Proti avstrijskim mejam drve neštevilni avtomobili dunajskih bogatašev, ki hočejo uteči iz Avstrije.
Ob 7 zvečer je odšel iz Dunaja še Orient-Express, toda glavna stavka je izbruhnila kmalu po 7. uri, tako, da je popolnoma negotovo, kakšna bo usoda teh nočnih vlakov.
Zmagovalci terorizirajo one delavce, ki se dosedaj še niso hoteli pridružiti stavkujočim.
Po 7. uri je prišlo na več krajih ponovno do spopadov, ki se še vedno nadaljujejo. — Ognja v poslopjih »Reichsposte« in »N. Wiener Nachrichten« dosedaj še niso mogli pogasili in je težko upati, da bi se posrečilo poslopji še rešiti. Obe hiši bosta popolnoma zgoreli.
Strahovit požar sodne palače. - Množica predira proti parlamentu. - Množica dobiva nova ojačema. ~ PoSicija čisto brez moči, - Komunisti zahtevajo diktaturo proletarijata.
v Dunaj, 15. jul. (Izv.) Prizor, kako gori sodna palača, je grozovito strašen. Proti nebu švigajo 20 metrov visoki ognjeni stebri, okolica pa sc zavija v gost oblak dima. V poslopju predsedništva vlade so se zbrali poslaniki tujih držav, da gledajo strašen prizor. — Okrog 7 je položaj postal znova kritičen. Demonstranti, ki so se bili preje že razgubili, so se začeli iz predmestij znova zbirati in prodirati proti parlamentu in streljati. Policija nc more več vztrajati na svojih mestih, ker jc radi borbe z demonstranti že preveč zmučena. Radi lega se odgovorni krogi boje, da bo ponoči prišlo do katastrofe, kajti iz predmestij prihajajo demonstrantom na pomoč nove množice. Komunisti so razvili živahno agitacijo in zahtevajo, da se vpostavi delavska diktatura. — V mestu so vse trgovine zaprte.
Seiplova vlada odstopila? -Sestavila se je delavska vlada?
v Budimpešta, 15. jul. (Izv.) Zvečer ob 7. »o prispele z Dunaja zadnje vesti o današnjih dunajskih dogodkih. Po mestu so se raznesle vesti, da je Seiplova vlada podala ostavko in da se je sestavila delavska vlada. Te vesti se niso potrdile. Tudi se no ve, kdo bi bil na čelu le vlade. Vso nade 60 uprte na dr. Deutsch«,
o katerem se upa, da bi se mu edino posrečilo
rešiti ves položaj, ki je zelo kritičen in se je
bati velikih zapletljajev.
* • *
Po pol 8. uri zvečer so bile v«e telefonske zveze z Dunajem prekinjene. Zadnje vesti z Dunaja smo prejeli preko Budimpešte in
Belgrada ob 7, uri zvečer. Ob 8. uri zvečer so bile tudi vse zveze med Dunajem in Budimpešto prekinjen. Naia časopisna agencija, ki ima svojo podružnico tudi v Budimpešti, je poslala na Dunaj aeroplan, ki sc bo po polnoči vrnil z Dunaja in prinesel poročila o najnovejših dogodkih.
Najnovejše vesti slej na Sesti strani I
Bolni načrt proti slovanski manjšini
v Italiji.
Rim, 15. julija. Iz popolnoma zanesljivega vira smo izvedeli, da vsebuje spomenica, ki so jo fašistovski tajniki peterih obmejnih dežela (Trsta, Gorice, Reke, Pulja in Zadra) predložili g. Mussoliniju, sledeče glavne zahteve :
1.	Učitelji slovansko narodnosti, ki šo delujejo v Julijski krajini, naj se prestavijo v notranjost kraljestva.
2.	Verouk, ki se po kmetskih krajih vrši še v slovenščini in hrvaščini, naj so v šolski dobi 1927-28 začne poučevati izključno v italijanščini.
3.	Vlada naj razpusti vsa šo živeča slovanska društva in naj jim zapleni premoženje.
4.	V vseh slovanskih vaseh mora učitelj-stvo obligatorično organizirati šolsko mladino v skupinah lašistovske >Ballile«, odraščajočo mladino pa v fašistovskih »prednjih stražah« (Avantguardia giovanile).
5.	Vlada naj končno reši cerkveno vprašanje v Julijski krajini. Po skoro vseh slovanskih duhovnijah jo slovenščina — poleg liturgičnega iezika — še vedno jezik cerkve.
Cerkev pa ne sme več služiti narodni manjšini v oporo — zato naj vlada zahteva, da škofje uvedejo italijanske pridige in latinsko petje v vso Cerkve v Italiji.
G. Vlada naj zatre vse slovansko časopisje.
Razen tega je v spomenici še vrsta predlogov gospodarskega značaja.
Politični krogi napeto pričakujejo odločitev g. Mussolinija, ki bo odredil smer za skupen in sistematičen nastop fašizma v vseh petih vzhodnih pokrajinah. Treznejši elementi, predvsem gospodarski krogi, ki imaoj širši razgled po mednarodnem svetu, se pa nadejajo, da g. zunanji minister Mussolini ne želi poostriti kurza v Primorju in odnošajev z jugoslovansko sosedo. V vatikanskih krogih je spomenica, o kateri se je kmalu izvedelo, napravila posebno mučen vtis, posebno zaradi zahtev, ki bodo brezdvoma dovedle do konfliktov s cerkveno oblastjo in hudo ogrožajo versko in moralno življenje pokrajine. Zato pričakujejo, da bo šef vlade v spomenici predlagane ukrepe proti slovanski manjšini deloma zavrgel, deloma pa omilil.
Razkrinkana laž »Slov. Naroda" m „3utra"
o kapitulaciji SLS.
PRAVOSODNI MINISTER Z DOPISNIKOM >SL0VEN. NARODA« SPLOH NI GOVORIL.
r Belgrad, 15. jul. (Izv.) Z ozirom na vest »Slovenskega naroda« o izjavi ministra za pravosodje dr. Subotiča nas je pravosodni minister dr. Subotič pooblastil izjaviti, da on dopisniku »Slov. naroda« sploh ni dal nobene izjave in da dopisnika »Slov. naroda« sploh niti ne pozna. Pač pa je časnikarjem po tej konferenci izjavil, da je prijateljski sporazum med Vukičevičem in dr. Korošcem velike važnosti za nadaljnji razvoj našega notranjega političnega življenja. Vse drugo, k$r piše »Slovenski narod«, je navadna .izmišljotina in bo pravosodni minister z ozirom na to nastopil pravilno pot.
Opomba uredništva: »Slov. Narod« je v četrtek objavil telefonsko vest, da je minister pravde dr. Dušan Subotič njegovemu dopisniku izjavil, kako se bo dr. Korošec na podlagi blejskega pakta svečano moral cdreči avtonomiji in da bo to tako važno, kakor je bila Radičeva kapitulacija. To vest je v drugi obliki prineslo za »Narodom« tudi »Jutro«. Izjava pravosodnega ministra, ki jo prinašamo zgoraj, pa na najsvečanejsi in najočividnejši način postavlja »SI. Narod« in »Jutro« na laž. Tako ti »državotvorni« elementa fabricirajo sami lažnjive izjave proti SLS ter jih polagajo v usta ljudi, ki o tem nili pojma nimajo. To se imenuje »jutrovska morala«!
Razbite intrige SDS proti SLS.
TUDI VOJA MARINKOVIČ ZA SPORAZUM. - SDS NE PRIHAJA VEČ V POŠTEV.
RADIČEVE ZELJE.
r Belgrad, 15. jul. (Izv.) Izjave Voje Ma-rinkoviča o sporazumu med Vukičevičem in Korošcem potrjujejo naše vesti, da merodajni demokratski krogi nikakor niso vznemirjeni radi tega. G. Marinkovič potrjuje v teh svojih izjavah, ki jih priebčuje »Politika«, to, da je bil o tem obveščen in da tudi on odobrava vse, kar se je storilo in da tudi on smatra kot nujno potrebo, da vstopi SLS v vlado, če ne prej, vsaj po volitvah.
S tem so se razbile vse intrige, ki so jih poskušali vreči samostojni demokrati v javnost. Približno isto je z njihovimi intrigami v približevanju med pašičevci in pribičevičevci, ki jih samostojni demokrati z vso vnemo širijo, da bi na ta način pokazali svojim pristašem, da imajo po nek cd še nekaj prijateljev.
Ze pri prvj priliki smo naglasili, da gre pri celi slvarj za intrige sam. demokratov, in ugotovili, da tudi v slučaju resničnosti te vesti sam. demokratom nič ne pomagajo, ker sami nič ne pomenijo, kakor tudi pašičevci nič
no pomenijo. Eno je gotovo, da niti pašičevci niti pribičevičevci ne morejo priti v poštev v nobeni kombinaciji z ozirom na znano preteklost.
»Novosti«, ki so blizu vladi, pripovedujejo nove verzije glede Stj. Radiča. Pravijo, da je njegov cdhod na Bled v zvezi z njegovo prošnjo, da bi po volitvah prišel v kombinacijo, in da Stj. Radič kljub svojim izjavam poskuša, da bi prišel v kombinacijo Vukičevič - Marinkovič - Korošec. Radič rabi volivno geslo. Naj-preje je med svoje mase vrgel parolo, da je postavil kandidatne liste po celi državi, da bi na ta način pokazal moč svoje stranice. Ker se je ta njegova volivua parola ponesrečila, poskuša priti v vlado in na ta način ogreti svoje pristaše, ki ga vedno bolj zapuščajo.
SEJA VLADE, r Belgrad, 15. jul. (Izv.) Nocoj se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o raznih resornih zadevah.
<3. Vukičevič o sporazumu z dr. Korošcem
Belgrad, 15. julija. (Izv.) Današnja »Politika« priobčuje razgovor, ki ga je imel njen dopisnik z ministrskim predsednikom, ko se je ta vračal v Belgrad. G. Vukičevič je dejal: »Sporazum s stranko dr. Korošca je velika stvar. Opozicija se hudujc na to, ker jo je zadelo.«
Na vprašanje o vsebini in obliki sporazuma je g. Vukičevič odgovoril:
»Ne morem odgovoriti, to ni samo moja stvar, ampak tudi Koroščeva. Ko bova sku-
paj, bova že videla, kaj vam bova povedala.«
»Ali bo dr. Korošec vstopil v vlado pred volitvami?«
»Ne, ni za lo nobene potrebe.«
»Toda demokrati so bili vznemirjeni,« pripomni dopisnik.
»Demokrati nimajo razloga, plašiti se. To bom demokratom povedal, ker to ni naperjeno proti njim, To jc utrditev in razšir-njenje baze.«
Dr. Man^kotrič na Bledu.
Bled, 15. jul. (Izv.) Sinoči jc sem prispel g. dr. Voja Marinkovič. Danes se je sestal z g. Bodrerom v hotelu Toplice. Razgovor je bil kratek. Po razgovoru se je g. Marinkovič \ rnil v vilo, kjer stanuje, na kar je s svojo soprogo odšel proti ;.Suvoboru«. Ga. soproga je odšla k ameriškemu poslaniku, g. Marinkovič je bil sprejet v dvoru v avdljenco, ki je trajala dve uri. Po avdijenci je Marinkovič cdšel k ameriškemu poslaniku, ki ga je povabil na kosilo.
Bled, 15. jul. (Izv.) Razen g. Slje.pana Radiča se nahaja na Bledu zunanji minister dr. Voja Marinkovič. Na Bled je prispel tudi bivši
radiknlni poslanec g. Mita Dimitrljevič. Pričakuje se, da bo prišel na Bled tudi g. Svetozar Pribičevič, ki bo prosil za avdijenco.
Razcep med SDS.
r Ljubinki, 15. jul. (Izv.) V poslednjem času naslaja med radičcvci razdor in nezadovoljstvo nasproti vodstvu stranke in sicer največ radi tega, ker hoče Stj. Radič imenovati kandidate, ki jih ljudstvo noče. Radi tega je prišlo med radičevci v Ljubuškem do razcepa. Od tega razcepa bo imela korist HPS. Dosedaj sc jc več bivših organizacij HSS izjavilo za HPS.
Slovensko učiteljrtvo
Prve dni meseca julija je zborovalo v prelepi gorenjski metropoli, v Kruuju, slovensko učiteljstvo, organizirano v UJU. 2e prva poročila o tem zborovanju so vzbudila našo pozornost, danes pa leži v doslovnem besedilu pred nami za slovensko javnost najvažnejši dokument, ki ga je ustvarilo to zborovanje, delovni program slovenskega učiteljstva. Iz njega odme ajo akordi, ti morajo razveseliti srce vsakega treznega in poštenega Slovenca, kateri ni neozdravljivo udarjen s slepoto strankarskega fanatizma. To rečemo dobro ve-doč, da večina v UJU organiziranega učiteljstva ni našega političnega prepričanja. Toda kadar vidimo mlade zidarje, ki prihajajo z idealno žarečimi očmi in energično podvihani-mi rokavi, da pomagajo graditi našo državno in našo slovensko stavbo, ko vidimo, da celi stan prihaja na pozitivno in konstruktivno delo za svoje ljudstvo, potem je treba odvreči vse druge ozire, prijeti za klobuk in pozdraviti novo delovno četo.
Evo, nekaj citatov iz delovnega programa, ki najmarkantnejše izražajo konstruktiven pravec med slovenskim učiteljstvom.
»Nazaj k našemu ljudstvu, nazaj k njegovi zemlji, nazaj k njegovi kulturi! Vedno je bilo med nami pozitivnih delavcev, ustvarje-valcev. In ustvarjati hočemo, kulturno in materialno ... vse naj ima osrednjo misel, ki prežema in obžarja vse delo učiteljstva. Ta centralna ideja je: šola in učitelj v službi dviga našega preprostega naroda, predvsem našega kmeta in delavca.«
Vnanjski delovni program priporoča uči-teljstvu delo samoizobrazbe glede na najbolj pereča vprašanja sedanjega časa. In sicer bi se naj vsak učitelj temeljito seznanil s sledečimi predmeti: 1. idealizem in materializem; 2. liberalizem: idejne in gospodarske osnove ter posledice; 3. osnutki slovenskega narodnega gospodarstva; 4. o zadružništvu; 5. kaj je družboslovje. »Namen našega samoizobra-ževalnega dela je, podreti tako (odklanjanje direktnih stikov s preprostimi 6loji) necivili-zatorno, protinarodno in protidemokratično naziranje. Do tal hočemo porušiti oni pseudo-aristokratizem v naših vrstah in spraviti spet do časti našega resničnega produktivnega človeka, predvsem kmečko delo. Učitelj mora nazaj k našemu kmetu! Proučiti ga mora, spoznati njegove življenjske razmere, njegov gospodarski položaj, njegovo duševnost, njegove vrline in napake, razumeti iu uživeti se v kmečki etos.« Toda »tudi učitelj, ki bi bil strokovnjak v kmetijstvu, ne bo veliko dosegel na tem polju kot individualist ampak le kot organizator kmečkega življa.«	ugo~
Glede osnovne šole na kmetih se delovni program izkaže tudi popolnoma jasno: »Med •kinetskim ljudstvom in osnovno šolo je in ostane prepad, dokler ne bo osnovna šola praktična, dokler ne bo izhajala s stališča, da bodi ves pouk prikrojen na dežoli razvoju in dvigu kmečkega stanu. Kako bo šola to postala, je za bližnje desetletje najvažnejše vprašanje, o katerem bomo morali razmišljati.«
2e iz teh par vrstic, vzetih iz delovnega programa slovenskega učiteljstva, je razvidno, da stopa slovensk oučiteljstvo skupno, organizirano in samozavestno v drugo dobo svoje zgodovine, v socialno dobo. Več kot dve generaciji je izvrševalo učiteljstvo v najtežavnejših okclnostih svojo nacionalno misijo. Gojilo je slovenski jezik, vzdrževalo slovensko zavest, ddRler ni napočila doba, da je skupno s svojim narodom stopilo skozi vrata mirne revolu-' cije v hram visoke socialne kulture. Zidarji iz učiteljskega slanu so tui Pozdravljeni!
Hrvatski glas o dr. SCorošcu.
V	Osijeku izhajajoči dnevnik »Die Drau« je prinesla 12. julija pod gornjim naslovom zanimiv uvodnik, ki se glasi:
O svetovnih naziranjih slovenskega voditelja dr. Korošca, njegovih verskih prepričanjih vlogi, ki jo imajo v njegovi splošni politični delavnosti, nc razpravljamo tu. To so subjektivne stvari, ki jih vsak sam zase ureja. Toda politik Korošec, realno in praktično delavni politik naj prejme danes pohvalo. Politik, brez pogleda na njegova teološko-filo-zofska načela, politik kot zastopnik socijalnih slojev, kot zastopnik gotovih krajev s svojimi socijalno in geografsko danimi okolnostmi, upravitelj življcnsko važnih koristi onih ljudskih in deželnih delov stoji danes pred našimi očmi. Ker hvalimo Korošca, bo gotovo kak tepec, morda celo kdo, ki sc sramoti kot časnikar vpil, da smo — »klerikalci«. Takim tepcem je naravno težko pomoči,
Gospod Korošec je sklenil kot postavni in resnični zastopnik pretežne večine slovenskega ljudstva z ministrskim predsednikom sporazum, o katerem so sicer znane le deloma avtentične vesti, ki pa jc kljub temu znan v glavnih obrisih.
V	tem sporazumu Je zagotovil g. Korošec, vztrajen avtonomist, samostojne finančne pravice za slovensko ozemlje, za ljubljansko in mariborsko oblast. Slovenija naj dobi last-
] ne gospodarske naprave, ki še poglabljajo sa-| moupravo tc dežele. Obe omenjeni oblasti bosta združeni v eno slovtusko celoto. Nasprotno pa bo zato g. Korošec v najožji meri sodeloval z g. Vukičevičem, z vlado, ki bodo v nji demokrati kot zastopniki stranke, ki sc je vedno odlikovala po svojih trdnih in svo-
bodnjaških načelih, in v kateri bodo sedeli radikali, ki imajo z Vukičevičem vred gotovo namen, da dovedo tradicijo v sklad z neodložljivimi, pravičnimi, pametnimi in zdravimi sedanjimi zahtevami in nujnostmi. G. Korošec se bo torej, če bo po volitvah, ki bodo ne-dvoma ugodno zaključene za sedaj zvezane tri skupine, poslala njegova stranka v vlado svoje zaupnike, nahajal v prav dobri družbL On bo, realno političen in premeten in vztrajen kot je, mogel marsikaj koristnega storiti za slovenski narod in bo še dalje predstavljal vzor pravega politika.
Ta obširen uvod je bil potreben, da se bistvena točka, s katero se hočemo pečati, pravilno naznači. Je to namreč — pouk za Hrvate. Le primerjajmo glavnega zastopnika Hrvatov z glavnim zastopnikom Slovencev, Primerjajmo oba in razumeli bomo tudi, zakaj so Hrvatje tako daleč prijadrali, kakor to danes vidimo. Tam, pri Slovencih, polagan, toda začrtan napredek, tu, pri Hrvatih, zgubljeno mesto za mestom, zadušljivo ozračje ne-zaupnosti krog in krog in niti najmanjšega
sledu ne o trudu teh, ki imajo dolžnost in možnost, da iščejo zveze in koristi. Žal, da moramo pribiti: hrvatsko ljudstvo je bilo težko kaznovano za vodstvo, ki si ga je bilo izvolilo in ki mu bržkone Se dalje poveri svoje zaupanje. Pridobilo si je politično brezpo-membnost, pred katero ga bo nekoč še strah, če se končno le strezni, preokret, ki se danes še niti ne da prav slutiti.
Ne, tu so slovenski bratje neprimerno bolje storili. Izvolili so si za voditelja moža, ki je, naj ga kdo zmerja s »klerikalcem« ali ne, vsekdar mož jasnega hotenja, jasnih ciljev, popolne poštenosti, resne naobraženosti (nikakršna godlja pretirane - načitanosti) in hladne prevdarnosti in ki presoja razmere in ljudi tako, kakor so. Pa tudi mož, ki mu je resnično za blagor njegovega naroda in ne le za rodbinsko zalego, ki ji je le za lastno preskrbo. — Nikak egoist, nikak brezobziren, lahkomišljen demagog, nego mož s pošteno voljo. In odtod njegovi in njegovih Slovencev uspehi. Tu se bodo Hrvatje končno mogli učiti?
Delo Jugoslovanskega kluba za naše
železničarje.
(Razgovor z bivšim ministrom A. SuSnikom.)
Radi neprestanih klevet nasprotnega časopisja in naši stranki sovražnih organizacij in struj v železničarskem vprašanju se je naš urednik obrnil naravnost na bivšega ministra Antona S u š n i k a in ga zaprosil za pojasnilo. Gospod minister je izjavil, da bodo poslanci Jugoslovanskega kluba v najkrajšem času vse strani tega vprašanja o tisku in govorih temeljito osvetlili, da pa je že sedaj pripravljen dati nekatera pojasnila. Kratko je povabil urednika: »Začniva!«
»Kako stoji vprašanje miloščinarjev?«
»Najprej dovolite, da Vas malo korigiram, g. urednik! Vprašanje bi se po mojem moralo glasiti: Kako stoji s provizijonisti in miloščinarji bivše južne železnice? Družba Južne železnice je namreč za vse delavce, ki niso bili člani provizijskega zavoda, odmerjala iz družbenih sredstev stalno provizijo po normah za priznanje provizij. Po smrti takih delavcev pa je bila tudi preostalim rodbinskim članom zagotovljena stalna miloščina. — Sedaj pa takoj k odgovoru! Ti provizijonisti in miloščinarji so prišli v težak položaj, potem ko je po rimskem sporazumu od 29. marca 1923, bivšo južno železnico na našem ozemlju prevzela naša država. Četudi je dfživa S pravicami prevzela tudi vse obveznosti in je v čl. 17. rimskega sporazuma tudi natančni) dttločeno, kako se postopa z osob-jem, ki ni bilo včlanjeno pri nobenem pre-skrbninskem zavodu, ali mislite, da se je vlada zmenila za te reveže? Nič, tudi potem ne, ko je bil rimski sporazum odobren v finančnem zakonu za 1. 1924.-25. Poslanci SLS smo ob vsaki priliki, pri intervencijah, pri govorih v finančnem odboru in v narodni skupščini opozarjali na te nesrečnike in klicali vlado na njeno dolžnost. — Dovolite, da Vas spominjam samo na sijajen nastop člana Jugoslov. kluba poslanca Žebota, ki je ob neki priliki napadal železniškega ministra radi tega ter očitajoč vladi verolomnosti, potegnil iz žepa proglas, ki ga je ob prevzemu južne železnice na vse njene uslužbence izdal takratni žel. minister dr. V. J a n k o v i č. To Vam ej završalo v zbornici, ko je ta proglas v obliki ogromnega plakata romal med poslanci iz rok v roke! Toda vse skupaj ni pomagalo nič.
Tu je prišla vlada g. Davidoviča. Kot železniški minister sem takoj pokrenil tudi to vprašanje *er naročil komitetu južne železnice, naj mi čimpreje poroča o tem. Takrat
je namreč pri ministrstvu vse zadeve bivše južne železnice reševal še poseben komite. In res je že 17. avgusta 1. 1924 ta komite zahteval od ljubljanske direkcije glede pro-vizijonistov in miloščinarjev točne podatke statuta, norme itd. Odgovor je prispel v Belgrad žal šele par dni prej, predno je padla naša vlada. Razumljivo, da ni prišel več do mene, ampak je obležal pri komiteju.
Od tedaj naprej pod vlado PP in raznimi vladami RR se je zdelo, kakor da je vsa stvar zaspala nevzdramno spanje. Vse prošnje za podelitev provizije oziroma miloščine so ostale nerešene, vsi dopisi ljubljanske direkcije so ostali brez odgovora, vse naše dre-ganje ni izdalo nič. Miloščinarji so bili že vsi obupani.
Poslanci Jugoslov. kluba smo pisali upite in interpelacije. Tako sem tudi jaz napravil vprašanje na takratnega železniškega ministra A. Radojeviča, Ker pa nisem dobil nobenega odgovora, sem isto vprašanje zopet ponovil jeseni 1. 1926., 6. oziroma 12. novembra, ko je bil železniški minister dr. V. Jova-novič. To pot sem imel več sreče. G. Jova-novič je vzel stvar energično v roke ter je že 26. nov. podpisal rešitev v prilog prizadetih. 3. dec. 1926 pa mi je g. minister poslal odgovor na moje vprašanje, v katerem mi sporoča, kaj je ukrenil. Tu je cel odgovor!
Vam ga prečitam:
Gospod poslanec!
Na Vaše vprašanje z dne 12. novembra 1926 glede miloščin uslužbencev bivših Južnih železnic mi je čast poročati Vam, da sem 26. pr. meseca z aktom Ms. št. 31.166-26 izdal odlok, da se miloščine izplačujejo naprej vsem uslužbencem bivše Južne železnice, ki imajo na to pravico od dneva, ko se jim ustavi plača in sicer po predpisih, ki so za to veljali pri bivši Južni železnici, Vse to se izvrši v smislu točke 6., člena 17. rimskega sporazuma o južni železnici z dne 29. marca 1923. Izplačilo se bo izvršilo kakor hitro se zbero potrebni podatki in bom dobil finančno možnost. Sprejmite, gospod poslanec, tudi pri tej priliki izraz mojega odličnega spoštovanja. Minister za promet dr. V. Jovanovič.
Tako je bilo torej, g. urednik, po zaslugi Jugoslov. kluba rešeno težko vprašanje pro-vizijonistov in miloščinarjev. Brez dela in truda poslancev SLS bi ti ljudje še danes čakali in trpelL«
»Še eno vprašanje g. poslanec! Kaj pa veste povedati o legitimacijah provizijonistov
in miloščinarjev?«
»Trditev, da je SLS kriva, da ti bivši uslužbenci nimajo železniških legitimacij za vožnje olajšave po železnici je popolnoma napačna. Vi veste, ko je bila naša stranka na vladi 1. 1924., da sem jaz kot železniški minister, kakor sem že zgoraj omenil, vprašanje provizijonistov in miloščinarjev bivše Južne železnice sploh Sele prvi načel. Če bi bil takrat imel časa rešiti vprašanje miloščin in provizij, bi bil gotovo pravično rešil tudi vprašanje voznih olajšav.
Za nami so bile skozi dve leti na vladi druge stranke slov. samostojni demokrati, ra-dičevci in kmetijci, pa se nobena stranka tega vprašanja niti do teknila ni. Čuditi pa se moram, kako da vlada ni rešila vprašanja legitimacij za miloščinarje niti potem, ko jim je priznala miloščine. »Pa to jc bila zopet vlada, v kateri je sedela tudi SLS, ki je izdala nov pravilnik o voznih olajšavah«, bi uteg-
nil ugovarjati kdo. Toda to ni res, g. urednik! Kdor trdi, da je naša vlada (Uzunovič-Korošec) zakrivila nov pravilnik o voznih olajšavah po železnici, ta laže. Nov pravilnik je bil sprejet 13. januarja 1927. In takrat so sedeli v vladi g. Pucelj in radičcvci
Da so iz pravilnika izpadli provizijonisti, miloščinarji in nezgodni rentniki, je gotovo krivica. Toda te krivice ni zakrivila SLS. Ravno nasprotno; poslanci Jugoslov. kluba so tudi v tem ožini storili svojo dolžnost tei v opoziciji in v vladi delali na to, da se pri* znajo legitimacije tudi tem uslužbencem bivše južne železnice.
Toda če hočete kaj več zvedeti o tem, g. urednik, obrnite se na predsednika njihove organizacije, ki je dobro obveščen o vsem! Jaz sam sem se tudi mnogo eksponi-ral za to stvar in trdno upam, da se bo vsled prizadevanja Jugoslov. kluba tudi ta krivics skoro popravila.
(Nadaljevanje razgovora objavimo jutri. — Uredništvo.)
„V podpisanem paktu..."
GOROSTASNE »JUTROVE« LAŽI 0 SPORAZUMU MED G. VUKIČEVIČEM EN DR. KOROŠCEM.
Radi prijateljskega sporazuma, ki sta ga sklenila dr. Korošec in g. Vukičevič, so samostojni demokrati čisto divji, da se poslužimo »Jutrovega« besednega zaklada. Da pa ta besedica »divji« ni pretirana za duševno razpoloženje te gospode, to dokazuje včerajšnje »Jutro«, posebno njegov uvodnik.
»V podpisanem paktu«, pravi »Jutro«, »se je SLS odrekla celemu svojemu programu, avtonomisličnemu in proticentralističnemu. To je stvar, ki se ne da več preklicati.« Priznamo: ta stvar se res ne da preklicati, ker »te stvari« nikjer ni. »V podpisanem paktu« piše ta list, ki pa tega paleta nikdaT ni videl ne bral in ga tudi ne bo ne videl ne bral. Takega pakta, kakor ga popisuje »Jutro«, namreč sploh ni Kaj pa sta se dr. Korošec in g. Vukičevič med seboj menila in dogovorila, to pa je čisto nekaj drugega, samo to ne, kar bi »Jutro« želelo.
»Jutro« bo doživelo bridko izkušnjo — to mu garantiramo —, da SLS ni storila nobenega preokreta v politiki, ne v programu. Pošie-na stranka, kakoršna se je izkazala SLS in ka-koršno so sedaj vkljub »jutrovskim« denun-cijadjam spoznali tudi gotovi odločujoči bel-grajski krogi, ne potrebuje za svoje uveljav-ljenje nobenega preokreta. Njeno najboljše sredstvo v politiki je bilo solidnost, poštenje in značajna zvestoba načelom in zaveznikom. To SLS daje moč in veljavo. SDS pa je svoj vpliv izgubila ravno zato, ker ji prav teh lastnosti manjka.
Ko bi »jutrovska« politika imela vsaj ko-madič teh lastnosti, ki jih ima SLS in dr. Korošec, pa bi se »Jutru« ne bilo treba puliti, da je napisalo za petek brozgo, ki jo imenuje uvodnik. V tej brozgi, kjer je zmetalo vse skupaj od § 82. do »blejskega pakta« ter to zalilo z agitacijo za SDS, se vidi, kako je na ideji in
značajnosti revna »jutrovska« politikai Ali nI
naravnost ginljivo, če človek bere ta-le stavek: »Klerikalci ne zahtevajo nič drugega ne^ go nož, da koljejo svoje rojake, dočim so samostojni demokrati »sitnarili« za socialne, ekonomske in kulturne koristi Slovenije.« Prosimo! To je napisal list, ki je branil in zagovarjal, kar se je pri nas godilo v znanih le»i tih od 1923 do .1925! To je napisal list, ki brea dvoma bolje ve, kdo je zakrivil trboveljske dogodke in lomljenje prstov, kakor pa to v©j mo mi. Saj še dobro vemo, kdo je z nožem hodil po Sloveniji in komu je ta nož grozil in v koga se je zabadal. To vse - " — Jil -A. ko se je grela v vladni milosti. Tedaj so bile »socialne, ekonomske in kulturne koristi Slovenije« tej gospodi deveta briga. Tedaj je res bilo geslo: nož proti lastnim rojakom!
Ko pa je SLS stopila v vlado, je bilo noža konec! Tedaj šele se je začelo delo za social-ne, gospodarske in kulturne koristi Slovenije. In to je SLS vršila v taki meri, da so vsi nasprotniki Slovencev vpili, da ima Slovenija privilegirano stališče v državi. In sedaj po blejskem sporazumu vpijejo znani nasprotniki Slovencev prav isto, da hoče dr. Korošec in SLS zopet izjemno stališče za Slovenijo v socialnem, gospodarskem in kulturnem oziru! Iz prav teh razlogov so ti hrvaiski in srbski nasprotniki proti blejskemu sporazumu. »Jutro« pa, ki je zvesto vedno nasprotnikom Slovencev in samemu sebi, nasprotnikom lepo sekundira — seveda na drugo struno ter očita SLS tisto, kar je njegova SDS od leta 1919. zagrešila nad Slovenci.
S takimi sredstvi pa, ki so tako nemoralna, ta družba ne bo dosegla drugega, da so bo še bolj zasovražila pri vseh slovenskih ljudeh.
Četrti
poziv.
Ker včerajšnje »Jutro« v uvodniku znova pogreva laž, da so poslanci in ministri SLS vedoma glasovali za člen 82. finančnega zakona, znova zatrjujemo, da to ni res in četrtič pozivamo dr. Gregorja Žerjava, ministra n. r., bivšega narodnega poslanca in oblastnega načelnika SDS, da se izjavi, kdaj je on opazil, da ima člen 82. sedanjo vsebino in ali je sploh videl, slišal ali vsaj slutil še pred in med glasovanjem o finančnem zakonu, da pride sedanji člen 82. tudi v zakon?
Ugotavljamo, da dr. Gregor Žerjav na po-
zive ni odgovoril, tudi Ivan Pucelj ni odgovoril, »Jutro« pa obrekuje naprej.
BCje ie resnica?
Uspehi Jugoslovanskega kluba so esde-esarje tako zmešali, da so izgubili glave in morejo samo še nekaj govoričiti in besedičiti o političnih špekulantih. Zraven pa sami špekulirajo na nepoučenost železničarjev. V »Jutru« in na posebnih lepakih so objavili odgovor načelnika splošnega oddelka na prošnjo UJN2B in ta odgovor proglašajo za svoj uspeh, ki naj vse železničarske kroglice spravi v SDSarsko škatljo.
Asiški ubožec.
(Konec.)
In Bog je poslal novega srednika. V Assisiju, novem Nazaretu, se je porodil človeštvu drugi Kristus. Človek, umrjoč kot mi, trpeč kot mi: kri naše krvi, meso našega mesa. Ta naj posreduje sedaj med nami in Kristusom, kakor je Kristus posredoval med nami in Bogom.
Po prvih zablodah, po prvih omamah je Frančišek šel, odprl Pismo in bral: »Ako hočeš popoln biti, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj!«
Ni le. bral besedi, ni se na njih le opajal: iz Duha je umel, izvršil jih je vse, dobesedno, do zadnje črke. In je začel rasti v otroka božjega: vrgel je raz sebe vse, kar ga je težilo in mu oviralo pot. Vse, vse je razdal, da je dobil vse in šel je za Njim . ..
Asiški ubožec je tedaj prost vsega posvetnega, svoboden vseh vezi, ki nas priklepajo k tlom, da ne vidimo več Boga, zazrl yso svojo ničevost, ves svoj gnus. »To imam od onih oči najvišjega Boga,« je zvenelo v njegovem skrušenem srcu, »ki povsod opazujejo dobre in hudobne; zakaj te najsvetejše oči niso med vsemi grešniki videle straho-petnejšega, ničvrednejšega in večjega grešnika od mene; da pa dopolni tisto čudovito delo, ki ga namerja dovršiti, ni našel zanič-ljivejše stvari na zemlji: zato je Izbral mene,
da osramoti plemenitaštvo in ošabnost, moč in lepoti) in učenost sveta; da sc spozna, da vsa moč in vse dobro prihaja od Njega, ne pa od stvari, in da se pred njegovim obličjem nihče ne bo mogel hvaliti.«
V zaničevanju samega sebe je zdrobil svoj lastni jaz, svojo lastno osebnost, ki ji mi malikujemo. Odtrgal se je od vsega: od očeta in od matere, od bratov in prijateljev, od bogastva in slave, od časti in razkošnega življenja. Gol in sam je stopil na cesto, da s svojo brezmejno ljubeznijo prekvasi otopelo dušo vseh ljudi: bogatih in ubogih, srečnih in trpečih, zdavih in obnemoglih. Gospod ga je poslal kakor jagnje med volkove.
In njegovo notranje prerojenje mu je zorelo v nravno silo, postoterjeno od odpovedi in mrtvičenja, ki se ji nihče ni mogel upirati: z očmi, uprtimi v Boga, je šel ta veliki reformator krščanskega življenja skozi svet. In ni je bilo moči, ki bi se mu bila ustavila, ni je bilo sile, ki bi ga bila zadržala: zato, ker je bil svet, je smel in mogel preobraževati! Preko njegovega srca so se pretakali potoki božje ljubezni in v tej ljubezni je priklenil nase ne le človeka, marveč tudi prirodo samo: sprevod vseh stvari božjih, ki streme v odrešenje, je šel za njim ...
Ni učil iz knjige. Iz življenja svojega, iz del svojih oznanjal božje kraljestvo, zato je zmagal. In z enim samim orožjem: ljubeznijo, ljubeznijo človeka, ki ne vidi več sebe, ki ne pozna več sebe, ki ne išče več sebe, marveč sočloveka in samo njega.
Ali ni tudi Frančiška mamilo življenje? Ali ga ni klicalo z vso opojnostjo, mu obljubljalo časti in slave v viteštvu? Ali mu ni blodilo mlade krvi? Dokler ni bral v Pismu, da je življenje eno samo: v Kristu; da je opojnost ena sama: v križu, da je vitez nad vitezi — vitez božji!
V	bridkosti srca in temi obupa, v bolestni osamelosti in grenkem odporu je vzel ta veliki spokornik svoj križ na šibka ramena, vsak dan, vsako uro. Ko je umrl sebi, je zaživel potisočerjeno življenje v Njem, ki je pot, resnica in življenje. In iz popolnega ponižanja se je povzpel v zarjo nadčloveške luči: na gori La Vernia, na sveti gori spre-menjenja, je ljubezen pribila njegovo telo na križ in mu vžgala v živo meso pečat najvišje skrivnosti.
V	bridki, nepopisni sladkosti te ljubezni je asiški ubožec goreče objel in zazrl zadnjo skrivnost, doumel zadnje spoznanje: v eno samo luč se je zlilo življenje in smrt, telo in duša, ljudje in živali, studenci in gore, drevesa in bilke, roža in sad,
Vesoljstvo je zapelo v njem najvišjo in najglobljo pesem zmagoslavja v občestvu Duha: »Hvaljen bodi, Gospod...«
Tako nam sije duhovni obraz Frančiškov iz »Rožic«. Kako so ga izpačili in potvorili moderni pismarji! Naslikali so nam polizanc-ga, lepo počesanega svetničiča, ki sc nam ljubko smehlja, se s ptički pomenkuje in volkovom roke podaja. Plamen njegove ljubezni so premešali v vodeno oaladnost, njegovo
enovito vero v omledno čustvovanje, njegovo ponižnost, odpoved in mrtvičenje v okrasek sanjača.
Niso videli in ne vidijo Borca v njem, ki je v silnem duhovnem prevratu preobrazil dušo krščanskega človeka, niso videli in ne vidijo v njem trpečega Spokornika iz Porci-junkule in ne Zmagovalca z gore La Vernia.
Zato, ker niso videli in ne vidijo Kristusa v njem!
Iz »teme« srednjega veka pa, iz borne frančiškanske celice so zacvetele te »Rožice«, povite z okorno roko in otroškim srcem, ki ne pozna lepih, visokih in šarenih besed, ki bi prikrile in zavile resničnost svet-nikove osebnosti. Le iz preprostih duš, ki so živele iz asiškega ubožca, so se mogle poroditi te rože in ovenčati Frančiškov obraz z najlepšim cvetjem pristne, večno mlade ia večno lepe poezije.
Benetke, na sedemstoletni dan FrančU
škove smrti.	Alozij Res.
•
To je uvod v knjigo Rožice sv. Frančiška (Fioretti di S. Francesco), ki jo je prevedel vseučiliški profesor dr. Alojzij Res v Benetkah. Knjiga jc vzorno prevedena, prevajalec je v njej ohranil starinsko barvo slo* ga in je »Rožice« z umevanjem in spretno presadil na slovenski vrt, »Rožice« prodaja Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena za broširan izvod 54 Din, elegantno v olatno vezan 70 Din.
Pa no bo nič iz tc moke. Poslanci Jugoslovanskega kluba so zdavnaj pred 17. junijem posredovali za železničarje in po tem datumu zopet parkrat. Dejstvo je, da je ministrstvo uredilo zadnje vozne olajšave na zadnjo intervencijo poslancev Jugoslovanskega kluba in je ministrstvo tudi posl. 2e-bota o tem obvestilo. Če se v odgovoru UJN2B načelnik prometnega ministrstva sklicujc na prošnjo te organizacije, je to pač radi tega, ker je organizacija prošnjo vložila in je nanjo bilo treba odgovoriti. Zakaj pa je minister zadevo ugodno rešil, zakaj je železničarjem ugodil, to iz načelnikovega odgovora, ki ga objavlja »Jutro« in plakat UJNŽB, še prav nič nc sledi. Prav gotovo je, da ta prošnja ni bila vzrok in povod za ugodno rešitev.
Nam jc že ogabno to prekljanje za malenkosten uspeh. Povedali smo, kaj delajo naši poslanci za železničarje, ker se jih ldevečc, kakor da bi bili svoje dolžnosti napram železničarjem zanemarili. SLS svojih uspehov nikoli ni obešala na veliki zvon, vestno je delala in pametni ljudje so ji delo priznali. Sedaj, ko se socialisti in nacionalni železničarji pretepajo za tuje uspehe, jim tudi mirne duše pustimo to veselje. Če jc med železničarji res kaj takih, ki mislijo, da jih bo rešil prepir med strokovnimi organizacijami in sicer prepir o uspehih, prepir, ki ga spretno vodi SDS, če jc kaj takih, ki mislijo, da je to za železničarje koristno, naj pa tisti kar volijo SDS in povedo, da so tam, da bo mir.
Seja centralnega odbora 3MO.
Včeraj so se pričela zborovanja centralnega odbora JMO v Sarajevu, ki bodo trajala tri dni. O prvi seji se je izdal sledeči komunike: Centralni odbor JMO je imel sejo, ki so se je udeležili skoro vsi člani. Narodni poslanec Husein Alič je prečita! obširen referat o delu poslanskega kluba JMO. V tem referatu sc posebno podčrtujeta dva važna politična dogodka, in sicer osnovanje demokratske zajednice in vstop JMO v vlado Velje ,Vukičeviča, v kateri vladi sodeluje JMO kot sestavni del Demokratske zajednice. Po krajši debati, v kateri so se člani zlasti pritoževali nad policijskim terorjem in režimom občinskih komisarjev v Bosni in Hercegovini, se je poročilo poslanskega kluba sprejelo na znanje. S tem je centralni odbor odobril osnovanje Demokratske zajednice in sodelovanje v današnji vladi. Dalje je centralni odbor v načelu sprejel sklep, da JMO v sedanjih skupščinskih volitvah nastopa skupno z demokratsko stranko kot Demokratska zajednica. Prepuščeno jc okrožnim skupščinam kot deželni skupščini, da glede podrobnosti napravijo končne sklepe o tem vprašanju.
Kaj se godi doma
'A V čem je greh SDS pri ljubljanski realki, bi rad vedel »Narod«. V tem, da ni poskrbela niti za tisti denar, ki bi bil zavodu potreben, da bi mogel plačati najemnino. SDS je namreč sodelovala pri mnogih proračunih.
SJ&odli S£S
Shodi poslanca Š. Faleža. Narodni poslanec Štefan Falež bo imel 'te-le volivne shode: V nedeljo 17. na Tinju po sv. maši, po večernicah pri Venčeslu. V nedeljo 24. t. m. pri Sv. Martinu na Pohorju. Volivci in tudi drugi ste povabljeni.
Rajhenburg-Blanca. V nedeljo, dne 17. t. m. ob 3 popoldne se vrši velik volivni shod na Blanci v prostorih g. Radeja. Govori kandidat g. župnik Jos. Tratnik.
Načrt za državni šolski zakon v Nemčiji.
Berlin, 15. julija. Državna vlada je po Večdnevni razpravi soglasno odobrila dolgo pričakovani načrt državnega šolskega zakona. Ministra Stresemann in Curtius sta podala svoje pridržke le glede južnonemške simul-tanske šole. Zakonski načrt se objavi v par dneh; pred državni zbor pride najbrže v septemberskem zasedanju.
Previdnost
jc baš pri kupovanju
nejbolj znanih proizvodov najbolj potrebno. Zato se mora vsak, kdor kupuje
Volitev celjskega župana in podžupana.
Celje 15. Julija.
Za nocoj ob 7. uri je vladni komisar sklical prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta. Seje so se udeležili občinski svetniki polnošteiviino. Večina od njih je prišla v svečanih črnih oblekah. 2e pred prvo sejo je odložil mesto občinskega odbornika sani. demokrat g. dr. Božič. Mesto njega se je seje udeležil njegov namestnik g. Aleksander Potrato, železniški uradnik v Celju.
Kmalu po 7. uri je otvoril sejo vladni komisar g. dr. Farčnik in izročil predsedstvo najstarejšemu občinskemu svetniku bivšemu županu g. dr. Hrašovcu. Predsednik je imenoval za skruti-natorja občinska svetnika gg. Janiča in Širco.
Nato so sledile volitve. Za g. dr. Goričana (NRS) je bilo oddanih 20 glasovnic, 18 glasovnic jo bilo praznih. Gosp. dr. Goričan je izvolitev sprejel. Zbornica ga je pozdravila z živahnim ploskanjem. Z istim izidom glasovanja je bil izvoljen za podžupana g. dr. Anton Ogrizek (SLS).
Občinski odborniki združenih strank SLS, NRS in GS so strnjeno glasovali za oba omenjena kandidate. Prazne glasovnice so oddali: 10 sam. demokratov, 2 Kristanovca in 1 Bernotovec.
Po končanih volitvah se je novoizvoljeni župan zahvalil za izkazano mu zaupanje, in poudaril, da reflektira na sodelovanje in podporo celokupnega občinskega sveta.
V imenu socialistične delegacije jo prečital občinski odbornik g. Komavli izjavo, v kateri je poudaril voljo socialistov za sodelovanje, ako bo večina pokazala razumevanje za socialno-politične komunalne načrte socialistov.
S tem je bil dnevni red izčrpan. Raz poslopje magistrata, pred katerim se je zbralo precej občinstva, je ponosno plapolala narodna in državna zastava in oznanjala mestu, da se mu je vrnilo njegovo zakonito zastopstvo.
Lep uspeh poslancev SLS.
Od županov iz severnega obmejnega ozemlja smo prejeli sledeče pismo: Velika težava je bila za naše občine na meji tako zvana evidenca živine. Vsako malenkost smo morali naznanjati sproti iu če ni bilo prav le kaj malega, smo bili kaznovani župani in živinorejci. Po poslancu 2 e -b o t u smo prosili Jugoslovanski klub za posredovanje, naj se odpravi ta nepotrebna odredba. Naš korak ni bil zastonj! Evidenca živine je odpravljena, kar je za naše težavne obmejna kraje velika dobrota. V imenu obmejnih občin in prebivalstva na meji taez razliko strank se poslancem SLS prisrčno zahvaljujemo! — I. K. župan.
Železniška komisija v Kočevju.
Pred kratkim je bila poslana od prometnega ministrstva v Kočevje komisija, obstoječa iz sedem članov, ki jim je načeloval generalni ravnatelj državnih železnic v p. inž. Babovič, da začne z delom. Ostali člani so bili: prof. inž. Vaskovič, načelnik v prometnem ministrstvu državnih železnic,
inž. Dimitrijevid ter vseučiliški profesorji kakor Alačevlč, Lukačevid in inž. Markovič iz Belgrada ter prof. Kooh iz Zagreba. Natančno bodo proučili vse tri projekte: Musilovega, Klodičevega in Zup-nekovega, da se potem izrečejo za končno veljavnega. Že v septembru naj bi se začela graditi kočevska žcleznica do hrvatske linije. Mestna občina kočevska je komisiji priredila banket, na katerega so bili povabljeni tudi slučajno v Kočevju se mudeči generali in častniki ter vse mestne lcorpora-cije in zavodi po njih predstavnikih. Na tem banketu so govorili: mostni župan dr. Iv. Sajovic, vseuč. prof. načelnik inž. Vaskovič, ravnatelj Hib-šer iz Delnic, biležnik Briški iz Delnic in general Vojislav Vukovič.
Težka nesreča z motornim kolesom.
V	četrtek se je pripetila med opoldanskim odmorom v tkalnici Zelenka in drug v Mariboru v Linhartovi ulici težka nesreča. Tkalski vajenec Anton Mally, star 18 let, se je vrtel okrog v veži stoječega motornega kolesa Nazadnje se je vse-del na kolo, poskušal razne prijeme, dokler ni motor nenadoma zaropotal, kolo pa je z vso naglico letelo s prestrašenim vajencem v sedlu, proti vratom tovarne. Tu je stal delavec Josip Krajnc, ki je radovedno gledal početje Mallyja, prepozno se je skušal izogniti in motorno kolo je z vso silo butnilo vanj ter ga vrglo pod stroje, ki k sreči niso bili v pogonu. Obležal je tam nezavesten z zlomljeno desno nogo in težkimi notranjimi poškodbami. Ko je Mally videl, kaj je napravil s svojo nepremišljeno igro, je pobegnil, Kranjca pa je rešilni oddelek prepeljal v bolnico. Lastnik tovarne in motornega kolesa pa trpi občutno škodo na razbitem kolesu in poškodovanem stroju, v katerega se je kolo zaletelo.
Požar.
V	četrtek, 14. t. m., proti večeru je med strašnim bliskom in treskom udarila strela v hišo »pri Golobovihi v Spodnjih Palovičah nad Kamnikom in jo zažgala. Ogenj se je po slamnati strehi hipoma razširil tudi na pod, kjer je bila spravljena mrva, tako, da je pogorelo oboje z vsem gospodarskim orodjem do tal. Skoda se ceni na 35.000 dinarjev. Silnemu nalivu dežja in prisotnosti duha nekaterih vaščanov se je zahvaliti, da ni pogorela vsa vas, ker so hiše blizu ^skupaj in so bile vsled večinoma slamnatih streh v veliki nevarnosti. Zanimivo je, da je pred 30 leti udarila strela prav v to hišo.
Grozna smrt.
V	torek, dne 12. t. m., popoldne je zgrabil transmisijski jermen v Kotnikovi opekarni na Vrhniki 18 letnega delavca Franceta Pošeta iz Mirk. Jermen ga je dvignil kvišku ter udarjal z njim ob nastavek pri oknu, pri čemer se je truplo grozno razmesarilo. Pokojnika, ki je bil edini sin in podpora svojim staršem, so v četrtek pokopali na domačem pokopališču v Verdu. Naj v miru počiva!
Dnevne novice
čuvati polvorb In paziti neto. do dob! vedno res prave tablete Iz Hocchsta v originolnom zavoju t zaščiteno znamko MLD.
*k Menjala sta z župnijami g. Franc L e -t o n j a od Sv. Ane na Krembergu in g. Konrad Š e š k o od Sv. Antona na Pohorju.
•k Prvoboritelj trcznostucga pokreta konz. svetnik Janez Kalan, ki se v kratkem vrne iz Westfalskega, se udeleži romanja in protialkoholnega kongresa na Trsatu v dneh ob 6. do 8. avgusta t. 1. Njegovi številni znanci sc bodo lahko z njim ob tej priliki sestali.
-k Iz delovanja mariborskega okrajnega zastopa. Mariborski okrajni zastop je končal pravkar temeljito popravilo okrajne ceste: Fram — Račje — Ptuj. Popravljeni so vsi mostovi na tej cesti, eden celo znatno razširjen, obcestni zidi ter ograje so v redu in sedaj kopljejo delavci še jarke. Do jeseni bo še popravil zastop šentpetersko in šenilenajr-ško cesto.
ir Umrl je v Kranju v starosti 73 let tovarnar g. Ignacij F o c k. Pokojni je bil na videz trd, v resnici pa zelo blagega in usmiljenega srca. Pogreb bo danes ob 5. uri popoldne. Blag mu spomin, preostalim naše iskreno sožaljc.
•k Za rezervne častnike. Rezervni častniki, ki so pozvani na vajo, se opozarjajo, da naj vzamejo v svrho pravilnega zaračunanja prejemkov s seboj te-le dokumente: Potrdilo, iz katerega je razvidno, kdaj je dobil prvi častniški čin, potrdilo o zakonski zvezi in event. krstne liste otrok in ako je državni uradnik, šc potrdilo o svojih službenih prejemkih; če je pa zasebni nameščenec ter reflektira na rodbinske doklade, naj si preskrbi še potrdilo, da je rodbina res potrebna teh prejemkov. — Pododbor Ljubljana.
~k Na specijalni kmetijski šoli na Grmu sc je ne 11. julija pričel šesttedenski tečaj za osnovnošolske učitelje. V zavod jc bilo sprejetih 16 prosilcev: Dolgan Alojzij, učitelj, Trbovlje-Vodc. Iskra Miroslav, služ. viš. ped. šole, Ljubljana. Jenko Alojzij, učitelj, Ormož. Jurjevčič Franc, šol. upravitelj, Cerklje ob Krki, Kavčič Drago, šol. upr., Zg. Tuhini, Kavčič Ivan, šol. upr., Medija-Izlake. Kcrda Liman, učitelj, Št. Vid nad Ljubljano, Lapajne i Anton, učiteli, Št. Peter pri Novem mestu.
Medic Avgust, učitelj, Odranci pri Beltincih. Možina Boris, učitelj, Št. Vid nad Ljubljano. Omcrza Karel, učitelj, Trbovlje. Pahor Gvi-don, šol. upr., Skaručina. Šlibar Martin, učitelj, Toplice pri Novem mestu. Turk Stanko, učitelj, Bled. Uršič Anton, šol. upr., Trebel-no. Vider Jožef, šol. upr., Gorje pri Bledu. Razen imenovanih obiskujejo predavanje iz posameznih kmetijskih predmetov kot ekster-nisti: Hočevar Franc, šol. upr., Šmihel. Iva-netič Alojzij, učitelj, Novo mesto. Koželj Lju-devit, šol. upr., Novo mesto. Resman Ivan, učitelj iz Dragoš pri Železnikih. Teoretična predavanja se vrše dnevno štiri ure dopoldne, praktična tri ure popoldne. Tečaj se zaključi 20. avgusta. Zadnje štiri dni se vrše izpiti iz predavanih predmetov, nakaj prejmejo udeleženci tečaja izpričevala, ki jih usposabljajo za učitelje na kmetijsko-nadaljevalnih šolah.
•k Absolventi II. letnika višje pedagoške šole v Belgradu in Zagrebu, ki hočejo službovati v šol. letu 1927.-28. na meščanskih šolah mariborske oblasti, naj vpošljejo prošnje vel. županu mariborske oblasti (prosvetnemu oddelku) najdalje do 20. julija 1927. Službena mesta morajo nastopiti dne 1. septembra t. 1.
■A" Z Ratitovca in Sv. Joška bodo izletniki jutri pohiteli v Selca (s Sv. Jošta pičli 2 uri) in si ogledali spotoma prireditev Krekovega orlovskega okrožja. Da se bo iz Selške doline staro in mlado ta dan zbralo v Selcih, je itak gotovo. Pa tudi Ločani bodo prišli. — Ob pol 10 dop. bo krenil sprevod v župno cerkev k sv. maši; po sv. maši bo mladinski tabor pred Krekovim domom, ob treh popoldne javna telovadba, nato pa vrtna veselica na Frtici. Pri celi prireditvi bo sodelovala" godba gasilnega društva v Škofji Loki.
■k Kdor še ni videl morja, naj se pridruži romanju, ki ga priredi »Sveta vojska« na Trsat. Z izkaznico, ki pooblašča do polovične vožnje, ima vsak udeleženec pravico do brezplačnega izleta po Jadranskem morju! Izrabite ugodno priliko!
-k Kongres fotografov, V dnevih 13. in 14. t. m. se je v Zagrebu vršil kongres jugoslovanskih fotografov, Obravnavala so se
razna strokovna vprašanja, zlasti razmerje med poklicnimi fotografi in amaterji ter je kongres tozadevno poslal ministrstvu trgovine in industrije več resolucij in predlogov. Slovenske fotografe je zastopal g. Fr. Grab-jec, predsednik ljubljanske organizacije fotografov.
-k Organist in cerkvenik, oženjen, z dobrimi spričevali ter večletno prakso, želi premeniti službo. Ponudbe pod »Organist 15« na upravo lista.
k: Pri težkočah v želodcu, gorečici, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, tesnobnih pojavih, tresenju udov, oslabelosti spomina povzroči čaša naravne »Franz-Josef«-grenčice pri vsaki starosti in spolu točno po-življenje v zastali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo »F r a n z -J o s e f«-vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži kakor tudi obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Tk Jezica. Pevsko društvo »Zora« priredi 17. t. m. bogato vrtno veselico pri Florjančku. Vsi najvljudneje vabljeni.
•k Orjaška mina v tupinolomu »Dalmacije«. V tupinolomu cementne tovarne »Dal-matia« v Kaštel Sučurcu pri Splitu so 13. t. m. zažgali ogromno mino, ki je odlomila 75.000 ton tupine. Zažigu mine so prisostvovali zastopniki oblasti in velika množica prebivalstva. Rove za mino so izvrtali s posebnim ameriškim strojem. Napravili so 16 rovov po 30—35 m globokih in z diametrom 16 cm. Rove so napolnili s titanitom in dinamitom, in sicer so porabili titanita 2860 kg, dinamita pa 843.75 kg. Delo je trajalo celih šest mesecev. Vodja inž. Mallet je ob 5. uri zapalil vžigalno vrvico in naznanil, da bo dogorela v 6 minutah, nakar se bo mina užgala. Točno po preteku naznanjenega časa se je začul zamolkel grom, cela severovzhodna fronta ka-menoloma se je zamajala in nato med strahovitim lomljenjem in pokanjem zrušila v globino. Volumen porušenega ozemlja je znašal 80 m dolžine in 35 m širine in 10 m višine. Ako bi se hotel doseči enak uspeh z navadnimi minami, bi bili morali več mesecev vsak dan zažgati do 70 min.
•k Komunistična zarota? V Bakru io Kraljeviči so aretirali večje število delavcev, ki so člani organizacije neodvisnih delavcev. Kakor se trdi, so našli pri njih pisma in tiskovine, ki dokazujejo, da je bila organizacija neodvisnih delavcev v zvezi s tretjo interna-cijonalo in da je pripravljala v Jugoslaviji tla za revolucijo. Ustrojiti so se imele znane trojke s centralo v Bakru, ki naj bi ji načelo-val eden izmed aretirancev. Pripravljal se je štrajk. Pričakovati je nadaljnjih aretacij' v Zagrebu in drugih mestih.
•k Železniška nesreča. Včeraj dopoldne sta blizu Hadžiča trčila osebni vlak h Mo-starja in tovorni vlak iz Sarajeva. Smrtnih žrtev ni bilo, pač pa je več lahko ranjenih. Strojevodja osebnega vlaka je smrtno ranjen.
•k Kupimo sledeče knjige, tudi rabljene: Trije mušketirji, Dvajset let pozneje, Deset let pozneje. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
KUSAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe
•k Vrednostne papirje vseh vrst, pred- in povojne, tu- in inozemske, delnice, bančne za-dolžnice, državna, deželna in mestna posojila, železniške prioritete, obligacije, založnice, rente, srečke itd. kupuje in plača najbolje Efektna banka M. Jankole, Ljubljana, Kongresni trg 9.
^r Čudežne zdravilne uspehe dosežete pr! revmatizmu, protinu, nevralgijah (iscbias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri vapnenju Žil, motenju (prebave), ostarelosti, kron. kožnih boleznih. Svoje telo okrepčate in pomladite, ako se zdravite v starodavnem, radio emanacijskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36 do 38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. septembra. Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo. Pošta, telegraf in telefon.
■k Stcnicol najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogeriji Kane, Židovska ulica.
O Špocijnlna trgovina dunajskih bluz, otroških obleke. Kristolič-Bučar, Stari trg.
Ljubljana
O Srobrna maša. Jutri 17. t. m. ob pol 10. bo imel pri frančiškanih slovesno srebrno sv. mašo župnik fare Marijinega Oznanjenja dr. P. G vido H a n t. V svoji skromnosti jo je hotel na tihem obhajati. Preden bo tole oznanilo bral. bo še vedno mislil, da se mu bo ta želja spolnila. Ker je pa cela župnija in še mnogo drugih njegovih prijateljev drugačnega mnenja, ga hočemo s tem prisiliti, da nam bo srebrno prav tako slovesno zapel, kakor je pred 25 leti prvo na Dobrovi. Srebrnomašnika Bog živil
0 Francoski narodni praznik. Ob tej priliki je obiskal francoskega konzula g. Richarda iu mu častilal tudi intendant nar. gledališča g. arh. R. Kregar, kar je v našem včerajšnjem poročilu izostalo.
O Stanovanjsko sodišče I. stopnje v Ljubljani naznanja, da so bedo radi nujnosti prekinile sodne počitnice in da se £cdo vršile razprave radi dodelitve stanovanj že dno 19., 20. in JŽL julija t L Razpis 26 stanovanj, ki
polepša ^Jas
ELI DA
CREME £>£. ($>}) CHAOUE HEURE
i a krema medlo prirodne barve naj se uporablja vsako uro, ker jo koža popolnoma upija. Ona je zmeraj nevidljiva, deluje vedno, ona
je tajnost lepote.
Sc ne sveti, ne maže.
B i i d a Creme de Chague Heure
se bodo nakazala, je nabit na uradni deski stanovanjskega sodišča — soba št. 6 — kjer se vlagajo tudi prošnje za ta stanovanja.
0 Obrtniška stavbna zadruga. Sestanek obrtniške stavbne zadruge bo v ponedeljek, 25. t. m. ob 8. uri v Rokodelskem domu. Do tedaj naj bodo dovršene vse priprave za formalno ustanovitev in ureditev zadruge. Člani obrtniškega stanu, ki si v skrbi za prihodnjost žele zgraditi lasten dom, naj sporoče svoja imena na naslov: Obrtniška stavbna zadruga, Rokodelski dom v Ljubljani, Komen&kega ulica 12, in naj se udeleže sestanka, ki bo v ponedeljek 25. t. m. ob 8. zvečer v Rokodelskem domu.
O Smrtna kosa. Na Dunajski cesti 31 je včeraj umrla gospa Franja Košir, roj. Ma-lenšek, poročena Gulič, mati soproge velikega župana g. dr. Baltiča. Pokopali jo bodo v ponedeljek na pokopališču v šmartnem pod Šmarno goro. — Za Bežigradom je umrl g. Alojzij Bernardi, magistratni pisarniški asistent. Pogreb bo v nedeljo ob 4. popoldne. — V Ravniharjevi ulici 3 je umrla hišna po-sestnica gospa Marjeta V i r k. Pokopali jo bodo v nedeljo cb pol 4. popoldne. Naj v miru počivajo. Preostalim naše sožalje!
Dr. EDMR0 JEMEC. zdravilih
zopet redno ordinira od 2—4
Tržaška1 cesta štev. 8.
O Razprodaja orožja. Včeraj je bila v porotni dvorani tukajšnjega sodišča razprodaja zaplenjenega orožja. Največ je bilo lovskih pušk, večinoma ljubljenke divjih lovcev. Najbolj je bilo zastopano okrajno glavarstvo Radovljica, Kranj, in Litija. Kupcev je bilo precej, roba pa tudi ni bila draga; največ so pokupili puškarJL
O Izlet na Vršič priredi >Zveaa uradnic in trgovskih nastavljenk« jutri, 17. t. m. Odhod s turistovskim vlakom ob 5.23 z glavnega kolodvora. Sv. maša bo v stolnici ob četrt na 5.
O Malo da ni Ljubljanica zahtevala žrtve. Opetovano je bilo že rečeno, da je na tako zvani »Špick kopanje zelo nevarno, vendar je tam še vedno dosti kopalcev. Predvčerajšnjem se je tam kopala tudi gospodična J., ki pa ne zna plavati. Zašla je v kotlino v strugi in naenkrat izginila v globočini. Da ni imela dolge kite, bi bila rešitev izključena, ker se od navzečih ni nihče upal v nevarno kotlino. Vendar se je nekemu moškemu posrečilo, da je dosegel iz vode molečo kito in tako rešil že skoro onesveščeno dekle.
O Vse elektromonterje obveščamo, da se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. ob 10. uri dopoldne v restavraciji pri Levu, Gosposvetska cesta, sestanek v svrho društvenih zadev. Upamo, da se istega v čim večjem številu udeležite, kajti gre za interese vsakega posameznika. — Eleklromonterji.
O Učni tečaj za umetno vezenje na Pfaff šivalnih strojih priredi tvrdka Ign. Vok, Ljubljana, Tavčar eva ul. 7 od 18. do 31. t. m., v lokalu g. K. Kačiča na Dunajski cesti. Vstop vsakemu interesentu dovoljen ter se tvrdka za mnogobrojen obisk priporoča.
© V hotelu Loyd v soboto koncert!
O Tatvine na Savi. V četrtek popoldne se je kopalo na Savi pri Tomačevem več sto kopalcev, med njimi tudi medicinec Marjan Ah-čin ter medicinka Milka Taborjeva. Ko sta se za trenotek odstranila od svoje obleke, se je prikradla do nje tatinska družba treh mladifi ciganov in ene ciganke ter odnesla Ahčinu rjavo aktovko, v kateri je bila britev in več drugih predmetov, srebrno uro, čevlje in 40 dinarjev gotovine. Taborjevi pa so cigani odnesli črno svileno obleko, aktovko, čevlje in 300 Din gotovine. Skupno • so pokradla cigani za približno 2000 Din predmetov. Zasleduje jih policija.
O Originalon slepar. Pred tedni se je pojavil v Ljubljani originalen slepar, ki se je izdajal za člana mednarodne higijenske družbe ter dopovedoval lahkovernim ljudem, da ima v Jugoslaviji važno misijo. Gustavu Eckelu, tako mu je bilo ime, je nasedlo več ljudi, med njimi tudi neki rokodelski pomočnik, ki je jamčil za Eckela plačilo za stanovanje in hrano v Dalmatinovi ulioi. Po več tednih brezplačnega življenja, pa je Eokel nenadoma izginil iz Ljubljane, osleparjeni pomočnik pa bo moral plačevati zanj njegove dolgove.
© Ribje tatvine. Na Malem grabnu je ribiški čuvaj zasačil neko zakonsko dvojico, ki je ribe lovila kar z rokami, kar je bilo vsled nizke vode prav lahko. Na policijski stražnici sta oba izpovedala, da sta vodo skalila, nato pa ribe polovila, vendar pa je bil ribarski čuvaj mnenja, da sta nametala ribam zmletega lovorjevega semena, na kar so postale ribe tako omamljene, da sta jih mogla grabiti kar z rokami. Nalovila sta že 3 kg malih klinov.
O Ali veste, kje dobite bučno olje? Po solidni ceni in v najboljši kvaliteti pri Franc Pavlinu, Gradišče 3.
Maribor
n Prva pošiljka avtomatske telefonske centrale dospela. V četrtek je dospel iz Berlina v Maribor prvi vagon z notranjimi deli nove avtomatske telefonske centrale, katero dobavi Nemčija na račun reparacij. V najkrajšem času dospejo še nadaljnji trije vagoni, na kar se prične montiranje. Upati je, da bodo do jeseni vse predpriprave gotove, tako da bomo sedanje teieionske nadloge ktnalu rešeni.
□ Maribor — Rogaška Slatina, Prihodnjo nedeljo 17. t. m. začne reden nedeljski avto-
promet .med Mariborom in Rogaško Slatino. Avto vozi z glavnega kolodvora v Mariboru ob 7. zjutraj in iz Rogaške Slatine zvečer ob 7. nazaj v Maribor.
□	Nova avtobus-zveza na progi Maribor-Celje. V soboto 16. t. m. prične obratovati novi »Saurer« omnibus na progi Maribor—Celje in odpelje prvikrat točno ob 17. uri iz Maribora glavni kolodvor proti Celju. Nato vozi avtobus že takoj dne 17. t. m. po naslednjem voznem redu: Odhod iz Celja ob 6., dohod v Maribor ob 8.40; odhod iz Maribora ob 12.15, dohod v Slovensko Bistrico ob 13.08; odhod iz Slov. Bistrice ob 14. dohod v Maribor ob 14.52; odhod iz Maribora ob 17., dohod v Celje ob 19.40.
□	V nedeljo sv. maša na Smo kliku. Jutri ob 9. uri je na Smolniku sv. maša. Tura na Smolnik je zelo priljubljena in se od jutranjega vlaka prav lahko pride do 9. že na Smolnik. Podravska podružnica je za oskrbo zelo dobro preskrbela.
□	Od doma izginil. 11 letni Ferdinand Ko-sor je pred par dnevi izginil od doma ter se do sedaj še ni vrnil. Oče sumi, da ga je odpeljala skrivaj njegova mati, ki živi več let v Gradcu.
□	Ogenj v dimnikn. V Langusovi ulici ima mizarsko delavnico Plohi. V delavnici je peč z dimnikom, a skozi dimnik je vodil lesen tram. Ker so v peči močno zakurili, se je vnel tram in na srečo se je zgodilo to takoj v četrtek popoldne. Nevarnost so zapazili pravočasno in poklicana požarna bramba je ogenj pogasila in odstranila nevarnosti.
□	V mestnem kopališču je za varnost plavalcev sicer še dosti dobro preskrbljeno, vendar bi kazalo ped kopališčem v primerni razdalji cd plavajočega mosta namestiti v vodo segajoč drog, ob katerega bi se plavalci, katere voda zanese predaleč, še lahko oprijeli. Največ nesreč se namreč v kopališču zgodi radi tega, ker si slabi plavalci upajo predaleč od obrežja ter ne dosežejo več plavajočega mostu. Radi deročega toka ob obrežju hitro omagajo in utonejo. Do sedaj je sicer še večino takih plavalcev polovil kopališki mojster, vendar pri vsaki priliki ni takoj pri rokah in tako se dogodi potem nesreča.
□	Dva smrtna slučaja. Umrla je gospa Alojzija Sirk, rodom iz Jarenine in mati trgovca Sirka na Glavnem trgu. Rajna je dosegla starost nad 92 let, je bila ena najstarejših Mariborčank in bo pokopana na Pobrežju v nedeljo ob štirih popoldne. — Nadalje je umrla 76 let stara zasebnica K urnik Barbara, koje pogreb bo danes ob 4. popoldne.
□	Žična železnica na Pohorje. Interesnti za žično železnico na Pohorje se vabijo, da se zberejo v nedeljo dne 17 t. m. ob 5. zjutraj v svrho ogleda terena pri šoli v Pekrah.
muf
© Rudne žile. Družba, o kateri smo že zadnjikrat poročali, je dobila dovoljenje za prosto-slede in je že pričela z raziskovanjem in vrtanjem.
© Cesta na postajo ob železniški progi je močno v rabi, zato nam je nerazumljivo, zakaj ceste ne škrope radi prahu, ki se dviga za vsakim vozom ter večjem številu potnikov. — Strugo Grajene pod mostom te ceste poglabljajo in bo nevarnost poplav na tej cesti zmanjšana. Dela vodi inžener Knez.
© Denar pride. Denar, določen za regulacijo Drave, pride potom Ilipotekarne banke. Začelo se je že živahno življenje radi predpriprav, ki morajo biti do zime končane. V zimi pa, ko bo stanje Drave nizko, se prične z regulacijo.
© Nov betonski most. V Slapah gradi okr. zastop nov betonski most. Tudi ptujski most bo popravljen, sedaj ga tlakujejo.
Slov* SConfice
Avtobus je začel z dvakratno vožnjo. In sicer vozi drugi tako: zjutraj prihaja ob 9 v Konjice, nazaj pa zvečer ob tričetrt na 9.
Požar radi strele. Pretekli teden je v četrtek popoldne udarila strela v hišo posestnika Jamui-karja v Tepanju pri Konjicah. Družina jc bila razen dveh deklic na polju, tako da v kritičnem trenutku niso mogli popolnoma nič rešiti kakor le malo dete. Hiša je pogorela do tal. Gasilci iz Žic so varovali, da se niso užgala še ostala poslopja. Ker je bil gospodar le malo zavarovan, pogorelo pa mu je vse, se nahaja v največji bedi.
Tatvina v cerkvi. Pretekli petek dopoldan je neznan človek pokradel iz vseh stranskih oltarjev tukajšnje župne cerkve oltarne prte.
Trbovlje
Tabor Krekove mladine na Sv. Planini nad Trbovljami. V nedeljo, dne 17. julija se zbere Krekova mladina in drugi lcrš. soc. delavci na tabor na Sv. Planini nad Trbovljami. Vlaki privo-zijo iz Celja in Ljubljane v Trbovlje ob pol 7 zjutraj. Ob 7 je zbirališče v Društvenem domu in ob 8 skupen odhod na prijazno goro. Ob 10 jo sv. maša, po sv. opravilu pa zborovanje. Vabimo mla-ditlo kakor tudi ostale, da se tabora udeležijo. Tabor bi bil preložen le v skrajno slabem vremenu.
5Čz Reorganizacija demokratske stranke. Naša SDS hoče »reorganiziratk stranko. Prejšnji teden so razposlali okoli 80 vabil svojim ljudem na sestanek v Sokolski dom. Prišlo jih je na sestanek 25, ki zastopajo vedno in ob vsaki njih^i prireditvi stranko. Največ je bilo trgovcev. Novo izvoljeni odbor, na čelu trgovec g. Pavlin, dela za demokratske sestanke z velikim pompom. Posebno vabijo v svoje vrste delavstvo, katero jo SDS doslej vedno proglašala kot protidržaven element. So pač volitve in nimajo šlagerja, kot so ga imeli v 1. 1925 z Žerjavovim pravilnikom za bratovske skladnice.
Slovenska Ur a fin a
Prvi Ciril-Mctodtki kresovi. Letos so k prazniku sv. slovanskih apostolov prvič zaplapolali kresovi. Goreli so v Beltincih, Turnišču in Bogo-jini. V Bogojini ga je zakuril g. oblastni poslanec župnik Baša. Ob svitu kresov se je razlegala v noč lepa slovenska narodna pesem. — Preteklo soboto zvečer pa je gorel velik kres tudi na Nedeljskem bregu v Gornjih Petrovcih in žarol sam čez goriško Prekmurje in ogrsko ravan. V nedeljo pa jo veličastna zastava pričala z zvonika, da se tu
opravljajo velike slovesnosti v proslavo 1100 letnice rojstva sv. Cirila.
Svinjska kuga. Kakor jc lansko leto začela divjati med govejo živino metljavost, tako se je sedaj v Turnišču pojavilo par slučajev nagle svinjske bolezni.. Za obolelo svinče ni pomoči, ali pogine ali pa so zakolje. Ako dobi bolezen večji razmah, bo za ljudstvo zelo velik udarec.
Sejem v Beltincih. V petek se bo vršil v Beltincih živinski in blagovni sejem. Pričakuje se velik obisk.
Učni uspeh na gimnaziji v M. Soboti. Po uradnih podatkih ravnateljstva je obiskovalo v preteklem šolskem letu gimnazijo 287 učencev in učenk. Razred je dovršilo 194 učencev in učenk, popolnoma jih je padlo 30, trije so ostali neizpra-šani, ostalih 60 pa ima ponavljatni izpit. Ako se upoštevajo neugodne razmere, je učni uspeh zelo dober, kajti dobra tretjina učoncev hodi v šolo od doma in je oddaljena od M. Sobote 5—10 km., nekateri učenci pa so še celo bolj oddaljeni.
Dva madjarska lista. Odkar je začel izhajati novi madjarski list »Muravidek«, imajo prekmurski Madjari dva lista. Že prej jo sNepujsag« na-glašal, da Madjari radi maloštevilnosti težko vzdržujejo svoj lasten list, zato je veliko vprašanje, kako bodo vzdrževali sedaj dva.
Novo mesto
Preselitev dalmatinske kleti. Dalmatinska vinska klet, ki se je nahajala dosedaj na Loki, se je preselila v nekdanjo Slančcvo hišo, sedaj last Alojza Midoferja na trgu kraljeviča Petra.
Uradniška stavbena zadruga. Pravila Uradniške stavbene zadruge so potrjena. V kratkem bodo razpisana stavbena dela. Zaenkrat prične zidali 5 zadružnikov svoje hiše, ostali člani pa prihodnje leto. Za podjetje vlada v vseh krogih veliko zanimanje.
Neprijetno stališče strainlka. Ko je prišlo dne 12. julija t. 1. zvečer med nekim tujcem iu tukajšnjim gostilničarjem na enem najbolj obljudenih trgov pri plačilu do navzkrižja, je pozval gostilničar mestnega stražnika, da intervenira. Ker tujec proti stražniku ni bil posebno vljuden, je nastalo ostro prerekanje, tako, da bo imela zadeva neljube posledice
Kočevje
Stanovanjska akcija v Kočevju jc na zadnji seji mestnega občinskega odbora prišla v odločilni Stadij. Na predlog občinskega odbornika V. Medveda je občinski odbor soglasno sklenil, da najmo en milijon dinarjev posojila, iz katerega naj so še letos sezida pet stanovanjskih hiš v slogu, ki odgovarja razvoju mesta iniia svetu, ki ga naj kupi mestna občina dogovorno s premoženjsko upravo. Proti tej odločbi mestnega zastopa so Kočevarji, meščani, vložili pritožbo, ki je baje take vsebine, da jo bo mestno županstvo odstopilo državnemu pravdništvu, da ono presodi, če ni podan pregrešek po § 104 srbskega kazenskega zakona. Županstvo do rešitMe pritožbe no sme ničesar ukreniti.
Blagoslovitev kapele. Na prizadevanje trgovca in gostilničarja Friedla Petscheja so temeljito popravili kapelo sv. Antona v Dolgi vasi tako, da zdaj krasi okolico. Blagoslovil jo je mestni kaplan g. Franc Fister.
V Stari cerkvi je umrla ga. Magdalena Er-ker, učiteljeva soproga.
Iz bilance mestne hranilnice. Od 1. 1925 so narastle vloge za 1,858.706.08 Din. Hipotekarnn posojila so se zvišala od 3,811.611.38 Din na 5 milijonov 104.710.11 Din, donos obresti od 2:15.826.71 dinarjev na 364.361.62 Din, metlice od 3,500.859 dinarjev na 3,778.899 Din, vloge pri denarnih zavodih od 9,367.425.16 Din na 10,695.139.99 Din. — Celokupni den. promet je znašal 34,934 672.08 Din.
Vič
Kandidatno liste la občinske volitve so vložene pri okrajnem glavarstvu po sledečem redu: 1 SDS in pucljevci, 2. SLS, 3. delavski klub (socialisti in komunisti), 4. Nepolitična gospodarska lista (treznejši odnosno bivši demokratje, narodni socialisti, radikali ter izvenstrankarii). tiha a tem-
bolj srdita borba za občinske mandate se vodi z nenavadno ljutostjo ter je v polnem teku, dasiravno se to v javnosti toliko nc opazi. Poleg strank, Iti so bilo zastopane v dosedanjem občinskem odboru, bomo dobili novo stranko, v kateri so se zbrali skoraj vsi "vplivnejši bivši demokratje, ki z dosedanjim delom in vodstvom SDS niso bili zadovoljni. Demokratom so obrnili hrbet tudi narodni socialisti, ki so bili dosedaj del demokratske stranke, ter razni drugi dosedaj neeksponirani elemeuti, Kakor izgleda, se bo SDS morala uživeti tudi v to, da je položaj v naši občini zanjo jako kritičen, lei stoji napol v likvidaciji. Vsekakor bo sedanja borba zanimivejša, ker se no vodi v javnosti, temveč največ od moža do moža. Beležimo brez komentarja, da jo odložil vse funkcije v stranki dosedanji predsednik SDS g. Viktor Je ločni k. Poleg drugih, ki so izstopili iz SDS in deloma pristopili k radikalom, je tudi eden najvplivnejših in najagilnejših demokratov g. Anton Thaler, ki jo inodal pismeno izjavo, da izstopa iz demokratske stranko ter preklicuje kandidaturo na demokratski listi, Upamo, da sedanja volivna bobra ne bo lako de-magoška in zahrbtna, kot je bila zadnja, ampak da bodo vse stranko vodile volivno borbo tako odkrito in pošteno kot jo vodi SLS. Občanom pa ne bo iin-ponirala nobena stranka, ki bo šla v volivno borba s programom, ki je neizvedljiv.
Olepševalno društvo v Bežni dolini priredi v nedeljo dne 17. t. m. popoldne na vrtu restavracije v Rožni dolini vrtno vesetico z bogatim sporedom. Prijatelji pošleno zabave vabljeni. Obenem opozarjamo na poletno prireditev Prosvetnega društva, ki so vrši v nedeljo dne 14. avgusta.
Vodovod in stanovanjske barake. Po sklepu zadnjo občinske seje se bo pričelo z gradnjo vodovoda v naši občini v etapah. Z delom se bo pričelo spomladi 1928. Posebno iz socialnega stališča pa pozdravljamo tudi drugi sklep občinskega odbora glede postavitve stanovanjskih barak za deložiran-ce, katere morajo bili gotove do jeseni. V (o svrho se najame posojilo do zneska 100 000 Din.
opisi
Sv. Trojica v Slov. goricah. Pri nas se, vrši v nedeljo dne 27. julija velik versko obnovitveni shod za može, ki pridejo ta dan v procesijah k pozni službi božji. Pridigoval bo možem prof. dr. Jeraj iz Maribora. Takoj po službi božji bo slavnostno zborovanje za može, na katerem nastopijo odlični govorniki. Po večernicah prirej, lenarčko pevsko okrožje svojo prvo prireditev. Sodelovali btfdo pevski zbori od Sv. Antona, Sv.' Benedikta in Sv. Jurija v Slov. goricah. Vsak zbor zapoja sam dve pesmi, skupni zbori tudi dve.
Kropa. Danes teden imamo tudi pri nas volitve. S skrinjicami smo dobro založeni, kar 4 imamo. Razen našo delavsko, ki je prva, in gospodarske, ki jo zadnja, so postavili listo tudi ko-monisti in še nekdo, ki hoče biti snepolitičeuc, a vsak pameten človek ve, da za to listo tiči Žerja-vova, povsod skrahirana politika. Več o tem pa naj premišljujejo posebno oni, ki so dosedaj vedno govorili, da se nič ne vmešavajo, ne v to ali ono stran in so sedaj očitno stopili v nasprotni tabor. Komunistom pa stoji na čelu generalštab, ki je zasidran v Lescah. Leti se delajo zelo radikalne, so pa v dejanjih zelo majhni. Suj na zadnjem zasedanju niso podali niti enega predloga. Imajo lo besede za delavstvo, so pa vedno pod liberalno peto. Zato je čas, da se pametno delavstvo otrese demagoškega komunizma in voli prvo skrinjico, skrinjico kril. soc. delavstva, ki bo v korist delavstva in občine. Gospodarji in obrtniki, ki ho-četo, da ne bodo nasprotniki zvalili vsa bremena na Vaša ramena, volile le zadnjo skrinjico!
Pariilje, p. Braslovče. Ustanovili smo proslo-voljno gasilno društvo »Pnrižlje«. Nabavili smo si brizgalno, vso potrebne cevi in obleko, ter zgradili precej obširen gasilski dom. Kot redni gasilski člani so tudi pristopili možje iz vasi Topovelj, kateri so nam pri delu istotako vedno radi pomagali. Zahvalo izrekamo vsem dobrotnikom občino Braslovčb in Polzelo ter vsem, ki so so odzvali našim orošniam.
Žalec. Žalski dijaki priredo v nedeljo, dno 17. julija 1927 v korist knjižnice osnovno šolo v Žalcu v dvorani g. F. Robleka gledališko predstavo 5 dejansko V. W. Gogoljevo komedijo >R&> vizorc. Začetek ob 8 zvečer, f
Zadnje vesti ob 12 ponoči.
Vlada dr. Seipla še ni odstopila.
Ves promet ustavljen. - Socialistični voditelji brez vpliva. ~ Vse socialistične organizacije se pridružile vstaji. - Vstaja je dobro organizirana, a nihče ne ve, kdo jo vodi.
Mobilizacija vse armade v republiki.
Avstrijski fašisti so se poskrili.
Panika med prebivalstvom. - Vsa živila pokupljena. - Dozdaj mrtvih 70, težko ranjenih 400, lahko 500.
v Budimpešta, 15. julija. (Izv.) Vesti iz Dunaja prihajajo samo še po ovinkih. Stavka je izbruhnila spontano in brez pravega reda. Nobeden ne ve, kdo stavko vodi in kakšen je cilj, ki ga zasledujejo stavkujoči. Govori se, da se hoče takoj izvesti priključitev Avstrije k Nemčiji, brez ozira na to, da proti temu protestirajo velesile. Po pol 11 ponoči so na ulici še vedno trajali spopadi in govori se, da se je položaj ponovno poostril. Železniški promet, kakor tudi brzojavni in telefonski promet je popolnoma ustavljen. Ravnateljstvo madjarskih železnic sporoča, da avstrijske oblasti niso hotele nocoj prevzeti vozov, ki so bili namenjeni za Avstrijo. O dogodkih, ki se odigravajo na Dunaju, krožijo najrazličnejše verzije, katere pa je treba sprejeti z rezervo, ker izhajajo večinoma od raznih pot-fciikov, ki so prispeli iz Avstrije z avtomobili.
v Bratislava, 15. julija. (Izv.) Z Dunaja je dospel ob 11 z avtomobilom v Bratislavo dunajski poročevalec »Ullsteina«. Z njim so prispeli tudi trije ameriški časnikarji. Na avtomobilu so imeli razobešeno ameriško zastavo Ln najbrže se jim je radi tega posrečilo, da jim revolucionarji niso delali na potu nika-kih težkoč. Videti je, da je položaj na Dunaju skrajno kritičen. Mase demonstrirajo po mestu in zahtevajo, da vlada odstopi. Vlada nima nikake moči, ali pa se v tem kritičnem momentu nc upa nastopiti z energičnimi sredstvi. Nič se ne ve, kdo je proglasil stavko in kdo jo vodi. Nobeden izmed stavkujočih noče povedati, kdo vodi stavko. Opažati pa je, da vodi stavko dobro organizirano vodstvo, ker postaja stavka vedno resnejša in je opažati med stavkujočimi tudi vedno večji red. Ob 7 zvečer je šef dunajske policije Schober na svojo lastno odgovornost poslal na ulice nove oddelke vojaštva. Socialistično vodstvo vedno bolj zgublja oblast nad maso. Revolucionarji so se polastili vseh avtomobilov in vzdr-
žujejo promet po mestu. Čudno tajinstveno izgleda vodstvo vsega tega gibanja in nič ni mogoče dognati, od kje se pravzaprav izdajajo navodila za gibanje mas. Skoro nemogoče se zdi, da bi bile tem dogodkom povod samo razsodbe dunajskega sodišča. Vse bolj izgleda, da je bil ta pokret dobro pripravljen in da zavzema vedno bolj konkretne oblike.
Avstrijska vlada je odredila zvečer mobilizacijo vseh čet v republiki. Ognja na gorečih poslopjih še niso mogli pogasiti in bodo vsa poslopja, ki- so še vedno v plamenu, popolnoma uničena.
Poslaniki tujih držav so bili po 9. uri pri kancelarju dr. Seiplu, da bi dobili jasnost o položaju. Ministrski svet je neprestano na seji, toda zdi se, da je zaenkrat popolnoma izgubil oblast iz rok.
Celo gibanje kaže vedno bolj revolucionaren značaj. Ob 9. zvečer so bili še vedno nemiri na ulicah. Po vsem bi se dalo sklepati, da so se vse socialistične organizacije pridružile temu gibanju.
Zvečer so se v Budimpešti razširili glasovi, da je vlada podala že demisjo. Toda do pol 10. zvečer se to še ni zgodilo. Vendar je težko reči, ali bo vlada mogla vzdržati oblast v rokah.
Zanimivo je, da nobena izmed socialističnih bojnih organizacij, kakor so Stahlhelm in Frontkampfer, niso upale, da se pokažejo na ulicah. Po dosedanjih ugotovitvah znaša število mrtvih 70, težko ranjenih 400 in lažje ranjenih 500. Med mrtveci je 30 policijskih stražnikov.
Med dunajskim prebivalstvom vlada velika panika, ker nobeden ne more vedeti, kako se bodo dogodki razvili.
Prebivalstvo hiti nakupovati živila in vse trgovine so že vse razprodane. Nikjer ni več mogoče dobiti najnujnejših življenjskih potrebščin.
Oklic.
Slovenski narod mnogo dolguje svojemu velikemu sinu Josipu Jurčiču, ki je bil pisatelj in politik v dobi našega narodnega preporoda. Naša dolžnost je, da se s hvaležnostjo spominjamo vsega, kar je ž njim v zvezi.
Njegova rojstna hiša na Muljavi razpada; nevarnost preti, da ta dragoceni spomenik izgine še to zimo. kar se je — žal — že zgodilo n. pr. z Aškerčevo rojstno hišo v Globokem.
Slovenci tega ne smemo dopustiti! Pojdimo na pomoč Jurčičevim svojcem, ki jih je defvet (brat z ženo, star 82 let, njegov sin z ženo in vnuki) in ln v sjvojih skromnih razmerah ne morejo pTe- . pjpčiti nesreče!
Osnoval se je odsek v »Slovenski Matici«, ki hoče z javnimi prispevki rešiti Jurčičevo rojstno : hišo propada.
Obračamo se na častilce Jurčičevega pisateljskega in političnega imena, da po svojih močeh prispevajo v ta namen. Darovi naj se pošiljajo ali uredništvom listov, ki jih bodo dali »Slovenski Matici«, ali pa naravnost »Slovenski Matick v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 12. julija 1927.
Dr. Drag. Lončar, predsednik. — Hugon Turk, oblastni vet ref. in Jurčičev rojak, tajnik. — Dr. Josip Debevee, blagajnik. — Dr. Ivan Prijatelj, odbornik. — Dr. Ivan Gralenauer, odbornik.
Spori
GOSTOVANJE WIENER ATHLETIK ŠPORT CLUBA.
Danes WAC : Ilirija, jutri WAC : team LNP.
Danes in jutri, 16. in 17. t. m. odigra dunajski WAC, eden najstarejših in najslavnejših dunajskih klubov, v Ljubljani dve nogometni tekmi. Prvi dan ima za nasprotnika podsaveznega prvaka SK Ilirijo, drugi dan igra s teamom ljubljanske nogometne podzveze, ki se pripravlja na tekme za zlati pokal JNS-a. Pričctek tekme oba dni ob 18, igra se na prostoru SK Ilirije. V nedeljo ob 16 se , vrši kot predigra prvenstvena tekma rezervnih mo- : štev Ilirije in Hermesa.	j
WAC je eden prvih klubov profesionalne I. 1 lige Dunaja. V moštvu ima celo vrsto avstrijskih internacijonalcev ozir. dunajskih reprezentančnih igralcev. V moštvu igra Diirschmied, pri nas svoj čas zelo popularni trener in igralec celjskih Atle-tikov, ki je večkrat nastopil tudi v ljubljanskem podzveznem moštvu. Visoko kvaliteto WAC-a dokazujejo v zadnjem Času zlasti rezultati 4 :1 proti Rapidu, 2 :1 proti praški Sparti, 3 : 1 proti madžarskemu prvaku FTC itd. WAC je obvezan nastopiti v Ljubljani obakrat s kompletnim I. mo-
štvom^ Iliri.a ln dobro segtavljeni team LNP bosta proti renomiranemu profesionalnemu moštvu Imela sicer težak posel, toda brez dvoma sta sposobna z uspehom, morda zmagovito zastopati jugoslovanski nogomet. V ilirijanskem moštvu nastopi v soboto kot gost trener War.a, istotako znan avstrijski internacijonalec, kar bo kvaliteto moštva in zanimivost tekme znatno stopnjevalo. Team LNP tvorijo sledeči igralci: gol: Erman I. (Primorje); branilca: Ple*. Beltiam (Iliriia); halli: Zemliak.
Dekleva, Lado (Ilirija); napad: Čamernik, Ermaf
II, Cebohin (Primorje), Oman, Doberlet (Ilirija).
* * *
Dvomatch Zagreb—Ljubljana. V nedeljo se vrši na igrišču ASK Primorje lahkoatletski dvo-mach med Ljubljano in Zagrebom. Zaradi obširno-sti programa je prireditev raztegnjena na ves dan. Dopoldne prične ob 10., popoldne pa ob 15. uri. Borba bo izredno zanimiva, ker se nahajajo tako zagrebški kot naši domači atleti v dobri formi in se s sigurnostjo pričakuje rušenje nekaterih državnih rekordov. Program obsega sledeče točke: Dopoldne: 100 m, krogla, skok ob pal.ci, 1500 m, kopje, skok v daljavo, 400 m; po-poldne: 200 m, skok v visokost, disk, 800 m, kladivo, 5000 m, 4X100. K vsaki točki nastopita po dva reprezen-tanta vsakega mesta, pa se bo torej program naglo razvijal in izčrpaval. Vstopnina: sedeži po 10 Din, stojišča po 5 Din, mladinske 3 Din, vstopnina velja za ves dan.
Motoklub >Ljubljanaopozarja vse svoje člane vozače, da se vršijo v nedeljo, dne 24. t. m. velike motocildistične dirke na dirkališču Cerno-merec pri Zagrebu, katere priredi I. Hrvatski Mo-tociklistički klub v Zagrebu. Kdor od članov M. K. L. se hoče teh dirk udeležiti, naj se prijavi do 22. t. m. v klubovi pisarni, Resljeva cesta 1. Pro-pozicije kakor tudi prijave so istotam na razpolago. — Nadalje se člani naprošajo, da prisostvujejo odborovi seji v soboto dne 16. t. m. točno ob 8 zvečer v Ljubljanskem dvoru. V slučaju lepega vremena se ta seja vrši v Mednem v gostilni Cir-man, kamor odrinemo z vozili ob četrt na 9 izpred Ljubljanskega dvora. — Odbor.
MARIBOR.
.4 team : B team 5 : 1.
V četrtek popoldne se je ponovno vršila izbirna tekma med A in B teamom za sestavo reprezentančnega nogometnega moštva, ki bi moralo igrati v nedeljo proti ljubljanski reprezentanci. — Kakor pa doznavamo, je tekma odpovedana. A in B team zopet nista nastopila v določenih postavah, radi česar je igra zelo trpela. Grajati je tudi treba, da se je tekma pričela z enourno zamudo. Rezultat igre nikakor ne odgovarja poteku in bi si B team bolj zaslužil zmago. Radi slabe organizacije tudi včerajšnja tekma ni odločila o sestavi reprezentance in tako Maribor še sedaj nirna enajsto-rice, ki bi častno zastopala mestne barve. Sodnik g. Planinšek je spregledal nekoliko offsidov.
Okoli Francije.
NAJDALJŠA KOLESARSKA CESTNA DIRKA.
Milijoni Francozov zasledujejo vsako leto to največjo cestno dirko sveta z najživahnejšim zanimanjem. Hkrati je ta dirka največji športni dogodek v Franciji. Nad sto mišičastih moških od 19. do 45. leta se priglasi k 28 dnevni tekmi, ki gre čez dolino in breg, po prašnih cestah, gugajočem se tlaku podeželnih mestec in krasnem asfaltu velikih mest, v dežju in vetru, v žareči vročini ravnin in ledenem mrazu 2000 m visokih gorfkih planot. Le malo jih je, ki dosežejo cilj, nekateri opustijo naporni boj že v prvih dneh, drugi postanejo žrtev večjih ali manjših nezgod. Kajti na 5351 km dolgi tekmovalni progi se lahko marsikaj pripeti; pnevmatika ti poči, kolo se ti potre, čas zamudiš, vso pot moraš dobro paziti, ogniti se vseh nevarnih mest, ostrih kamnov, globokih jarkov in drugih ovir. In to skoraj mesec dni, le par dni počitka vmes. Uspehi prvih dni ne štejejo dosti, odločivni postanejo Pireneji s svojimi klanci in strminami. Tam si lahko zagotoviš prednost par ur in s tem končno zmago; usoda dirke so odkči večinoma v Pirenejih.
Do letos je bil start vseh udeležencev skupen; nerodno pri tem je bilo to, da je vsak kolesar pazil le, da mu drugi ne uidejo, in da torej ni pokazal vsega, kar zna. Šele bližajoči $e cilj je izzval največji napor, poleg Pirenejev. Letos so pa stari red obrnili, in so 'startali tekmeci drug za drugim; najprvo tekmeci ene tvrdke, nato tekmeci druge tvrdke itd., v četrturnem presledku, slednjič zasebni udeleženci. Tekma »Tour de Fran-cer je tako rekoč tekma tovarn koles, ki si sestavijo iz najboljših profesionalov lastna moštva. Ta način ima to prednost, da se tekmovalci ne vidijo in se ne opazujejo, da morajo teči s časom in z vso močjo. A vseeno se ni obnesel, tekmovalcem je manjkala moralna mod, in sredi med tekmo so uvedli zopet stari red.
Od leta 1903 naprej se vrši ta tekma vsako leto, izpadlo je le par vojnih let, letošnja dirka je enindvajseta; priljubljenost, tekme raste od leta do leta. Njen duševni oče je ustanovitelj največjega francoskega časopisa »L'Auto«, Henri Desgrange. S ponosom gleda lahko danes 60 letni mož na to svoje delo; saj je dirka >okoli Francije« napravila kolesarstvo na Francoskem tako priljubljeno, da ima danes vsak tretji Francoz kolo in da sc je industrija koles nepričakovano razvila. Najboljši kolesarji Evrope si štejejo v čast, da so se te tekme udeležili, zmaga v »Tour de France« pa prinese srečnemu kolesarju časti, kot nobena druga, m tudi — veliko materielno korist. Kajti dirka pomeni denar! Za vsako posamezno etapo so razpisana od športnikov dotične etape zlasti še od mesta na cilju, posebna darila, tisoči frankov frčijo v roke etapnega zmagovalca, nikomur ni žal za ta denar. Pridejo zraven tovarne, velika trgovska in industrijska podjetja, zasebni športni meceni, vse tekmuje v darežljivosti. In nato še končno darilo. Saj se vrši »Tour de France« samo enkrat na leto.
Ob petih zjutraj je start, ob Porte Maillot v Parizu. Mirno stojijo tekmeci. 30 sekund!, pravi starter, 10, 5, 4, 3, d, 1; idite, gospodje! In gredo! Z upom na zmago v srcu, odločeni za borbo proti vetru, in solncu in mrazu, proti lakoti in žeji in spanju. Skoz mesec dni bo deset milijonov Francozov občudovalo dirkače; ni ga Francoza, ki bi v teh 28 dneh ne pogledal pri branju časopisa najprvo poročila o »Tour de France«, pa naj bo to v mestu ali na deželi ali v samotni gorski koči. Saj pa prinašajo časopisi podatke tudi zmeraj na prvi strani, na najbolj vidnem mestu. Tudi v Belgiji, Italiji in v Švici ni zanimanje za ".junake ceste« dosti manjše.
V Parizu se tekma prične. Najprvo pridejo na vrsto ceste in neravni tlak Severne Francije; ves si pretresen. Nato stotine kilometrov ob Kanalu, nasprotni veter ti nagaja vsak hip. Žareči ogenj vročine v dolgočasni pokrajini ob Atlantiku ti uiori duha in živce. Slednjič, v Bayonne, prvi dan počitka. Sedaj se prične najlepši del, boj čez Pireneje. Namesto dosedanje vročine dež in mraz, brezkončni klanci s strminami do 10%. Na vrhu še v juliju sneg! Marsikdo pokoplje na višinah Pirenejev svoj zadnji up. Po odmoru v ravnini, če ga smemo tako imenovati, pridejo na vrsto prelazi čez Alpe, med Nizzo in Evianom ob ženevskem jezeru, ne dosti mani utrudljivi koF^oni čez Pireneje. Sedaj pa končni boj, skoz Alzacijo, Lo-
reno Itd. itd. v Dunkerque ob Kanalu ln nato spel nazaj v Pariz, v Pare des Princes. Zmagovalec i tej gigantski tekmi je čast in denar v polni meri
7jmlnžil.
Delavsko-mladinski tabor
na SVETI PLANINI NAD TRBOVLJAM! bo priredila »K rekova mladina*
v nedeljo., dne 17. julija.
Z jutranjimi vlaki prihod v Trbovlje, kjet bo zbirališče ob sedmih pred Društvenim domom, nakar odhod na goro. Tam bo ob desetih pridiga in sv. maša, pri kateri poje mešani pevski zbor. — Po sv. maši tabor. Govorilo bo več naših delavskih voditeljev. Po taboru v skupinah izleti v naravo. Vabljeni vsi!
KREKOVA MLADINA.
Odkritje premogovne žile v Rajhenburgu.
Gospa Elizabeta Kunej, posestni ca v gorenjem Rajhenburgu, je hotela napraviti pri svoji hiši tik pod Lurško cerkvo jamo za smeti. Pri kopanju so delavci takoj trčili na zelo lep premog. Plast premoga obeta biti zelo močna. Globlje ko 6e koplje, tem svetlejši in lepši je premog. Tržani hite skupaj in občudujejo bogastvo pod našim trgom. Trboveljska premogokopna družba je obveščena o stvari in izvrši tozadevni komisijonelni ogled. Domneva se, da je cela dolina od Rajhen-burga do Senovega polna najboljšega premoga.
OreJ
Novomeško orlovsko okroije bo imelo popoldansko prireditev 24. julija v Mirni peči.
Nascnanila
Strokovno društvo in Zveza javnih nameščen« cev v Ljubljani imata danes dne 16. julija ob 20. uri odborovo sejo v kleti I. deL konz. društva, Kongresni trg 2. Na dnevnem redu je pogovor o društvenih pravilih. — Predsednik.

Produkcija premoga v maju.
V	mesecu maja L L je znašala produkcija premoga v Sloveniji 136.403 tone napram 134.034 tonam v aprilu. V maju je bila torej produkcija nekoliko višja kakor v aprilu.
Skupno je znašala produkcija v prvih 5 mesecih t. 1. 759.110 ton napram 703.991 tonam v prvih 5 mesecih lani ter 77403o tonam v prvih 5 mesecih leta 1925. Letos se produkcija ugodnejše razvija kot lani.
Oddaja premogovnikov se je v rnajn neznatno povečala: zabeležiti pa je povečani konzum premoga v industriji, kar je znak, da se je položaj v industriji znatno izboljšal, kakor se je znatno povečal tudi izvoz v inozemstvo.
Oddali so premogovniki v maju 1927 (v oklepajih podatki za april; -vse v tonah): železnicam 63.053 (64.590), brodarstvu 100 (820), industriji 50.553 (47.321), ostalim strankam 9226 (8822), sami so porabili 9088 (9653); izvoz v inozemstvo je znašal 3923 (2736); skupno so torej v maju oddali 135.943 ton, v aprilu pa 133.942 ton.
Kakor smo omenili že v poročilu za april, je konzum železnic zelo padel: v januarju letos je znašal 84.500 ton, v maju pa samo 63.050 ton. Seveda tega nazadovanja oddaje železnicam ni moglo paral izirati naraščanje konzuma v industriji, ki je znašal v januarju 1927 43.600, v maju pa že 50550 ton.
Ker je bila oddaja manjša kakor produkcija, so zaloge narasle za 461 ton; bilo je v zalogi pri premogovnikih 30. aprila 68.791 ton premoga, 31 maja pa 69.252 ton.
Prvikrat po dolgem času je naraslo število zaposlenih delavcev; bilo je zaposlenih (v oklepaju podatki za april) 269 (267) uradnikov, 248 (255) paznikov in 8369 (8308) delavcev.
V	majhni produkciji se pozna, da rudniki
marsikdaj praznujejo.			
Kako se	je gibala produkcija in		zaloge, ka-
žejo sledeči podatki:			
		prod.	zal. k. mes.
povp.	1913.	132.260	
'n	1925.	151.882	55.727
n	1926.	139.880	43.840
jan.	1927.	173.108	57.985
febr.	1927.	168.021	67.805
marec	1927.	147,544	68 699
april	1927.	134.034	68.791
maj	1927.	136.403	69.252
Zlato.
Preokret v razvoju produkcije zlata je Ml leta 1923. Leta 1916. se je začelo padanje produkcije zlata, ki 6e je leta 1928. spremenilo v stalno naraščanje. Toda tudi leta 1926. je svetovna produkcija zaostajala za ono iz leta 1912., ki je ! bilo sploh leto najvišje produkcije zlata. Dajie» je produkcija zlata na ieti vižini kot pred 20 leti, saj je lanskoletna produkcija le malo višia kakor ona v letu 1906.
Leta 1912. se je razdelila produkcija po kontinentih sledeče: Afrika 45%, Amerika 319E, Azija 6%, Evropa 6% in Avstralija 12%. Leta 1926. pa je bilo razmerje sledeče: AMka 55%, Amerika%, Evropa 6%, Azija 6% in Avstralija 3.5%. Od leta 1923. je produkcija zlata naraščala v Afriki
in Evropi, dočim je zelo padla v Avstraliji ter tudi v Ameriki. Po državah se je razdelila produkcija sledeče: južnoafriška Unija leta 1912. 40% svetovne produkcije, leta .1926. pa 52%, Unija 20, ozir. 11%, Kanada 3, ozir. 9%, Rusija 5, ozir. 5.5%, Mehika 5, ozir. 4%, Avstralija 12, ozir. 3%, Rodezija 8, ozir. 3% im britanska Indija 2.4, ozir. 2%.
. Večinoma je zlato rudarsiki produkt, le v Rusiji dobivajo 80% zlata z izpiranjem.
-V Ameriki je zelo povečala produkcijo Kanada, potem Peru in Kolumbija.
Ruska produkcija je leta 1922. padla že na eno osminko predvojne, vendar je prišla že leta 1925. na predvojno višino. V zadnjih letih dobivajo vedno večjo važnost zlatonosna polja ob Alda-nu, porečje Lene.
Zanimivo je, da znaša delež britskega imperija na svetovni produkciji 70%, pred vojno 62%. Unija kontrolira prav za prav vso produkcija zlata v Ameriki, v Kanadi se meri Unionski gospodarski vpliv z angleškim političnim vplivom. Anglija si je znala po' Lena-Goldfields zasigurati H-nancielni vpliv na rusko produkcijo zlata.
Vzrok za nazadovanje produkcije 1915—1922 in dviganje od 1923-1926 je v istočasnih izpre-membah kupne moči zlata. Padanje kupne moči zlata se vidi v splošnem zvišanju cen, le cena zlata ostaja neizpremenjena. V Uniji je zakonita cena 20.67 dolarjev za unčo (31-1 gr). Za dobivanje zlata pomeni zniževanje kupne moči zlata istočasno z zviševanjem cen zviševanje produkcijskih stroškov, pri čemer ostane izkupiček v denarju enak. Znižani dobiček radi povišanja produkcijskih stroškov ima dalje manjšo kupno moč.
V slučaju enakih ostalih predpogojev pada istočasno s kupno močjo tudi rentabilnost produkcije, čemur kmalu sledi padanje produkcije. Narobe dejstvuje večanje kupne m oči zlata (padanje cen). Produkcija postaja zopet rentabilna radi zniževanja produkcijskih stroškov in radi povečane kupne moči b temi zvišane rente in zato se-veda narašča.
Padanje produkcije od leta 1915. do 1922. jo bila neposredna posledica svetovne vojne, zraven pa je prišlo še izčrpanje najdišč v Uniji in Avstraliji. Da je bila produkcija najnižja samo v letu 1922. radi štrajka v južni Afriki. Z ozirom na mednarodno padanje cen v letu 1920, Če izvzamemo izjemne posledice štrajka v letu 1922, je bila najnižja produkcija že v letu 1921, kateri je že sledilo povišanje. Saj pogled na kurvo cen ter produkcijo v najvažnejših produkcijskih državah pokaže to v najlepši luči. Do leta 1921. eo cene šle gor, produkcija je padala, od leta 1921. dalje pa so se zadržale več ali mani stabilno in produkcija je naraščal*
Obisk Nemcev. Meseca septembra t. 1. pride v Jugoslavijo okoli 100 zastopnikov nemškega gospodarstva, ki bodo prišli tudi v Slovenijo.
Iz bauSništva. Iz Sarajeva poročajo, da bo Hrvatska eekomptna banka prevzela t&možnje Hrvatsko trgovsko in obrtniško banko, ki je bila ustanovljena 1. 1920., kapital 5 milijonov Din, bilančna vsota leta 1925. 26.3 mil. Din, čisti dobiček 1925. leta 58.000 Din.
Seznami pripadnikov posameznih davčnih družb I. in II. razroda priredbenega okraja trgovske zbornice v Ljubljani in III. in IV. razreda priredbenega okraja Ljubljana mesto so i zagotovljeni in bodo razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem pri davčni administraciji v Ljubljani skozd 15 dni, t. j. v času od 16. julija do 30. julija 1927 ob navadnih urah. Pri tem se davčni zavezanci opozarjajo: 1. da eo v sezname pripadnikov posameznih davčnih družb vpisane pridobnini zavezane osebe po stanju dne 1. junija 1927, 2. da bodo smele vi>ogledati sezname le k pridobnini zavezane osebe priredbenega okraja trgovske zbornice v Ljubljani odnosno priredbenega okraja Ljubljana mesto, iu 3. da je pritožbe, ki morajo biti kolkova-ne s kolkom za 20 Din, zoper morebitne pomotne uvrstitve vložili v smislu § 15 zakona o osebnih davkih do vštetega 30. julija 1027 pri davčni administraciji v Ljubljani.
TfZorsza
15. julija.
DENAR.
Danes je bil promet živahnejši kot včeraj. Toda blaga ni dosti na trgu in povpraševanje je moralo zadovoljevati večinoma Narodna banka, ki je dala mnogo Curiha, Dunaja, Prage in Londona ter manj Berlina. Berlin je hil zaključen po 13.515, tudi za Dunaj je tendenca nekoliko čvrstejša, Trst jo bil danes zaključen po 309.25.
Ljubljana. Devize (v oklepajih zaključki): Amsterdam 22.83 blago, Berlin 13.50—13.53 (13.515), Budimpešta 9.93 bk, Curih 10.935—10.965 (10.95), London 275.90—276.70 (276.30), Newyork 56.70— 56.90 (56.80), Pariz 223.50 bi., Praga 168.20-169 (168.60), Trst 308.25-310.25 (309.25).
Zagreb. Berlin 13.50-13.58, Italija 308.29-310.29, London 275.80—276.70, Newyork 56.70— 56.90, Praga 168.20—169, Dunaj 7.9975—8.0275, Curih 10.935—10,965, Amsterdam 22.80—22.88.
Curih. Belgrad 9.1325, Budimpešta 90.50, Berlin 123.34, Italija 28.26, London 25.2275, Newyork 519.75, Pariz 20.34, Praga 15.395, Dunaj 73.17, Bukarešt 3.20, Sofija 3.76, Varšava 58, Amsterdam 208.15, Madrid 88-90.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 84.25 den., tobačne srečke iz 1. 1888. 73 bi., Celjska 197-199, Ljublj. kreditna 148—150, Merkantilna 98 bi., Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 den., Vevče 135 den., Stavbna 55 den., šešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. zaklj. 84.75, agrari 50—50.50, vojna odškodnina zaklj. 343.50, avgust 345—346, Hrv. esk. 94, Hipobanka 57—57.50, Jugo-banka 91—92, Praštediona 850 zaklj., Ljublj. kreditna 150 den., Šecerana zaklj. 475. Slavonija 16— 19, Trbovlje 460—470, Vevče 130 den.
blago.
LJubljana. Les: borove deske paralelne I., II. fko naklad, post. 575—575, zaklj. 1 vag. 575, tram! po noti kupca fko naklad, post 250—250, aaklj. 1 vag. 250, testoni fko vag. Sušak 500—500, zaklj. 1 vag, 500; tendenca za les je neizpremenjena; zaključeno 3 vag. PovpraSuje se za borove brzojavne drogove. — Dež. pridelki: Vse pouudba: Pšenica ban. nova' 78 kg. 1% primesi brez dopl. slov, p. mlevska tar. prompt 30 dni 335.50—337, pženica bačka nova 78 kg, 2% brez dopl. ulov. p, ml. tar. julij-avg. po izbiri kupca 30 dni 337.50—340, pšenica bačka stara, 75-76 kg, 2%, ulov. p., ml. tar. prompt 30 dni 335, pšenica sremska nova 78 kg. 2%, slov. p., ml. tar., prompt 30 dni 325—327.50, koruza bačka slov. p. 30 dni 325—327.50, koruza slov. p., 30 dni 282.50—235, koruza bačka ml. tar. slov. p. 30 dni 227.50—230. koruza ban. slov. p. ml. tar. 30 dni 225—227.50, niČlarica bačka iz stare pšenico fko Ljubljana, odjem celega vagona brez užitnine. plačilo po prejemu 505. Zaključkov ni bilo; tendenca je čvrsta.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglas 3 ali 5 Din. Oglasi nad devet vrstlo se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
V nedeljo 17. t. m. vsi, ki morejo, v Ribnico na slavnost blagoslovitve orlovskega prapora!

Službo h konjem
išče trezen in zanesljiv fant najboljših let. Dobro vajen konj in tudi koči-jaštva, Najraje v Ljubljani. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5527.
Učenca
pisano šolsko izobrazbo, sprejme delikatesna in speccrijska trgovina fr. KHAM, Ljubljana. 5515
Iszpreti sodišča
Čuden slučaj. Navadno doživljamo in čitamo, da se je tega in tega dne zaletel avtomobil v kolesarja, v voz. Te dni so je moral zagovarjati kolesar Franc. Obložen je bil namreč, da se je zaletel s kolesom v avtomobil in bajo povzročil veliko škodo, avtomobilu namreč, in pa svoji glr.vi seveda tudi. Sodnik sam se je obtožbi čudil. »Ni ravno hudo, če se muha zaleti v slona«, je rekel in zbeganega kolesarja oprostil.
Mladi bosjaki. Marijan, Bojan in France so na shanjeni v državnem vzgojevališču, vsi trije so brez staTŠev in kakor so mladi — od 12—14 let — jih je hrepenenje omamilo in hoteli so v svet. Dne 13. maja so jo krenili natihoma iz zavoda in jo mahnili proti Gorenjski. Karavano je vodil France in ustavili so se v Dravljah na kolodvoru. Ali so se hoteli preskrbeti za pot. ali kaj. Prekontrolirali so železn. vozove in pri 15 vozovih porezali zalivke, nazadnje pa vzeli eno čuvajniško svetiljko in dva gorilca. Pot so nadaljevali proti Mednem, lam odvrgli svetiljko, prenočevali pa pri nekem kmetu v Št. Vidu. Končno so jih zasačili in zaradi tatvine so morali pred sodnika. Tam so se temeljito izpovedali. Rekli sc, da so nameravali na Bled, koder bi si poiskali službo. Radi bi pasli krave. K železniškim vozovom pa da so zato šli, da bi bili pod streho, svetiljko pa vzeli, da bi se z njo greli. Ker fantje v svoji nežni mladosti niso bili deležni dobre vzgoje, jih je sodnik opros il, pač jim pa orisal težave življenja in jih opomnil, kako resno se je treba pripravljati zanj in kam bi jih dovedla slična lahkomiselnost.
UČENCA
ki je dovršil dvorazredno meščansko šolo oziroma gimnazijo z dobrim uspehom, sprejmem v manu-fakturno trgovino. Sinovi trgovcev imajo prednost. Ponudbe na naslov: Alojz Kostanjcvec, manulakturna zaloga, Ptuj.
V najem se odda
TRGOVINA
na zelo prometnem kraju tik drž. ceste, 10 minut oddaljena od kolodvora. Trgovci, kateri želijo podružnico, imajo prednost. Naslov pove uprava pod št. 5489.
UČENEC
se sprejme takoj pri IVANU JEZERN1K, črkoslikarju, Stob, Domžale.
TESAČ1
za mehki les, samo za takoj, se sprejmejo, 10 do 15 mož. Matija Obran, Maribor, Loška ulica 15.
ŠTEPARICO
in čevljarskega pomočni ka takoj sprejmem. —-Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 5531.
Učenca
sprejmem v trgovino i mcš. blagom na deželo Hrana in stanov, v hiši. Naslov v upravi št. 5526
Sprejmem
								
	mjmm					V - >•!»		
■ X
t
Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš ljubljeni oče, tast, stari oče, gospod
Gregor Spom
inšpektor državnih železnic v pokoja,
danes, previden s sv. zakramenti, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb dragega pokojnika sc bo vršil v nedeljo v Vipavi. Ljubljana, Vipava, Mekinje, dne 15. julija 1927.
Teodor Sponi, veliki župan v pokoju, sin. Erna Šporn, sinaha. Olga, Zdenko, vnuka.

močnega, zdravega in poštenega za slaščičarsko in medičarsko obrt. Stanovanje to hrana v hiši. E. Starr nasl., slaščičar na, Krško ob Savi.
Vrtnar, vajenca
takoj sprejme IVAN PIBER, trgovski vrtnar Bled.	5528
Iščemo
ZASTOPNIKE
v vsakem kraju za prodajo državnih papirjev na obroke po najnovejši metodi. Ponudbe pod »Premije« št. 5519 na upravo »Slovenca«.
Inseriraite ».Slovencu
v "i
se odda v najem. Nasl. pove upr. pod 5439.
OPREMLJENE SOBE
z dvema ozir. eno posteljo oddam solidnim,
mirnim osebam. Stanovanje je združeno z dobro in obilo hrano ter vso postrežbo. Separiran vhod, elektrika, velik vrt, sredina mesta. Pismena vprašanja na upravo pod »Mirno in trajno« št. 5541.
POZOR! V nedeljo 17. t. m. ob 3 popoldne v Nadgorici 38, pošla Jezica, Črnuče, prostovolj.
JAVNA DRAŽBA
majhne domačije, hiša, hlev, šupa, svinjak, kozolec, okoli hiše velik sadni vrt, velika njiva in prot.	5357
HIŠ5I v večjem trgov, liiOa mestu hrvat. Zagorja, s 4 gostiln, sobami in velikim trg. lokalom, veliko kuhinjo, 10 hotel, sob, klet, 2 skladišči, velika bašta, 2 dvorišči, šupa, hlev, ledenica, kegljišče, 2 vel. dvorani, 1 soba, kjer je sedaj kino, ugodno naprodaj. - Več pove Šandor Kohn, Zagreb, Petrinjska 3. 5529
Prosto stanovanje
v prijazni hišici na Po-savju (sobo s kuhinjo in pritiklinami) dobi pošten zakonski par brez otrok, ki bi zato opravljal službo hišnika. Naslov pove uprava »Slovenca« pod: »Posavje«.
PRODAM
podstrešne stopnice, vrata z nadsvettobo, kopalno peč in bano. Pogačnik, Bohoričeva 5.
Razpisujemo dobavo
strojnih olj
cirka 2000 kg. Ponudbe jc vložiti do 28. t. m. -Več sc izve pri Direkciji drž. rudnika Zabukovca, p. Griže.	5516
se najbolje plačujejo v Mariboru, Koroška c. 1.
Masa obrt
Oves in Koruzo
kupite najceneje pri trrflkl
A VOLH, LJUBLJANA
Kenije v« cesta 24 Veletrgovina z 2Itom
Kemična pralnic*
In liarvanje olilrk v nnjrai*
lifinejSili barvah izvršuj« dnin v najkrajšem ?asu pri aajn nižjih cenali
P.nton Bog
&elenliuri;ova ulica 6fXt Tovarna VlC-GIlnce
»RIMSKE TOPLICE "J
SLOVENIJA
radioaktivno termalno ko* pališče izborno proti rev-mi, išiasu, ženskim in živ« čnim boleznim. Pcnzija v pred sezoni 60, v glavni 80 Din. - Pojasnila daje ravnateljstvo.	2959
Priporoča se trgovina x železnino
A. SUŠN1K, Ljubljana
Zaloška cesta.
Avtobus zveza Brezje-Podnart
(kolodvor).
Pričenši z nedeljo 17, t, m. prične voziti avtobus s postaje Podnart na Brezje in obratno. Čakal bo pri jutranjem vlaku, ki pride iz Ljubljane v Podnart 8.20 in to ob torkih, sredah in četrtkih. Odhod k vlaku t Brezij 7.50, prihod v, Podnart 8.10, kjer počaka vlaka. Odhod iz Pod-nartn 8.25, prihod na Brezje 8.45. Oh nedeljah in praznikih čaka avto le pri turistu 6.32. Opozarjamo potnike, naj izstopajo v Podnartu, odkoder pridejo z avtomobilom hitro na Brezje. — Cena 10 Din. V slučaju, da jc enkrat preveč potnikov, pelje dvakrat. K drugim vlakom vozi na postajo po naročilu.	5528
Mag. št. l9025/27./ref. IX.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo zidarskih in težaških del za napravo trinadstropnega poslopja za delavsko zbornico na vogalu Miklošičeve ceste in Čopove ulice v Ljubljani.
Ofertalni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2/II.
Ponudbe je vložiti v imenovanem uradu do 25. ju« lija 1927 do 11. ure dopoldne.
dne 15. julija 1927.
Nikolaj Ljeskov:
Začarani romar.
17
—	Tako, prosim. Postal je moj, po pravici moj, a samo za trenutek. Izvolite poslušati, kako se je to zgodilo, ako vam je drago. Gospodje so po svoji navadi pričeli barantati tudi za tega konja. Moj častnik, kateremu sem bil podaril dete, se je tudi vmešaval. Proti njim vsem pa je nastopil, kakor da bi bil njim enak, Tatar Savakirej, čokat dečko, majhen, a trden in čvrst. Imel je brito, okroglo glavo. Človek bi mislil, da mu jo je naredil strugar. Sploh je bil krepak kakor mlad zelnat kocen. Obraz mu je bil rdeč liki korenček. Zdelo se je, da so ga ravno potegnili iz grede na vrtu: tako zdrav in svež je bil videti. Pričel je kričati: Kaj bi si po nepotrebnem žepe praznili! Kdor hoče, naj položi denar, kolikor bo zahteval lehan, pa naj se gre z menoj bičati, da vidimo, kdo dobi konja!
Seveda, se to ni spodobilo za gospode, in takoj bo odnehali. Saj se tudi ne bi mogli bičati s tem Tata-rom, ker bi jih nevernik vse pomoril. Moj častnik tudi ni bil takrat posebno petičen, ker je bil zopet veliko zaigral v Pensi pri kvartanju. Videl pa sem, da bi vendar konja rad dobil. Potegnil sem ga torej od zadaj za rokav in mu rečem, češ, da je stvar taka: ni treba, preveč ponujati, dajte le toliko, kolikor zahteva khan, jaz pa grem na boj s Savakirejem, pa se bova že še zmenila. Častniku to ni bilo prav, a sem ga pre-prosil, ko sem rekel:
—	Dovolite mi to, lepo prosim: rad bi se z njim poskusil.
—	No, tako smo tudi naredili.
—	Kako pa? Ali sta vi in oni Tatar tudi... bičala drug dragega?
—	Seveda, gospod. Bičala sva se na isti način, dokler se nisva pobotala in je postal žrebec moj.
—	Potem ste vi premagali Tatara?
—	Sem, gospod. Ne rečem, da bi bilo lahko, a sem ga posekal.
—	To pa morajo biti grozne bolečine?
—	Mm ... kako bi vam rekel... džl. Od kraja seveda boli in še prav hudo. Pred vsem sem bil na slabšem, ker nisem bil vajen takega boja. Razventega je Savakirej bičal na ta način, da mi je hrbet zatekal (zabrekel), ni pa pustil, da bi kri odtekala. A izumil sern zoper njegovo visoko umetnost svojo pametno zvijačo: čim me je oplazil, sem si vselej sam hrbet v njegov korobač podrgnil. Izuril sem se tako, da sem si vselej kožo razparal. Na ta način sem se rešil nevarnosti in Savakireja čisto posekal.
—	Kako ste ga čisto posekali? Menda ga niste do smrti bičali?
—	Sem, gospod. Bil je pač pretrmast. Vedno je godel svojo in je prišel, neumnež, tako daleč, da ni ostalo od njega nič na tem svetu, — je odgovoril pri-povedovavec dobrodušno in brezstrastno. Videl je, da ga gledajo vsi poslušavci nemi in prepadeni, če že nočemo reči, da jih je bila groza popadla. Občutil je menda, da mora dodati svoji povesti neko pojasnilo, in je nadaljeval:
—	Vidite, jaz nisem bil kriv. Vse je zakrivil sam. Slovel je namreč po vseli Rinj-peskih kot prvi bStjrj.1 Ta častihlepnost mu nikakor ni pustila, da bi se mi vdal. Hotel je vse pošteno prestati, da ne bi osramotil svoje azijatske nacije. Vendar je, revež, onemogel in mi podlegel najbrž zato, ker sem imel v ustih bakren groš. To hudo pomaga. Venomer sem ga grizel, da ne bi občutil bolečin. In da ne bi pazil na bolečine, sem obenem štel v mislih udarce. Na ta način sem vse dobro prestal.
—	Koliko udarcev pa ste našteli? — je segel nekdo pripovedovavcu v besedo.
—	Tega pa ne vem natančno povedati, gospod. Spominjam se, da sem jih naštel do dvestodvainosem-
1 rus. bocatvri t. i. junak.
deset. Na to me je nenadoma zazibalo, kakor omotica je bilo. Za trenutek sem se zmotil, potem pa udrihal že kar tako, ne da bi štel. Vem pa, da je Savakirej dvignil kmalu na to zadnjič roko, a ni imel več moči, da bi mahnil po meni. Zvrnil se je naprej kakor lesen in se zgrudil name. Pogledali smo, on pa je bil že mrtev... Tjfu, o ti, bedak neumni! ali mu je bilo treba toliko časa vztrajati? Malo, da nisem prišel zavolj njega v ječo. Tatari mi niso zamerili, to je res. Če si ga ubil, so rekli, je stvar končana in nič več. Saj so vsi vedeli, kako se vrši dvoboj. Tudi on bi me bil lahko posekal. A naši ljudje, Rusi, tega niso hoteli razumeti. Zgrabila me je jeza, tako so se vame zakadili. Rekel sem:
—	No, kaj pa hočete? Kaj vas grize?
—	Kako, — mi pravijo, — saj si ubil azijata?
—	No, — sem rekel, — kaj pa zato, če sem ga ubil? Saj sva bila tako domenjena. Mar bi bilo boljše, če bi bil on mene?
—	Če bi te bil on, mi rečejo, — ne bi odgovarjal, ker ni naše vere. Tebe pa bodo obsodili po lcristjanski postavi. Le pojdimo na policijo.
—	No, sem si mislil, — le sodite, prijatelji, veter v polju. Jaz pa ne maram policije, ker povzroča samo nadloge. — Smuknil sem takoj med Tatare in sem pričel šepetati zdaj enemu, zdaj drugemu:
—	Rešite me, knezi. Saj ste videli, da se je vse zgodilo v poštenem boju ...
Oni so se usmilili, me pričeli riniti naprej od enega do drugega in so me končno skrili.
—	Kako pa to, oprostite, kako so vas mogli skriti?
—	Pobegnil sem z njim vred v njih stepe.
—	Kar v stepe?
—	Da, prosim, naravnost v Rinj-peske.
—	Koliko časa pa ste tam ostali ?
—	Nič manj kakor deset let. Bil sem triindvajset let star, ko so me pripeljali v Rinj-peske. Utekel pa ftem odtod nazaj šele v svojem štiriintridesetem letu.
1=111
M
t»>
■£ 3	g
o «	»
«	i-
eri < S S	^ « .aog
g to ~ r.	«
2 s t Z
M 3	t>
to ja	^ a
•B, > .2, -i; t» I M
D
id a
.3 v
a
n
oc ci
m
5 «
a
a> >
iS p
o «J
£» V
o a M S .O S s —■
*J
I E	=J
I O	ČL>
•M
a03	Si H a o -g* **
| 3 8 e	-Š
S £	N
?t 3 N g	«'
3 ci J, J N
1-3 S
a
nO
ca
•01 C3
a <?c
a	M	i
= <N	S	1
CM	O)	_!
£ s .	S	.9
S S	Q
•s n I	S	S
o
'iT. <SJ
►"3
. <3
M
O
a
3
M
I i = * a >
a X
a
-5
- 2 -3 S
3
.m a s a
< s a
=111=111
Sadje v gospodinjstvu.
Konzervlranie sadja in zelenjadi. Spisal M. Humek. Cena Din 24'-.
Jucoslovanska knjigarna v Liubliani.
V
Proda sc na DKdu-Mino:
Solidno zidana
resfavracifa
s 16 tujskimi sobami, prostornimi obokanimi kletmi, z vrtom ob jezeru, ladijskimi in gostilniškimi pravicami ter 3 gozdnimi parcelami Večje arondirano
kmečko posestvo
nad 15 ha, s potrebnimi poslopji v najboljšem stanju ter pašnimi in ladijskimi pravicami.
Odprodajo se tudi posamezne parcele. Podrobna pojasnila daje
Mestno hranilnica ¥ Radovljici.
B. C. 1. Travcllers' cftequcs
Potovalni čeki Banca commerciale italiana
v ital. lirah, franc. frankih, angl. funtih in U. S. dolarjih nudijo vse ugodnosti gotovine in so prosti njene slabe strani. Zahtevajte jih pri svoji banki, predno nastopite potovanje.

pohištva

h
Priporoča se Vara, da si pri nakupu ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik-
ANDREJ KREGUR •"TfflM^
SI. VID nad ljubllono (nasproti kolodvora vizmarje)
£
........................ima
Jnteresantno brafuro (h uspešnem
zdravljenju tolčnih kamnov
Vam pošlje brezplačno lekarna pri Od rešen iku PNSPM Uušehr*dska M ^
nrmr
iiiiiiiimif
OKA S IONSKA
&B

Ali se hočete temeljito osvoboditi
protina m revmatizma?
LJubljana
Dunai.ka c«ita 1
Ptuj
Slovenski trg
Revmalizem je ne revnemu ne
8
VJ
naSo način
grozovita, zelo razširjena bolezen, ki ne prizanaša bogatemu, svoje žrtve išče v borni koči. pa tudi v palačah. Zelo mnogotere so oblike, ki se v njih poiavija ta bole/en, in prav pogosto niso boli. ki jim da.emo vsa druga imena, nič drugega kot revmatizem. Sedaj so bolečine v udih m sklepih, sedaj zopet otekli udje. sključene roke in noge, trganje, zbadanje po raznih delih telesa, da celo slabe oči so prav pogosto posledice revmatičnih in protinskih boli.
Kakor pa je raznolika podoba, ki jo nudi ta bolezen, tako mno-gostranska so vsa mogoča in nemogoča sredstva, zdravila, mešanice in mazila, ki se priporočajo trpečemu človeštvu. Največji del med njimi ne more prav nič pomagati, kvečjemu prinese polaiianje za kratko dobo. Kar Vam tu priporočamo, je nekaj naravnega.
Prinašamo Vam gotovo pomoč!
Naže zdravljenje je izbomo in gčinkuje naglo. Da si pridobi m<r"prijafeIjev71iinose~o<Iio?nT7~^	ki nam piše
POSLALI POPOLNOMA ZASTONJ
zanimivo, zelo poučno broSuro. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče na nagel
osvobodili svoiih bolezni brez vsake i	" ' " '
nevarnosti, naj pite ie danes t
AUGUST MAHZKE. BERLIN - WILMERSOORF
BrucHsoIerstrasse 5, Abth. 310.
V globoki žalosti javljamo, da je naš iskrenoljubljeni soprog, dobri ode, sin, brat, svak, zet in stric, gospod
ASolzii Bernardi
magistratni pisarniški asistent,
v petek dne 15. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspaL
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo 17. julija 1927 ob 4 popoldne iz hiše žalosti za Bežigradom VI, mestna hiša, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi oo. frančiškanov.
V Ljubljani, dne 16. julija 1927. Milka Bernardi, roj. Gostič, soproga. Marinka Bernardi, hčerka.
NOVO I PREPRIČAJTE SE ! NOVO !
Znižane cenel Kdor hoče kupiti moderno in solidno izdelano PnUIČTUn nai s> ogleda no-: raznovrstno: Wlllwl »w VQ zai0g0 prj
Egidijii in Karlu Erjavec, Brod
(poleg tacenskega mostu — št. Vid nad Ljubljano). Ogled tudi ob nedeljah. Za delo se jamčil (Daje se tudi na obroke.)
Predno gradite
uodao kolo
ali
uodno moč
zahtevajte ponudbe za
turbine
pri
G. F. SCHNEITER, Skofja Loka
podjetje 7.a grad bo vodnih turbin.
Tovarniški prostori
v sredini Ljubljane, svetli, razsežni, ter prirejeni za električni pogon, se oddajo celotno ali delno s 1. avgustom v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Industrija«.

Vsemogočni je poklical k sebi našo nad vse ljubljeno mamo, staro mamo, teto, taščo, gospo
Marjeto Virk
hišno posestnico
danes ob 8 zjutraj, prevideno s sveto-tajstvi za umirajoče.
Pogreb nepozabne se vrši v nedeljo dne 17. t m. ob pol štirih iz Ravnihar-jeve ulice št. 3.
Ljubljana, 15. julija 1927.
Žalujoči ostali
Najboljše
KOLO
in šivalni stroj
v materiialu in konstrukciji je samo GRITZNER, ADLER in PHČNIX
Večletna garancija.
Najnižje cene, tudi mesečna odplačila samo pri
Josip Petelimc-u v ljubljeni
ob vodi blizu Prešernovega spomenika
kupuje vsako množino, tudi cele vagone tvrdka
.ALKO", družba as o. z.
oddelek ta brezalkoholne pijače
Ljubljana, Kolizej
°/o ceneje
vsa naročila po meri in popravila pri
Franc Szantner, Ljubljana
Selenburgova ulica 1
prvovrstna špecilalna izdelovalnica čsuljev za
občutljive in bolne
noge.
V	globoki žalosti naznanjamo, da je naša iskrenoljubljena mati,
stara mati in tašča
Koširjeva Franja roj. Malenšek, por. Gulič
dne 15. t. m. ob 14 mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v pondeljek dne 18. t. m, ob 16 iz hiše žalosti, Dunajska cesta štev. 31, po Dunajski in Gosposvetski cesti do mestne meje, od koder se odpelje krsta preko Tacna v Šmartno pod Šmarno goro, kjer se bo vršil pogreb ob 17 na tamošnje farno pokopališče.
Prosimo tihega sožalja.
V	Ljubljani, dne 15. julija 1927.
Dr. Vilko Baltič, veliki župan v Užicu, zet, — Vida Baltičeva, roj. Gulič, hčerka. — Franjo Baltič, stud. chem., vnuk.
Mestni pogrebni zavod.
Po volji Vsemogočnega je završalo v vejevju šume in padel je star hrast. Neizprosna smrt ga je pobrala, čeprav ji je dolgo kljuboval.
Umrl nam je naš predobri oče, stari oče, brat, tast in svak: on ki nam je žrtvoval vse kar je premogel, vedel in znal, gospod
IGNACIJ FOCK
tovarnar
koncem 73. leta svojega skrbi in skušenj polnega življenja.
V jasnih in mračnih dneh mu ni klonil pogum življenja. Raskava mu je bila skorja, mehka in nežna pa je bila pod njo hraševina.
Svoje trudne oči zatisnil je danes ob polnočni uri in odšla je njegova blaga duša previdena s svetotajstvi po plačilo, ostavila pa je truplo, ki ga dne 15. julija ob 5. uri popoldne položimo k večnemu počitku.
Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Kancijana v Kranju. Blag mu bodi spomin!
Kranj, dne 14. julija 1927.
Žalujoče rodbine: Pock, dr. Vidmar, Pučnik, Cof.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karal Č«&
Izdaiateli; dr. Fr. KhIotcc.
Uradnik: Franc Tersctflav.