* Poštnina plačana v Leto IX., št. 13« ujutro* xvn., st. 75 a> LJubljana, ponedeljek 50. marca 1956. Cena Z Din lvijiolvo. ujuuijaoa^ eJaailjeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 8123, 3124, 3125, 8126, Lnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ojl — Tel, 3492 to 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uHca št. 2, — Telefon št. 190. podružnica Jesenice: Prt kolodvoru št. 100, Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-srartnerja. Ponedeljska Izdaja »Življenje in svet" Uredništvo: Ltabtlana: Knafljeva ulica Telefo. št. 8122, 8128, 8124, 3125 to 312« Taav poneOeJje* zjutraj. — rofta se posebej to velja po pošt; prejemana Din po raznafiai-cdh dostavi lena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Teletcm št_ 2440. Cel}.: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifo. Ponedeliska L-aa"i« »Jutra« izhsl* OCIOJL Hiti pri Plifli Kai s proračunom Zf IZt /0 IIIIIIaI ImmSB ! Vladna večina v narodni skupščini si še ni najasi Hm ali tial aH CAMata cItIamJama ca*mmmr1w> aHat»m fll Včerajšnje volitve v Nemčiji so v polni meri uresničile Hitlerjeve napovedi, da ves narod odobrava njegovo politiko Vladna večina v narodni skupščini si še ni na jasnem, ali naj od senata sklenjene spremembe odobri ali pa zavrne in riskira razpust skupščine Berlin. 29. marca. r. Tretjič je šel danes nemški narod pod narodno socialističnim režimom na volišče, da tudi formalno izrazi svoje zaupanje režimu in odobri njegovo politiko. Prve volitve so bile kmalu potem, ko je Hitlerjeva narodno socialistična stranka prišla na oblast, v marcu 1933- Ce ravno je Hitler dobii takrat absolutno večino. te volitve vendarle niso bile pravi uraz nove Nemčije, ker so takrat vsaj navidezno se obstojale tudi druge politične stranke. Šele druge volitve, ki so se vršile po požigu Rajhstaga in po razpustu vseh drugih političnih strank 12. novembra 1933, se smatrajo za pravi pričetek nemškega narodnega preporoda. Ljudsko glasovanje avgusta 1931. ko je bil Hitler po smrti Hindeuburga proglašen za državnega poglavarja in vodite.,ia nemškega naroda, je imelo več ali manj značaj notranje politične manifestacije, »a-nes je šel nemški narod tretjič na voliste, da izvoli svoje zastopnike v državni zbor. Kakor pri novembrskih volitvah leta 1933, ko je šlo v glavnem za odobritev izstopa Nemčije iz Društva narodov, igrajo tudi pri današnjih volitvah glavno vlogo zunanje politična vprašanja, tako da stopa formalni namen teh volitev, to je izvolitev dr-žavnozborskili poslancev, docela v ozadje. Vso volilno kampanjo, ki se je razvijala z neobičajnim pompom. so prepletali zunanjepolitični problemi, v prvi vrsti ponovna zasedba Porenja in »končna obnova nemške suverenosti in narodne časti«. Slično kakor fašizem, se tudi narodni socializem v kritičnih trenutkih, ko je treba odvrniti pozornost širokih množic od notranjih gospodarskih, socialnih in političnih težav, zateka k zunanji politiki in mednarodnim problemom. Mimo vsega tega pa imaio današnje volitve tako po času. v katerem se vrše, po načinu kako so izvedene in po namenu, kateremu imajo služiti, večjo važnost od vseh dosedanjih nemških volitev. Kandidati V notranjem političnem pogledu je važna in značilna že sama kandidatna lista. Kandidate sta določila vlada in vodstvo narodne socialistične stranke. Vseh je 1035. Razdeljeni so na več skupin. V prvi skupini, ki obsega okrog 50 imen. so najvidnejši narodno-socialistični prvaki". To listo je sestavil Hitler sam. Na njej so na prvih mestih najožji Hitlerjevi sotrndniki, njegov namestnik v vodstvu stranke Hess ter ministri Frick, Goring in Goebbels. Druga skupina obsega 55 kandidatov s kmetijskim ministrom Dar-reom na čelu. Na tej listi so v glavnem strankini funkcionarji. Tretja lista obsega 975 imen ostatih kandidatov. S tako sestavljeno listo je hotel Hitler graduirati pomen in važnost funkcij, ki jih posamezni kandidati zavzemajo v stranki. Kandidatje so t glavnem uradniki in nameščenci narodno socialistične stranke in voditelji liitlerjevskih napadalnih oddelkov. Samo okrog 100 kandidatov ie vzetih iz vrst kmetov ln trgovcev, a še to" so izključno funkcionarji prisilnih stanovskih organizacij. Popolnoma neodvisnih kandidatov je 10 kmetov in 8 delavcev. Kandidatna lista jasno izraža istovetnost stranke in države. Dosedaj je štel državni zbor 670 poslancev. Pri današnjih volitvah je kandidiralo 1035 kandidatov, ki bodo seveda vsi izvoljeni. Kdo pa bo izmed njih prišel v resnici v nemški parlament, o tem odloča izključno notranji minister Frick. ki bo izmed izvoljenih 1035 kandidatov izbral 670 bodočih dr-žavno-zborskih poslancev. Zunanjepolitični pomen V zunanje političnem pogledu so današnje volitve važne zaradi lokarnske krize. Hitler računa, da bo Francija morala popustiti, ko bo videla, da ves nemški narod odobrava Hitlerjevo politiko, odpoved lokarnske pogodbe in ponovno vojaško zasedbo Porenja. Na drugi strani pa se vodilni nemški krogi nadejajo, da bo Hitler, oborožen z zaupanjem naroda, lahko pri bodočih pogajanjih popuščal, zavedajoč se, da temu ne bo mogel nihče ugovarjati. Rekordna volilna udeležba Pri današnjih volitvah je tudi prvič prišel do izraza nedavno izdani zakon o nemškem plemenu. Nearijci, zlasti židje, danes niso mogli voliti, ker nimajo več volilne pravice, čeprav so nemški državljani. Spričo ogromne propagande, pri kateri so sodelovale vse državne in zasebne ustanove in ki so jo vneto podpirali tudi katoliški fer-kreni krogi, pa računajo, da bodo volilci skoro polnoštevilno prišli na volišče in oddali svoj glas za Hitlerja. Volilci nimajo druge izbire, kakor da ali v celoti odklonijo predlagane kandidate ali pa oddajo svoj glas za listo, kot sta jo predložila vlada in vodstvo stranke. Poskrbljeno je tudi. da bodo oddali svoje glasove tudi vsi v inozemstvu živeči Nemci. Povsod, kjer so večjo nemške kolonije, so urejena posebna volišča, iz sosednih držav pa so prihajali na mejo in tam oddali svoj slas. Vse kaže. da bo udelež- ba pri današnjih volitvah presegala vse dosedanje ter da n<» bo ninozo izpod lo0 odstotkov. „Vol je, kdor ne glasuje" Berlin, 29. marca. AA. (Havas). Po vsej prestolnici je zavladalo davi že na vse zgodaj izredno živahno življenje. Ulice s- bile polne ljudi, ki so se podajali na svoja volišča in se vračali z njih. Kdor ie že opravil svojo volilno dolžnost, si je zataknil v gumbnico bel gumb, tako da je že -a zunaj pokazal, da ja opravil svojo dolžnost. Do večera bodo morali imeti vsi ljudje take znake, ki naj pričajo, da so glasovali in manifestirali svojo vdanost Hitlerju. Volilna propaganda je dosegla včeraj vrhunec. Povsod so se vršile manifestacije in obhodi. Zanimivo je, da so vlačili v Braun-schweigu po cestah vola z napisom: »Vol je, kdor ne glasuje!« Hitler in Gobbels, ki sta se davi z letalom vrnila iz Kolna. sta glasovala na volišču v neposredni bližini potsdamske postaje. V ostalem so bile volilne skrinjice razpostavljene tudi po vseh železniških postajah in izdani so bili strogi ukrepi, da se potniki, ki bi radi volili, ne zadržujejo, člani fronte dela so smeli na volišča le, če so imeli posebne izkaznice, ki so jim bile izdane v to svrho. Na vsakem volišču sta bila postavljena po dva člana napadalnih oddelkov ali organizacije mladih narodnih socialistov, ki sta držala tablo z napisom: »Tvoj glas pripada Hitlerju!« V Berlinu je do 15. ure glasovalo že 70% vseh upravičencev. Kako so volili v Jugoslaviji živeči nemški državljani Split, 29. marca. o. Volitev so se udeležili danes tudi skoro vsi v Jugoslaviji živeči nemški državljani. Pred par dnevi je prispel v splitsko luko parnik »Erick Lar-sen«, ki je bil določen za volišče v Jugoslaviji. Parnik je davi odplul iz Splita v nevtralne vode med otoki Šolta, Vis in Hvar, tako da je bil v smislu mednarodnih določb oddaljen od obale najmanj 6 morskih milj. Nemški volilci so se v teku zadnjih dveh dni iz vseh krajev Jugoslavije zbrali v Splitu. Davi je prispel še posebni vlak iz Zagreba odnosno Beograda. Najštevilnejše je bila zastopana nemška kolonija iz Zagreba, od koder je prišlo 140 Nemcev pod vodstvom zagrebškega konzula- Iz Beograda se je pripeljalo 85 Nemcev, iz Bosne in Hercegovine pa so prispeli sinoči pod vodstvom sarajevskega konzula. Davi je prispela v Split tudi nemška trgovinska delegacija, ki vodi pogajanja z Jugoslavijo v Zagrebu. Med nemškimi volilci je bila tudi vojvodinja meklenburška Marija Antoneta, ki stalno živi na Bledu. Ob pol 10- so se Nemci ukrcall na nemški parnik >Erick Larsen«, na katerega 90 povabili tudi več jugoslovenskih novinarjev. Ko je prišel parnik. ki je bil ves v zastavah, na velikem jamboru pa je plapolala ogromna nemška zastava s kljukastim križem, na določeno mesto, jih je s poveljniškega mostu pozdravil voditelj nemških narodnih socialistov v Jugoslaviji Franz Neuhausen. ki je govoril o dolžnostih nemških državljanov in pojasnil način volitev. Vsak volilec je dobil tiskano glasovnico, na kateri je moral, ako je hoterglasovati za Hitlerja, na določenem mestu napraviti križ- Sam volilni akt se je vršil v salonu par-nika. Tu je bila zbrana volilna komisija. Predsednik je bil kapitan nemškega parnika Schroder, člana pa voditelj nemških narodnih socialistov v Jugoslaviji Neuhausen in direktor nemškega gospodarskega ministrstva in voditelj nemške trgovinske delegacije Sarnoff. Glasovanje je trajalo skoro dve uri. Glasovalo je skupno 314 nemških državljanov. Predsednik volilne komisije je po končanem glasov." n ju prosil jugoslovenske novinarje, naj določijo enega izmed sebe, da to kontroliral štetje glasov. Ob pol 3. je komisija začela ugotavljati rezultat ter je ob pol 4. Neuhausen s poveljniškega mostu objavil izid glasovanja. Skupno je glasovalo 314 nemških državljanov. Za Hitlerja je bilo oddanih 310 glasov, štiri glasovnice pa so bile neveljavne zaradi formalnih napak. Volilni rezultat je bil takoj nato po radiu sporočen glavnemu volilnemu uradu v Berlin. Zvečer so se nemški državljani s pamikom vrnili v splitsko luko. Rezultat bo znan še le danes Berlin, 29. marca. r. Glasovanje je trajalo do 8. ure zvečer. Nato so začeli šteti glasove. Posamezne rezultate so objavljale sproti nemške radiopostaje. Iz njih je razvidno, da je bila volilna udeležba naravnost rekordna. Nikjer ne znaša izpod 90 odstotkov, večinoma pa se suče med 95 in 99 odstotkov. Tako velike volilne udeležbe še sploh ne pomnijo. Končni rezultat bo znan še le proti jutru in bo objavljen jutri dopoldne. Proti je glasovalo tako neznatno število volilcev, da njihovi glasovi narav- nost izginejo napram ogromnim številkam glasov, ki so bili oddani za Hitlerja. Neveljavnih glasov je skupno s protiglasovi komaj 1 odstotek. Začasni rezultat Ob 22. nri je bil objavljen naslednji ra-časni rezultat: oddanih glasov 21,^8.395; za Hitlerja 21,436.910; to je 99 odstotkov; proti Hitlerju in neveljavnih 201.488, to je 1 odstotek. Občinske volitve Včeraj so se vršile le v nekaterih občinah, koder je banska uprava razpustila dosedanje občinske uprave deloma zaradi izvršene prekomasacije, deloma pa zaradi razpustov, motiviranih s členom 129 odnosno 130 občinskega zakona, nove občinske volitve. Slovenski del JRZ je polagal na te volitve osobito važnost. Izidi so naslednji: Vitanje (srez Konjice): lista JRZ je dobila 115 glasov, gospodarska lista pa 382 glasov. Na gospodarski listi so se zdru_ žili vsi stanovi in vsi sloji prebivalstva, ki odklanjajo strankarsko politiko v občinskem gospodarstvu, dočim je šlo za listo JRZ vse, kar so mogli spraviti na noge, pri čemer niso štedili in izbirali sred. stev. Gospodarsko listo je vodi] dosedanji župan g. Marko Kranjc, ki je dobil z današnjimi volitvami pač najlepše zadoščenje. Prebivalstvo je sprejelo izid volitev z odkritosrčnim veseljem in zadovoljstvom. Studenci pri Maribora: (Volitve so se vršile zaradi prekomasacije). Volilnih upravičencev je bilo skupno na obeh voliščih 1644. Postavljeni sta bili dve listi: lista JRZ, katere nosilec je bil g. Schrei. ber in lista delovnega ljudstva pod vodstvom dosedanjega dolgoletnega župana g. Kaloha. JRZ je dobila na prvem voli_ š5u 72, na drugem pa 77, skupaj torej 149 glasov. Lista delovnega ljudstva je do. DANES je pričel izhajati ilustriran Dumasov roman »TRIJE MUŠKETIRJI" v tedenski reviji »ŽIVLJENJE IN SVET", ki je priložena današnji izdaji „Jutra". bila na prvem volišču 437, na drugem pa 453, skupaj 890 glasov. JRZ dobi en mandat, lista delovnega ljudstva pa 23 man. datov. Volilna udeležba je znašala 63.2 odstotka. Radvanje pri Mariboru. (Volitve so se vršile zaradi prekomasacije ) Volilnih upravičencev je bilo 758. Lista JRZ (nosilec Pristovnik) je dobila 290 glasov in je tako upravičila nade, ki so jih polagali na prekomasacijo, lista delovnega ljudstva (nosilec Pesek) pa je dobila 193 glasov. Volilna udeležba je znašala 63.7 odstot. kov. Št. Vid nad Ljubljano; vložena je bila samo lista JRZ, ker je bila druga lista onemogočena. Volilnih upravičencev je bilo 963. Za edino listo JRZ je bilo glasom objavljenega rezultata oddanih 615 glasov. Št. Jernej na Dolenjskem: JRZ (Vido) 695 glasov in 22 mandatov, gospodarska lista 195 in 2 mandata. Dobrna pri Celju: volilnih upravičencev 486, samo lista JRZ 258, udeležba 53 odstotkov. Ihan: volilnih upravičencev 268; samo lista %RZ 182 glasov; udeležba 68 odstot. kov. Konferenca izvenpar-lamentarne opozicije Beograd, 29. marca. p. V stanovanju Ljube Davidoviča je bila danes konferenca delovnega odbora združene izvenparla. mentarne opozicije. Konferenci je priso. stvovai tudi Miša Trifunovič. Dogovor li so se za skupni nastop ter bodo na pri. hodnjem sestanku sestavili skupni delovni program, ki bo veljal za vseh 5 skuoin izvenparlamentarne opozicije. Beograd, 29. marca. r. V parlamentarnih političnih krogih razpravljajo skoro izključno o usodi državnega proračuna. Kakor znano je senat računski del proračuna odobril. več določb finančnega zakona pa črtal odnosno spremenil, da mora tudi o tem v smislu ustavnih določb ponovno razpravljati narodna skupščina. Na včerajšnji seji narodne skupščine ie bilo sklenjeno, da se tudi sedaj obravnava proračun po nujnem skrajšanem postopku in je bil finančnemu od-l>oru določen rok do jutri, da od senata izvršene spremenil e finančnega zakona prouči in poda svoje poročilo- V vladnih krogih si še niso na Jasnem, kako naj se odločijo glede nadaljnje usode proračuna. Vladni poslanski klub Je včeraj in danes imel ves dan trajajoča posvetovanja, vendar pa še ni prišel do nobenega skl-pa-Pojavila so se razna mnenja o tem, kaj naj stori narodna skupščina. Kakor poroča »Vreme«, so nekateri mnenja. da ima narodna skupščina samo dvojno izbiro: ali odobri od senata sklenjene spremembe. ali pa jih odkloni in s tem riskira. da bo razpušfena ter razpisane nove volitve, ker jx) ustavnih določbah proračuna ni mogoče podaljšali z ukazom, dokler ni skupščina razpuščena. To resolucijo v vladnih krogih odklanjajo, ker JRZ na volitve še ni pripravljena. Drugi predlog, ki je bil sprožen s strani vladne večine, gre za tem. da se odobre one spremembe, ki se nanašajo na sam proračun (to sta dve), dočim uaj bi se ostale odklonile in postopalo z njiini kakor s samostojnimi zakonskimi predlogi v smislu člena 64 ustave. po katerem se o zavrnjenih zakonskih predlogih v istem z&sedanju ne mor« več razpravljati. Če bi senat tudi v^ drugem zasedanju vztrajal pri svojem stališču, bi po ustavi odločila krona. Toda pravilniki so mnenja, da je to nemogoče, ker je smatrati ves finančni zakon za en zakonski predlog in ni mogoče iz njega izločiti samo posamezne določbe. Zato se v krogih vladne večime vedno bolj nagibajo k mnenju, da ne preostaja skupščini nič drugega, kakor da predlagane iz-premembe odobri. Proti odklonitvi, ki bi imela za posledico razpust skupščine in razpis volitev, so se iz vladnih vrst pojavili razni pomisleki. Na eni strani pravijo, da bi s tem senat še bolj pridobil na ugledu in prestrižu. ker bi ga narodna skupščina nekako sama postavila celo iznad krone, fe bi dopustila, da senat odloča o razpustu skupščine, kar pa gotovo ni namen ustavnih do- ločb. na drugi strani pa se vladni porr*« takemu postopanju upirajo, češ, da bi jih S tem še nekako kaznovali za to. ker so glasovali za proračun, kakor ga je predlagala vlada. Sedaj iščejo pota in načina, kako bi sprejeli od senata sklenjene spremembe, ne da b{ to preveč drastično podčrtalo superior-nost senata nad narodno skupščino. Slišijo se glasovi, da se namerava vlada tema izogniti na ta način, da bi enostavno umaknila vse od senata spremenjene člene finančnega zakona. Po informacijah »Vremena« so v poslanskem klubu JRZ rapravljali tudi o tem, kako bodo pribavili narodni skupščini nekako zadoščenje. V zvezi s tem se je govorilo o spremembi zakona o volitvah senatorjev. Predlagatelji utemeljujejo spremembo volilnega zakona za senat s tem, češ da je število prebivalstva od zadnjih volitev znatno poraslo ter da bi se moralo voliti več senatorjev, kakor jih je sedaj. Na vsakih 300 tisoč prebivalcev se voli po en senator. Na ta način bi se število izvoljenih senatorjev povišalo za osem, a prav toliko bi jih vlada lahko še imenovala. Tako bi vlada pridobila v senatu 16 senatorjev. Ce bi se izpolnilo še sedaj praznih pet mest, bi imela vlada 21 senatorjev več v svojem taboru in bi si na ta način lahko tudi v senatu zagotovila potrebno večino. Seveda pa take spremembe zakona ne more izvršiti narodna skupščina sama. marveč bi moral o njej sklepati tudi senat. Odločitev prepuščena predsedniku vlade Beograd. 29. marca. Danes se je vršila skupna sej:a klubov narodnih poslancev JRZ in skupščinske večine. Seje so se udeležili tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadino-vič ter ,več ministrov. Po obširni debati o državnem proračunu in finančnem zakonu, ki ga je senat z nekaterimi spremembami vrnil narodni skupščini, je bila sprejeta naslednja resolucija: Po izčrpni diskusnji o sporn senata narodno skupščino pri obravnavanju državnega proračuna za leto 1936-37 izražata kluba narodnih poslancev JRZ in skupščinske večine popolno zaupanje kraljevski vladi glede na njeno prizadevanje, da se državni proračun po narodnem predstavništvu sprejme o pravem času, in prepuščata predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču popoln, svobodo glede ureditve tega vprašanja- Finančni odbor ni našel izhoda Beograd, 29. marca. p. Finančni odbor Narodne skupščine se je sestal danes dopoldne, da razpravlja o izpremembah v finančnem zakonu, ki jih je sklenil senat. V imenu vlade je prisostvoval seji finančni minister g. Leti ca. Pred prehodom na dnevni red je predsednik odbora Mita Dimi tri jevič sporočil, da je dosedanji član finančnega odbora g. Voj;slav Djordjevič podal ostavko, ker je bij imenovan za mi_ nistra. Na njegovo mesto je prišel v finančni odbor Aleksa Stankovič. Takoj nato se je pričela razprava o izpremembah v finančnem zakonu. Narodni poslanec Jeremija Proti č je v daljšem govoru orisal proračunske razprave v senatu in izrazil mnenje, da so bili sklepi senata docela pravilni, ker ima senat v pogledu proračuna enake pravice, kakor jih ima narodna skupščina. Zato predlaga, da se od senata sklenjene spre. membe odobrijo. Narodni poslanec dr. Štefan Kraft je zamerjal senatu njegov sklep, češ da predlagane spremembe niso tako važne, da bi se mora] zaradi tega zavlačevati proračun. Po njegovem predlogu naj bi se vse od senata sklenjene spremembe izločile in rešile naknadno potom posebnega zakona. Narodni poslanec Ca_ slav Nikitovič je napadal senat, zaradi česar ga je predsednik odbora posvaril. Po njegovem mnenju naj finančni odbor odo. bri od senata sklenjene spremembe finančnega zakona, pozneje pa, ko bo več časa, naj se razpravlja o tem, kdo je imel prav. Narodni poslanec Sava Nikjd je bil prav tako mnenja, da prestiž narodne skupSčL Hg ne bo prav nič trpel, če sprejme od senata sklenjene spremembe. Narodni po. slanec Dušan Ivančevič je v daljšem govoru orisal delo senata in podčrtal visoko višino proračunske debate v senatu. Zavračal je trditve, da bi senat postopal s slabim namenom, marveč je baš s svojimi sklepi pokazal, da mu je šlo zgolj za načelna vprašanja. Predlagal je, naj se skle. pi senata odobre. Narodni poslanec Ni_ kola Sokolovič je v obširnem govoru orisal potek proračunske razprave v narodni skupščini ter smatra sklepe senata za naravno posledico in predlaga, da se odo. bre. V imenu vladne večine je nato narodni poslanec Peter Bogavac jredlagal, naj finančni odbor prepusti odločitev narodni skupščini. Vladna večina je ta predlog sprejela. Ta predlog bo tvoril poroči. Io večine, dočim bo manjšina finančnega odbora predlagala narodni skupščini, naj odobri od senata sklenjene spremembe. Bivši vodja nemškega centruma dr. Wirth izgnan iz Avstrije kot nadležen tujec Rim. 29. marca. o. Bivši nemški kancelar in vodja katoliškega eentrnma dr. Wirth je po prihodu Hitlerja na oblast pobegnil i« Nemčije v Avstrijo. Sedaj pa so ga avstrijske oblasti pozvale, naj takoj zapusti Avstrijo, ker njegovo delovanje in bivanje v Avstriji škoduje sedanjema avstrijskem, režimu. Wirth so je obrnil na Mussolinija, ki ms je takoj dal dovoljenje, rta se naseli v Italiji, Dr. WirDaily Telegraph« je objavil o razvoju teh j pogajanj članek, v katerem pravi, da je v zadnjih 2 tednih angleški vrhovni komisar Lampson imel več sestankov z Nahas-pašo, ki ga je skušal pridobiti vsaj za to, da se ustvari osnova za sporazum, preden bi se > sploh pričela redna pogajanja. Ta pogaja- 1 nja bi se moraal pričeti že prihodnji teden, treba jih je bilo pa odgoditi, ker ni nikake garancije, da se bodo uspešno zaključila. Zastopniki Egipta so se postavili na »tališče, da Velika Britanija lahko ščiti Egipt, ne da bi pri tem imela v Egiptu večje vojaške kontingente. Vse kaže, da se bodo pogajanja nadaljevala šele po parlameo tarnih volitvah v Egiptu. Kronika ©d sobot® do ponedeljka Ljubljana. 29. marca Današnja t-'ba nedelja je bila uraden pomladni praznik V naravi vse klije in brsti, v cvetju so marelice, črešnje. breskve. Solnčno nedeljo smo seveda temeljito izrabili in Ljubljana se je domala izpraz nila. Zimske suknje so ostale doma na dan »o prišli svetli površniki, a dame ki jih je razgibala modna revija, so bile že v elegantnih plaščih in kostunvh. Da, modna revija: v soboto in danes, ko je bila zaključena je beležila rekorden obisk. Ljubljana je pokazala smise! za modo in lepoto, meščanke kakor saloni pa dober okus. Revija je zadovoljila in uverjen: smo da bodo zadovoljni tudi prireditelji Finančni efekt ne bo kril stroškov, a zato je moralni uspeh tem večji: katera dama bo poslej še čutila potrebo za draga potovanja na Dunaj ali celo v Pariz zgolj zaradi obleke? Bučarjev uspeh pri Šentjakobeanili Šentjakobčani so v soboto zvečer proslavili 23-letnico kulturnega dela enega svojih najbolj zaslužnih in najbolj vidnih sodelavcev o, DanrJa Bučarja, ki je skupno z gospo Meto za svoj praznik presenetil Ljubljano z novo spevoigro: »Na Trški gori«. Igra z godbo in petjem, ki je bila izvajana pod Bučarjevim glasbenim vodstvom in pri kateri je poleg najboljs:h moč- šentjakobskega ansambla sodeloval orkester Sokola 1. s Tabora ter pevski zbor »Tabor« je občinstvo zelo užgala 'n nekatere točke so bile sprejete s takim navdušenjem, da so bile deležne aplavza pn odprti scen: in so jih morali ponoviti Imenitno se je zlasti. odrezal originalni kmečki trio a tudi vsi ostali so prispevali vsak svoj' delež, da je igra lepo potekla. Dvorana je bila nabito polna. Jubilantu g. Bu-čarju je bila poklonjen-a cela grmada cvetja, košare in drugih dani. Oceno o srecm premieri bo »Jutro« še priobčilo. Ana Paulluova f V Šlajcnorjevem demu je v soboto zvečer po večmesečnem trpljenju, kljub temu pa nepričakovano izdihnila svojo dušo blaga j ni carica in upravitelja ca his pn stavbenem podjetju G. Tonnies d. z o. z., odč Ana Paulinova, sestra bivšega veterinarskega nadzornika Alojzija Paulina. Pokojnica, po rodu iz Kranja, je živela od mladih let v Ljubljani. Bila je vzorna uradnica. Samo pri Tdnnies-u je službovala nad 30 let. Bila je nadvse plemenita duša m raven značaj, temperamentna m duhovita. po potrebi tudi nekoliko gorenjsko rezka, kar pa jo je napravijalo se bolj simpatično. Delavna kakor mravlia je imela vedno odprto roko in srce. posebno za siromake, katerim je izkazala nešteto dobrot, ko se niso tege niti sami zavedali. Ud urada in blagajne jo je odtrgala sele neprizanesljiva dolgotrajna bolezen, ko se ni mogla več ustavljati izven postelje. Do zadnjega pa je ohranila presenetljivo duševno svežost, zaraidii te;ja je vest o smrti prišla tako nepričakovano. Vsi, ki so pokojnioo poznali, so jo spoštovali zaradi njene značajnosti in vrlin, ki so jo dvigale nad povprečne ljudi. Prijatelji in znanci jo bodo ohranili v trajnem hvaležnem spominu, užaloščenim sorodnikom pa izrekamo s tem najiskrenej-še sožalje. Poo-eb bluge pokojnice bo v torek popoldne ob pol šestih izpred mrtva SVp v°7f> ratVošne bolrršn;ce Pri težki stoiki, napihnjenosti, glavobolu, zaradi zapeke, izčistita ena ali dve čaši naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice prebavila. FRANZ" JOSEFOVO vodo pijejo radi tudi bolniki, ki leže in jo smatrajo za dobroto. Ogl reg 8. Dr. 16485/35 Predavanje o Slovenskih gorisah V soboto zvečer je priredilo Društvo prijateljev Slovenskih goric v Delavski zbornici predavanje nar. posl. dr. Ivana Jan-čiča o Slovenskih goricah. Občinstvo je pozdravil predsednik društva upokojeni pomočnik finančnega direktorja Spindler in izročil besedo predavatelju, ki je kot sin Slovenskih goric najlažje prikazal poslušalcem ta čudovito lepi kos naše zemlje. Dr. Jančič je najprej prečital pesem pokojnega generala Maistra, ki poveličuje ubrano krasoto teh hribov, nato pa pesem čulkovskega, ki slika socialno bedo njihovega prebivalstva. Med tema dvema točkama Se je gibalo tudi samo predavanje, ki je obravnavalo zdaj krajevne (geografske, geološke in agrarne) značilnosti Slovenskih goric, zdaj življenje kmetov -n viničajrjev, njih veseli značaj in težke gospodarske skrbi, njihove šege in navade in šegave vinske popevke, ki jih je predavatelj navedel v večjem številu in z vso njihovo dialektično barvitostjo. Iz predavanja je mogel pozoren poslušalec, ki še ne pozna Slov. goric, posneti njihovo veličino in bedo; spoznal je, kako globoko je vojna vplivala na mentaliteto prebivalstva, ki ni več tako veselo kakor je bilo nekoč in kako nevšečne so sedanje razmere, ki ugonabljajo vinogradništvo. Tako začenjajo Slovenske gorice propadati gospodarsko, kakor so prej nacionalno; je to problem naše obmejne pokrajine ki bi moral zanimati tudi Ljubljano kot slovensko središče. Predavatelj je svoje predavanje zaključil s citati iz Bartscha; lahko bi jim bil dostavil še kakšen lep odlomek iz Kraigherja in Ksaverja Meška. Tato se je pokazalo na platnu okrog 50 skioptičnih slik, ki so bile večidel srečno zbrane in dobro reproducirane. Pokazale ao nekatere pokrajinske in krajevne značilnosti in motive, predavatelj pa jih je spremljal s pojasnili in anekdotami, med katerimi so bile kajpak najbolj prepričevalne zgodbe o vimv ki ne leze v glavo, marveč v ->oge Med poslušalci so biil po večini rojaki iz teh krajev; kje neki so tičali Ljubljančani, ki žico teh svojevrstnih rodoljubov bi najbrž privabilo predavanje samo tedaj, če ba Društvo prijateljev Slovenskih gori. zastonj točilo tisto žlahtno kapljico, o kateri je mikavno pripovedoval predavatelj. Tudi 'u bo treba z večkratnimi poizkusi prebiti led ;n Ljubljančane vsaj toliko navezati na Slovenske gorice, kakor so jih nekoč čislali in posečali tujerodni Gradčani! Prizadevanja Skalašev Skalaši so se zbra:i k občnemu zboru v beli dvorani Uniona Številno skalaško družino je pozdravil predsednik g Fran Vil-har. zlasti pa de'egate jeseniške in savinjske podružnice V pregledu dela kluba je predsednik navajal, da je največ skrbi povzročil dom na Voglu ki je siceT že davno dograjen, a vedno nastajalo nove zahteve in potrebe I.etošnia neugodna zima je napravi'a hude preglavice zlasti v finančnem pogledu Marljrv je bil alpin ski odsek, ki je prirejal redne tedenske sestanke in pridno se ie zbiralo gradivo za knjigo »Naš alpinizem« Odnošaji do drugih društev in do podružnic so b;li vedno korektni in tovariški zlasti tudi s SPD kateremu se Skala zahvaljuje za naklonjenost Hvaležna je tudi banski upravi za podporo 2000 Din in pa tisku za moralno pomoč. Podrobno je tud<; predsednik orisal delo alpinističnega odseka- ki ie lani zaključil alpinistično šolo s praktičnimi plezalnimi vajami bl-zu Ljubjane in v Savinjskih planinah. Predsednikovo poročilo je \zpopolni! tajnik g Milan Kham. K.ub šteje 123 red nin podporn h in ustanovnih č.anov Od bor je sodeloval pri razn:h proslavah in pla ninskih slavnostih. preskrbe! je pa tudi fotografije za Kozakovo knjigo »Beli mece-sen« ki je bila v inozemstvu tiskana v nemščini. Skala je organizirala tudn več predavanj in ie biia s številnimi članki stalno v stiku z javnostjo in članstvom Zato izreka ljubljanskim časopisom vdano zahvalo. Več članov se je udeležilo tudi fotografske -azstave « Beogradu, k*er so dosegli iepe ospehe Tajrrk je zaključil z izrekom, da so načrti Skale zj bodočnost koncentrirani v pravcu ideologije -soustanovitelja Skale in na'večjega Ška'aša pokojnega^ ir Juga katerega -nonrn jim bo svete! žar v vsem delovanju. Za blagajno je poročala gdč Blatnikov*-gospodarsko poročilo pa ie poda g Drago Koprivec, nato so poročali še ostali funkcionarji in pa delegati za podružnice Pri volitvah je bil za predsednika zopet izvoljen g Vvhar. za podpredsednika inž Zumer. za tajnika I Vekoslav Keršič. za tajnika II Senk Marjan za knjigovodjo Edi Križan, za blagajnico Danica Blatn;kova in 12 odbornikov ter načelnikov raznih sekcij. točrle alkoholne pijače. Te Številke p« pričajo, da veselice polagoma izginjajo s programov gasilskih čet. kar je vsekakor hvalevredno. Končno je predsednik Bule poročal še o gasilski razstavi na lanskem ve-lesejmu, ki je dosegla prav lep uspeh in sprožila pobudo, na i bi se prirejale manjše razstave tudi po župah in četah. Na posamezne čete je pri tej priliki naslovil poziv, naj shranjujejo orodje. ki prihaja iz rabe. a ima svojo stannsko vrednost, in slike požarov ker bo vse to gradivo dragocen prispevek gasilskemu nvuzeiu. ki se bo v kratkem začel snovati. Inž. Dolenc je dodal še kratko poročilo o obram-bno-napadalnem odseku in se odločno izjavil oroti drugemu delu gasfskega vež-bovnika. ki ga namerava zveza izdati, a je po svoji sestav- povsem neprikladen za . praktično uporabo. Prav bi bilo. da bi vse zajednice po svojih izkustvih in potrebah predložile lastne osnutke, kakšen naj bo vežbovnik Podpredsednik »Samopomoči« Fajdiga iz Kamnika je podrobno orisal težki položaj, v katerega je ta zavarovalna ustanova gasilcev zašla spričo gospodarske kr-ze. in je stavil na skupščino predlog, naj zaied-nica uvede obvezno članstvo v »Samopomoči«, ali pa naj se ustanova ukine Po kratki debati je skupščina predlog o obveznem zavarovanju z vsem: glasovi proti enemu odklonila, kar pomeni, da s«.- bo morala »Samopomoč« posroooma 'likvidirati. Med živahno razn-evo so zborov H rešili še nekaj a'ktualn:h vprašanj, na kar je predsedn;oči skupščino zaključil. Avgusta bo v Zagrebu vseslovenski g^il^ki korgres. na katerom bo častno zastopana tudn naša za jednioa. Nova organizacija slovenskih Isvcsv inženferjev m V društvenem prostoru je on v so do to zvečer XVII. redni letni občni :bor Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov ljubljanske sekcije. Ob lepi udeležbi članstva je otvoril zborovanje višji svetnik g. inž. Mačkovšek s pozdravom na članstvo, zastopnika Inženjerske zbornice g. Bleiweisa ter zastopnika tiska, nakai je prečital pozdravni brzojavki ireasednika glavne uprave in beograjske sekcije, ki želita v prihodnjem poslovnem ietu mnogo uspešnega dela. Orisal je ležk položaj stanu in poročal o delu akcije za postavitev spomenika Resslu in Tesli Sledilo je izčrpno tajniško poročilo višjega svetnika inž. L. Bevca. Društvo je po tem poslovnem 'etu visoko aktivno. Včlanjenih ima 328 članov, in sicer 103 gradbenike, 60 elektro-strojnih, 48 kemikov, 44 strojnih, 34 arhitektov, 26 rudarjev, 6 kulturnih geodetov, 5 šuraarjev in 1 plavžarja. Tajnik je govoril o pripravah za prihodnjo skupščino, ki ,x> letos od 30. maja do 1. junija na Bledu Društvo je 2 uspehom interveniralo v mnogih primerih zaradi zaposlitve tujcev in izposiovalo tudi prepoved pnznanja Dopisne šole v Parizu. Znižanje plač je hudo prizadelo inženjerje. Vse intervencije so bile brezuspešne. 7 besedami: »Mlade sile nas krepijo, optimizem nas bo rešil!« je tajnik g. inž. Bevc končal svoje poročilo, k- je bilo kot predsednikovo odobreno z velikim aplavzom Sledila so poročila blagajnika višjega svetnika inž. Pirca, knjižničarja inž. škerlavaja gospodarja inž. Strune, odseka za tehnično šolstvo g. inž. Pehanija, ki je poudarjal potrebo novega poslopja za našo tehniko, nadalje je poročal za redakcijo tehničnega lista g. inž. Slatner. za tehnično terminologijo g. inž. Bevc radi zadržanega višjega svetnika g. inž Skaberneta. za betonski in železobetonski odsek ter norme univ. prof. g. inž. žnidaršič, za gradbo modernih cest g. inž. Mačkovšek, referent zq nezaposlene g inž. Kuralt pa je irisal težki položaj 77 nezaposlenih inženjerjev. Od teh jih je popolnoma brez zaslužka 49. 29 pa je za silo zaposlenih. Sledilo je poročilo kluba državnih inženjerjev ministrstva za gradbe. kluba arhitektov inž. Platnerja. ki je poudaril zahtevo po strokovnem časopisu, čemur se je pridružil tudi prof. dr. Kral. Inž. Pečenko je v imenu kluba elektroinženjeriev poročal o pripravah za proslavo SOletmce Nikole Tesle in o priročniku, ki bo v kratkem izšel. Docent dr. inž E. Guzelj je poročal za klub inženjerjev kemije, inž Rus za klub pripravnikov. ki ima danes že 116 Pianov ki pa nimajo položaja kakoi jim pripada. Tudi predsednik podpornega fonda -'e poročal o zelo aktivnem delovanju in pohvalil svetnika g. inž. Mušiča, ki vodi blagajno Za kontrolo tehničnega dela je govoril inž. Pečenko in zahteval zaposlitev domačih moči. reorganizacijo bednostnega fonda, organizacijo javnih del, dopolnitev in izvajanje obrtnega zakona, dopolnitev uradnega zakona. namestitev tehničnih moči po občinah. energično borbo proti šušmarjem. organizacijo elektrostrojne službe / banovini in izvajanje obrtnega zakona in pravilnika Vsi govori so bih sprejeti .soglasno, nakar se je osvoji! tudi predlog, da se pošljejo pozdravne brzojavke gl upravi in vsem sekcijam Pred volitvami je dosedanji predsednik, višji svetnik g. inž Mačkovšek, ki je že 12 let zelo uspešno vodil društvo, zaradi prevelike zaposlenosti poda' ostavko na svoje mesto. Članstvo je upoštevalo nie-govo prošnjo in ga izvolilo soglasno za častnega predsednika. Sledile ~o volitve uprave* pri katerih je bil izvoljen za predsednika višji svetnik inž Bevc, za podpredsednike dr. inž Koželj, inž go Pehani. inž. Platner. inž. Dedek, inž Pečak in inž Lenarčič. Poleg odbora so bili izvoljeni še odseki za tehnično terminologijo, za tehnično nižje, srednje in visoko šolstvo, za urejanje in izdajanje Tehničnega lista, za beton, železobeton in norme, za gradnjo in vzdrževanje modernih cest. za normalizacijo, društveno razsodišče, referenti za nezaposlene in podporni fond Vsi odseki so bili izvoljeni soglasno in v vzorni harmoniji, ki je vladala ves čas občnega zbora. Pri slučajnostih je govoril predsednik Zveze industrijcev g. inž. Lenarčič, ki je poudarjal zahtevo za prepotrebno novo poslopje za tehniko in lastni dom. V živahnem pogovoru je bilo slišati, da se že 'stanavljo pripravljalni odbor. Na vse interpelacije je odgovoril predsednik inž. Bevc z zagotovilom, da bo uprava storila vse, kar bc v njeni moči. Po daljši stanovski diskusiji je V stekleni dvorani kolodvorske restavracije so lovci razpravljali danes o dveh važnih zadevah. Na skupščini, ki je določala o likvidaciji dosedanje organizacije in ustanovitve Zveze slovenskih lovskih društev, je zastopalo podružnico 51 delegatov 26. redni občni zboT SLD je namesto zadržanega predsednika dr. Lov-renčiča vodil podpredsednik ravnatelj g. Bogdan Pogačnik iz Maribora, ki je uvodoma predlagal, da se pošljejo udanost-ne brzojavke Nj. Vel. kraljici Mariji kot pokroviteljic5 organizacije, Nj. Vel. kralju Petru m knezu namest. princu Pavlu, pozdravne pa ministrskemu predsedniku g. Stojadinoviču in ministru za šume in rudnike. Predseduioči je nato iskreno pozdravil zborovalce in še posebej kapetana Dre-nika kot zastopnika Jugosl. kinološkega sa-veza. Nato se je vršila zadnja skupščina SLD. Uvodoma je še predsedujoči predlagal, da se pošlje pozdravna brzojavka z zahvalo dolgoletnemu predsedniku dr Lovrenči-ču. nato je pa tajnik inšpektor dr. Bevk poročal o delu organizacije, ki je frlo zelo obširno, saj to dokazuie že 1137 rešenih vlog. SLD ie šfelo 51 č'anov in je naraslo za 302. Delo je biV> razdeljeno no 5 odsekov, ki so vsi marljivo d-lovali. a večji del predsedniških poslov ie ležal na tajni ko vih ramah ker je bil predsednik kot poslanec vvBeogTadu. »Lovec« je redno izba ial in ga tiskaijo 5300 izvodov. B'«gainik ravnateli g Zupan je podal nregleden obračun in proračun ter se zahvalil bar>sk: unravi. ki ie "re^an^m naklonila 40 000. lani »a 15 000 Din podpore za tisk »Lovca« Odboru je bila dana r^z-rešmca s posebno nohvaV) hHgajniku. Na predlog e^ega delegata b;1i nato so?1?.s- . tki i7vo1ipni 7n °šno kakor ie b^o vsa d^efletja v "Q — Na+o lovci razrvra vi i ali o raznih aktualnih zadevah in je bil sprejet nTed!og niroračuna ravna+eVa Zupana za L 10Vi, tudi. da ostane članarina Z3 ch-nfl fin T>'ri Dve stanovski zahtevi naših pletilcev V društvenih prostorih v nebotičniku so se danes dopolne sestali pletilci dravske banovine k rednemu občnemu zboru. Predsednik g Henrik Franzl ie po uvodnih formalnostih izčrpno poročal o organizaciji navajajoč- da žal ne more poročati o izboljšanju položaja pletilske stroke. Ne more govoriti o razvoju, še manj o napredku Ob zaključku triletne funkcijske dobe uprave lahko trdi da ie položaj brezupen Obširno je nato razložil vse težave ki tarejo p^tMsko stroko in je zlasti podčrtal hudo konkurenco podjetij, ki izkoriščajo delovne sile Zlasti velja to za južne kraje. Bosno in Hercegovino, ker plačuieio delavce za 10 urno delo po 6 do 8 Din Predsednik je navajal vse akcije. ki jih je organizacija storila za izboljšanje položaja z edino željo da bi dosegla trajne usnehe in je zaključil s pozivom, da se vsi oklenejo organizacije u,clli --------- ---------- „- . Predsednikovo poročilo je temeljito iz- predsednik zaključil uspeli občni ^bor in se popolnri g Soss. ki je poročal o delu or zahvali navzočim za udeležbo Armada gasilcev raste in napreduje Pri Mikiiiču so se dopoldne zbrali dele-gatje gosuskih organizacij iz vse dravske banovine, d)a na skupščini svoje zajednice pretresejo bilanco enoletnega dela in začrtajo smernice za bodočnost. Namesto zaslužnega, požrtvovalnega starešine zajednice, Josipa Turka, ki je kljub bolezni pribite! med svoje soborce. a bi mu bilo vodstvo zborovanja prenaporno, je skupščino otvoril prvi podstarešina Cerer iz Kamnika. Med živahnim odobravanjem sta bili sprejeti vdanostni brzojavki Nj Vel. kralju Petru II. in pokrovitelju Gasilske zveze Nj. Vis. princu Tomislavu ter pozdravna brzojavka ministru za telesno vzgojo dr. Robiču, nato pa je predsedujoči poleg starešine Turka, ki so mu zborovalo priredili prisrčne ovacije. pozdravil še zastopnika vojske polkovnika Pogačnika, zastopnika banske uprave dr. Logarja in II. podstairešmo Gasilske zveze Snoja. Izčrpno poročilo o delu zajednice je podal tajnik Pnstovšek, ki je med drugim navajal, da je banstka uprava dovoiiia za zdravljenje gasilcev v Rogaški Slatini skozi vse leto 50% popusta. Veliko škodo je doživelo naše gasilstvo z ministrsko uredbo o doprinosih od zavarovalnic, ki jih je znižala od 6 na 4.5%, kar pcmeni po današnjem stanju zavarovanj v naši banovini za zajednico okrog 400 000 Din manj dohodkov na leto. Ker ministrstvo za telesno vzgojo ni dovolilo obnove l°/onega gasilskega sklada v podporo pri požarih ponesrečenih gasilcev m vprege, za poškodovano orodje, obleko in obuvalo ter za mesečne podnore vdovam in sirotam pri požarih smrtno ponesrečenih gasilcev, bo treba misliti na novelo k § 79 o organizaciji gasilstva. Za vnašanje letnih podpor v občinske proračune bodo po naročilu resornega ministrstva skrbe'e vse banske uprave in jih ne bodo okrnjeva'e ali celo črtale kakor se ie to pogostokrat dogajalo doslej. Vsaka občina ki je četi podelila podporo, pa ima pravico vpogleda v njene račune, da se prenriča o načinu, kako se darilo uporablja. Obenem je ministrstvo gasiilcem prepovedalo, nastopati pri volitvah in političnih shodih v kroju in za-branjuje zborovanja in volilne sestanke po gasilskih domovih Zavarovalnice na ozemlju naš? banovine so za leti 1934 in 1935 vplačale v gasilski sklad po uradni nano-vedi znesek 2. 536.104 Din. ki se norazdeli tako. da prejmejo gasilske čete 60 Gesi'1-ska v a if>dinica 20 gasilske žune in zvza pa no 10«/« V letu 1925 ie pričelo delovati 22 novih čet. tako da iih je zid"i v celem 910, ki šteieio 27.129 rednih, 16.368 nod- jim sv; Kje neKl SO LlOcUl ujuuijanvaui, IVJ K.1 OICIDV —'' ■ iIV""', je bilo predavanje namenjeno? Mno- l pomih in 1299 častniih članov. O denarnem gospodarstvu zajednice je izčrpno poročal blagajnik Mikuš z Brezovi ce, predsednik nadzornega odbora Kopač iz Slovenjgradca pa je predlagal razrešni-co odboru s posebno zahvalo blagajniku in tajniku, kar je skupščina po kratki de bati soglasno sprejela Inšpektor zajedmee inž. Dolenc je v imenu strokovno-tehnične ga odseka poročal da so gasilske čete v naši banovini imele leni 3.797 rednih vaj, 5.568 vaj z orodiem in 1.647 strokov nih predavanj. Vseh požarov je bilo lani 783, a razen pn požarih je gasilstvo stopilo v akcijo tudi pri treh poplavah in treh drugih nesrečah. Ob koncu leta je zajed-n.ica šte!a 25 žup, a med 910 četami je I poklicna 1 zavodska 7 industniskih in 901 prostovoljna Te če*e posedujejo 407 motornih. 815 ročnih brizga In. 201 berglov-ko, 110 avtomobilov. 210 000 m raznih ce vi. nad 1500 raznih lestev in okrog 600 domov in orodišč. V naši banovini pride na vsakih 17.5 km" po ena gasil&Ko četa in na 40 prebivalcev po en gas.lec Predsednik samantanskega odseka mestni fizik dr Rus je poročal, da pravih sama ritenski h odsekov naše čete prav za prav šj nima jo, pač p« ima povprečno skoro vsaka po par samaritanov Čete razpolagajo z 8 sanitetnim avtomobili, ki so specialno gra jeni za prevoz bolnikov in ponesrečencev Trije izmed njih so last mestne občine ljubljanske Podeželske čete pa imajo še 14 gasilskih avtomobilov, ki 6e dajo s pridom uporabiti tudi za prevoz ponesrečencev. Gasilske čete in sarnantanski odseki so lani pomagali v 6244 primerih in so prepeljali skupno 5778 bolnikov in ponesrečencev. Na reševalnih vo/n ah so gasilski avtomobili prevozili nad 63.500 k»n Iz preglednega poročila ki ga je podal predsednik kulturno-prosvetnega odseka Bule iz Mirne, povzemamo, da imajo gasilske čete na področju naše zajednice — brez podatkov za župe Kočevje. Kranj, Litija, Maribor levi breg, Metlika in Novo mesto, ki še niso prispeb — 20S prosvetnih odsekov in 60 gledaliških odrov, ki so v preteklem letu priredili 338 gledal ških predstav Pevski zborov je 37 s 467 peV ci. ki so nastopih 134 krat Raznih godb med katerim- prev'adujo'o tamburašk zbori, je 85 s 462 glasbenimi instrumenti, ki so last čet Te godbe so lan, nastopilf 148 krat. Raznih predavanj je bilo 312 ter 1536 raznih proslav iti krmemoracij Svo je knjižnice ima 44 čet z 2696 knii<* «n Kamniška četa ima tud svoi kino Gasi1 ske pete so lan- priredile skupno 733 ve , selic in raznih zabav, med katerimi pa je 1 bilo samo 37 takšnih, da se pri njib niso ganizacije same m se zlasti dotaknil sus-marstva ki se je bohotno razpaslo v tej stroki Udruženje se je zlasti trudilo, da se pletilstvo prizna za rokodelsko obrt. Članstvo je bilo o vseh akcijah, pa tudi o vseh zakonih al: uredbah obveščeno po okrožnicah, uprava je pa tudi vsako leto ob odmeri pridobirne s posebnim- spomenicami razložila davčnim upravam težavni položaj obrtnikov pletrlcev in je zanje tudi večkrat intervenirala Tajnik je navajal da je bilo lani pri združenju registriranih 209 pletilcev Dokaz krize v obrti je pač, da je Mo lani odjavljemh 41 pletil-skih obrtov, začasno ustavljenih 5. na novo prijavljenih pa le 6. To pač dovolj go- vori o težkih razmerah, s katerimi se mora stroka boriti. O stanju blagajne je poročal g. Martin Mahkota, za nadzorstvo g. Andrej Jeglič. Sprejet je bil proračun za L 1936. ki predvideva 23.300 Din izdatkov in dohodkov. Na novo je bilo urejeno plačevanje članarine. Odbor s predsednikom Franzlom na čelu je ostal v glavnem neizpremenjtn. Sprejeta je bila resolucija naslednjima obema zahtevama: Pletilstvo — dasiravno zahteva od rzvr-šujočih mnogo strokovnega znanja praktičnega in teoretičnega značaja — še vedno ni priznano za rokodelsko obrt Zato se dooaja, da morejo izvrševati ta obrt tudi take osebe, ki v nobenem pogledu niso kvalificirane in so zato ostali pletilci pr-zadeti s trajno in nepopravljivo škodo. Zato zahtevamo, da se to nevzdržno stanje odpravi in pletilstvo uvrsti med rokodelske obrti. Zbornico za TOI pa prosimo. da skrbi za to. da se bo uvrstitev ob novelizaciji obrtnega zakona tudi v resnici izvršila . Zaradi izkoriščanja delavstva v nekaterih kraj,:h države in pri nekaterih podjetjih se ustvarja podlaga za neree.no konkurenco, ki socialno čutečim podjetnikom — pletilcem že malone popolnoma onemogoča udejstvovanje Predlagamo zato. da se z maksimiranjem mezd izfcnaca konkurenčna sposobnost vseh podjetij m tako ustvari možnost nadaljnjega obstanka on;m obrtnikom, ki skušajo tekmovati m konkurirati s kakovostnim*, izdeiki ter ne v škodo prizadetega delavstva Prosimo Zbornico za TOI. da nas tudi v tej nosi zahtevi na merodajnem mestu podpira. Novo vodstvo društva tzložbez&in aranžerjev AoiWo oruševo iziuzoema aranžerjev za dravsko banovino v Ljubljani je v sobo-to zvečer poda,o obračun svojega dela ob števiiiu udeležbi čian*tva m vabljenih go V prostorih, k: jih že drugo leto gostoljubno duje na razpolago Združenje trgovcev v Trgovskem domu so nasi aram kzerji imeli svoj IV. redni ob cm zbor, ki re pokazal razveseljivo sliko resnih prizadevanj Predsednik g. Zvonko Cuik ,e prečital pismene pozdrave in čestitke zadrza-aih en. dr. 1. Plessu v imenu Ztjornice za IOI dr. Windischerja za trgovsko društvo »Merkur« in prot. S. Š«ntla Tajnik Me-gušar Stane je zgoščeno prikazal sniko društvenega delovanja, ki je bilo zelo uspes-no Društvo je priredilo tekmovanje v Kranju, tečaj za dekorativno P^avo. vec ekskurzij in članskih ses,tankov, je sodeloval pn večjih prireditvah (evhansticnetnu kongresu, kongresu JS in ob pri iki vele sejma). Zadnje čase si je omislilo astno knjižico in nabavilo več mmh svetovnih revij iz aranžerske stroke. Tudi poroči o blaga inifarke gdč. A Smrečnikove je bilo podano zelo vestno. Po kratkih pornina na 5 Din. Stanovske zadeve nsizarfev Ob pol 10. je bil v salonu restavracije »Derenda« na Rimski cesti redni letni občni zbor >Združenja mizarjev«, na katerega so prihiteli mnogoštevilni člani, da slišijo Doročilo o delu v preteklem letu. Občni zbor je otvoril večletni marljivi predsed_ nik udruženja g. Ferdo Primožič, ki je uvodoma pozdravi! zastopnika »Okrožnega odbora obrtniških združenj« g. Hočevarja in vse navzoče V izčrpnem poročilu je po. dal sliko obširnega dela. Govoril je tudi o težkem gospodarskem stanju, v katerem se nahajajo danes mizarski mojstri. Ob koncu govora je podal ostavko na svoje mesto. Sledilo je tajniško poročilo, ki ga je občni zbor kakor predsedniškega v celoti odobril, živahna debata je b la lep do. outsiderja« te skupine, mariborskega Rapida in mu — čeprav nekoliko pod vplivom sodnikove p i« ščalke — iztrgali obe točki. Z današ« njo zmago pa so obenem izvedli tudi lep skok za dve mesti po tabeli na« vzgor ter zavzeli z boljšo razliko go* lov in sedmimi točkami drugo mesto med mariborskimi prvenstvenimi kan* didati. V tej skup!ni pa ie Železničar z 11 točkami seveda še obdržal svojo dominantno pozicijo. Tabela je zdaj taka: Ljubljanska skupina: Primorje 7 6 1 0 24:7 13 Hermes 7 5 1 1 26:9 11 Celje 6 3 0 3 8:16 6 Korotan 6 2 0 4 13:19 4 Ilirija 8 0 0 8 0:21 0 Mariborska skupina: Železničar 7 5 11 18:10 11 ČSK 7 3 13 17:13 7 Maribor 7 3 13 10:13 7 Atletiki 5 3 0 2 9:18 6 Rapid 8 116 18:12 3 Z. K. D. Pride največja senzacija sezone v filmu iz Aljaske 7:1 (4 s 0) Celje, 29. marca Danes popoldne je bila na celjski Giaziji pred 500 gledalci odigrana podsavezna prvenstvena tekma med Primorjem in domačim Celjem, v ka> teri je Primorje zasluženo zmagalo, pri čemer pa je treba priznati, da bi ne* koliko tesnejši rezultat bolj ustrezal poteku igre. Gostje so zadovoljili v vseh forma« cijah ter so tehnično in kombinatorno znatno prekašali domačine. Napad je bil enoten in odločen ter je streljal iz vsake pozicije. Celjani so bili pred« vsem požrtvovalni in so pokazali po« nekod nekaj lepih potez, toda pred go« lom so biii popolnoma nesigurni. Tekma je bila mirna in lepa in je go« tovo zadovoljila občinstvo. V začetku so se napadi menjavali, dokler ni v 10. min. prišel Pupo sam pred celjski gol in poslal prvič v domačo mrežo. 1 : 0 za P. V 17. min. pošlje Jež po lepem predoru drugič med drogove in zviša na 2 : 0 za P. Primorje je v veliki pre« moči in stalno napada, dokler se Ježu v 25. min. ne ponudi prilika za tretjo realizacijo. 3 : 0 za P. V 32. min. pride Bertoncelj do strela iz neposredne bii« zine in postavi rezultat prvega polea« sa. 4 : 0 za P. Po odmoru začnejo Celjani z vsemi silami, toda nikogar ni, ki bi znal žo« go spraviti v mrežo. Do 24. min se si« tuacija spet obrne, Pupo je na strelu in poviša na 5 : 0. Tri minute kasneje prodre Pteifer do nasprotnega gola in zabije neubranljivo častni gol za do* mače. 5 : 1 za P. Gostje so zdaj spet nevarni v napadu, brez presledka pri« tiskajo na nasprotno polje in v 42. min. pošlje Jež še šestič v mrežo. 6 : 1 za P. V zadnji minuti se ponudi Bcr« tonclju še ena priHka. ki je ne pusti neizkoriščene in tako je končni rezul« tat 7 : 1 za P., med katerimi pa gresta na račun levega branilca in vratarja Celja prav gotovo po dva gola. Tekmo je sodil g. Lukežič iz Ljub« Ijane objektivno, toda preveč ležerno. V predtekmi je rezerva Celja zrna« gala nad rezervo Atletikov z 2 : 1 (0 : 0). Dopoldne je prvo moštvo Jugoslavi« je na svojem igrišču v prijateljski tek« mi zmagalo nad enajstorico Hrastnika s 3 : 1 (0 : 0). SK Iliri ;a (lahkoatletska sekci a). Seja ^ačelstva bo drevi ob 18.15. v klubovi sobi kavarne »Evropa«. ČSK: Rapid 4:2 (3:1) Čakovec, 29. marca. Rapid je danes odigral svojo zad« njo prvenstveno tekmo, in sicer proti CSK na njegovem igrišču v Cakovcu. Tekma je bila izrazita in ogorčena borba za točke, ki pa je razen tega tr» pela še zaradi izredno slabega sodni« ka. Zdi se, da je bil nevtralni zelo pod vplivom glasnega občinstva. V prvem polčasu so bili Rapidov« ci v precejšnji premoči in je posebno njihov napad igral prav dobro ter si iz« gradil mnogo prilik za realiziranje. Iz koncepta sta ga spravila dva prosta strela, ki jih je precej dvomljivo od« redil sodnik in iz katerih sta padla tu* di dva gola v njihovo škodo. Elan Ma« riborčanov je po tem moralnem udar« cu vidno popustil in, ko je sodnik dik« tiral proti njim zaradi vidno nastrelje« ne roke še enajstmetrovko, so pa gost* je kapitulirali na vsej črti. Po odmoru so zaigrali prvo vijoli« no domačini, ki so pokazali predvsem mnogo požrtvovalnosti, ki pa tudi ni pomagala več kot do neodločenega iz« ida. Tekmo je vodil g. Ramovš iz Ljub« Ijane. 7:2 (5$1) Kranj, 29. marca.. Pred zelo številnim občinstvom se je dames ljubi jamski Hermes predstavil v revanžnj tekmi proti Korotanu v Kra- nju in po igri zapustil odličen vtis. Za tekmo je vladalo seveda zelo veliko zanimanje in je bilo na igrišču gotovo 400 gledalcev, kar je za deželo vsekakor rekorden obisk. Gostje, ki so nastopili, razen mladega vratarja, v svoji najmočnejši postavi, so bili od začetka do konca boljši v vseh ozirih in je bila zmaga odločena že kma_ lu po otvoritvi. Enajsfcorica je bila tehnično in taktično dobra kakor že dolgo ne in je zmago tudi popolnoma zaslužila. Najboljšega moža je imel« v srednjem napadalcu Brodniku, na-jlolj uspešen po golih pa je bil Mokorel. Domačinj niso mogli pokazati kvalitete prejšnje nedelje in forme, v kateri so obetali odigrati to revanžno tekmo. Moštvo kaže v vseh delih še precej vrzeli in mora tudj svoja današnja dva zgoditka proti Hermesu knjižiti samo na račun prodorov Res pa je. da so igralci zaigrali z veliko voljo in požrtvovalnostjo, kar je na domačem igrišču in pred domačo publiko pač popolnoma razumljivo. Tekmo ie sodil ljubljanski sodnik g. Macoratti prav dobro, pa vendar ni mo-srel ustreči vsem gledalcem. MLADIM MATERAM in ženam pomaga po večkratni nosečnosti naravna FRANZ-J OSEFO V A voda — grenčica največkrat že v malih količinah, za redno delovanje črevesja. Ogt reg & M 90474/% Sisaška Slavija v Mariboru Včeraj je v Maribora gostovala enajstorica Slavije iz Siska, ki pa ni mogla opravičiti slovesa po zadnjih tekmah niso mogli doseči nobenega Številčnega uspeha. Goli so padli v 5 tninutri po Pavlina, v Maribor, 29. marca. Sisaška Slavija je prišla v Maribor z nekaterimi prav lepimi rezultati, ki jih je dosegla v zadnjem mesecu. Porazila je med drugiim zagrebške Železničarje z 10:0 in preteklo sredo celo zagrebški Hašk s 4:0. toda pokazalo se je, da Slavija kljub lepim rezultatom ki jih ie dosegla na domačih tleh, ni nasprotnik velikega formata. Za tekmo tudi ni bilo prevelikega zon man ja, saj jo ie prišlo gledat koma i 500 ljudi. Železničar : Slavija (Sisak) 5:0 (5:0) Kakor so gostie razočarani, tako je zadovoljen Železničar Domače moštvo je bilo boljše od nasprotnika v vseh linijah, kar velja najbolj za napad, ki je hi! v polju in tudi pred golom prav dober. Nič slabše igre ni pokazala krilska vrste, ki je igraila neprimerno koristnejše kot v zadnjih tekmah. Sploh je bila ta vrsta gonilna sila v moštvu, k' je v lep< medsebojni povezanosti držala vso stvaT pokoncu. Obramba ni imela prehudega posla, ker je imela proti sebi napad nemogočih kvalitet. O gostih ne moremo izgubljati mnogo besed. Nekflj forme je pokazala samo ožja obrrmba, v kateri pa ie bil vratar zelo nezanesljiv Krilc' so morali onravljati pretežni dei branilskega deta. pr^v tako pa ie mora! tu k? i pomagati tudi del napada, ki seveda zaradi tega ni imd pr1 ve možnosti, dy bi se uvel:evil Igra ie bila ves čas fair. dasi je potekla večinoma mnog-o bolj nVnčno k"kor borbeno, pa ie kljub temu zadovolji a publiko. Ze sam r^zivl'*** kfl ?e. d> se d.a tekma razdeliti v dv« del-"1. mpd katerima so bi'ii v prvem Železničar i' "bs^utni gospodarji na igrišču ter nrdali z?re* leno 'n efektno igro. v drugem r>a so se gostje povzpeli do nepričakovano tHega odpora. Ver so pač domačimi nekoliko popust;!i. Klijorb te; spremembi pa tudi v tem delu 38 po istem igralcu, v 30 min po Doiinar-ju, v 35 man. po Konradu in v 39. spet P<> PauAinu. Sodil je g. Jančič v splošnem dobro. Dopoldne je na igrišča Železničarje mladina Železničarja porazila mladino Maribora s 6:2. Ostale nogometne tekme Kamn-k: Primorje jun. : Kamnik 12:1, Zagreb: Grad janski : Sparta 6:3 (4:3). Prvenstvena tekma. Osijek: Slavija : Grad janski 3:0 (1:0). Prvenstvena tekma. Slavija je prvak ONP. Beograd: Bask : BSK 3:1 (2:1)!! Dunaj: Prvenstvene tekme: PA C : Sport-klub 2:2, Vienna : Wacker 2:0 (0:0), Admi-ra : Liberta* 4:0 (3:0\ WAC : FC \VMen 4:4 (1:0), Rapid : Hakoah 6:0 (1:0), Au-stria : Favonitner AC 3:0 (2:0). Praga: Boherniams : Čechie Karlin 4:3. Nachod : Slavija 1:1! SK Plzen : Žideni-ce 3:0, S pa rta : Žatec 5:0. Viktorija Plzen : Prostiejov 3:2, Tepilitzer FC : ASK Kolin 4:1, Moravska Slavia : Kladno 1:1, FC Bratislava : DFC 3:1. Budimpešta- Phobus : Kispest 1:0. Ui-pest : ITI. okr>ai 2:0, Ferenczvaros : FS Szeged 2:0. Soroksfir : » 11« 2:1. Hun'onof?n? dirki je b:'s» razdelitev nagrad, pri kateri so dirkači prejeli prav lepa spominska darila. Organiza« cija prireditve, ki je bila v rokah gg. Lešnika, Lorgerja, Lubše in drugih, je bila brezhibna. Mladinski slalom na črnem vrhu Jesenice, 29. marca Na Črnem vrhu so se danes vršile mladinske prvenstvene tekme GZSP. Snega je sicer na Črnem vrhu dovolj, a za smuk je bil vendarle pretežak in so lahko tekmovali le v slalomu. Proga je bila dolga 350 m, višinska razlika je pa znašala 100 m. Za tekmo« vanje je vladalo precejšnje zanimanje in se je prijavilo 28 tekmovalcev. Od teh jih je bilo prispelo na cilj 22, 2 sta bila diskvalificirana, ostali so pa odstopili. Rezultati so bili naslednji: 1 Štumpfl Tone (Skala) 1 : 03.8, 2. Koblar Stanko (Skala) 1 : 11.4, 3. Ra« zinger Tone (Bratstvo) 1 : 15.4. 4. Ber« toncelj Jože (ASK Gorenjec) 1 : 23.6, 5. Kordež Stanko (Rratstvo) 1 r 25 8, 6. Saksida Ivan. 7. Čon Franc (hratra« nec olimDijca), 8. Baš Davorin. 9. ^as Maribor preko nedelje Maribor, 20. maraa. Nedelja občnih zborov Dopoldne so zborovali pri Gambrinu riborski čevljarji Občni zbor je bil selo dobro obiskan. Vodil ga je predsednik združenja čevljarskih mojstrov v Mariboru gospod Anton Kraje®*", ki je pozdravil vse navzočne, imenoma mestnega obrtnega referenta dr. Senkovifa. Nato je podal iačrpno poročilo druStvenega tajništva, blagajniStva in gospodarstva. Združenje šteje 246 Sanov 113 pomočnikov, 54 vajencev- Na novo je bilo prijavljenih v preteklem letu 16, odjav-ljenih pa 7. Dohodki so znašali 2&736.06 Din in ravno toliki izdatki ■ saldom 4.654 dinarjev. Pri volitvah je bil z majhnimi spremembami izvoljen dosedanji odbor z g. A. Krajcerjem na čelu. V gradu je bil včeraj zvečer občni zbor agilno delujoče tukajšnje Ruske matice, ki ga je otvoril in vodil prof. Sokolov. Ruska matica bo tudi v bodoče delovala pod vodstvom dosedanjega odbora. Na drugi dekliški meščanski šoli pa je bil ohčni zbor Društva za varstvo živalL Otvornl ga je vet. nadsvetnik g. Pirnat, ki je obširno poročal o delovanju in prizadevanju mariborskih prijateljev in ljubiteljev živali. V Narodnem domu pa so zborovali državni upokojenci. Mariborsko društvo državnih upokojencev je imelo svoj občni zbor, ki se ga je udeležilo nad 200 upokojencev iz mesta in okolice- Občgi zbor je potekal v znamenju iskrenega tovarištva in lepe solidarnosti. Otvoril in vodil ga je predsednik dvor n: svetnik g. dr. Josip Kronvogl. Predsedniško poročilo je podal prvi podpredsednik višji postni svetnik g. Matej Vrbnjak. Iz njegovega poročila je razvidno intenzivno društveno delovanje v korist državnih upokojencev. Tajniško ponočik> je podal nadu-čitelj g. Anton Ogorelee. Poročal je izčrpno o organizatoričnem in socialnem delu društva. V Mariboru in okolici Je nad 3600 upokojencev. V društvu pa je organiziranih 1499. Lani jih je umrlo 46. Članov posmrt-ninskega sklada, ki se je ustanovil lani, je 512. Vestno sestavljeno blagajniško poročilo je podal okrajni tajnik g- Ivan Kcdelka. Skupni denarni promet je znašal 185-000 Din. Sledilo je poročilo narodnega poslanca g. dr. Jančiča o težavah s katerimi se mo rajo boriti naši državni upokojenci. Pri volitvah je bil z malimi spremembami izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. dr. Kron-voglom na čelu. Poskus samoumora v Gosposki ulici 71 je zavžil krojaški pomočnik Feliks Rep večjo količino ocetne kisline. Domači so ga našli v šoti na tleh ležečega in so bik o tem tako] obveščeni mariborski reševalci, ki so Repa prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu lzprali želodec in rešili življenje. Vzrok samomora ni man Nenadne smrti je umrla na Vodnikovem trga 3- žena upokojenega mizarja drž. železnie ga. Marija VivaL Ker so se v zveri z njeno smrtjo raznesle po mestu razne govorice, se je podala na lice mesta posebna komisija^ ki je dognala, da je nastopila nenadna smrt za kapjo. Njeno truplo so nato prepeljali 7 n>rtvašni.'0 na pob reškem pokopališču. Huda nesreča Nocoj ob 19. se je pripetfla pni gostilni Renčelj na Aleksandrovi cesti na Pobrež-ju pri Mariboru huda nesreča. 60 letna Ana Firenceva, stanujoča v Lovski ulici na Pobrežju nd opazila nezavarovanega vhoda r letet ter je padla v globino. Pri padcu si j« ztomfla več reber ter ji je počila tudi Aobamja. Reševalci so jo nezavestno prepeljala v boAnisnioo. Njeno stenje je skrajno resno. Objave Novi grobovi. V Suvoborski ulici 16 je omrla gospa Kristina Lichteneggerjeva, vdov« sobnega sluge. Pogreb bo jutri ob 16. V bolnišnici ie umri g. Leon Bernik, zasebni uradnik. Pogreb bo danes ob 16. — Pokojnima b!«g spomin, žaihijo&m naše iskreno sožalje! Papigiea modra je ušla. Najditelj naj jo izroči proti nagradi pri Marušiču, Knafljeva ulica 4. Od danes dalje se dobe v predprodaji vstopnice za koncert Glasbene Matice, na katerem se bo izvajal Lisztov oratorij Kristus. Cene posameznim sedežem običajne. Koncert bo v unionski dvorani, predprodaja v Matični knjigarni. Produkcija šole Glasbene Matiee je preložena na čas po velikonočnih počitnicah. Društvo Skrb za mladino v Ljubljani bo imelo redni občni zbor v sredo 1. aprila ob 1930 pri Urbasu v Slomškovi ulici. Člani in prijatelji društva vljudno vablje. ni. Odbor. Obupna borba čevljarjev proti Bati Ljubljana, 29. marca. V dvorani OUZD je bil dopoldne otoftni zbor strokovne organizacije tiste panoge našega obrtnifitva, ki preživlja v telb ča. sih stisk in težav pač najbolj hudo preizkušnjo, Združenja Čevljarjev za ljubljanski sodni okraj. Predsednik čevljarski moj. s ter Perdan Je ▼ otvoritvenem nagovoru poudaril, da je to že 53. letna skupščina združenja, ki je torej pred kratkim pra_ znovalo poLstoletnico svojega obstanka, a so čevljarji zaradi krize svoje obrti molče, brez oficielnosti prešli ta jubilej. Poleg članov, ki ao ae v lepem številu udeležili zborovanja, je predsednik pozdravil tudi zastopnike oblastev, mestnega svetnika Kralja in obrtnega referenta dr. Freliha kot zastopnika mestne občine, zastopnika Zbornice za TOI Travna ter nača.nika ribniškega združenja Ložarja in strokovnega učitelja Steinerja. V splošnem je predsednikovo poročilo očrtalo položaj čevljarjev, ki je tudi širši javnosti že dovolj znan: večna borba proti Bat'i, ki pa doslej ni mogla roditi še zadovoljivega uspeha, in proti šušmarjem, ki je prav tako brezupna, ker gre pri šuš_ marj h skoraj brez izjeme za obubožane, brezposelne čevljarske pomočnike, ki ao vsak hip pripravljeni opustiti nelegalno delo, če bi imeli priliko vsaj do skromne zaposlitve. Usoda obrtn štva je tesno povezana z razmerami, v katerib živita de_ lavec in kmet, iii zato tudi za obrtnika ne bo rešitve, dokler ne bodo delavci do. segli boljših mezd in dokler kmet ne bo mogei svojih pr delkov vnovčevati za takšno ceno, da si bo mogel nakupovati po_ trebščine, ki jih ne pridela sam. Na konou je predsednik opozoril zborovalce še na zanimivo brošuro >Petnajst mesecev pri Bat'i«, v kateri je objavil neki bivši usluž. benec tvornice v Borovem svoje bridke izkušnje o načinu dela v nji. Ko je mestni svetnik Kralj zagotovil čevljarjem vso podporo mestne občine, je predsednik nadaljeval s podrobnim poslovnim poročilom. Med letom je odpovedalo obrt 13 mojstrov, ki so omagali proti kon_ kurenci tuje industrije, umrli ao 4, na no. vo se jih je prijavilo 9, ponovno pa sta odprla delavnico 2 Ob koncu leta je imelo združenje vpisanih 301 mojstra in 155 pomoinikov. Ob začetku leta je bilo pri_ glašenih 50 vajencev, ob koncu leta 57, pomočniško preizkušnjo pa jih je dalo 9. Kar se tiče davčnih dajatev je združenje storilo potrebno, da bi se tudi v Ljubi ja. ni uvedlo pavšal'ran je davka po gospodarski sposobnosti posameznih strok. Ker se čevljarska obrt nahaja v tako težkem položaju, naj bi bila ocenjena tako, da bi znašal osnovni davek za mojstra 60, za pomočnika pa 30 Din. Ker je Bata mi. nis trškemu odloku, da se morajo likvidirati vse industrijske popravljalnice ustregel samo na papirju, je združenje že na svoji lanski skupščini sprejelo posebno resolucijo in se obrnilo na ministra trgovine z zahtevo, da svojega odloka ne da izigra, ti. Vsa prizadevanja pa so še do danes ostala brez uspeha. Ko so v januarju listi poročali o nekem zborovanju v Novem Sa. du, kier je več čevljarjev izjavilo, da njihovi bedi ni kriv Bata, temveč usnjarski kartel, se je uprava združenja potaformL rala na odločujočBi mestih v Novem Sadu in izvedela, da je Bata pridobil samo ka_ kih deset obubožanih čevljarjev, da so proti lastnim interesom podali to izjavo. Na koncu je predsednik opozoril še na nastop 25 narodnih poslancev v Beogradu, ki so izročili ministru trgovine in industrL je posebno spomenico, v kateri poudarjajo, da je Bata s svojimi izdelki znižal cene obutvi za 50 do 70 odstotkov in ama. gočO mnogim sto tisočem, ki bi morali si_ cer hoditi bosi, da nosijo vsaj gumijaste opanke. O tem poglavja je še posebej poročal predsednik ribniškega združenja Ložar, ki je v drastični luči prikaza«! ravnanje teh poslancev. Z oziram na znano verzijo, da plačuje Bata za ves svoj promet v dr. žavi samo 163.000 davka na leto, medtem ko plača vsak siromašen konzument državi po 10 Din že od vsakega kilograma sladkorja, bi bilo nujno potrebno, da oblastva uvedejo davčno revizijo. Celo trgovinski minister dr. Vrbanič je izjavil, da je spričo neenake konkurence, ki je nastala med Bato in čevljarji, prizadetih okrog 100.000 eksistenc, in zato je dovolj žalostno, da se najdejo poslanci, ki nam skušajo Bato prikazati kot reševalca naše gospodarske krize in odrešenika siroma, kov. Na koncu je govornik apeliral na mestno občino, naj bi se Bati v Ljubljani zvišale trošarine na uvožene čevlje, zato pa naj bi se na drugi strani znižale tro. Sarine na usnje in na kmečke proizvode, ki prihajajo na ljubljanski trg A kakor so se našli poslanci, ki so šli zastopat Bato, naj bi se zbrali tudi naši poslanci, ki bi podvzeli akcijo v smislu čevljarskih zahtev. Na predsednikov predlog je bila nato soglasno sprejeta še resolucija, ki zahteva revizijo obrtnega zakona v tem smislu da se trgovcem prepove prevzemati popravila čevljev in da se prav tako industrij-cem prepovedo popravila in samoprodaje. Ko je zastopnik Zbornice za TOI Traven še izjavil, da je zbornica prva dosledno zavzela linijo proti Bati, so sledila poro. čila ostalih funkcionarjev, na koncu pa je bii ▼ glavnem izvoljen dosedanji odbor. I PRIDE m. najnovejša Silly in Micky — _čudo revija Edenova bilanca London, 29. marca. AA. Angleška vlada ima jutri svojo redno sejo, pod vodstvom predsednika Baldvina. Na tej seji bo zunanji minister Eden poročal o rezultatih svojih dosedanjih diplomatskih razgovorov, ki so seveda v glavnem negativni. Poleg tega namerava angleška vlada, kakor zatrjujejo poučeni krogi, razpravljati o prihodnjem sestanku zastopnikov francoskega, angleškega in belgijskega generalnega štaba. Kar se tiče načrta za konferenco lokarnskih sil v Bruslju, naglašajo angleški krogi, da o tem ni mogoče dati nikaVe de-finitivne izjave, dokler Nemčija ne odgovori na predloge lokarnskih sil > JUTRO« poneSeljsSa Izclaja PPrincesa MaPafčolan pred bivališčem indijske žene« je naslov knjige, ki jo je nedavno napisaa Švcarka Frieda Haus\v.irth (Schleier vor Indiens Frauengemachern). Kogar zanima usoda indijske žene, bo z zanimanjem segel po tej knjigi, tembolj, ker je brla pisateljica sama deležna te usode, saj je bila celo vrsto let sama porojena z Indijcem, dokler jima pred>p;si kaste niso napravi« toliko težkoč, da sta se morala ločiti. Poleg neposredne preteklosti opisuje knjiga tudi današnje stremljenje izobraženih Indijk za osvobojenje žene. Posebno zanimi-v; so pa zgodovinski izsledki, ki pričajo, da je bila nekdaj tudi Indijska žena svobodna. dokler se ni pod uplivom kaste brahmanov zakoreninilo prepričanje, da je ženina du-evnost manjvredna, da mora torej žena živeti pod absolutno na dobi a »tj o moža. Knjigo priporoča sam Rab;ndranath Tagore, kar je najboljše jamstvo, da &o podatki v knjigi verodostojni. Iz akvaristove t^rbe © davssili morpSs in o pi$kni$Ui Ljubitelje vodožitja bodo gotovo zanimala davna morja, ki so preplavljala slovensko ozemlje. Praveku sledi srednji zemeljski vek, začenši s kambrijem. Vsedlin kambrijskega morja ne vidimo pri nas, pregloboko so v naročju matere zemlje. Kambrijski sledi silurska tvorba, morske sedimente najdemo n. pr. v Karavankah. Morje se tudi v devonu ni umaknilo, o čemur nam pričajo okamenine nižjih bitij te tvorbe. Njej sledi karbonska tvorba. Gornji karbon ni redek v naših krajih in nam priča o mogočnih tropskih gozdovih, ki so se pogrezali pod morsko gladino ter se pokriti z morskimi naplavinami pretvorili v premog. Premogovne sklade pa najdemo tudi v poznejših iormacijah. Začetek perma je našel Slovenijo poti morjem, za tem so se pa prikazale kopnine, ki so sčasoma zopet prišle pod morsko gladino, da bi se kasneje znova dvignile. S permom jenja stari, začenja pa se srednji zemeljski vek s triadno tvorbo, ki je pri nas zelo pogosta in ko je stalo nad našo pokrajino plitko morje, na severu se je pa razprostiral mogočen otoK. Morje se je potem še znatno poglobilo. Tekom naslednje jurske tvorbe je morje polagoma odtekalo, za časa kredne tvorbe so štrleli na severu le najvišji vrliovi iz morja, konec krede je pa začelo morje ponovno i upadati, da bi se v začetku terciara, ki pripada s kvartarom vred novejšemu zemeljskemu veku, torej v eocenu, spet dvignilo, Ženski listi vsega sveta so zadnji mesdc ob prilik: ženskega kongresa v Kalkuti mnogo pisali o indijski ženi in o njeni vlogi v prebujenju narodov Indije. Mnenja so,°da je ta vloga pomembna, kajti žene prdno sodelujejo pri vseh akcijah narodnostnega gibanja ter zadržujejo moške, da ne pijo pijač tujega izvora in stoje pred trgovinami, v katerih se prodajajo predmeti, nad katerimi je bil izrečen bojkot. Mnogo uglednih žen so že vrgli v ječo, skupno s prostitutkami, ki so v Indiji večinoma močno sifMitične. Ženske akcije v pogledu socialne im h;gi-jenske pomoči narodu se čedalje bolj msvet;ti svoje sile javnemu delu za blagor ljudstva. Kmalu je postala predsednica velike ženske organizacije, ki ima svojo podružnico v vsaki pokrajini in ki se bavi z vsemi problemi. ki danes zadevajo napredno žensko: s političnimi pravicami, z enakopravnostjo v družini -n družbi, z napredovanjem žen v službah. Odbor pošilja posebne deputa-cije na vlado toliko časa, da doseže svoj smoter. Samo s prizadevanjem teh žen so bile odpravljene nekatere navade, močno zakoreninjene v tradiciji indskega naroda, a silno škod!j5ve za njegovo zdravje. Ena teh navad je bilo predvsem sklepanje zakona med otroki. Sedaj se indsko dekle ne sme poročiti pred 16. letom Vprašanje ločitve. ugodne za ženo, pa še ni rešeno. kljub vsem naporom ženskih organizacij. Kajt5 umevno je, da v deželi, kjer vlada toliko predsodkov, napredne ideje še niso zajele širokih množic imdskih žen. ki so še vedno zaprtne po haremih, kjer žde v nevednosti. Ker ima žena mati v druž;ni velik upliv, je posebno važna vzgoja ženskega naraščaja tudi med preprostim narodom, iz katerega bodo izšle bodoče matere. Kongres indskih žen se posebno zavzema za pravice obrtniških in tvomiških delavk, katerih položaj je strašen. Nečloveško jih izkorišča prav tako ind/ski kot angleški kapitalist. Šambala Ghose vrši med preprostim' ženami posebno dobro delo. Ker vlada po- TREliCHCOATE ter vsa i) 8 L A CIL A v ogromni izberi, odlično izde lana si nabavit* najugodneje isri PRESKERJlr >v. Petra c. H fetefon 38-8- Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE lz lekarne DK. G. PICOOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča oledim tn slabotnim osebam V nekaj vrstah Turčija izda v kratkem zakon o pospeševanju turizma. Poslali bodo strokovnjake v razne dežele, ki bodo na licu mesta proučevali organizacijo za povzdigo tujskega prometa. Neka velika trgovina v New Yorku je nedavno preskušala vrednost prijaznosti s kupci. Vsemu osebju je bilo naročeno, naj bo nekaj dni posebno prijazno do kuncev, nekaj dni pa naj se bolj mak) briga 'zanje. Uspeh preizkušnje je bil, da je vsak kupec v dnevih prijaznosti potrošil povprečno 90 centov, v drugih dneh pa 25. Neki Madžar je ukradel in pil čist alkohol. Ko je v pijanosti prižigal cigareto, se mu je špirit v ustih vnel in nesrečnež je v malo minutah umrl v groznih bolečinah. V Berlinu so praznovali 50-letnioo avtomobila. Tvrdka Daimler in Benz je namreč pred 50 leti Prijavila prvi patent za avto z bencinskim pogonom. Za orjaški novi pa mik Queen Marv morali naročiti tudi velike množine porcelana in steklene posode. Nabavili so 50.000 krožnikov, 14.000 skodelic, 10.000 taa, 17.000 čaš in 8000 posodic za čaj. V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša ljubljpnfl mati, stara mati, teta in tašča, gospa &Cristina Lichteneiier vdova sodnega sluge, dne 29. t. m. po kratkem trpljenju, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v torek, dne 31. marca 1936 ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Suvoborska ul. 16, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 29. marca 1936. ŽALUJOČI OSTALI. .'/-v- ivj' :•. ■ ^t * -----—. ALOJZIJ PAULIN, veter, inšpektor, naznanja v svojem, v imenu sestre AMALIJE in brata MIRKA ter ostalih sorodnikov, da je njegova ljubljena sestra, ozir. teta in svakinja, gospodična Jkna