PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob«* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 36 (12.668)
Trst, četrtek, 12. februarja 11
o "3
O' * O O h
-h. -*s
O
Tt
m
TRST
Ul. Monter/'^: ^ - PP 559 (4 linije)
lio 1 - 85723
'0
Krščanska demokracija proti predčasnemu razpustu zbornic
Tajnik KD De Mita se izogiba polemikam in zagovarja štafeto v vodstvu vlade
Reakcije na novoustanovljeni marksistični krožek Armanda Cossutte
RIM — Danes se prepirata, jutri soglašata, danes sta prijatelja, spet jutri pa nasprotnika. Politična dialektika med Craxijem in De Mito se tako skoraj vsakodnevno odvija na prizorišču, ki je iz dneva v dan bolj podobno gugalnici, tako da je tudi pazljivemu opazovalcu večkrat težko ugotoviti in oceniti, kakšna so pravzaprav stališča enega in kakšna 'so stališča drugega. Demokristjanski voditelj je bil tako po ostrih polemikah iz prejšnjih dni sinoči pred televizijskimi kamerami zelo spravljiv do socialističnega predsednika vlade ter se je spretno izognil vsaki polemični noti, ki bi še dodatno zaostrila itak že napete odnose znotraj petstrankarske koalicije.
De Mita je na piolitični tribuni v pogovoru s časnikarji dejal, da krščanska demokracija trenutno ne vidi razlo-govza predčasne politične volitve in da je Craxijeva vlada dobro opravila dosedanje delo, čeprav nosijo za to zasluge tudi »in morda predvsem« ministri stranke relativne večine. Sekretar KD je dal razumeti, da verjame v štafeto in naglasil, da bo moral parlament v zadnjih mesecih pred naravnim iztekom zakonodaje posvetiti pozornost reformam državnih inštitucij. Craxija in socialiste je torej sinoči
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Craxi in Thatcherjeva o gospodarstvu
Craxi in Thatcherjeva med včerajšnjim sestankom v Londonu (telefoto AP)
LONDON — S skupnim sestankom med angleškim premierjem gospo Margaret Thatcher in itali-jankim predsednikom ministrskega sveta Bettinom Craxijem, ki so mu prisostvovali tudi ministri Andreotti, Scalfaro, Zanone, Pandolfi in Da-rida ter njihovi angleški kolegi, se je sinoči zaključil obisk italijanske vladne delegacije v Veliki Britaniji-
Osrednja tema zadnjega dneva razgovorov med Thatcherjevo — ki je pohvalila italijansko gospodarstvo za svojo briljantno »perfor-mance« — in Craxijem so bili odnosi vzhod-zahod, bližnji vzhod in terorizem, ter že omenjeni italijanski gospodarski dosežki.
V njunem včerajšnjem sestanku sta se oba premiera lotila tudi zdravstvenega stanja EGS, ki je po Craxijevem mnenju »velika bolnica«, ki ji morajo še najti primerne terapije, ter skorajšnjega obiska Margaret Thatcherjeve v Moskvo.
S sinočnje seje upravnega sveta SSG ob prisotnosti kolektiva
Naše gledališče mora živeti!
Danes bo delegacija SSG v Rimu, za jutri pa je napovedana tiskovna konferenca
Sinoči se je v tržaškem Kulturnem domu sestal upravni svet SSG, ki so mu prisostvovali tudi člani kolektiva. Svet je razpravljal o izjemno kritičnem položaju ustanove in o tem, kako prebroditi krizno stanje. V svojem uvodnem posegu je predsednik Bogo Samsa spomnil, da ni več denarja, saj so od 1. februarja dalje izčrpana vsa sredstva. Bistvo problema pa je v tem, kako zadostiti pogojem ministrske okrožnice, ki zahtevajo, da vsako stalno gledališče odigra v sezoni najmanj 150 predstav. Kdor ne izpolni predvidenih določil, izpade iz seznama stalnih gledališč in torej ne dobi podpore iz ministrskega sklada. Tudi v normalnih pogojih je naše gledališče le težko zadostilo tem zahtevam, kaj šele v sedanjem kriznem stanju. Drugo prav tako važno vprašanje je, kako dobiti nova sredstva, ki so nujna za preživetje. Prav danes bo zato delegacija izvršnega odbora Slovenskega stal-
Tudi včeraj se je nadaljevala stavka uslužbencev agencije ANSA. Zaradi tega so nekatere naše vesti lahko pomanjkljive. Prosimo za razumevanje.
nega gledališča v Rimu, kjer se bo popoldan sestala s člani prve senatne komisije za ustavna vprašanja in s podtajnikom v notranjem ministrstvu Spinijem in skušala doseči izdelavo zakonskega osnutka za našo osrednjo kulturno ustanovo. Odobritev tega zakona bi bila v tem trenutku najustreznejša in tudi najhitrejša rešitev iz krize. V razpravi so člani upravnega sveta poudarili nujnost enotnega boja za to, da ostane naše gledališče pravo gledališče z neokrnjenimi umetniškimi možnostmi in se ne spremeni v drugorazredno gledališko agencijo. Govor je bil tudi o raznih akcijah na krajevni ravni, med katere naj bi se vključil tudi celotni kolektiv. Predstavnik ansambla v upravnem svetu Anton Petje je podčrtal pripravljenost kolektiva, da dela naprej tudi brez rednega izplačevanja prejemkov. Kolektiv se pač zaveda, da je treba zadostiti ministrskim predpisom, ker bi v nasprotnem primeru prejudicirali tudi bodoče sezone.
Delegacija SSG, ki je danes v Rimu je^najavila, da bo že jutri ob 11.30 v časnikarskem krožku v Trstu seznanila javnost z rezultati rimskega srečanja in o kriznem stanju naše gledališke ustanove.
Pogodba šolnikov in manjšine
SANDOR TENCE
RIM — Med sindikalnimi pogajanji za obnovitev delovne pogodbe šolnikov, ki so se končala v ponedeljek ponoči s podpisom sporazuma, se je prvič globalno govorilo tudi o šolski stvarnosti priznanih narodnih manjšin ter o šolski specifiki v deželah s posebnim statutom.
Problemi šolnikov, ki poučujejo na manjšinskih šolah, so sicer že večkrat odjeknili na raznih sindikalnih pogajanjih v prejšnjih letih, nikoli pa se na podlagi točno začrtane platforme, ki jo je v imenu manjšinskih sindikalnih organizacij sedaj zagovarjala enotna sindikalna zveza CG1L-C1SL-U1L. Ministrstvo za šolstvo namreč ne priznava etničnim sindikatom vsedržavne pogajalne pristojnosti, čeprav bi zelo specifična vprašanja manjšinskih šol zahtevala posebno pozornost s strani najvišjih državnih teles, začenši seveda z ministrom za šolstvo in tudi z ministrom za javne službe, ki je pristojen za normativno plat delovne pogodbe.
Velikih konkretnih rezultatov ni bilo mogoče pričakovati, zato je v- teh pogojih že samo na sebi pomembno dejstvo, da sta ministra Gaspari in Falcuccijeva osvojila načelo o določeni specifičnosti francoskih šol v doliniAos-
ta, nemških in ladinskih na južnem Tirolskem in slovenskih v Furlaniji-Julijski krajini. Narodne manjšine so tako prvič omenjene v programih za poklicno usposabljanje šolnikov in za njihovo strokovno izpopolnjevanje, ki jih bo ministrstvo za šolstvo izdelalo v kratkem ter jih predložilo sindikatom. Posebni člen je v tem okviru namenjen učiteljem v sklopu načrtovane osnovnošolske reforme, ki bo med drugim uvedla tudi poučevanje tujega jezika.
Na pogajanjih se je precej govorilo tudi o finančnih odškodninah za šolnike, ki poučujejo v dvojezičnih oziroma v večjezičnih šolskih realnostih, pri čemer je prišlo do hudih polemik in do sporov med sindikati in vladnimi zastopniki. Ministra Gaspari in Falcuccijeva sta odkrito nasprotovala, da bi o tem problemu sploh tekla beseda na pogajanjih in to nasprotovanje utemeljila z ugotovitvijo, da gre za zelo delikatna vprašanja, za rešitev katerih sta konec koncev pristojna le vlada in parlament. Sindikati so pa odločno vztrajali na aktualnosti tega vprašanja, ki ga je treba zato hočeš nočeš načeti in vsaj okvirno tudi definirati. Ministra sta končno pristala na razpravo, ki pa je bila vseskozi zelo naporna ter ni odobrila stvarnih rezultatov,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Danes v Oberstdorfu
Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah s tekom na 30 km moški
□ □ □
Košarka: italijansko prvenstvo
Izredno pomembni zmagi tržaškega Stefanela in goriškega Segafreda
0-
o
o o ?0
t	o
pri
zvonu?
VOJMIR TAVČAR
Zahodni svet se je prejšnji teden zgrozil ob novici, da so Palestinci, ki so oblegani v libanonskih taboriščih, prosili svoje duhovne voditelje, da bi se lahko preživljali s človeškim mesom. In še večja groza je obšla svet ob vesti, da je ulema Husein Falda-lah oblegancem dovoljenje dal. Svojo odločitev je palestinskih duhovni vodja utemeljil z ugotovitvijo, da koran sicer prepoveduje uživanje človeškega mesa, vendar da je v ekstremnih primerih izjema možna. In primer obleganih Palestincev je res ekstremen, saj gre za preživetje, za izbiro med življenjem in smrtjo.
Ulema s svojo obvezo seveda ni dovolil zločinov, pač pa je očitno, kot ugotavljajo nekateri italijanski komentatorji, imel v mislih trupla ljudi, ki so umrli iz »naravnih« razlogov, seveda, če se lahko imenuje za »naravne« pogoje, v katerih živijo in umirajo Palestinci v Libanonu in še bolj na splošno razmere, v kateri živi libanonsko prebivalstvo.
Ob logičnem in doslednem izvajanju uleme je tudi težko prav tako jasno formulirati srh in grozo, ki jo dovoljenje zbuja. Najbrž ni v pomoč razglabljati, kot so to naredili nekateri italijanski komentatorji, ali je večji odraz človeške pietete hraniti se s trupli mrtvih ali pa jih prepustiti ognjenim zubljem ali trohnenju v zemlji.
Prav tako ni v pomoč ugotovitev, da je v nekaterih primitivnej-ših kulturah ljudožerstvo imelo ritualni pomen, ko so se hranili s pepelom umrlega voditelja, da bi njegov duh lahko živel v ostalih članih plemena. In prav tako ne pomaga dlakocepsko ugotavljanje razlike med ljudožerstvom kot ekstremnim sredstvom za preživetje ter presajanjem organov prav tako kot sredstvom za ohranitev življenja.
Ob primerih kot je palestinska tragedija v Libanonu je izredno težko, pa ne samo zaradi globoko zakoreninjenih tabujev, ob katere trčimo, poskusiti kakršno koli racionalno razmišljanje. Ima sploh smisel iskati takšne racionalne razlage (ali tolažbe?) ob situaciji, kakršna vlada v palestinskih taboriščih? Morda je res, kot je ugotavljal Gianni Vattimo na nekem turinskem listu, da tamkajšnji situaciji »avtorizirano ljudožerstvo« ustreza veliko več kot vsakršno opominjanje na človeško pieteto. Vendar ravno ta avtorizacija prikazuje v še bolj srhljivi luči nedopustno absurdnost položaja.
Še bolj kot »avtorizirano ljudožerstvo« pa v libanonski situaciji vzbuja grozo in srh dejstvo, da se nihče ne zgane, da se ljudje in države sicer zgražajo ob prošnji oblegancev in dovoljenju uleme, vendar ne ukrepajo in dopuščajo da nekateri, kot obtožuje Arafat, lahko prestrezajo ladje z živežem in zdravili zanje. Ali si kdo predstavlja, da bo palestinsko vprašanje rešeno s pokolom Palestincev?
Komu zvoni, se je vprašal pesnik in odgovoril, da ob smrti slehernega človeka zvoni nam vsem. Do kdaj bo svet gluh za zvonenje v palestinskih taboriščih? Ali pa je ob grozotah, na katere se v sodobnem svetu privajamo, vest že tako otrpnila, da zvonenja sploh ne slišimo več?
Dolgotrajen spor med zdravniki in vlado
V Rimu pohod 15.000 jeznih belih halj
Včeraj na seji skupščine
Predlogi za spremembo jugoslovanske ustave
RIM Včerajšnje demonstracije v Rimu se je udeležilo kakšnih 15 tisoč zdravnikov. »Jeza belih halj« je izbruhnila z vso silo in odločnostjo. Kar 11 avtonomnih sindikalnih organizacij je hotelo pokazati popolno razhajanje z vladnimi predlogi in sedanjim zdravstvenim redom, predvsem pa svoje nasprotovanje dosedanjemu vodenju pogajanj, je izjavil vsedržavni tajnik sindikata Raci.
Pohod je imel izrazito politični značaj. Kot je dejal odgovoren za zdravstvo v PSI Lenoci, se je minister za zdravstvo s sindikati skoraj pogodil za številke, potem pa ugotovil, da minister za proračun, ki pripada isti stranki, tega izdatka ni predvidel v proračunu.
Na zborovanju v nekem kinu, kjer so politiki le s težavo uspeli govoriti, je bivša županja iz Palerma Elda Pucci (primarij) izjavila, da je zborovanje »generalka za druge demonstracije«.
Poudarjena nezamenljiva vloga samoupravne demokracije
BEOGRAD — »Spremembe ustave SFRJ morajo prispevati k hitrejšemu materialnemu razvoju, popolnejšemu uresničevanju razredne in demokratične vsebine našega sistema ter kakovostno in pravočasno sprejetje družbenih in samoupravnih odločitev kot tudi k učinkovitemu uresničevanju pravic in dolžnosti vseh subjektov.« To je na včerajšnji seji zveznega zbora skupščine SFRJ poudaril član predsedstva SFRJ Hamdija Pozderac, ko je pojasnjeval predlog za spremembo ustave SFRJ, ki ga je skupščini podalo predsedstvo SFRJ.
Pri oblikovanju predlogov in določanju obsega in smeri spremembe ustave je predsedstvo SFRJ izhajalo iz idejnopolitične osnove, ki jo je dal 13. kongres ZKJ. Osnovna načela ustave
SFRJ torej, kot je poudaril Pozderac, ostajajo nezamenljiva osnova in program razvoja socialistične samoupravne demokracije.
Predlog o pristopu k spremembam ustave je konkretizacija dosedanjih kritičnih ocen delovanja političnega sistema socialistične samoupravne demokracije, je dejal Pozderac in dodal, da »od sprejetja ustave leta 1974 nismo popolnoma uresničili strategije, ki jo določa ustava, kar se kaže v zaostajanju v ekonomskem in tehnološkem razvoju krepitvi elementov avtarhije, zmanjšanju učinkovitosti inštitucij sistema in subjektivnih sil, težnja po formalnem reševanju problemov iz mednacionalnih odnosov in vdor ideologij, ki so v nasprotju s socialističnim samoupravljanjem.« (dd)
• Pogodba šolnikov
NADALJEVANJE S 1. STRANI čeprav je treba tudi tukaj podčrtati, da je ta odškodnina, če jo lahko tako imenujemo, prvič našla mesto na vsedržavnih pogajanjih za obnovitev delovne pogodbe šolnikov.
Težave za točno definicijo tega problema izhajajo že iz dejstva, da so si manjšinske šole v Italiji normativno gledano zelo različne, kar seveda vpliva na poklicne ter na sindikalne razmere šolskih operaterjev. V Dolini Aosta in med Nemci na Južnem Tirolskem še vprašanje priznanja dvojezičnosti postavlja v precej enostavnejši obliki kot med Ladinci in Slovenci. Na Južnem Tirolskem in v Aosti predvideva zakon obvezne izpite »iz dvojezičnosti« za šolnike (v Bocnu za vse javne uslužbence}, za Ladince in posebno za Slovenpe pa se ta problem zaradi povsem različnega družbenega položaja zakonsko gledano ne postavlja, čeprav je potem v praksi prisoten. Ob sedanjem zakonskem normativu bi imeli pravico do te odškodnine ladinski učitelji, ki se dnevno soočajo s tremi jeziki ter slovenski učitelji, didaktični ravnatelji in profesorji tujega jezika.
Pogajalci so se vsekakor sporazumeli, da bo treba to vprašanje čimprej poglobiti, tudi zato, ker je ministrica za šolstvo Falcuccijeva v ponedeljek pokazala pripravljenost, da bi morebitna finančna sredstva za te odškodnine lahko črpali neposredno iz tako imenovanega »sklada za pospeševanje šolske dejavnosti«, za katerega bo vlada prispevala petsto milijard lir.
SANDOR TENCE
Unioncamere o cenah in plačah v letu 87
RIM — Po predvidevanjih Vsedržavne zveze trgovinskih zbornic Unioncamere so se cene v trgovini na drobno leta 1986 dvignile za 6,1 odst. glede na primerjalno srednjo vrednost dohodka v uradniški družini, oz. za 5,8 odst. glede na srednjo vrednost vsedržavnega dohodka. Za leto 1987 bi se morale cene v prodaji na drobno dvigniti za 4,1 odst.
V svojem vrednotenju porastka cen blaga v prodaji je Unioncamere predpostavljala tri pomembne postavke: stabilnost cene dolarja (1.270 lir), poprečna vrednost petroleja 17,5 dolarja za sod in le blag porastek cen v kmetijstvu. Vsedržavna zveza trgovinskih zbornic je že zarisala tudi napovedi o poras-tku stroškov za delo v letu, ki je pred nami. Na področju industrije bi se morale npr. plače dvigniti za 7,3 odst. Poviške plač in mezd bi nam morali deloma odščipniti poviški nekaterih osnovnih družbenih ponudb. Poštnine bodo povišali za 0,4 odst., potovanja z vlakom bodo stala 0,2 odst. več, z letalom pa 0,01 več, abonma na televizijo bomo tudi dražje plačali (+ 0,1 odst.), da o cigaretah niti ne govorimo (+1,1 odst).
Množični protest italijanskih županov
RIM — Dva tisoč županov iz vse Italije se je včeraj udeležilo protestne manifestacije, ker vlada še ni izdala odloka z navodili za izdelavo proračunov krajevnih uprav ter torej občine in pokrajine še ne vedo, s kolikšnimi sredstvi bodo razpolagale za letošnje upravno leto. Delegacijo županov, ki jo je vodil predsednik vsedržavnega združenja italijanskih občin sen. Triglia, je na Kvirinalu sprejel predsednik republike Cossiga.
Na zborovanju, ki je bilo v rimski občinski palači, so predstavniki občin pozvali vlado in politične sile, naj sprejmejo ustrezni zakon, da bodo lahko krajevne uprave z gotovostjo načrtovale svoje delo. Samo na ta način — je bilo poudarjeno — bodo občine in druge krajevne uprave res lahko kos obveznostim, ki jim jih nalagajo zakoni in jih od njih terjajo državljani. Včerajšnje rimske manifestacije se je udeležil tudi župan dolinske občine Edvin Švab.
To je že druga protestna manifestacija krajevnih upraviteljev; 2. februarja so se namreč skoraj vsi občinski sveti zbrali na izrednih protestnih občinskih sejah.
Lvov ali Koper?
MILAN — Corriere della sera kot ameriški TV postaji ABC in NBC? Kaže, da ja, saj je objavil vest, ki je prav tako kot v primeru za Černobil prodane bolnišnice na Katinari, iz trte izvita. Objavil je namreč fotografijo koprskega sodišča in jo pritihotapil za »Stalag 328 - lvovsko trdnjavo«.
V Milanu obstaja namreč klub preživelih »Tresentvintott Stalag Club« - še živih jih je trenutno le šest - ki se med sabo vabijo na sestanke z vabili, na katerih je natisnjena fotografija lvovskega lagerja, kar je v resnici le posnetek benečansko-gotske fasade koprskega sodišča. Bralci iz naših krajev so kajpak naskočili telefonsko centralo milanskega dnevnika in demantirali vsebino slike. Dnevnik je preveril vest, žena enega izmed članov Stalag kluba, odvetnika Montobbia, ki je posredovala tako sliko kot informacije za članek, pa prisega, da je... Koper res Lvov.
• De Mita
NADALJEVANJE S 1. STRANI
18. FEBRUAR ’87
pustil pri miru, si pa je privoščil precej ostro polemiko s socialdemokratskim voditeljem Nicolazzijem, ki je na nedavnem kongresu svoje stranke postavil v ospredje strategijo reformistične alternative ter uvrstil KD v konservativni družbeni in politični blok. De Mita je potrdil, da se ne strinja z direktno izvolitvijo predsednika republike, ki jo bodo na bližnjem kongresu uradno predlagali socialisti.
Posebno živahno pa je v teh dneh med socialisti, ki so pričeli priprave na bližnji vsedržavni kongres. Minister za delo De Michelis je včeraj izjavil, da ne bo vstopil v novo vlado in da se bo po kongresu v Riminiju posvetil izključno stranki. Podobno je, kot znano, pred nekaj tedni povedal tudi minister za finance, republikanec Visentini, ki je tako podobno kot De Michelis dal jasno razumeti, da bo morebitna demokristjanska vlada v vsakem primeru šibka vlada. Na kongres PSI, ki bo na sporedu v prvem tednu aprila, pa se medtem vneto pripravlja tudi notranja levica, ki jo vodi minister za prevoze Signorile. Minister je na včerajšnjem zborovanju te struje, ki trenutno podpira Craxija, podčrtal, da se bo s socialističnim kongresom hočeš nočeš končalo neko politično obdobje in pričelo novo, ki pa bo polno negotovosti.
Med komunisti pa medtem še blešči politična zvezda milanskega senatorja Armanda Cossutte, ki je včeraj potrdil pisanje nekaterih časopisov ter napovedal, da je med ustanovitelji nekega novega marksističnega kluba, ki pa v nasprotju z domnevami ne združuje samo pristašev tako imenovane sovjetske duše znotraj KPI. Ustanovitelji novega združenja so namreč tudi osebnosti, ki so v preteklosti večkrat polemizirale s Cossutto, začenši s priletnim očetom italijanske psihoanalize Musattijem in s Pietrom Amendolo, bratom pokojnega zgodovinskega voditelja KPI. Novoustanovljeni klub, ki se po mnenju njegovih ustanoviteljev ne bo ukvarjal z notranjim partijskim življenjem, diši vsekakor po kritiki do vodilne uradne linije KPI, kot priča samo dejstvo, da se bo- z njim v kratkem ukvarjala partijska direkcija, ki do sedaj ni še zavzela nobenega stališča o tej novi Cossuttovi pobudi, (st)
CCT
Certificati di Credito del Tesoro — desetletni
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dTtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Kupon je leten: prvi zapade 18. 2. 1988.
•	Naslednji šestmesečni kuponi bodo enaki
doprinosu BOT na 12 mesecev bruto z odtrglja-jem 6,25% plus premija. Ta znaša 0,75 točke.
#	V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Emisijska cena
99%
V podpis od 18. do 20. februarja
Rok
10 let
Prvi letni kupon
bruto	neto
10,55%	9,89%
Predstavniki SKKD so se sestali s Cernom in odbornikom Cumom
TRBIŽ — Predstavniki Slovenskega kluba Kanalska dolina so se pred dnevi srečali s predsednikom teritorialnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Čedada proi. Černom in z odbornikom videmske pokrajine za kulturo prof. Cumom.
Na sestanku so predstavniki Slovenskega kluba Kanalska dolina orisali dejavnost kluba na območju Kanalske doline in že napovedali najvažnejše načrte za letošnje leto.
Posebna pozornost je bila namenjena načrtoma, ki naj bi postala vodilna v okviru delovanja v tem letu.
Prvi se nanaša na kulturne in folklorne izmenjave med tremi etničnimi skupnostmi, ki živijo na tem območju, drugi načrt pa predvideva zasedanje o problematiki etničnih skupnosti, ki ga bo klub predvidoma priredil na Trbižu.
Pokrajinski odbornik Cum je s svoje strani pripomnil, da sta prisotnost več etničnih skupnosti in jezikov v videmski pokrajini obogatitev, ki jo gre zaščititi in valorizirati; ta pluralizem, je dodal, je prispeval, da so bila ta prebivalstva tista, ki so v največji meri razvijala čut recipročnega spoštovanja.
Pristavil je še, da je tem ciljem sledila videmska pokrajinska uprava, ki bo torej nadaljevala po tej poti in posvečala posebno pozornost perifernim in decentraliziranim skupnostim.
Ukve v Kanalski dolini
Sežanci tudi na podeželju rešili vprašanje odpadkov
SEŽANA — Medtem ko ekološka zavest najširšega kroga prebivalcev sežanske občine še ni povsem oblikovana, se v praktičnih ukrepih krajevnih skupnosti že kaže ustreznejši odnos do zaščite in izboljševanja okolja. Gre za navidezno nasprotje, ki se med drugim kaže v številnih divjih odlagališčih odpadkov in v hkratnem prizadevanju krajevnih vodstev, da ljudem omogočijo življenje v čistejšem prostoru.
Zaradi razprostranjenosti občine so Sežanci sedaj lahko zagotovili reden odvoz komunalnih odpadkov le v sedmih večjih od več kot 170 naselij in zaselkov. Iz teh središč komunalci vozijo smeti na centralno odlagališče v Sežano. Povsod drugod so si pomagali, kakor so vedeli in znali: največkrat z neprimernimi zasilnimi odlagališči in s črnim puščanjem smeti po vrtačah in za živimi mejami.
Da bi temu naredile konec, so se pristojne službe med pripravo prostorskega dela dolgoročnega razvojnega plana občine lani jeseni začele s krajevnimi skupnostmi dogovarjati o ureditvi krajevnih odlagališč odpadkov. Lokalna vodstva so pobudo navdušeno sprejela, tako da je danes ob upoštevanju sanitarno-tehničnih zahtev določenih že več kot 50 lokacij krajevnih smetišč. Sedaj jih bo večino treba še urediti, za kar je pri občinskem sisu za komunalno dejavnost že določenega nekaj denarja.
Kot je povedal načelnik sežanskih inšpekcijskih služb Maks Ravšič, so med prizadevanji za očiščenje tega predela Krasa že izdelali več odločb
za sanacijo divjih in neprimernih odlagališč odpadkov, kakršna so denimo nad Dolino Glinščice pri Kozini, med Sežano in Tomajem ter drugod.
Razmišljajo tudi o selitvi centralnega smetišča v Sežani, ki je že skoraj polno. Zanj bodo poiskali primerno lokacijo v trikotniku Tomaj—Štorje—Sežana. Hkrati pa Sežance bolj kot komunalni odpadki skrbijo indus-
Sežanska občina je med slovenskimi in jugoslovanskimi občinami med tistimi, ki so največ naredile za čiščenje in zaščito voda. Tako imajo komunalne čistilne naprave v vseh večjih krajih: Sežani, Hrpeljah, Kozini, Lipici, pa tudi pri večjih delovnih organizacijah, kot so Mitol, Krasmetal, Krasoprema, Aluminij Komen in Hrpeljska steklarna. Zaradi velikega trasporta živine skozi Sežano imajo vzorno urejeno tudi odstranjevanje poginulih živali in drugih njihovih ostankov.
trijski ostanki (žlindra, barve, laki...). Sedaj te nevarne snovi hranijo kar po tovarniških dvoriščih v sodih in zabojnikih. Kljub rednemu inšpekcijskemu nadzoru pa bo treba zanje čimprej najti primernejše odlagališče, saj predstavljajo stalno grožnjo za dragocene podzemne vodne rezerve v tem sušnem predelu.
JANEZ ODAR
Od četrtka do četrtka
Nekaj možnih nasvetov
_________ STANISLAV RENKO ________
Naj tokrat prepišemo nekaj zanimivih odlomkov iz pogovora tržaškega škofa msgr. L Bellomija za prejšnjo četrtkovo številko tržaškega tednika:
MERIDIANO: »Zadeva po božični maši se ni še zaključila: protestom z desnice so se pridružili protesti s slovenske strani s trdim napadom v Primorskem dnevniku, ko ste hoteli v intervjuju za RAI pojasniti pomen in meje zadeve... Kakšno je torej vaše stališče?«
MSGR. L. BELLOMI: »Sem kristjan in cerkveni pastir. Hočem se ravnati po zakonu ljubezni... "Fate la verita nella caritd« uči biblija. V specifičnem primeru slovenščine v katedrali je resnica, ki jo jaz "delam ', da jo rabim. Toda ne morem pozabiti, da to nekoga rani v globino duše.«
MERIDIANO: »In ni važno, če so tisti, ki se čutijo ranjeni, v zmoti?«
MSGR. B.: »Ne, ker vseeno trpijo. Sicer pa včasih sami razumejo, da so v zmoti. O tem sem prejel mnogo protestnih pisem. Nekatera so ganljiva. Neka gospa mi je pisala: Zavedam se, da nisem dobra kristjanka, ko delam tako. Toda moj mož je umrl v tragičnih okoliščinah leta '45 in od takrat me poslušanje slovenščine muči f'e da allora sentir parlare sloveno mi strazia"). Prosim vas, da mi to bolečino prihranite, čeprav vem, da to ni krščansko pravično.«
MERIDIANO: »Zato ste torej omenili nasprotovanje dvojezičnosti in poudarili minimalno rabo slovenščine v cerkvi, kar je tako ogorčilo manjšino?«
MSGR. B.: »Hočem upati, da Slovenci dejansko ne mislijo, da bi mogel ignorirati njihove razloge, zlasti po pismu škofov v prid toliko let pričakovani zaščiti. Toda mirno jim lahko rečem, da ne verjamem v nujnost integralne dvojezičnosti v Trstu...«
MERIDIANO: »...Toda kakšno stališče se mora torej zavzeti do tega nerazvozlanega vozla?«
MSGR. B.: »Gre seveda za zlo. Ker škoduje osebnemu dostojanstvu, otež-koča sožitje, minira kakovost samega življenja. Toda vsebuje vso zajetnost globoko doživetega trpljenja. Je še odprta rana, včasih krvaveča. Zaman je govoriti, da bi se po 40 letih morale brazgotine zaceliti, kajti realnost je takšna. Bolečina zasluži vedno mnogo razumevanja.«
MERIDIANO: »...Kako gledate v mestu potek k etnični pomiritvi? Je kakšno znamenje upanja v tej smeri?«
MSGR. B.: »Po mojem je pozitivnih izkušenj več kot v preteklosti... Na ravni liturgije in molitvenih srečanj, sem videl Italijane odgovarjati ali peti v slovenščini...«
Bralci teh zapisov se bodo spomnili, da je škof po »RAI 3« govoril o svojem nasprotovanju "dvojezičnosti ", zgoraj pa pravi, da nasprotuje le "integralni", celostni dvojezičnosti, kar pomeni morda omilitev radijske izjave. Sicer pa — mimogrede povedano — zahteve po "integralni" dvojezičnosti ne vsebuje noben doslej v parlamentu vloženi zakonski predlog o globalni zaščiti. (In niti v majskih dneh leta 1945 se v svobodnem Trstu ni izvajala).
Hujša pa je škofova izrecna omejitev rabe slovenščine zaradi "muk" tis-
te zavestno nekrščanske vdove. Kaj porečejo k temu slovenski verniki in predvsem duhovniki? Prav gotovo se ne motimo, če rečemo, da omejitev nikakor ni vzpodbudna za tiste italijanske vernike, ki po krščansko kot se spodobi, skupaj s slovenskimi brez "muke" molijo in pojejo tudi po slovensko. Sicer pa bodo bralci sami presodili, kakšno je tako izvajanje "zakona ljubezni" v prid zavestno nekrščanske "bolečine". Posebne omembe je pri tem vredno dejstvo, da škof ni prejel nobenega pisma kakšne slovenske vernice, ki ji je "muka" poslušati italijanščino, ker je mož umrl v tragičnih okoliščinah, celo predvojnih, kot na primer tisti naš goriški mučenec, ki so ga prejšnji teden ko-memorirali v goriškem občinskem svetu pod vodstvom župana, za katerega je sicer celo znano, da je nekaznovano proglašal žive za mrtve iz tistih tragičnih okoliščin leta 1945. Mar so rane po 40 in več letih nezaceljene in tudi krvaveče samo pri italijanskih zavestno nekrščanskih vojnih vdovah in drugih sorodnikih?
Skratka doživljamo kakšno izvajanje ustavnih in osimskih pravic, da se omejuje raba slovenščine v cerkvi zaradi krščanske ljubezni. Istočasno pa se omejuje z razlaščanjem lastnina slovenske zemlje zaradi napredka znanosti po nobelovstvu dokazanega. Vse to ob 40-letnici (v torek) podpisa pariške mirovne pogodbe, ki nam je jamčila vse pravice z integralno dvojezičnostjo vred v Trstu.
Zato se spričo splošnega prepričanja glede dobronamernosti dvojezičnega škofa vsiljujejo med drugim tudi nekateri nasveti, ki utegnejo povedati marsikaj malo znanega ali neznanega zlasti mladim bralcem, morda pa tudi škofu in mu pokazati na protislovje, v katero je zabredel po našem mnenju (obrazloženem v enem izmed prejšnjih zapisov) pod pritiskom v Trstu še vedno premočnih nacionalistov z melonarskim filodalmatinskim županom na čelu. Med te nasvete spada tudi misel, da morda ne bi bilo slabo, če bi tista zavestno nekrščanska vernica povedala ime, priimek in politično pripadnost pokojnega moža, zlasti pa še kaj o njegovem odnosu do Slovencev med obema vojnama in med zadnjo vojno. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, zakaj za svojo ovdovelost krivi samo Slovence, ko pa je znano (tudi v omenjenem tedniku je bilo 18. aprila 1985 ponovno objavljeno), da je morala takratna jugoslovanska vojaška oblast temeljito likvidirati tisto skupinico zločinskih oseb, ki so izkoristile burne dneve in zagrešile več kaznivih dejanj in v kateri so bile tudi osebe italijanske narodnosti.
Pač pa gornje enostransko škofovo omejevanje nezaceljenih ran opozarja na žene in matere in otroke postreljenih Slovencev, kar je v teh povojnih desetletjih dokumentirano, opisano in objavljeno pri obeh jadranskih sosedih. Na jugoslovanski strani je bilo vse to v veliki meri že zdavnaj umaknjeno s knjižnega trga — v smislu načel zmagovalca nad fašizmom v prostoru med Sočo in Vardarjem in soustvarjalca gibanja neuvrščenih, da je za dosego sožitja med narodi potrebno obravnavati zadeve, ki jih združujejo, namesto tistih, ki jih razdvajajo. Zato mladi rodovi o tistih tragičnih
časih niso niti brali niti zanje slišali. In če se naš dnevnik ne bi še vedno ravnal po tistih načelih, bi bile morda prav gornje škofove izjave priložnost, da se objavi vsaj nekaj najbolj vprašljivih podatkov. V prepričanju, da škofove besede nikakor niso hotele imeti take posledice, naj se ogradimo samo na nekaj nasvetov za branje o tistih hudih dogodkih.
V mislih imamo predvsem knjigo, ki ji ni moč očitati pristranosti in ki jo je napisal škofov duhovniški sobrat, sedaj že pokojni, vojaški kaplan Don Pietro Bignoli pod naslovom »Santa messa per i miei fucilati« (Edizioni Longanelli, Milano 1973). Vsebuje dnevne zapise o grozotah med krvavo poletno ofenzivo na Dolenjskem, leta 1942 med Ljubljano in Kočevjem. Med drugim je na strani 41 opisal dogodek, ko so v neki vasici postreljali med 14 talci tudi 16-Ietnega dečka, ki je tik pred rafalom, ki ga je pokosil, zakričal v italijanščini: »Soldati, viva TItalia«. »Dopo la scarica mi voltai e dissi: ora, se non ci spariamo da soli, e perche siamo dei vigliacchi. Nessu-no si voltd«, je zapisal Don Pietro v svoj dnevnik. — Trstu bližji dogodek je opisal Maks Zadnik v brošuri »Prvih sedem požganih primorskih vasi 4. junija 1942« (ZTT, Trst 1969).
Naj omenimo še dokumentarne publikacije: Giuseppe Piemontese, »29 mesi di occupazione italiana nella provincia di Lubiana« (Ljubljana 1946). — Dalje: vse publikacije jugoslovanske komisije za ugotavljanje vojnih zločinov z dolgimi seznami vojnih zločincev. — In končno še verjetno resnično nezaceljene rane sorodnikov tiste Istranke Rože Petrovič iz okolice Pulja (umrle komaj predlanskim), ki so ji fašisti z bajonetom izrezali oči in so njeni najbližji sorodniki 40 let gledali njene slepe očesne votline. (Ob predlanski obletnici uredništvo našega dnevnika ni hotelo ponovno objaviti tiste njene grozljive fotografije).
Ob ponovnem poudarku na prepričanju, glede nenamerne škofove zablode v protislovja, je potrebno omeniti tudi torkovo debato 10. t. m. o fojbah na RAI 2. Vendar je težko uganiti razlog vodstva te državne postaje, zaradi katerega ni dala prednosti debati o pokončanih fašistih leta 1945 med Milanom in Turinom. Kakor smo brali v že omenjenem tržaškem tedniku in tudi drugje, jih je bilo namreč kar okrog 45 tisoč.
To vprašanje je podpisani po telefonu na 06-3131 postavil že v ponedeljek, 9. februarja popoldne (v smislu v tisku objavljenega vabila poslušalcem). Nato je dodal še vprašanje, ali je Odbor za zbiranje trupel objavil imena in druge podatke 61 vojakov in 51 civilistov, ki jih kot uradne navaja bivši tržaški župan Gianni Bartoli v svoji knjigi »II martirologio delle gen-ti adriatiche« iz leta 1961. Vodja debate teh dveh vprašanj sploh ni omenil, pač pa je debato zaključil s trditvijo, da je bila "uravnovešena". Sploh pa tista torkova debata zasluži več kot en komentar. Med drugim tudi zaradi tega, ker je predsednik Deželnega zavoda za zgodovino osvobodilnega gibanja za Furlanijo-Julijsko krajino povedal v oddaji proti koncu med drugim tudi, da na primer v Bazovski fojbi niso našli niti enega trupla.
VID VREMEC
Rinko Tomažič
in drugi
57 tržaški proces 1941
In ko bo slovenska mladina, komunistična mladina živela v svoji sovj. rep., naj se spomni nas in vseh onih borcev, ki so se pred nami in ki se bodo za nami borili za odpravo kapitalizma, za komunizem, da nadaljujejo pot, ki smo jo z vsemi težkočami začrtali.
Mi smo dali za stranko največ, kar lahko damo:
ŽIVLJENJE!
ŽIVELA ZMAGA KOMUNIZMA!«
Pino
Sedaj bomo izbrali izmed več pisem, ki jih je napisal svojcem tolminski prvoborec proti fašizmu in prepoln pristne ljubezni do svoje domovine Simon Kos, pismo namenjeno bratu Cirilu.
Takole je napisal v zadnjih trenutkih svojega življenja:
»Moj ljubi brat!
Danes Ti pišem svoje poslednje pismo. Kar bi si ne bil nikoli pričakoval, se je moralo zgoditi, vse drugo bi si bil mislil prej, samo tega ne. Zmotil sem se v mnenju o človeš-
ki pravici. Kakšna strašna zmota! To naj služi Tebi v opomin, da ne veruješ v nobeno stvar, ki je človeška.
Torej moram umreti, treba jim je krvi, jaz jim ne morem braniti, toda odpustiti jim ne morem, je prevelika krivica, ki bo kričala do neba.
Ne vem, dragi brat, kaj naj Ti napišem v tem tragičnem trenutku, o mojih vtisih? Saj nima smisla. Zdi se mi pa, da bi moral razkričati vsemu svetu krivico, ki se mi godi. Ljubil sem življenje, visel sem na njem z vsem svojim bistvom. Ljubil sem to zemljo, preveč ljubil, in to mi je usodno.
Ne jokaj, dragi Ciril! Nima smisla, bodi mož. Preboleli smo tedaj, ko smo izgubili sestro, zdaj bo še laže, jaz ne zapuščam kot sestra nedolžnih sirot. Ne misli na moje trpljenje, to bo kratko, trpim samo sedaj, ko to čakam, trpel sem te strašne dolge dneve, ko so nas trgali na kose.
Živel nisem še nič, dasi imam 30 let. Srečen nisem bil nikoli in bi tudi najbrž ne bil, zato upam, da mi bo smrt prinesla mir. Ni težko umreti, dragi Ciril, živeti je teže, če se to, kar sem imel jaz, sploh sme imenovati življenje?
Ni mi žal zame, sprejmem kar mi je določila kruta usoda. Toda bojim se za starše, ker jih bo to gotovo uničilo. Imel bi mimo vest, ako bi ne bilo tega. Obžalujem, da sem jim moral jaz pripraviti to strašno žalost. Toda zgodilo se je nehote, ni se zgodilo po moji volji. Napravil nisem nobenemu nič žalega, niti najmanjše škode, glede tega je moja vest mirna, in to me tolaži. Ti me poznaš, veš, da se ves moj značaj upira vsaki sili, zato vem, da me ne obsojaš.
Ljubi Ciril! V trenutku, ko se poslavljam od življanja, Te prosim, da mi odpustiš, če sem te kdaj užalil. Ni bila
moja navada, da bi Ti bil kdaj odkrival čustva, toda zdaj v tem velikem trenutku Ti povem, da sem Te neizrečeno ljubil, tako da bi bil rad vse žrtvoval zate. Ljubil sem pa tudi to svojo zemljo, od katere se danes poslavljam. Če ji more moja smrt kaj koristiti, potem rad umrem, ker sem živel dovolj. Čuj, dragi brat, moje poslednje besede. Ne žaluj! Ne jokaj! Ne sramuj se mene, smeš biti ponosen. Zdaj, ko se poslavljam od življenja, Te pozdravljam in poljubljam zadnjič Tvoj brat
Simon
Zadnja moja prošnja, tolaži roditelje.«
Leta minevajo. Od 60 obtožencev tega velikega procesa nas je sedaj živih še 12. Naj bo ta prispevek skromna oddolžitev ob 45-letnici ustanovitve OF slovenskega naroda in tega procesa in spomin na žrtve z željo, da se jih bodo spomnila nova pokolenja, kot se jih iz leta v leto spominjajo borčevske in druge družbenopolitične organizacije na kraju ustrelitve na Opčinah. Na tem kraju naj bi postavili zanje dostojen spomenik.
KONEC
POPRAVEK
Minulo nedeljo se je v podnapis k portretom Pinka Tomažiča in tovarišev vrinila neljuba pomota. Tomažič in tovariši niso bili ustreljeni 13. decembra kot je bilo tam napisano, pač pa 15. decembra kot je pravilno pisalo v podlistku samem.
Na ponedeljkovi seji je bil govor tudi o namestitvi sinhrotrona
Vprašanja upravljanja tržaškega teritorija v središču zadnje seje glavnega sveta KZ
V ponedeljek se je sestal na svojem sedežu v Trstu glavni svet Kmečke zveze in razpravljal o številnih vprašanjih, povezanih z življenjem te organizacije in s sedanjim kmetijskim trenutkom na Tržaškem, Seji je predsedoval podpredsednik Srečko Orel. Uvodoma je opravičil odsotnost predsednika Alfonza Guština, ki je na zdravljenju zaradi poškodbe na delu, in mu v imenu vseh navzočih voščil čimprejšnje okrevanje.
Prva točka na dnevnem redu je bila določitev datuma in kraja letnega občnega zbora KZ. Po krajši razpravi je bilo sklenjeno, da bo letošnji občni zbor 22. marca na Opčinah ali v Bo-Ijuncu, odvisno pač od razpoložljivosti dvoran. Na njem bi morali posvetiti posebno pozornost razvojnim načrtom za kmetijstvo na krajevni in širši ravni. Predsedstvu KZ je bilo poverjeno, naj v tem smislu izdela osnutek poročila. V zvezi z organizacijskimi vprašanji naj še omenimo, da je glavni svet KZ na svoji zadnji seji sprejel sedem novih članov ter imenoval svoje predstavnike v razne ustanove in organe.
Na seji je bil nato govor o namestitvi sinhrotronskega svetlobnega generatorja v bližini Bazovice, o čemer je podrobneje poročal tajnik Edi Buka-vec. Glavni svet je izrazil odločno nezadovoljstvo zaradi načina, s katerim sta tržaški občinski odbor in nato svet sprejela ustrezni varianti regulacijskega načrta, saj nista primerno preučila drugih morebitnih lokacij, medtem ko sta zavrnila vse ugovore, vključno tistega, ki ga je bila vložila KZ, tudi ko bi že sama zdrava pamet narekovala drugačno ravnanje. Glavni svet je izrazil zahtevo, naj pristojni organi še
poglobijo vprašanje namestitve sinhrotrona tudi spričo izjav nobelovca Rubbie, po katerih naj bi ne bilo nemogoče zgraditi stroja na drugih mestih. Za dosego tega cilja se bo KZ še naprej zavzemala, uporabljajoč vsa razpoložljiva demokratična sredstva.
V povezavi z vprašanjem namestitve sinhrotrona sta se v zadnjih časih pojavili dve pobudi, ki na tak ali drugačen način zadevata tudi KZ. Tržaški naravovarstveni organizaciji Svetovni sklad za naravo (WWF) in Prijatelji Zemlje (Arniči della Terra) so med drugim tudi KZ predlagali, naj bi se zavzela za to, da bi Kras zaščitili z ustanovitvijo parka vrste »Človek in biosfera« (MAB) pod okriljem UNESCO. Glavni svet je v odgovor zavzel stališče, da bi predlog naravovarstvenih organizacij vsekakor morale preučiti vse zainteresirane krajevne uprave, gospodarske in družbene organizacije, podčrtal pa je, da je treba v vsakem primeru zagotoviti Kraševcem obstoj, se pravi tudi razvijanje primernih gospodarskih dejavnosti, med katere sodi kmetijstvo.
Nekaj dni potem, ko je tržaški občinski svet potrdil sklep o namestitvi sinhrotrona blizu Bazovice, je deželni odbornik za proračun in načrtovanje Gianfranco Carbone iznesel predlog, naj bi sklicali konferenco o upravljanju tržaškega teritorija. V ta namen se bo Carbone med drugim sestal jutri z vsemi župani s Tržaškega. Zamisel o takšni konferenci ni nova. KZ in druge organizacije so se zanjo zavzele že 1982. leta. V času, ki je med tem potekel, je kraški teritorij utrpel marsikateri udarec. Kljub temu bi po mnenju
glavnega sveta KZ konferenca bila koristna, a pod pogojem, da bi jo resno pripravili. Potrebno bi bilo ustanoviti pripravljalni odbor, ki naj bi v sodelovanju s krajevnimi upravami ter gospodarskimi in družbenimi organizacijami izdelal smernice prostorskega načrtovanja in upravljanja, in to na način, ki bi v bodoče obvezoval pristojne organe, v prvi vrsti samo deželno upravo.
Glavni svet je nato obravnaval še vrsto tekočih vprašanj. Z zadovoljstvom je vzel na znanje, da Sklad za Trst namerava nekaj prispevati tudi za razvoj kmetijstva, a je hkrati obžaloval, da se to ni zgodilo že ob prvi porazdelitvi podpor. Svet je nato ponovil potrebo, naj deželna uprava v predvidenih oblikah proglasi, da je bilo kraško kmetijstvo lani prizadeto zaradi suše, kar bi omogočilo izplačanje odškodnin kmetovalcem. Na seji je prišla do izraza zaskrbljenost ob dejstvu, da deželni svet še ni izglasoval zakona, na osnovi katerega bi EGS porazdelila podpore kmetovalcem. Svet je nadalje pozval pristojne občinske uprave in vodstvo Kraškega vodovoda, naj omogočijo dobavo vode po znižani ceni kmetovalcem v vsej pokrajini, podobno kot že dela podjetje ACEGA v tržaški občini.
Predsednik odbora za patronat Debeliš je naznanil, da patronat namerava odpreti svoje urade na Opčinah in v Nabrežini, po možnosti pa še v Dolini in Miljah. Na seji je bil nadalje g:0-vor o možnosti ustanovitve konzorcija vinogradnikov za vina z zaščitenim poreklom, kar je bilo predmet nedavnega sestanka na sedežu ERSA na Proseku.
Zakladni minister Goria se bo danes sestal s predstavniki deželne uprave
Zakladnemu ministru Giovanniju Gorii, ki se bo danes med povratkom iz Londona ustavil v Trstu, bodo predsednik deželnega odbora Biasutti in njegovi sodelavci orisali splošni politični položaj v deželi, pretežni del pogovora v Deželni palači v Ul. Carducci pa bo namenjen programom in razvojnim načrtom, ki jih deželna uprava namerava uresničiti.
V tej zvezi je tiskovni urad Dežele objavil poročilo, v katerem poudarja, da je za uresničitev kakršnega koli načrta najprej potrebno, da deželna uprava točno ve, s kolikšnimi sredstvi bo lahko razpolagala, seveda pa je prav tako nujno, da
bodo ta sredstva ustrezala času in potrebam.
Kot je znano, je v obdobju od 1970. do 1984. leta veljal za dodelitev državnih sredstev deželam prehodni režim, ko so se finančna sredstva stekala v deželne blagajne preko posameznih ukrepov. Novi režim vnaša v sistem državnega financiranja večjo stalnost in gotovost, vendar ne upošteva — po mnenju deželnih upraviteljev — znatnih razlik, ki so se pojavile med predvidenimi prejemki in dejanskimi prihodki od davčnega priliva. Prav zato, poudarja nota Dežele, bo treba povečati odstotek davčnega priliva, ki ga država namenja deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Obvestila Kmečke zveze
Čez dobra dva tedna, in sicer 28. t. m., bo zapadel rok, do katerega je mogoče vložiti prošnje na Kraško gorsko skupnost za dopolnilne doklade, ki jih podeljuje EGS kmetovalcem z goratih področij. KZ sporoča, da je tudi letos na razpolago svojim članom za izpolnjevanje prošenj. V ta namen bo priredila nekaj sestankov po vaseh oziroma občinah.
S 1. marcem bi po zakonu morali biti vsi javni lokali opremljeni z elektronskimi blagajnami. Urada IVA iz Trsta in Gorice sta izrekla mnenje, da predpis ne bi smel veljati za osmice. Mimo tega pa KZ opozarja, da morajo s 5. marcem uvesti posebno knjigovodstvo kmetije, katerih dohodek je v lanskem letu presegal 10 milijonov lir.
Cvetličarski center pri področnem sedežu Deželne ustanove za kmetijski razvoj (ERSA) na Proseku jemlje v poletnem času sezonske delavce. To delo
bi lahko nudilo koristno izkušnjo tistim, ki se nameravajo ukvarjati s cvetličarstvom. KZ poziva vse zainteresirane, predvsem pa mlade, naj se prijavijo.
• Združenje trgovcev in gostincev ACEPE prireja novo zanimivo pobudo na temo: »Cesarska miza — kuhinja avstroogrskih južnih provinc« (L'impe-ro a tavola). Pobude, ki bo trajala od 28. marca do 14. aprila, se lahko udeležijo vsi zainteresirani gostinci s Tržaškega. Vpis je brezplačen, pogoj za sodelovanje pa je, da se za gastronomske specialitete poslužujejo tipičnih srednjeevropskih receptov po knjigi Katharine Prato.
Rok vpisa zapade 20. t. m., vse nadaljnje informacije pa so na razpolago na sedežu Združenja, Ul. dei Rettori 1 - tel. 68424 in 68658.
Pričevanje Dolinčanov, ki sta preživela grozote posebnih bataljonov
Lvov samo člen v verigi pokolov vojnih ujetnikov
Med našimi ljudmi je dosti takih, ki so doživeli in preživeli zloglasna koncentracijska taborišča in vojaško ujetništvo. Seganje v ta del polpretekle zgodovine pa je vselej težavno, morda celo tvegano. Spomini se namreč prepletajo, nekateri vztrajno silijo na dan, drugi tičijo nekje na dnu, prav tako so nekateri prizori stalno pred očmi, drugih pa ni mogoče na noben način priklicati.
Verjetno nam ne bo nikoli popolnoma jasno, kako in zakaj se je usoda znesla nad človeškimi čustvi in jih spremenila v nepojmljivo ubijalsko slo. Podobna vprašanja si menda zastavljajo vsi tisti, ki so pretekle tedne prvič slišali za Lvov. Lvov pomeni obenem 862 tisoč mrtvih — število sicer ni točno, je pa zelo blizu resnici - in na tisoče vojnih ujetnikov, židovskih, ruskih, ukrajinskih, hrvaških, angleških, ameriških, francoskih, jugoslovanskih in italijanskih vojakov. A ne gre tu samo za Lvov, gre tudi za številna druga vojaška taborišča, katerih imen ni več mogoče zaslediti na nobenem povojnem zemljevidu. Recimo Hamberstein. Žal nam ni uspelo izvedeti za izvirno ime tega kraja, ki naj bi se nahajal med Gdanskom in današnjo mejo med Poljsko in Ukrajino. V tukajšnjem stalagu 2B sta nekaj časa preživela Lovrenc Strajn in Pepi Lovriha iz Doli-
ne. Z njima so bili še drugi domačini oziroma Slovenci, vojaki posebnega bataljona, ki je bil nastanjen v Aguili in Foggi.
»Nekaj dni po 8. septembru 43. leta, verjetno je bilo 12. v mesecu, so nas Nemci strpali v posebne transporte in nas odpeljali proti severu, neznano kam. 20. septembra nas je na stotine izstopilo v bližini lagerja Hamberstein, vendar takrat sploh nismo vedeli, kje se točno nahajamo,« pripovedujeta Lovrenc in Pepi, ki sta takoj ob prihodu doživela vse grozote, ki jih je zahtevala kruta lagerska praksa. V urah, ko so jih nemški vojaki legitimirali, je Lovrenc izvedel od ukrajinskih ujetnikov, ki so skrbeli za "garderobo", da so pred časom v Hambersteinu na veliko kopali in prekopavali zemljo. V jarke pa da so zagrebli človeška trupla. Šlo naj bi, tako so govorili Ukrajinci, za množično smrt, ki jo je povzročila epidemija tifusa... Nad pokritimi jarki so tedaj že stale nove barake.
V času bivanja v hambersteinskem lagerju je Pepi Lovriha tudi sam kopal zmrzlo, trdo zemljo onkraj žičnate pregrade taborišča. »Nismo vedeli, čemu bodo služili taki neskončno dolgi jarki, kopali smo jih, ker so nam tako ukazali. Nismo pa se nikoli vračali na isto delovišče, zato ne
morem reči, ali so tudi v te jarke metali trupla vojakov. Lahko samo sumim, saj mi danes ne preostane druga razlaga.«
Vprašam ju, ali sta kdaj opazila, da manjka večja ali manjša skupina italijanskih ujetnikov, vendar mi tudi na to vprašanje ne moreta dati jasnega odgovora. Res pa je, da premnogih obrazov nista nikoli več videla, kar tako, čez noč, so izginili.
»V lagerju pa je občasno delovala tudi propagandna služba. Preko zvočnikov so nam — v italijanščini — ponujali trpko alternativo: ali nečloveške razmere v vojaškem taborišču ali vključitev v vrste nemške vojske, kar je pomenilo prvo linijo na bojiščih in seveda smrt. Takemu barantanju in novačenju je malokdo nasedel. Naša edina skrb je bil boj za preživetje, edina misel pa dom in družina. Vse ostalo smo sprejemali pasivno, bili pa smo nemara še premladi (oba sogovornika sta letnik 24), da bi razmišljali še o čem drugem, tudi o izkopanih jarkih, ki so nam takrat bili popolnoma nerazumljivi.«
Boj za preživetje je trajal, v njunem primeru, 24 mesecev. V tem času sta Lovrenc in Pepi obkrožila pol Evrope, od Prusije do Vestfalije, od Bavarske do Anglije in še kam. »Sele tedaj smo
začeli slutiti, da se dogaja nekaj odločilnega. Nekateri so namreč govorili, da se nemška drhal umika pred Rusi z vojnimi ujetniki vred.« O taboriščih seveda ni smela ostati nikakršna sled. »Ne vem, kaj bo ukrenila italijanska vlada sedaj, ko je resnica tako rekoč na dlani. Bojim pa se, da bosta Lvov in tragedija, ki je z njim povezana, dvignila le velik oblak prahu in nič več. Noben denar ne poplača niti enega samega človeškega življenja, ne pa tisočev...« razmišlja Pepi Lovriha.
V dachauskem muzeju je izpostavljena maketa, ki je pritegnila pozornost Lovrenca Strajna, ko je taborišče obiskal kot izletnik. Na maketi so začrtani vsi kraji, kjer so nacisti dali zgraditi vojaška in civilna taborišča. V Prusiji, na meji med Poljsko in Ukrajino, piše »Hamberstein«, zaznamovan pa je z rdečo barvo, kar pomeni, da je bila v tem taborišču tudi krematorijska peč. Tu pa se ponovno lahko povrnemo k uvodnim mislim o spominih in prividih, o sumih in dvomih. Boj za preživetje je premagoval misli na izkopane jarke. Nad njimi in nad skritimi skupnimi grobnicami je v tem vojaškem taborišču stal tudi visok dimnik, katerega namen bi lahko odprl nov oklepaj v neslavni zgodovini nekega naroda.
MIMA KAPELJ
Zanimivo predavanje Tarasa Kermaunerja ob 25. obletnici Slovenskega kluba
Literarni in likovni
Človek ne more živeti samo od sovraštva
Rednega torkovega srečanja v Slovenskem klubu se je udeležilo lepo število poslušalcev. Marsikoga je namreč zamikal naslov Kermaunerjeve-ga predavanja: Tema izročenih domobrancev v Kavčičevem romanu »Ne vračaj se sam«. Kot običajno, je predsednik SK Ravel Kodrič izrekel nekaj uvodnih misli o gostu in predavanju. Obenem pa je prisotne opozoril na obletnico Slovenskega kluba, ki je ne gre prezreti. Ravno v torek je namreč ta pomembna kulturna ustanova proslavljala četrt stoletja svojega neprekinjenega delovanja.
Predsednik SK je nato prepustil besedo pisatelju, esejistu in kulturnemu delavcu Tarasu Kermaunerju. Predavatelj je zbranemu občinstvu predstavil nadvse zanimivo delo Vladimira Kavčiča, ki vsaj doslej na žalost ni našlo pravega odmeva, čeprav ga odlikujejo neštete literarne vrline. Knjiga »Ne vračaj se sam« sodi po Kermau-nerjevem mnenju med najboljša sodobna prozna dela. Pisatelj se v tej povesti sooča z eno izmed najbolj bolečih tem vojne in povojne zgodovine, saj pripoveduje o življenju domobrancev po porazu.
Kavčič je za politike, pa tudi za marsikaterega literarnega kritika prava uganka. Največkrat se je dogajalo, da so ga ocenjevali bolj po njegovi politični karieri kot pa po umetniški vrednosti njegovih literarnih del. Njegove proze preprosto niso razumeli,
premaganci in zmagovalci. Ljudje so osamljeni, čutijo se ogrožene in bežijo drug pred drugim. Zanimivo pa je, da pisatelj ne vidi odrešilne ideologije niti pri zmagovalcih.
Glavni junak romana, Tomo, je prepričan domobranec. Avtor ga opisuje kot človeka, ki zna le sovražiti. Dejansko živi kot mrtvec, čeprav je star le 25 let. Nasploh pa Kavčič ne vidi za svoje junake nobenega izhoda, nikjer ni niti ene oporne točke za svetlobo. V svetu sovraštva zgubi svoj svetel pomen tudizmaga, ki za pisatelja ni
saj niso vedeli, kako naj uskladijo njegovo politično pripadnost z njegovim umetniškim ustvarjanjem. Povest »Ne vračaj se sam« je tipično biologistično delo. Duha in kulture ni, vse je le čutnost, duhovnost se pretaka skozi čutno telo. Svet, ki ga avtor opisuje v svojem romanu, je svet surovih, neprebujenih, živalskih ljudi, ki ne poznajo prave svobode. Ljubezen je junakom knjige neznano čustvo, vse dogajanje se odvija v mračnem vzdušju sovraštva med
»končni paradiž«, pač pa odpira nova in nadvse težka vprašanja. Slovenija je ujeta med gorami in torej kulturno in miselno zaostala. Izhoda ni.
Kavčičeva povest je bila v času, ko je izšla, torej leta 1959, izredno inovativna in zgodovinsko realna. Kljub temu pa ni našla pravega razumevanja, saj je v tistih letih prevladovala miselna in literarna težnja Miška Kranjca in njemu podobnih pisateljev, ki so medvojno in povojno dogajanje opisovali s pretiranim sentimentalizmom. Današnji slovenski pisci pa se Kavčičevemu pogledu na zgodovinsko stvarnost vedno bolj približujejo. Knjiga »Ne vračaj se sam« ponazarja torej doživljanje poraza in deluje, danes bolj kot kdajkoli, nenavadno osvežujoče in osvobojevalno. Iz strani romana veje neprikrito sporočilo, da je zmaga, ki temelji na sovraštu med zmagovalci in poraženci, dejansko le moralen poraz. Povest jasno kaže, kaj se lahko zgodi vsem, ki boga »posvečajo« svojim idejam, namesto da bi ga pustili v trascendenci, obenem pa svari tiste, ki so boga zapustili in se predali fanatizmu.
S to mislijo je Kermauner zaključil svojo razčlenitev romaha »Ne vračaj se sam«. Nato pa so organizarji predali besedo občinstvu, ki je želelo s svojimi vprašanji poglobiti nekatere pomembne vidike Kavčičevega dela.
HJ
natečaj SSK
Ob slovenskem kulturnem prazniku je SKK organiziral literarni in likovni natečaj za mlade umetnike naših višjih srednjih šol. Prejšnjo soboto so člani Kluba na svojem rednem sestanku prebrali literarne prispevke (bilo jih je osem) ter pripravili razstavo likovnih izdelkov (štirinajst). Komisija za likovne izdelke je prisodila prvo nagrado Sabini Schiulaz, drugo Jasmini Živkovič, tretjo pa Mateju Su-siču. Komisija za literarne prispevke pa je izrazila mnenje, da so najboljši prispevki Manice Maver, Maksimiljana Guliča ter Barbare Zlobec. Posebno pohvalo pa sta zaslužili za svoja prispevka še Veronika Martelanc in Elizabeta Ciacchi. Predsednica Kluba je izročila zmagovalcem nagradna darila, ki jih je darovala draguljarna Malalan z Opčin. Posebna darila pa so namenjena še mladim umetnikom, ki jih je za najboljše proglasila publika. Ti so Veronika Martelanc, Maksimiljan Gulič in Fabio Perzan za literarne prispevke ter Štefan Pahor, Jasmina Živkovič ter Sabina Schiulaz za likovne izdelke.
• Združenje za kulturne stike med
Italijo in ZSSR bo drevi, ob 18. uri predvajalo Bondarčukov film »Požar v Moskvi« (Incendio a Mosca) v krožku Rinaldi, Ul. Madonnina 19. Gre za drugo filmsko predstavo ciklusa, ki ga Združenje prireja v sodelovanju s tržaško univerzo. Predgovor bo imel prof. Jože Pirjevec.
Zaskrbljujoča razlika z vpisom v vrtce izpved treh let
Tudi letos skromnejši predvpis v prve razrede osnovnih šol
Število vpisanih v prve razrede slovenskih osnovnih šol se je ponovno skrčilo. To izhaja iz podatkov o januarskem predvpisu, o katerih smo sicer poročali že konec januarja po izteku vpisnega roka. Dotlej se je v šole petih didaktičnih ravnateljstev na Tržaškem vpisalo skupno 135 otrok, to je 13 manj kot jih je septembra lani prvič prestopilo šolski prag. Predvpis je bil po didaktičnih ravnateljstvih takole porazdeljen:
Didaktično ravnateljstvo	vpis 1987/88	vpis 1986/87
Sv Jakob	19	22
Sv. Ivan	14	20
Opčine	42	49
Nabrežina	30	28
Dolina	30	29
SKUPNO	135	148
Kot izhaja iz podatkov, se je število vpisov dokaj znižalo predvsem na dveh ravnateljstvih: svetoivanskem (-6) in openskem (-7). Na šolah nabrežinskega in dolinskega didaktičnega ravnateljstva so zabeležili celo višji vpis kot lani (skupno +3), kar nekako izenačuje upad vpisov na šentjakobskem ravnateljstvu.
V preteklih letih smo ob izteku januarskih predvpiso-vanj v dnevniku zabeležili število vpisov po posameznih šolah s primerjavo vpisov v letu prej. Takšno primerjavo smo na naši goriški strani že objavili za vpise v tamkajšnje slovenske osnovne šole. Za slovenske šole na Tržaškem takega pregleda, žal, ne moremo objaviti, ker še vedno ne razpolagamo z vpisi v prve razrede na posameznih šolah openskega didaktičnega ravnateljstva. Tamkajšnja didak-
tična ravnateljica nam je sicer posredovala skupno število bodočih prvošolčkov, ni pa nam hotela sporočiti števila vpisov po posameznih šolah, češ, da se ne strinja z objavo podatkov o "naši revščini". Didaktična ravnateljica ima seveda lahko svoje mnenje o objavljanju ali neobjavljanju podatkov o vpisih, v vsakem primeru pa ne gre pri tem za nobeno "revščino", pač pa za naše otroke.
Letos bi bil popoln pregled vpisov po šolah še posebno umesten. V to nas prepričuje primerjava med številom letošnjih predvpisov v bodoče prve razrede in vpisom v prve letnike otroških vrtcev izpred treh let. Po podatkih, ki smo jih povzeli po Jadranskem koledarju iz leta 1985, se je v šolskem letu 1984/85 vpisalo v prve letnike otroških vrtcev na Tržaškem skupno 158 malčkov. Ti otroci bi morali junija letos "absolvirati" vrtec in septembra prestopiti v šolo. Doslej se je, kot rečeno, v naše šole vpisalo 135 otrok. Razlika med številom vpisov v vrtce izpred treh let in sedanjim predvpisom je več kot očitna in predstavlja novost, kakršne v preteklih letih nismo zabeležili (vsaj v tolikšni meri ne).
Na nekaterih didaktičnih ravnateljstvih menijo, da so k taki razliki botrovale predvsem selitve. Če bi taka razlaga obveljala, bi morali na drugih šolah beležiti večji vpis. Do tega pretoka pa, vsaj na podlagi razpoložljivih podatkov, ni prišlo.
Prav zaradi tega je po našem mnenju nujno potrebno čimprej dobiti popolno in jasno sliko o posameznih vpisih na šole in tudi podatke o številu otrok, ki bodo junija zapustili slovenske vrtce. Le na ta način bo mogoče nato po posameznih vaseh, predmestjih in mestnih predelih posredovati, da bi se sedanje število predvpisov morebiti še povečalo.
Za danes napovedana nova skupščina študentov
Problemi filozofske fakultete še daleč od ustrezne rešitve
Docenti in študentje inštituta za zgodovino filozofske fakultete so včeraj sklicali tiskovno konferenco, na kateri so orisali trenutno stanje inštituta in katere so se udeležili predsednik fakultete prof. Silva Monti, direktor inštituta prof. Paolo Cammarosano in dva predstavnika študentov.
Problemi inštituta niso novi, saj so sad celotne gradbene situacije tržaške univerze, vendar so se v zadnjih časih zaostrili. Zato so študentje 26. januarja blokirali didaktične dejavnosti: v prostorih inštituta je bilo namreč nemogoče imeti kakršnokoli dejavnost: temperatura je nihala med 5 in 11 stopinjami. Študentje pa so hoteli opozoriti tudi na nevzdržno stanje, v katerem že več let deluje inštitut. Odkar so leta 1975 uvedli diplomski tečaj iz zgodovine, deluje inštitut v prostorih v najemu v Ul. Diaz 21, kjer se dejavnosti odvijajo tako rekoč v izložbi in je dragoceni knjižni material na razpolago vsem mimoidočim. Univerza je sicer leta 1981 odkupila štiri nadstropja palače Lloyda v Ul. Economo 4, vendar se dela za preureditev prostorov še niso zaključila, brez pritličja pa bo tudi nov sedež pretesen. Študentje in docenti (ki so prejšnji teden iz solidarnosti s študenti ukinili vsakršno dejavnost) so zahtevali zagotovila v zvezi z datumom, ko bo mogoče zasesti nov sedež, ustanovitev mešane ko-
misije (upravni svet univerze-inštitut), ki bi sledila delom, in zagotovilo, da bo univerza odkupila tudi pritličje nove stavbe. Istočasno pa so zahtevali tudi izjavo o uporabnosti stavbe v Ul. Diaz, ki so jo lani izvedenci proglasili za neuporabno, in so jo na vrat na nos in le začasno uredili. Ko se je upravni svet prejšnji teden sestal (potem ko so poskrbeli za postavitev prepotrebnih peči), pa je dal prednost problemu tujih lektorjev, katerim niso obnovili delovne pogodbe od začetka akademskega leta, in odbril le ustanovitev mešane komisije. Tvrdka, ki ima v zakupu dela za preureditev nove stavbe, je medtem zagotovila, da bo mogoče zasesti novo stavbo 5. marca 1988, dve nadstropji p‘a bosta vseljivi že novembra letos. Jasno pa je, da se bodo lekcije iz zgodovine tudi v prihodnjem akademskem letu odvijale na starem sedežu. Kljub temu pa še vedno manjkajo zagotovila o uporabnosti starega sedeža. Študentje in docenti so vseeno odločili, da naslednji teden prekinijo protestno akcijo, a nameravajo tudi v bodočnosti pritiskati na upravni svet.
Danes pa se bodo sestali vsi študentje filozofske fakultete in razpravljali o težkem položaju, v katerem poteka njihov študij. Zato ni izključeno, da bodo blokirali dejavnosti celotne fakultete.
Pomembna pridobitev za Slovence miljske občine
V soboto v Miljah odprtje zadružne gostilne
Slovenska zadruga Vesna iz Milj bo v soboto slavila pomembno delovno zmago: v popoldanskih urah bo v Ul. D'Annunzio v Miljah odprla zadružno gostilno, ki so jo zadrugarji sami s prostovoljnim delom popravili in preuredili. Odprtje gostilne pomeni veliko pridobitev za Slovence iz miljske občine, saj bodo tako dobili prepotreben prostor za srečanja in družabnosti.
Zadruga Vesna je nastala novembra 1985 in šteje sedaj 57 članov, rojenih ali bivajočih v miljski občini. Zamisel za ustanovitev zadruge se je porodila v času, ko se je bila v Miljah pojavila priložnost za nakup poslopja takrat že zaprte in zapuščene gostilne nedaleč od Slovenskega šolskega centra. Društvo Slovencev miljske občine dotlej ni imelo lastnih prostorov: bilo je gost Slovenskega šolskega centra, kjer je vadil tudi pevski zbor Jadran. Miljča-ni so ustanovili zadrugo prav z namenom, da bi kupili stavbo. To so storili aprila lani, v poletnih mesecih pa so se začela popravila. Zadrugarji so žrtvovali mnogo prostih ur za preureditev hiše in notranjosti; v zimskih mesecih se je delo nadaljevalo in je se-
daj, z opremo gostilniških prostorov, nared.
Novo gostilno v Ul. D’Annunzio 52 bo zadruga Vesna uradno odprla pojutrišnjem, 14. februarja, ob 18. uri.
Pokrajinski natečaj »Odprta vrata«
Pobuda »Odprta vrata«, ki jo prireja Tržaška pokrajina za valorizacijo tržaških tovarn in podjetij, se v tem času nadaljuje z natečajem za učence in dijake, ki so k pobudi pristopili z obiskom raznih tržaških podjetij in ustanov. Do 28. t. m. bodo namreč morali izročiti pismene izdelke, v katerih opisujejo svoje vtise in razmišljanja o perspektivah obiskanih obratov. Izdelke je treba poslati na sedež Pokrajine, Trg V. Veneto 4, kjer jih bo ocenila posebna komisija. Predvidene nagrade, ki skupno znašajo več milijonov lir, bo Pokrajina razdelila na sledeč način: 10 nagrad za osnovne šole, 10 za nižje srednje šole, 10 za višje srednje šole, 3 za državni institut za umetnost in 3 za slovenske višje srednje šole.
Sestanek v Rimu o deželnih sedežih RAI
V	Rimu so se te dni sestali predsedniki deželnih sedežev RAI, pristojni ministrski predstavniki in člani raznih parlamentarnih komisij, ki imajo nalogo urejevati sistem italijanske radiotelevizije. Deželni sedež Furlanije-Julijske krajine je zastopal Franco Brussa. Prav tako so se srečanja udeležili odgovorni nekaterih političnih strank.
Udeleženci srečanja so ocenili dosedanje delovanje državne radiotelevizije tudi v vidiku novih zakonskih ukrepov, zlasti v zvezi s posameznimi deželnimi sedeži RAI. Novi načrti tega pomembnega sredstva obveščanja predvidevajo med drugim tudi posebne naloge za deželne sedeže, tako za državno kot za zasebne radijske in televizijske postaje. Te bodo morale namreč upoštevati, kot je bilo na srečanju poudarjeno, posamezne ambientalne, družbeno-ekonomske in kulturne specifičnosti.
Danes v Boljuncu začetek Knjižnih dnevov
V	okviru proslavljanja Dneva slovenske kulture se bodo danes v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu začeli Knjižni dnevi, ki jih s sodelovanjem Tržaške knjigarne pripravlja KD France Prešeren. Otvoritev le-teh bo danes ob 15. uri v fojerju občinskega gledališča, Knjižni dnevi pa se bodo zaključili v soboto s Prešernovo proslavo. Dotlej bodo na ogled in na prodaj najrazličnejše knjige, v glavnem pa take, ki so namenjene otrokom in mladini.
Ta pobuda, ki jo kulturno društvo France Prešeren iz Boljunca prireja ob Dnevu slovenske kulture, pa sodi v obsežnejše poglavje vzpostavljanja stikov in sodelovanja z osnovno šolo in otroškim vrtcem, (dam)
Pred ukinitvijo tržaškega sedeža INAIL?
Tržaški oddelek ustanove INAIL bi se moral v kratkem vključiti v osrednji sedež v Benetkah, ki bo kril potrebe vse Furlanije-Julijske krajine in Veneta. V tej zvezi je deželni svetovalec LpT Alfieri Sieri naslovil na deželni odbor vprašanje, ali namerava ta krajevna uprava ukrepati, da do selitve ne bi prišlo. V svojem vprašanju tudi pojasnjuje pomen te ustanove in težave, ki bi nastale po zaprtju njenih tržaških uradov. Podobno vprašanje je Sieri naslovil tudi na župana Staffierija.
V Ljubljani umrl jugoslovanski konzul Franc Novak
V Ljubljani je včeraj po hujši bolezni preminil Franc Novak, konzul na generalnem konzulatu SFRJ v Trstu. Novak je prispel na svoje delovno mesto v Trst pred leti, ko je nadomestil dotedanjega konzula Nikoliča. Njegovo službovanje v našem mestu pa je bilo sila kratko: lani je zbolel za hudo boleznijo, ki ga je včeraj odtrgala krogu njegovih dragih in kolegov na generalnem konzulatu SFRJ v Trstu. Franca Novaka bodo pospremili na zadnjo pot v ponedeljek, 16. februarja, ob 11. uri v Ljubljani.
■ Med nedeljsko in ponedeljkovo
zaporo so tatovi vdrli v trgovino Salome v Ul. Gjnnastica 25 in odnesli iz blagajne 50 tisoč lir ter plišastega me-vedka v vrednosti 50 tisoč lir. Lastnica trgovine, 43-letna Emilia De Marco, je ugotovila, da so dolgoprstneži vdrli v trgovino skozi vrata, ki gledajo na notranje dvorišče.
Šakalsko početje tatov
Kradli so v stanovanju, kjer sta se pred kratkim zadušila oče in sin
Sla pred tujo lastnino ne pozna moralnih zavor: v primeru, da se lahko okoristijo, določeni ljudje pozabijo na vse in izkoristijo tudi najhujšo človeško tragedijo - smrt. Takih gnusnih primerov je tržaška kronika zabeležila v zadnjih letih že nekaj. Naj spomnimo na skupino mladih, ki so praznili stanovanja v času, ko so domači spremljali pokojnega sorodnika k zadnjemu počitku. Prav na pokopališču pri Sv. Ani pa je prišlo do srhljivega odkritja, da je skupina grobarjev v nočnih urah odpirala krste in kradla nakit ali zlate zobove.
V podoben okvir spada tudi primer tatvine, s katerim so se ukvarjali včeraj agenti letečega oddelka. Okrog 10.30 so jih poklicali v Ulico Bruni 2, v hišo, kjer sta se 24. januarja letos zadušila z ogljikovim monoksidom 53-letni trgovec Mar-cello Cociani in njegov 19-letni sin Paolo. Tatvino je opazila njuna žena oz. mati, 52-letna Antonia Liessi. V hišo žalosti, kjer je izgubila svoja najdražja, ni po pogrebu vstopila več. Zadnjič je prezračila prostore neka sorodnica, a to še konec januarja. Antonia Liessi je včeraj stopila v hišo v družbi nekaterih sorodnikov. Srce se ji je strlo, ko je spoznala, da je v tem času nekdo vdrl v prazno stanovanje in divje gospodaril v njem. Vse sobe so bile v neredu in razmetane, iz omar pa so izginile obleke, predvsem tiste modne, ki jih je nosil Paolo. Dragocenosti tatovi niso odnesli iz enostavnega razloga, ker jih ni bilo.
Goljufala je z ukradenimi čeki
Agenti letečega oddelka so prijavili sodisču 22-letno Tržačanko Patrizio Grison, ki stanuje v Ulici Venier 2 in je že večkrat imela opravka s pravico. Tokrat je policiji prišla na muho 20. januarja, ko je z ukradenimi travelers čeki spravila na led nekatere bančne zavode iz Benetk in Mesten Dekle se je zglasilo v zavodu Banca nazionale delle comunicazioni, kjer ji je goljufija uspela, saj so ji izročili lepo vsotico denarja. Nato se je isto ponovilo še v nekaterih drugih bankah. Toda v neki bančni podružnici na beneški železniški postaji se je bančni uslužbenc zavedel goljufije in poklical nadrejenega. Gnsonova pa ni čakala na policijo: vzela je pot pod noge in se spustila v beg, ki pa ji ni povsem uspel, kajti iz odprte torbice ji je med beža-njem padla osebna izkaznica. Uslužbenec jo je spoznal, v Trstu pa so agenti potrdili njeno istovetnost.
Tovornjak do smrti zbil moškega iz Škrbine pri Komnu
Smrtna nesreča na državni cesti 202
Na državni cesti 202, v višini bencinske črpalke Švara (približno kilometer pred Sesljanom), se je sinoči okrog 18.45 pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 63-letni jugoslovanski državljan Jožef Jazbec Iz Škrbine pri Komnu. Točno dinamiko nesreče so karabinjerji ugotavljali še pozno zvečer, zato so naši podatki še v marsičem pomanjkljivi. Osnovne značilnosti nesreče so vsekakor jasne: Jazbec je hodil na robu ceste (ali pa je bil na tem, da prečka), ko je mimo njega, v smeri iz Trsta proti Tržiču, privozil tovornjak s prikolico, ki ga je upravljal 49-letni Lino Trevisan iz kraja Polcemia v videmski pokrajini. Zaradi teme Šofer očitno ni videl pešca in ga z desnim prednjim delom tovornjaka udaril v glavo ter zbil s ceste na bližnji travnik, kjer je Jazbec obležal s prebito lobanjo. Medtem je tovornjak zavozil na desno stran cestišča in se ustavil (kot je razvidno z našega posnetka) v obcestnem grabnu.
Reševalci Rdečega križa so prihiteli le nekaj minut po nesreči, vendar za nesrečnega Jazbeca je zdravnik Rupini lahko napisal le potrdilo o smrti. Šofer tovornjaka se ni poškodoval.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
Teodoro Zergol
Pogreb bo jutri, v petek, 13. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na Katinaro.
Žalujoči žena Neva, hčerka Rada ter drugo sorodstvo.
Podlonjer, 12. februarja 1987
KD Lonjer Katinara in ŠD Adria izrekata globoko sožalje Nevi Zergol in družini ob nenadni izgubi moža Dorota.
Ob težki izgubi moža in očeta Teodora Zergola izreka TPPZ »Pinko Tomažič« iskreno sožalje ženi Nevi in hčerki Radi.
Ob hudi izgubi dragega očeta Teodora izreka svoji članici Radi in svojcem iskreno sožalje odbojkarsko društvo in ŠZ Bor.
Ob tem težkem trenutku sočustvujejo z Rado in družino soigralke ekipe Bor Friulexport.
-I- V torek, 10. februarja 1987, nas j je zapustil naš dragi brat
Srečko Štoka
Užaloščeni naznanjajo žalostno vest brata Milan in Mirko, sestre Olga, Savina in Ada z družinami.
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Kontovel, 12. februarja 1987
t
Dne 9. februarja nas je zapustila naša draga mati
Petriča Brajkovič vd. Klobas
Po pogrebu sporočajo žalostno vest: sin Milan, hčeri Ana in Marija z družinami.
Trst, Opatija, 12. februarja 1987
KD F. Venturini izreka svojcem občuteno sožalje ob nenadni izgubi dragega Roberta Maura.
Prešernovi proslavi pri Domju in v Mačkoljah
Konec preteklega tedna so se skoraj po vseh kulturnih društvih in šolah odvijale prireditve ob dnevu slovenske kulture. Kot je že ustaljen običaj, je KD "Venturini" od Domja priredilo v Domu Antona Ukmarja proslavo v sodelovanju s COŠ »Mara Samsa« in »Ivan Trinko Zamejski« od Domja, oziroma iz Ricmanj (slika zgoraj). Nastopili so učenci 4. in 5. razreda. Prvi so povedali nekaj misli o domovini, ki so jih napisali znani slovenski pesniki in pisatelji, petošolci pa so uprizorili Prešernovega Povodnega moža. Obe šoli sta imeli tudi svojo proslavo, ki je bila v petek, 6. t. m., na njej pa so sodelovali učenci iz vseh razredov.
Spodnja slika pa je iz Mačkolj, kjer je dan slovenske kulture proslavilo KD "Mačkolje". Med drugim je nastopil tudi dekliški pevski zbor, ki ga vidimo na našem posnetku.
razstave
Galerija Cartesius vabi na razstavo slikarja Luigija ZUCCHERIJA, ki bo odprta do 19. februarja.
V Ljubljani - Bežigrajska galerija -je ves februar odprta antološka razstava MILKA BAMBIČA.
ZSKD obvešča, da sta na ogled v Kulturnem domu v Trstu vsako jutro likovni razstavi GOVORICA NAŠIH BARV ter dokumentarna razstava SLOVENCI TAM ZA GORO, ki prikazujeta kulturno delo Slovencev v videmski pokrajini.
razna obvestila
SKD Barkovlje obvešča, da bo danes,
12.	t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih redna odborova seja.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu prireja v ponedeljek, 16. t. m., ob
20.30	SPOMINSKI VEČER ob 50-letnici mučeniške smrti Lojzeta BRATUŽA. Spominsko publikacijo bosta ^predstavili prof. Lučana Budal in Marija Ceščut. Govoril bo Saša Martelanc.
čestitke
Danes praznujeta v Barkovljah 60-letnico poroke MARTA in ANGELO ZUPAN. Ob tem lepem jubileju jima čestitajo in želijo, da bi še mnogo skupnih dni preživela v krogu svojih dragih, sestri Anica in Zora Pregare ter nečaki z družinami.
V Boljuncu mineva danes 10 let, odkar si se srečal z Abrahamom. Vse naj— naj ti želi žena ter vsi, ki te spoštujejo in imajo radi.
Danes, 12. t. m., praznuje v Dolini rojstni dan NEVA BANDI. Iz srca ji želimo obilo zdravja in sreče v življenju mama, oče in Loriano ter vsi, ki jo imajo radi.
Mitji se je pridružila sestra KATJA. Vso srečo ji kliče Jamarski klub Bolju-nec.
Ob rojstvu drugorojenke KATJE iskreno čestitajo Klavdiju, Sonji in Mitji uslužbenci občine Dolina.
Jamarski odsek SPDT iskreno čestita Sonji in Klavdiju ob rojstvu drugorojenke KATJE.
Malemu Mitji se je pridružila sestrica
KATJA
Mamici Sonji in očku Klavdiju iskreno čestita KD F. Prešeren
Sonja je povila malo
KATJO
Čestita ji klapa, Katjo pa pozdravljajo prijateljčki Daša, Tjaša, Aljoša in Samoa.
KD F. Prešeren priredi
Knjižne dneve za otroke in mladino
Otvoritev bo danes, 12. t. m., v gledališču F. Prešeren ob 15. uri. Sodelovala bosta Miroslav Košuta in Milko Bambič.
Razstava bo odprta danes, 12., jutri, 13., in v soboto, 14. t. m. od 15. do 19. ure.
KROŽEK MLADIH KOMUNISTOV ZAHODNEGA KRASA
vabi na srečanje
SPREGOVORIMO O MAMILIH
ki bo danes, 12. t. m., ob 20.30 na sedežu sekcije KPI E. Berlinguer v Nabrežini.
Sodelujejo zdravniki in strokovnjaki centra CMAS.
_________gledališča_____________
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo gledališče iz Genove predstavilo delo Marguerite Duras SUZANNA ANDLER. Režiser Marco Sci-accaluga. V abonmaju odrezek št. 6. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Nocoj ob 20. uri (red B/F) druga pred-stavaPuccinijevih LE VILLI in GIANNI SCHICCHI. Dirigent T. Severini in režiser F. Crivelli.
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina NUOVO OUARTETTO ITA-LIANO.
Glasbena matica Trst, sezona 86/87, 5. abonmajski koncert v soboto, 14. t. m., ob
20.30	v Kulturnem domu v Trstu: SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent: Marko Munih, solisti: Primož Novšak violina, Miloš Mlejnik violončelo, Olga Gracelj sopran, spored: Brahms, Lipovšek, Mendelssohn. Predpraja vstopnic v uradu Utat, Pasaža Protti.
SKD Tabor - Opčine Prosvetni dom: Openski glasbeni večeri. Ob dnevu kulture Zvočnost slovenskih pokrajin -Ljudske pesmi in glasbila bodo predstavili Mira Omerzel, Matija Terlep in Beti Jenko. Uvodna beseda Nadja Kriščak. Vabljeni!
TRŽAŠKA	SLOVENSKI MLADINSKI
KNJIGARNA	REKREATIVNI KULTURNI
KLUB GORICA
priredita
danes, 12. februarja, ob 18. uri v prostorih Tržaške knjigarne
predstavitev knjige Jurija Paljka in Davorina Devetaka
SOBA 150
Vabljeni
GLASBENA MATICA
TRST
5. abonmajski koncert
v soboto, 14. t. m., ob 20.30 v
Kulturnem domu v Trstu
simfonični orkester Slovenske filharmonije
Dirigent: MARKO MUNIH
Solisti: PRIMOŽ NOVŠAK, violina MILOŠ MLEJNIK, violončelo OLGA GRACELJ, sopran
Spored: Brahms, Lipovšek, Mendelssohn.
Predprodaja vstopnic v uradu. Utat, Pasaža Protti.
kino
ARISTON - Danes zaprto, jutri ob 16.00,
22.00	Peggy Sue si e sposata, dram., ZDA 1986 — 104': r. Francis Ford Cop-pola; i. Kathleen Turner, Nicholas Cage.
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 La mosca, fant., ZDA 1986, 100'; r. David Cronen-berg; i. Jeff Goldblum, Geena Davis.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Crocodile Dundee, kom., Avstral., 1986, 102'; r. Peter Fairman; i. Paul Hogan, Linda Koslowsky.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Critters gli extra roditori, fant., ZDA 1986 — 102’; r. Stephen Herek; i. Dee Wallace Stone, Billy Green Bush.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Ouesta e TAmerica, er., □
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Detenute del piacere, porn., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 Teresa libido eroti-co, porn., □ □
PENICE - Zaprto zaradi popravil
MIGNON - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, ZDA 1985, er. dram., 113'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Ba-singer, □
EKCELSIOR II - 17.15, 21.45 Časa, dolce časa? kom., ZDA 1986, r. Richard Benjamin; i. Tom hanks, Shelley Long.
CAPITOL - 16.30, 22.00 II nome della rosa, dram., It./Fr. 1986, 100'; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham, Michel Lonsdale.
ALCIONE - 16.30, 22.10 Pauline alla spi-aggia, kom., Fr. 1983, 90'; r. Erič Roh-mer; i. Amanda Langlet, Arielle Dom Basle.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Revoluti-on, dram., VB 1985, 103'; r. Hugh Hudson; i. Al Pacino, Nastassja Kinsky.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Vamp, srh., ZDA 1986, 93'; r. R. Wenk; i. Chris Makepeace, Grace Jones, □
RADIO - 15.30, 21.30 Le voglie erotiche di una moglie di classe, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
prispevki
Namesto cvetja na grob Mirka Škabarja darujejo družina Doljak (Repen 11)
10.000	lir, Milko Križman (Repen 128)
10.000	lir ter družini Grilanc - Guštin (Repen 54) 10.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom.
V	spomin na Cvetko Trampuž daruje Bruno Bertolino z družino 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na pok. Cvetko Trampuž darujeta Milka in Neva Godnič 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
N. N. darujeta 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V spomin na Svetko Trampuž daruje Ivanka Mihelič 20.000 lir za ŠD Sokol.
V	spomin na teto Marijo Ostrouško darujejo družina Feliče Ostrouška
200.000	lir, Olga in Zvonko z družino
100.000	lir ter Vilma in Ciril z družinama
50.000	lir za gradnjo kulturnega doma — spomenika padlim v NOB v Briščikih.
V	spomin na Mirka Škabarja darujejo Dario, Miranda in Sara 20.000 lir za SK Devin.
V	spomin na Marijo Ostrouško darujeta Anica in Marčelo Malalan 30.000 lir za ŠD Polet.
V	počastitev spomina Fane Milič in Marice Pipan daruje Danica (Bajta 63)
10.000	lir za KD Rdeča zvezda in 10.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na teto Marijo Ostrouško darujeta Anica in Felice 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Mirka Škabarja darujeta Julija Guštin in Amalija Vidah 40.000 lir Center za rakasta obolenja.
V	spomin na dragega Mirka Škabarja darujeta Olga in Živko Lupine 30.000 lir za SK Devin.
Namesto cvetja na grob pok. Ivanke Purič - Bandelj daruje družina Brundula
20.000	lir za MPZ Vesela pomlad.
Danica Krevatin daruje 20.000 lir za
MPZ Vesela pomlad.
Družina liusu - Magagnato daruje
25.000	lir za MPZ Vesela pomlad.
V	spomin na Mateja Venierja darujejo uslužbenci openskega tramvaja 80.000 lir za Sklad M. Cuk.
Namesto cvetja na grob Valerija Brana daruje Zora Brana vd. Svetlič 100.000 .lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na Maria Napoletana darujeta Danilo Puntar 50.000 lir ter Giulio Gulič 50.000 lir za gradnjo kulturnega doma - spomenika padlim v NOB iz Briš-čikov.
V	spomin na Bruna Miliča daruje Alberto Pahor 10.000 lir za gradnjo kulturnega doma - spomenika padlim v NOB iz Briščikov.
V	spomin na dragega strica Lojzeta darujejo Ivo, Frida in Ani 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
razne prireditve
KD F. Prešeren iz Boljunca vabi na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE v soboto, 14. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren. Nastopali bodo otroški pevski zbor KD F. Prešeren, COŠ F. Venturini in dekliški zbor Vesna iz Križa. Slavnostni govor bo imel prof. Jože Pirjevec.
KD Primorsko vabi na proslavo dneva slovenske kulture v nedeljo, 15. t. m., ob
17.30	v Srenjsko hišo v Mačkolje. Nastopa mešani pevski zbor Primorec — Tabor.
Sekcija VZPI-ANPI Boljunec priredi v soboto, 21. t. m., ob 19. uri PARTIZANSKI DRUŽABNI VEČER v Hotelu Maes-toso v Lipici. Zabavali bodo Veseli godci iz Boljunca. Vpisovanje v posameznih vaških sekcijah. Odbor.
KD F. Prešeren priredi ob proslavljanju dneva slovenske kulture KNJIŽNE DNEVE za otroke in mladino. Razstava bo odprta v gledališču F. Prešeren v Boljuncu danes, 12., jutri, 13., in v soboto, 14. t. m., od 15. do 19. ure.
KD Krasno polje iz Gročane vabi na proslavo dneva slovenske kulture jutri,
13.	t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši v Groča-ni. Nastopali bodo mešani pevski zbor Skala iz Gropade, otroci OŠ na Pesku, slavnostni govor bo imel Aleksij Pregare.
Pevska zbora Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin ^priredita Prešernovo proslavo v novi OS v Devinu v nedeljo, 15. t. m. , ob 17. uri . Sodelujejo učenci OŠ J. Jurčič iz Devina, dijaki Jadranskega zavoda Združenega sveta in domača zbora. Slavnostna govornica prof. Nada Pertot.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 12. februarja 1987
BENO
Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 17.26 - Dolžina dneva 10.14 - Luna vzide ob 15.50 in zatone ob 6.57.
Jutri, PETEK, 13. februarja
KATARINA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,6 stopinje, zračni tlak 1005,4 mb pada, veter vzhodnik 8 km na uro, vlaga 90-od-stotna, nebo oblačno, padlo je 1,6 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 8,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Diego Demarin, Fede-rica Vinci, Noemi Rizzi, Francesco Bul-fon, Chiara Fazarinc.
UMRLI SO: 73-letni Mario Mosenic, 64-letna Wilma laksetic por. Coia, 82-let-ni Carlo Vestidello,70-letni Luigi Ostro-uska, 78-letna Valeria Micali, 73-letni Nicolo Pregarz, 87-letna Giuseppina Pe-riati, 71-letna Santa Marin, 73-letni Er-manno Benedetti, 56-letna Edda D'Aron-co por. Uva, 84-letni Giovanni Ragusin, 73-letni Enrico Gardi, 54-letni Carlo Sar-do, 74-letni Pietro Pangaro, 75-letni Antonio luvan.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 9., do sobote,
14.	februarja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Ospedale 8, Ul. delllstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12. SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Ameriški dolar............ 1280.—
Nemška marka ............. 709.—
Francoski frank........... 211.—
Holandski floririt ....... 627.—
Belgijski frank.............. 33.30
Funt šterling............. 1950.—
Irski šterling............ 1875.—
Danska krona.............. 185.—
Grška drahma ................. 9.10
Kanadski dolar ........... 940.—
izleti
Mladinski krožek Prosek-Kontovel
organizira v nedeljo, 15. februarja, smučarski izlet na Zoncolan. Cena 13.000 lir, odhod ob 7. uri s Proseka. Informacije in vpisovanje po telefonu na št. 225522 (Martina) in 225106 (Erika).
Sklad M. Čuk in SK Devin priredita v nedeljo, 15. t. m., I. ZIMSKE JGRE SKLAD M. ČUK v Ovčji vasi in Žabni-cah. Cena avtobusnega izleta s kosilom
20.000	lir. Vpisovanje še traja, zaradi razpoložljivih avtobusnih mest, v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Tel. 212175, ob večernih urah pa na št. 200236.
KD Rdeča zvezda priredi v nedeljo, 22. t. m., smučarski izlet v Sappado. Cena avtobusnega izleta 12.000 lir. Za informacije in vpisovanje tel. 229121 in 229432.
SPDT prireja 15. t. m. avtobusni izlet v Ravascletto. Cena 12.000 lir, odhod ob
6.30	izpred sodne palače. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI in pri odborniku Devanu Cesarju (tel. 911433). Na razpolago bo tudi vaditeljica za otroke. Smučarji, pohitite!
mali oglasi
PRODAM hrastova metrska drva za kurjavo. Telefonirati v večernih urah na št. 0481/884182:
NA OPČINAH v centru prodaja privatnik privatniku novo stanovanje v tretjem nadstropju z dvigalom, doslej nezasedeno, dve sobi, kuhinja, kopalnica, dve terasi, prostor za avto. Tel. v večernih urah na št. 212520.
ŽE DALJ ČASA uspešno poučujem slovenski jezik. Interesenti naj telefonirajo na 003867/74510.
PRODAM zazidljivo zemljišče v Doberdobu. Za informacije tel. v večernih urah na št. 040/225058.
PRODAM registrsko blagajno sweda, model L 20R3, rabljeno 18 mesecev, po ugodni ceni. Tel. 815340 po 20. uri.
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini. Toči belo in črno vino.
TRGOVINA S ČEVLJI LA CALZATU-
RA, Ul. Udine 3, sprejme v službo mlado prodajalko.
SE ŽELITE učiti francoščine? Francozinja, diplomirana v Parizu, z izkušnjo večletnega poučevanja francoskega jezika v Trstu nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje. Tel. 566256.
DAJEM V NAJEM majhno stanovanje, opremljeno, v okolici Doline. Tel. 228390.
DAJEM V NAJEM skladišče, 140 kv. m — tel. 228390.
PRODAM vinograd, 2.280 kv. m, z možnostjo vode, lepa pozicija. Tel. 228390.
PRODAM fiat 126, letnik '75. Tel. 826759.
PRODAM mladiče: nemškega ovčarja, pritlikavega pudla (barboncino), pritlikavega šnaucerja in kokerja. Vsi mladiči so cepljeni in z rodovnikom. Tel. na št. 0481/31177 ali 882317.
PRODAM FIAT UNO turbo, rdeče barve, november 1985, 30.000 km, v odličnem stanju. Tel. na št. 85215 med 15. in 17. uro, ob delavnikih, razen ponedeljka.
TAJNICO, sposobno in dinamično, išče pisarna v Gorici. Plača po dogovoru. Tel. na št. 0481/ 85048 med 17. in 19. uro.
DNE 31. JANUARJA je bil ukraden avto fiat 126 plave barve, z evidenčno tablico TS 285584. Če ga kdo vidi, je napro-šen, da telefonira na št. 228318.
AKACIJEVE KOLE prodam po 18.000 lir stot ter drva za kurjavo po 15.000 lir stot. Tel. 421508 po 21. uri.
IŠČEM v najem malo ali veliko stanovanje, tudi hišo. Tel. 228390.
Japonski jen		8,—
Švicarski frank 		838.--
Avstrijski šiling		100.30
Norveška krona 		181.50
Švedska krona		196,—
Portugalski eskudo		8.70
Španska peseta 		9.60
Avstralski dolar 		810.—
Debeli dinar		2.10
Drobni dinar		2,—
Drli/D BANCA Dl CRED1TO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 DvJKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
IZREDNA
PRODAJA
PLAŠČEV
PLAŠČEV
PLAŠČEV VSEH VELIKOSTI
ZmfwtUy
TRST - Ul. S. Maunzio 16 (Trg Ospedale) - Tel 794669
menjalnica
11. 2. 1987
avtomobil in človek
ivan fischer
Peugeot 309 tudi s 3 vrati
Športna dvolitrska različica 309, ki zmore 130 KM -Na voljo tudi z odlično štiristopenjsko avtomatiko
Pred nekaj leti je francoski Peugeot bil tik pred bankrotom. Zastareli modeli znamke Peugeot in nepopularni modeli znamke Talbot so ga tako težili, da so bile perspektive za ponovni razcvet kar se da vprašljive. Peugeot pa je hiša, ki jo vodijo zagrizeni ljudje in s potrpežljivim delom in mestoma bolečimi ukrepi se je Peugeot spet povzpel na raven podjetja, ki beleži za sedaj majhen, v bodočnosti pa gotovo večji profit za svoje delničarje. Odločilni delež pri tem preporodu je imel 205, kmalu za njim pa je privekal v neizprosni svet avtov tudi 309, limuzina srednjega razreda z nekoliko problematično obliko, ki pa je proti pričakovanju opazovalcev in v skladu s predvidevanji Peugeotovih strokovnjakov doživela dokajšen uspeh. Samo v letu 1986 so v treh tovarnah izdelali kar četrt milijona različnih modelov 309. To so rezultati, ki govorijo sami in pričajo o pravilnosti Peugeotovih načrtovalcev.
No, in sedaj, ko so prepričali odjemalce, da je 309 pohlevna družinska limuzina, so storili še korak naprej in predstavili športno različico 309. Kot vsak športni model, ki mu je količkaj do ugleda, se tudi peugeot 309 imenu-
^ asi
im
is:
SIS
Športni videz 309 GTI podčrtuje velik spojler v
rrania n ra čfirirmlini 'zr-o r-r-i rv	miti Tr-n/~w-rl i i vmcti
je GTI: poganja ga štirivaljni zračno hlajeni 1905-kubični motor, ki že poganja zadnjo športno različico 205 GTI in ki zmore celih 130 KM ter največji navor 16,8 kpm pri 4750 obratih v mi-
Notranjost je skrbno dodelana, na volanu pa je opazen napis GTI
zadku
nuti. Zmogljivosti niso od muh, saj presega peugeot 309 GTI najvišjo hitrost 205 km/h, od 0 do 100 km/h pa pospeši v pičlih 8 sekundah, kar je na ravni najboljših dvelitrskih športnih limuzin.
Zavore so seveda kolutne, kot se za avto s takimi zmogljivostmi spodobi, in razpolagajo s servoojačevalcem. Volan (s servonapravo) je kar se da natančen, tako da je vožnja, tudi zaradi izredne lege na cesti, povsem neproblematična tako rekoč v vseh vremenskih razmerah. Menjalnik je petstopenjski in tudi zelo natančen.
Doslej je bil 309 na razpolago samo s petero vrati, odslej so skoraj vsi modeli na voljo tudi s troje: 309 GTI je na voljo samo s 3 vrati.
Naj omenimo, da so ob isti priložnosti predstavili tudi peugeot 309 au-tomatic, ki razpolaga s samodejnim štiristopenjskim menjalnikom, ki je eden najboljših, ki smo jih kdajkoli poskusili. 309 automatic poganja 1600-kubični motor.
Pa še besedo o cenah: za 309 automatic je še niso določili, 309 GTI pa velja vključno z davkom IVA 18,6 milijona lir.
Ženska in njena stvarnost breda pahor
Stanje ZŽI: perspektive in problemi organizacije
Od enajstega kongresa Zveze žensk Italije, na katerem se je Zveza odločila za popolnoma novo pot, je minilo že pet let. V teh letih so članice sklepe, ki so jih sprejele na kongresu, velikokrat predebatirale, tako na vsedržavnih srečanjih, kot tudi na krajevni ravni. Globljo analizo o odobrenih dokumentih in o trenutnem stanju v organizaciji pa so podale ob dveh nedavnih pomembnejših priložnostih: na zadnjem vsedržavnem srečanju članic in ob predstavitvi knjige, v kateri so objavljeni vsi posegi in zaključni dokumenti odločilnega 11. kongresa.
Obe pobudi sta bili za Zvezo izrednega pomena: na prvem srečanju, ki je bilo sredi decembra v Rimu, je bilo seveda v pretresu trenutno stanje organizacije in, splošneje, organiziranosti italijanskega ženskega gibanja,-na drugem, ki je bilo konec januarja, prav tako v Rimu, pa je pogled segel bolj daleč nazaj, do maja 1982, ko so se članice in somišljenice ZŽI odločile za preokret organizacije in v organizaciji.
Odločitev je bila nedvomno pravilna, vendar pa ni pripeljala do vseh zaželenih in tedaj zamišljenih rezultatov: tako bi lahko v skrajni sintezi strnili mnenja večine o pomenu zaključkov "zgodovinskega" kongresa ZŽI.
Kot je bilo že večkrat poudarjeno, je bila bistvena novost ukinitev načela -pravila o delegiranju odločitev izvoljenim ali drugače določenim predstavnicam. Odločilna vloga naj bi tako pripadla vsem ženskam in njihovim posameznim pobudam, ki bi istočasno osmišljale in označevale novo ZŽI.
Vertikalno, z vrha usmerjeno organizacijo, ki je bila zato neživljenjska, je takšna odločitev odpravila. Vendar pa je bilo in je še težko iz številnih, zelo raznovrstnih pobud, ki se rojevajo v raznih okvirih, sestaviti nekakšno celoto, ki bi jo Zveza le morala predstavljati. Ker so bila izhodišča, okoliščine in tudi cilji posameznih interesnih ali krajevnih skupin večkrat zelo različni, ni bilo vedno moč najti skupnega jezika. In ker ustaljenih organizacijskih povezav ni bilo več, so bile težave že v medsebojnem obveščanju. Zaradi takšnih težav in nesporazumov, ki so se porodili, so se nekatere članice odločile za politično udejstvovanje v drugih organizacijah ali pa so ga opustile.
Med pozitivne rezultate nedvomno sodi dejstvo, da je organizacija z ekonomskega vidika le ostala na površju, kajti edini dotok sredstev predstavljajo prodaja raznega gradiva in pa članarine. Dobro je delovala tudi tako imenovana arhivska skupina, ki je marljivo urejala dokumentacijo o organizaciji in posameznih pobudah, in ki je tudi posredovala gradivo za nedavne razprave.
Pomembna postavka v in za delovanje Zveze in celotnega ženskega gibanja je že od njenega nastanka revija Noi donne, s katero pa odnosi v zadnjem času niso bili vselej najboljši oziroma stališča se niso povsem ujemala.
Če povzamemo zaključke z obeh srečanj, bi lahko zatrdili, da se je Zveza v novi preobleki ohranila, da pa je treba več truda vložiti v organizacijsko utrjevanje in v bolj sistematično izdelavo teoretskih stališč. Glede prve točke so udeleženke decembrskega zasedanja sklenile, da bosta redno dve skupščini na leto, dve članici pa bosta, glede tudi na razpoložljivost sredstev, odgovorni za centralni sedež organizacije.
Na daljše roke pa bo seveda treba zastaviti drugo vprašanje, pri katerem bi krog soudeleženk moral biti veliko širši. Ostale skupine ali posameznice so pripravljenost na skupno razpravo o teoretskih vprašanjih, ki naj bi usmerjala žensko gibanje, že izrazile, vendar pa pričakujejo, da bo Zveza žensk Italije postala nekakšna povezovalka in spodbuje-valka dialoga.
današnji televizijski in radijski sporedi
I € ram_____________________________
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Rubrika o gospodarstvu 10.50 Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Naniz.: Un tocco di genio
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokument.: II mondo di Ouark
15.00	Inf. odd.: Italijanska kronika
15.30	Inf. odd.: Zgodovina jedkanice
16.00	Nanizanka: Trapper
16.30	Nanizanka: L'amico Gipsy
17.05	Risanka: Marco
17.40	Rubrika o knjižnih novostih
18.10	Inf. oddaja: Spaziolibero
18.30	Filmska oddaja: Laurel & Hardy - glavi brez pameti
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Proffimamente...
21.55	Dokumentarec: Ouark economia
22.20	Dnevnik
22.30	Koncert Arcangela Corellija izvajajo I Solisti veneti
23.00	Nanizanka: Ombre del passato -II labirinte
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
C RAI 2	1
11.30	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Informativna oddaja: Teledidat-
tica - Za odrom opernega gledališča - Gledališče Costanzi
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Informativna oddaja: Dogodki in zgodovina
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L ispettore Derrick
19.40	Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Cuore (r. Luigi Comencini, i. Johnny Dorelli, Giuliana De Sio, 2. del)
22.20	Dnevnik
22.30	Aktualna oddaja: Moda in vse
23.05
prvenstvo Indoor)
0.05 Dnevnik - nočne vesti 0.15 Film: L'idolo del ring (dram., Fr. 1948, r. Alexandre Esway, i. Yves Montand, Albert Prejean)
kar ustvarja navade
Dnevnik - športne vesti (atletsko
N RAI 3___________________________|
10.55	Smučanje: smučarski tek 30 km moški, svetovno prvenstvo (prenos iz Oberstdorfa)
12.45	Variete: Speciale dadaumpa
13.05	Nanizanka: La porta sul buio
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domači nalogi
14.30	Tečaj angleškega jezika
15.00	Komorni koncert združenja Car-me (Abate, Pacini, Čajkovski)
16.05	Inf. oddaja: Zgodovina knjige
16.35	Izobraževalna oddaja: Človek v
vesolju - 25. maja 1961
17.10	Variete: Dadaumpa
18.00	Glasbena oddaja: Rockottanta
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni sporedi
20.05	Dokumentarec: Vpliv sredozemske kulture v Italiji
20.30	Dnevnik in tednik
21.30	Dnevnik
22.05	Film: II fascino disereto della borghesia (kom., Fr. 1972, r. Luis Bunuel, i. Fernando Rey, Delphi-ne Seyring)
23.45	Glasbena oddaja: Concertone -Fleetwood Mac
RTV ljubljana
9.00	TV mozaik: Kaj je film - Uvod v filmsko vzgojo
9.30	Jugoslovanski kratki film
15.35	TV mozaik (pon.)
16.35	Smučarski tek na 30 km moški (posnetek iz Oberstdorfa)
17.35	Poročila
17.40	Otroški spored: Z besedo in sliko - Punčka (Andjelka Matič, r. Zoran Lesič-Vukotič)
17.55	Bilo je...
18.25	Aktualna oddaja: Potrošniška porota
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Tednik
21.05	Nadaljevanka: Mansfieldski park (J. Austen, r. David Giles, 6. del)
21.55	Dnevnik
22.10	Retrospektiva jugoslovanskega filma: Predstava Hamleta v Mr-duši Donjoj (r. Krsto Papič, i. Milena Dravič, Ljubiša Samardič, Rade Šerbedija)
LffL™ K°per__________________
12.30	Smučarski tek 30 km moški
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški spored
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji odprti meji bodo med drugimi prispevki na sporedu tudi sledeči:
TRST — Predavanje Tarasa Kermaunerja v Slovenskem klubu VIDEM — Razstava peči TRST — Gledališče La Contrada za mlade
TRST — Zuccheri v galeriji Cartesius
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry 20.25 TV novice
20.30	Film: Ballata romantica (kom., r. Willi Forst, i. Eva Kerbler)
22.00	TVD Vse danes
22.10	Nadaljevanka: Tre anni j Trieste primavera 1914 (Anton Čehov, r. Salvatore Nocita, 4. del)
23.15	Košarka: Giomo-Fantoni
gg CANALE5
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: II mio amore con Samantha (kom., ZDA 1963, r. Melville Sha-velson, i. Paul New-man, Joanne Wood-ward)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Kviz: Pentatlon
23.00	Aktualna oddaja: 2000 e dintorni
23.45	Filmske novosti
24.00	Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amore, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary T yler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro, II giro del mondo di Willy Fog
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo
16.15	Dokumentarec: To je Hollywood
16.40	Dokumentarec: Kanadska narava
17.20	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviz: Cest la vie
18.45	Variete: II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Arigels
20.30	Film: Harry e Son (dram., ZDA 1983, r. Paul Newman, i. Paul Newman, Joan Wood-ward)
22.45	Film: Ricerche diabo-liche (fant., ZDA 1957, i. Arthur Franz)
0.20 Nanizanki: L'ora di Hitchcock, 1.10 Switch
^|> ITALIA1	^
8.30	Nanizanka: Fantasi-landia
9.15	Film: La scomparsa di
Aimee (kom., ZDA 1979, r. Anthony Har-vey, i. Faye Dunaway)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Lupin
18.00	Nanizanki: La časa nella prateria, 19.00 Arnold
19.30	Nan.: Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio minipony
20.30	Film: Vado a vivere da solo (kom., It. 1982, r. Marco Risi, i. Jerry Gala, Elvire Audray)
22.20	Filmska rubrika
23.20	Film: I due mondi di Charlie (dram., ZDA 1968, r. Ralph Nelson, i. Cliff Robertson)
1.30	Nan.: Magnum P.I.
I [M/l! TELEPAPOVA
12.00	Nadaljevanka: Senori-• ta Andrea
13.00	Risanka: Charlotte
13.30	Risanka: Capitan Fu-
turo
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Charlotte, Carletto principe dei mostri, Moby Dick, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Insiders
20.30	Film: L'uomo venuto dalla pioggia (krim., Fr. 1970, r. Rene element, i. Charles Bron-son, Marlene Jobert)
22.30	Šport: Catch
23.30	Šport: Basket
i ^ TELEFRIULI
13.00	Rubrika o medicini
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
14.30	Dražba: Roberta pelle
15.00	Dražba: II tappeto ori-entale
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Nadaljevanka: Dram-ma damore
19.00	Dnevnik
20.00	Tednik o poljedelstvu
20.30	Športne vesti
21.30	Variete: Drive in
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Bronk
00 TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba; 8.10 Od Milj do Devina (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Naš jezik, Film, Mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otrok in šola; 14.30 Glasbene skice: Diskorama, Na goriškem valu; 17.10 Mi in glasba: Učiteljski ženski zbor iz Ostrave na Moravskem;
18.00	Četrtkova srečanja: Iz snežniških gozdov na balkanski jug - spomini Alojza Zidarja; 18.20 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Orkester RTV Ljubljana; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Komorna literatura; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Ansambel Bojana Adamiča; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.30 Podoknica; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Popevke; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos II. programa Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasbeni utrinki iz zamejstva: 35-letnica ansambla Beneški fantje; 14.40 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Popoldanski koncert: violončelist Ivan Monighetti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Za dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroška oddaja: L'aquilone; 10.35 Vstop prost; 11.00 Šu e zo per le con-trade; 11.15 Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Laguilone (pon.); 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 17.33 Metal Health; 18.00 I magnifici sette; 18.33 Zbori: Tržaški oktet; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Stališče Teritorialnega odbora SKGZ o turističnih prospektih GO & GO
Zadovoljstvo ob sprejemu načrta za šolski center
Teritorialni odbor 'SKGZ je te dni razpravljal o aferi v zvezi s turističnimi prospekti GO & GO, ki sta jih prejšnji teden skupaj predstavili Turistič-no-letoviščarska ustanova v Gorici in Medobčinska gospodarska zbornica za Severnoprimorsko območje v Novi Gorici, da bi reklamizirali skupne turistične pakete agencij GEGO Centro viaggi v Gorici in Avtopromet Gorica v Novi Gorici. O zadevi smo v našem dnevniku že poročali in ugotavljali grobe napake v besedilih, predvsem pa to, da so v slovenskem besedilu slovenski kraji označeni z italijanskimi izrazi. Gorica je tako Gorizia, Trst Trieste, podobnih "cvetk" pa je še in še.
Teritorialni odbor je ob tem primeru, ki žal ni osamljen, načel vprašanje rabe slovenskega poimenovanja za slovenske kraje v Italiji, pa tudi druge probleme, ki prihajajo na dan v podobnih primerih. Ne gre za iskanje posameznega krivca, ki je iz malomarnosti, nesprejemljivega nepoznavanja razmer ali bogve katerega drugega razloga zagrešil napako. Za to so pristojni drugi in deloma so bile posledice napake že omiljene s tem, da so prospekte vzeli iz prometa in jih nadomestili z drugimi.
Toda - takega mnenja so bili vsi člani Teritorialnega odbora - problem
ima širše razsežnosti in se zato ne gre omejiti samo na zadnji, čeprav kričeč primer. Vse preveč je v matični domovini ljudi, nekaterih tudi na odgovornih mestih v delovnih organizacijah in drugod, ki ne znajo ali nočejo videti, da živimo Slovenci tudi na drugi strani meje. Nepoznavanje tukajšnjih pogojev, malomarnost, v skrajnih primerih pa skoraj hlapčevsko samoponiže-vanje, so že marsikdaj privedli do nesprejemljivih obnašanj, ki se še največkrat izražajo v izbirah izrazoslovja.
Potrebna je torej večja pozornost tem vprašanjem in doslednejše prizadevanje, da bi se podobne napake ne nadaljevale tudi v bodoče. V tem smislu je bilo izrečenih nekaj predlogov in sugestij. Predvsem to, da bi morali preko javnih občil in drugih kanalov tudi v nam bližnjih krajih onkraj meje povečati pozornost in nivo informiranosti o Slovencih, ki živimo v Italiji. Glede terminologije naj bi za dvojezične kraje veljajo načelo o uporabi imena kraja v obeh jezikih. Vsekakor zahteva to vprašanje doslednejši pristop in morda uvedbo posvetovalnega urada, podobno kot že obstaja ob slovensko-avstrijski meji. Ti in drugi aspekti problema gotovo zaslužijo pozornost odgovornih forumov, pa tudi širše javnosti.
Teritorialni odbor je na isti seji z zadovoljstvom vzel na znanje, da je občinski svet odobril načrt za gradnjo slovenskega šolskega središča v Gorici. S tem je bil storjen nadaljnji korak na poti uresničevanja sodobnega in primernega centra za slovenske srednje šole, kar je že dalj časa zahtevala SKGZ tako kot nasploh vsi Slovenci na Goriškem.
Odbor se bo ponovno sestal prihodnjo sredo, ko bo razpravljal o nekaterih aktualnih političnih problemih in o nekaterih področjih kulturnega delovanja v mestu.
Kriza na Občini v Gradežu
V Gradežu bodo, kot vse kaže, že spomladi spet upravne volitve. Koalicija med republikanci, socialdemokrati, socialisti, komunisti in zelenimi, ne more upravljati občine, ker nima potrebne večine. Stanje se je zaostrilo potem ko je predstavnik zelenih, ki je formalno sicer še zmeraj član odbora, sklenil preiti v opozicijo. Do kolektivnega odstopa župana in članov odbora naj bi prišlo že na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo v roku kakih desetih dni.
Pri železniški postaji v Tržiču naleteli na globoko kraško jamo
Kras ohranja svoje značilnosti tudi v neposredni bližini morja. Tako so te dni, med deli za namestitev železniškega tira med postajo v Tržiču in pristaniščem Portorosega naleteli na podzemsko jamo, ki ima na dnu Jezerce. Votlina je globoka nekaj nad dvajset metrov in pri dnu se razširi do kakih 5 metrov. Na dnu je tudi Jezerce razmeroma čiste vode, globoko kaka dva metra. Votlino so odkrili v neposredni bližini železniške postaje v Tržiču. Seveda so prostor ustrezno ogradili in označili. V teh dneh bodo votlino raziskali jamarji in skušali ugotoviti, če se nadaljuje in predvsem če obstaja kakšna povezava med jezercem in izviri, bodisi na območju obale, bodisi na območju presihajočih kraških jezer, ki so le nekaj sto metrov stran (Močile, Sabeljsko jezero).
Lani so v neposredni bližini železniške postaje in nedaleč od kraja, kjer so zdaj naleteli na kraško jamo, našli veliko letalsko bombo iz druge svetovne vojne.
Ilustracije
Maksima Gasparija na razstavi v Kanalu
V galeriji Rika Debenjaka v Kanalu bodo v petek, 13. februarja, ob 18.30 odprli razstavo ilustracij našega pri-
Danes na Pokrajini posvetovanje o razvojnih možnostih Gorice
Načrt Gorica — ugotavljanja in predlogi o bodočnosti pokrajine v osrčju Evrope. To je geslo celodnevnega strokovnega posvetovanja, ki bo danes v Gorici, na pobudo Bance del Friuli in v sodelovanju z goriško pokrajinsko upravo. Posvetovanje bo v pokrajinski sejni dvorani s pričetkom ob 10. uri. Uvodno poročilo bo imel univerzitetni profesor dr. Vladimir Nanut, ki bo govoril o ukrepih, ki jih predvideva zakon št. 26. V dopoldanskem času bosta govorila še dr. Flavio Flamio, ravnatelj združenja malih industrijcev in funkcionar Trgovinske zbornice dr. Armando Mocchiut. Popoldne si bodo udeleženci posvetovanja ogledali dokumentarni film o goriškem avtoportu, razpravljali pa bodo nato o prometnem sistemu na Goriškem ter o razpoložljivosti zemljišč za industrijske gradnje. Posvetovanje se bo zaključilo s posegom predsednika goriške pokrajine prof. Silvia Cumpete.
Jutri v Krtninu
Režiser Ferrara in sen. Battello o aferi Moro
Giuseppe Ferrara, režiser filma »11 caso Moro« in senator Nereo Battello bosta jutri ob 21.30 v Občinskem gledališču v Krminu razpravljala o žgočem obdobju terorizma ob koncu 70. let in še posebej o zagonetni ugrabitvi in umoru Alda Mora. Ob 19.30 bodo predvajali film, ki je podrobno in kritično rekonstruiral to tragično epizodo italijanskih svinčenih let, sledil pa bo razgovor. Pobudo prireja kulturni krožek Micron C v sodelovanju s Piccolo Cineforum.
Film o aferi Moro je predvsem v političnih krogih vzbudil precej polemik in žolčnih protestov pa tudi pohval. 55-letni Ferrara, znan že zaradi filmov o mafiji, grškem antifašistu Panagoulisu, o palermskih dneh generala Dalla Chie-se, odpira zagonetna vprašanja o možnosti, da bi z drugačnim obnašanjem političnih sil in predvsem stranke KD rešili Moravo življenje. Obeta se zato zanimivo soočanje okrog vprašanja, ki še danes ločuje mnenja v italijanski politiki in družbi.
Jutri v Fogarjev etn avditoriju
Razprava o problemu vojske v današnji družbi
Goriški katoliški študijski center Rizzatti je pred kratkim imel občni zbor, na katerem so pozitivno ocenili lanskoletno delovanje in začrtali program pobud za tekoče leto. Med prvimi srečanji, ki jih nameravajo prirediti, sta posvetovanji o sredstvih množičnega obveščanja in o vlogi ideologij danes, že jutri pa bo na sporedu srečanje o problemu vojske in zagotavljanja miru.
Javna debata bo ob 18. uri v Fogarjevem avditoriju z naslovno temo »Ustava in vojska. Vrednota miru in obramba domovine: problemi reforme«. Sodelovala bosta poslanca Luciano Rebulla (KD) in Arnaldo Baracetti (KPI), člana obrambne komisije v Parlamentu.
Sindikat slovenske šole o nameščanju neučnega osebja
Srbohrvaščina - predmet, ki ga ni
Odbor Sindikata slovenske šole v Gorici se je sestal v ponedeljek na redni seji in razpravljal o vrsti problemov, ki zadevajo slovenske šolnike ter delovanje slovenskih šol nasploh.
Med odprtimi vprašanji je že dalj časa nameščanje neučnega osebja: lestvice za namestitev tega osebja v sta-lež so že več mesecev zamrznjene. Sindikat je zato sklenil, da zahteva na Šolskem skrbništvu, naj se odpre posebna lestvica za namestitev neučnega osebja na slovenskih šolah, kar bi omogočilo premik zadeve z mrtve točke. Z uvedbo dveh lestvic (dveh stale-žev) ne bi smelo biti v bodoče hujših zapletljajev, saj bi tako Slovenci kot Italijani lahko oddali prošnjo za vključitev v eno ali drugo lestvico, pri tem pa bi za namestitev na slovenskih šolah bilo seveda obvezno znanje slovenskega jezika.
Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje tečaja za profesorje, ki so lani opravili habilitacijski izpit in jim letos teče preizkusno leto. Več takih profesorjev je na nižji srednji šoli Ivan Trinko. Zanje je predviden 30-urni tečaj skupaj z italijanskimi kolegi, ki naj bi se pričel 20. t. m. v Tržiču. Tečaj bo potekal v italijanščini, zato se Sindikat sprašuje, kakšen smisel ima, da se profesorji, ki poučujejo na slovenskih šolah, usposabljajo za poučevanje na tečaju, ki poteka v italijanskem jeziku. Odbor bo zato poslal višjemu šolskemu skrbniku pismeno zahtevo, da bi taki tečaji za slovenske šolnike bili v bodoče v slovenščini.
Pozabljivost ali pomota pri vstavljanju seznama učnih predmetov v mi-
nistrski računalnik v Rimu je srbohrvaščino izločila iz seznama predmetov dveh slovenskih trgovskih šol. Odtod cela vrsta posledic, začenši s težavami, ki jih že več let ima šolsko skrbništvo pri nameščanju osebja za »predmet, ki ga ni«, pa do primera profesorja, ki, kljub redno opravljeni habilitaciji, ne more priti do staleža. Sindikat meni, da je skrajni čas, da se zadeva končno uredi.
Med drugim je odbor SSŠ izrekel solidarnost ravnatelju ITI prof. Gua-dagniju v zvezi s kritikami na njegovo ravnanje ob nekaterih nedavnih dijaških stavkah. Predsednik Sindikata je poročal o predlogih manjšinskih sindikatov ministrstvu v zvezi s specifičnimi manjšinskimi zahtevami. Govor je bil tudi o možnosti in potrebi, da se nekatere naše višje srednje šole poslu-žijo možnosti eksperimentiranja, da posodobijo programe predvsem glede na to, da je celovita reforma višjih šol gotovo še zelo daleč.
Tečaj računalništva za slovenske šolnike
Sindikat slovenske šole opozarja, da se jutri, 13. t. m., ob 16. uri v Novi Gorici (Cankarjeva 10) pričenja tečaj v računalništvu. Tečaj je namenjen v prvi vrsti slovenskim šolnikom, po dogovoru pa se ga lahko udeležijo tudi drugi zainteresirani. Tečaj bo trajal 30 ur, med katerimi naj bi se udeleženci naučili praktično uporabljati računalniške programe.
Ljudska knjižnica Damir Feigel -Kulturni dom Gorica
vabita v petek, 13. lebruarja, ob 18. uri na srečanje z ustvarjalci likovno-literarne knjige
SREDOZEMLJE
Sodelovali bodo: Matjaž Kmecl, Marko Kravos in Franko Vecchiet.
Brala bo: Marinka Počkaj.
Srečanje bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
Kmalu pričetek del za prenovo Kraškega dela omrežja Cafo
*^|™SSKO
"GLEDALIŠČE V TRSTU
WOLFGANG KOHLHAASE -RITA ZIMMER
Riba za štiri
Režjija: Jože Babič
Danes, 12. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah.
CASSA RURALE ED ARTIGIANA
KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA
- SOVODNJE OB SOČI
Poročali smo že, da je načrt preureditve kraškega dela vodovodnega omrežja Cafo v izvršilni fazi in da bo predvidoma že v naslednjih mesecih mogoče razpisati dražbo. Ravnateljstvo konzorcija Cafo je iz Rima že prejelo prvo soglasje o dodelitvi posojila od Zavoda Cassa depositi e prestiti, v zelo kratkem roku pa naj bi prispelo dokočno soglasje, ki je pogoj za razpis licitacije.
Finančno breme proračunska vrednost predvidenih posegov znaša okrog 1,5 milijarde lir - za odplačevanje posojila, bo skoraj v celoti prevzel konzorcij Cafo, saj je dežela za izvedbo načrta dodelila le 80 milijonov lir in to v obliki enkratnega prispevka.
Trenutno so pri Konzorciju zaposleni z zbiranjem dokončnih soglasij, ki so potrebna za začetek del: soglasje gozdne uprave, državne službe za vodno gospodarstvo itd.
Prva skupina del splošnega načrta preureditve vodovodnega omrežja (gre za srednjeročni načrt, ki ga bodo izvajali postopoma ) zajema vrtanje novih vodnjakov pri Fari, vkopanje v soško strugo glavne dovodne cevi in njeno povezavo s črpalno postajo pri
Petovljah, od koder bodo vodo potiskali v zbiralnik na Debeli griži.
Ko bodo dela za povezavo omrežja z novim zajetjem na desnem bregu Soče končana, bodo opustili vodnjaka pri Petovljah, kjer zdaj črpajo vodo za kraški del vodovodnega omrežja (občini Doberdob in Sovodnje v celoti in del občine Zagraj).
Podaljšan rok za natečaj
Goriška trgovinska zbornica obvešča, da je bil podaljšan do 28. februarja 1987 rok za predložitev prošenj za sodelovanje na javnem natečaju na podlagi izpitov za eno mesto (poskusno mesto) funkcionarja v administraciji - računovodski sektor, 8. stopnje na funkcionalni lestvici.
Za podrobnejša navodila je na razpolago urad za osebje pri Trgovinski zbornici v Gorici, Ul. Crispi 10.
Čeprav se pri Konzorciju trudijo, da bi načrt začeli izvajati čimprej, je le malo možnosti, da bi dela opravili pred poletjem in torej pred najbolj kritičnim obdobjem glede porabe, oziroma oskrbe z vodo. Tako ali drugače bo treba premostiti še eno kritično obdobje ob ponavljajočih se in torej že znanih težavah. Vendar ne povsod. Tako bodo recimo na Vrhu, kjer so v zadnjih letih velikokrat občutili pomanjkanje vode in zelo pogoste prekinitve, lahko nekoliko bolj brez skrbi. V zaključni fazi so namreč dela za povečanje vodnega zbiralnika, ki napaja omrežje na Vrhu. Kapaciteta bo po zaključku del - dvakratna v primerjavi z dosedanjo in to naj bi zagotavljalo dovolj vode za vse, brez prekinitev.
Rajonski svet pri Madonini
Drevi ob 18. uri je napovedana seja rajonskega sveta pri Madonini. Razpravljali bodo o sodelovanju na pustni povorki ter o položaju knjižnice. Seja bo v prostorih v Ulici Pasubio.
znanega slikarja Maksima Gasparija. Uredila jo je Narodna galerija iz Ljubljane. Na otvoritvi bo govoril kustos Narodne galerije Ferdo Šerbelj. Zanimiva razstava bo odprta do 7. marca.
OB DNEVU
SLOVENSKE KULTURE
PRIREJA
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE
srečanje s pesnikom
ALEKSIJEM PREGARCEM
Pesnika bo predstavila prof. Ester Sferco.
Sodeluje zbor SOVODENJSKA DEKLETA, ki ga vodi Sonja Pelicon.
GORICA — KATOLIŠKI DOM Danes, 12. lebruarja 1987, ob 20.30.
izleti
MO KD Sovodnje priredi 22. t. m. izlet na Piancavallo. Prijave pri odbornikih.
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sprejema, v sodelovanju z Jugo-toursom, prijave za 14-dnevni izlet v Moskvo in centralno Azijo od 18. 9. do 1. 10. 1987. Prijave ob četrtkih, na sedežu društva, do vključno 26. februarja. Števi-■lo mest na razpolago je omejeno.
razne prireditve
Društvo prostovoljnih krvodajalcev v Sovodnjah bo imelo danes ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Sovodn jah razširjeno sejo v okviru priprav na tečaj "Nega bolnika in ostarelih na domu" ter v okviru priprav na občni zbor.
Kulturno društvo Oton Župančič v Štandrežu priredi 7. marca ženski praznik. Vpisuje Marta Zorn v Klancu.
Mladinski krožek priredi v soboto, 14. t. m., plesni večer v goriškem Kulturnem domu s pričetkom ob 21. uri. Izkaznico za vstop si priskrbi pri Walterju Ferfolji za Rupo-Peč, Nadji Fajt v Sovodnjah, Lu-izi Gergolet v Doberdobu, pri odbornikih krožka in v Kulturnem domu v soboto, 14. t. m., od 15. do 18. ure.
Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici prireja ob dnevu slovenske kulture srečanje s pesnikom Aleksijem Pre-garcem, v Katoliškem domu v Gorici, v četrtek, 12. t. m., ob 20.30. Pesnika bo predstavila prof. Ester Sferco. Nastopila bodo tudi Sovodenjska dekleta, pod vod-stvomki Sonje Pelicon.
KD Sovodnje vabi v petek, 13. t. m., ob 20.30 v Kulturni dom na srečanje s psihologinjo Mirjam Dovečar, ki bo govorila o Spolnosti v obdobju doraščanja.
kino
Gorica
VERDI 17.3&—22.00 »Pirati«. W. Matthau. CORSO 17.30—22.00 »Fantasia di Walt Disney«.
VITTORIA 17.00—22.00 »Uiniziazione«. Serena Grandi. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00—21.00 »Mishima«. EKCELSIOR 17.30—22.00 »Labyrint«.
Krmin
OBČINSKO GLEDALIŠČE 19.00—21.00 »La bahata di Narayama«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Poklic komandos«. DESKLE 19.30 »Dvigni sidro«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 84124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72701.
POGREBI
Danes v Gorici ob 12.30 Leopold Makuc iz splošne bolnišnice v cerkev v Štandrežu in na tamkajšnje pokopališče.
t
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
Virgil (Ginoj Grbec
(UPOKOJENI INŽENIR)
Pogreb bo danes, 12. t. m., ob 15.30 iz mrliške veže pokopališča v Šempetru pri Novi Gorici na pokopališče v Stari gori.
Žalostno vest sporočajo žena Flora, nečaki Nerina, Mirjam, Ferruccio in Ninetto z družinami in drugi sorodniki.
Nova Gorica, 12. februarja 1987
Gostovanje gledališča iz Genove v Rossettiju
Izjemna izpovednost pisateljice Marguerite Duras
MARIJ ČUK
Vročično pričakovanje ni bilo zaman. Da bo šlo za prvovrstni gledališki dogodek, hit sezone Teatra Slabile, je vsakdo vedel. Zato je tudi občinstvo v torek napolnilo dvorano v Rossettiju kot že dolgo ne. Kljub temu da se je ponovila slika iz mnogih predstav (dokaj hladen sprejem intelektualnega, izpovedno trdega oreha), je drama »Suzanna Andler« izpolnila pričakovanja in upravičila ves sloves, ki jo je spremljal na dolgi poti do Trsta. Predvsem pa je bilo mikavno srečanje z delom Marguerite Duras, ene najbolj vznemirljivih pisateljic povojnega časa.
O Margueriti Duras so literarni krogi v zadnjem obdobju veliko govorili, predvsem v zvezi z dvema romanoma, »Ljubimec« in »Bolečina«. Duraso-va, ki se je v večnost zapisala tudi z legendarnim Resnaisovim filmom »Hiroshima, mon amour«, je bila med protagonisti francoske literarne revolucije in gibanja, ki je v petdesetih letih dobilo ime nouveau roman. Večkrat je že kandidirala za Nobelovo nagrado in je vsekakor velika protagonistka kulture našega časa.
S »Suzanno Andler« je napisala značilno poglavje znotraj svojega iskanja odnosov med ljubeznijo in izdajo, med individuumom in samoto, resnico in lažjo. »Suzanna Andler« je v resnici zgodba o ljubezni, o psihološ-
ko subtilni črti, ki prenaša svojo povednost tudi izven semantike besed, ki jih protagonisti govorijo na odru. Gre za progresivno drsenje drobcev ljubezenskih pogovorov, ki gradijo neko nikoli izčiščeno podobo življenja.
Fabula je ambientirana v elegantni vili na plaži Saint-Tropeza. Zima se že umika. Suzanna je v tem mestu, da bi najela hišo za poletne počitnice. Suzanna je sladka, očarljiva in zvesta, je ženska, okoli katere je nastal mit popolnosti in to tudi po zaslugi bogatega soproga, ki je prav tako očarljiv, a nezvest. A v kratkem bivanju v Saint-Tropezu odkrijemo, da je Suzanna v resnici razdvojena med možem in mladim ljubimcem Miche-lom, s katerim ima odnos, ki stalno lebdi na meji resnice in laži. In tako sledimo težavni ljubezenski zgodbi, ki teče v lahnem vrtincu spominov, pavz, izrečenih ali neizrečenih besed, molka, laži. Vse to postaja ritem in smisel naše eksistence, ki teče, vsemu navkljub, počasi, a nezadržno. Gre torej za tenkočutno metaforo življenja, naših bolesti, ki gledalca prevzame do tolikšne mere, da je prepričan, da gleda utrip največjih življenjskih skrivnosti.
Vse je v tej predstavi na mestu in visoki umetniški ravni. Tudi veliko truda je bilo vloženega, saj se je za to priložnost gledališče iz Genove povezalo s Piccolo teatra iz Milana, kar je
že porok za uspeh. Režijo je oskrbel Marco Sciaccaluga, ki je na dogajanje gledal tako rekoč iz filmskega zornega kota (»Suzanna Andler« je bila napisana kot scenarij), pri tem pa pokazal velik smisel za izpostavljanje psiholoških globin. Prav tako igralci. V prvi vrsti ena najboljših evropskih gledaliških igralk Nemka Andrea Jo-nasson (znana tudi po tem, da je ži-
vljenjska družica Giorgia Strehlerja), ki je v glavni vlogi zares ustvarila neverjeten, večplasten lik, v svojem bistvu razbit in travmatičen. Zelo dobro ji je sledil tudi Luca Barbareschi v vlogi ljubimca. Skratka duo, ki je pretresljivo deloval in črpal svojo moč predvsem iz ritma neizgovorjenega, kar je močno zaposlilo možnost dojemanja tržaškega občinstva.
Slovenski literarni dnevi v Hamburgu
Hamburški »Literaturzentrum am Ferdinandstor« (LIT) jih je prirejal, pobudo zanje pa je dal Jens Uwe Kahl, po rodu Avstrijec iz koroškega Beljaka: Slovenske literarne dneve od 23. do 31. januarja. Iz Koroške so sodelovali Janko Messner, Kristijan Močilnik in Jani Oswald. Njim se je pridružil Peter Turrini. Iz Slovenije sta do-Jpotovala Lojze Krakar in Svetlana ! Makarovič, iz Trsta pa Fulvio Tomiz-za.
Otvoritev je bila v Mednarodnem centru v hamburški Altoni. Oblikovala sta jo Janko Messner, ki je bral - v obeh jezikih - svoje nikaragovske pesmi, in Kolumbijec Edgar Plata, ki so ga te pesmi inspirirale k močno simboličnim, asociativnim grafikam. 25. sta brala Messner in Močilnik v kinu Abaton. V istem kinu so več dni zaporedoma kazali »Film o koroški domovini« in »Vrnitev«. 25. zvečer so Janko Messner, Kristijan Močilnik in Fulvio Tomizza v podijski diskusiji razpravljali o »slovenski identiteti«, naslednjega dne pa je Tomizza bral v slavističnem seminarju hamburške univerze in v literarnem centru. Prav tam sta skupno nastopila tudi Peter Turrini in Jani Oswald, dan pozneje pa Lojze Krakar. Svetlana Makarovič je - po tehničnem polomu v kinu Abaton -uspešno improvizirala v kavarni istega filma.
Slovenske literarne dneve v Hamburgu je zaključilo predavanje hamburške profesorice slavistike dr. Bur-ghart o slovenski -literaturi. Odmev v hamburških listih in v hamburškem radiu je bil pozitiven.
MIRKO MESSNER
Dan kulture v Spetru
Jutri bodo v Špetru proslavili Dan slovenske kulture. Prireditev, ki se bo začela ob 19. uri, obsega odprtje razstave kiparja Negovana Nemca z nastopom pevskega zbora Pod lipo v Beneški galeriji ter koncert pianista Andrea Rudija, ki bo ob 20. uri v občinski sejni dvorani
iz likovnih galerij
Upodabljanje krajin in živali
V svojem letošnjem stenskem koledarju je zavarovalni zavod »Generali« reproduciral dvanajst del furlanskega likovnega mojstra Luigija Zuccherija. Gre za dvanajst temper iz bogatega mojstrovega opusa, znanega pod imenom »II Bestiario«, ki je seveda povezan z literarnim delom istega naslova. Te dni pa je tržaška galerija - laboratorij »Car-tesius« pripravila bogato razstavo, ki obsega že omenjenih dvanajst del ter še dva ducata drugih temper iz celotne zbirke »II Bestiario«, tako da se more tržaška publika temeljiteje seznaniti z ustvarjalnostjo tega mojstra, ki ga štejejo med veljavne furlanske umetnike, mnogi pa ga raje prištevajo med beneške likovnike, saj je pretežni del svojega bogatega umetniškega opusa ustvaril v času, ki ga je preživel v Benetkah.
Luigi Zuccheri je izhajal iz premožne, plemiške družine. Rodil se je 1904. v Huminu, vendar je bil njegov očetni dom v mestecu San Vito al Tagliamento. V višjih razredih srednje šole je redno šolanje obesil na klin in se posvetil likovni umetnosti. Strokovno šolanje je opravil na akademiji v Benetkah, nekaj let zatem pa je preživel dve leti v Parizu, kjer se je pobliže seznanil najprej z impresionizmom, nakar je prišel v stik še s surrealizmom. Po vrnitvi iz Francije se je nastanil najprej v San Vitu, nato v Benetkah, kjer je tudi umrl 1974. leta.
Luigi Zuccheri se je ukvarjal v glavnem s slikarstvom, a se je preizkušal tudi v pisani besedi. Sedaj se Trst vdrugič spoznava z njim, tokrat le preko omenjenega ciklusa, ki ga poznamo pod skupnim imenom »II Bestiario«. Ta ciklus je nastal v desetletju od 1959 do 1969. Glavni motiv njegovih del so živali, kot nam nakaže že sam tematski naslov. Mojster je vse svoje življenje najraje slikal prirodo in sicer pokrajino, pa tudi živalstvo v njej. In tudi v teh delih, v katerih je jedro dela ptica, riba, žaba, veverica ali katerakoli žival, je Zuccheri hkrati tudi krajinar, saj osrednji motiv -
žival - vključi v širše okolje, tako na pr. za neprimerno veliko ribo, ki plava v ospredju, je mojster postavil pokrajino, podeželje z mlinom, zvonikom, drevjem itd.; v sliki »Zajec z rumenim cvetom« vidimo v ospredju prav tako nesorazmerno velikega zajca, ob njem rumen cvet regrata, v ozadju pa komaj nakazano vas in pokrajino pod močno oblačnim nebom. In isto bi mogli reči za sliko z naslovom »Tri ptice na drevesu«, za sliko »Veverica Hans«, za sliko »Sova na štoru« in druge. V temperah iz tega ciklusa imamo povsod pokrajino in skoraj povsod tudi žival, včasih v naravni, najpogosteje pa v nadnaravni velikosti.
Do tu smo navedli le nekaj značilnosti tega izjemnega mostra in tudi le nekaj del odnosno naslovov. Toda rekli smo že, da je v galeriji Cartesius na ogled kar trideset mojstrovih temper, ki bodo razstavljene vse do 19. t. m.
Svečano odprtje razstave je v soboto privabilo v galerijo izredno veliko občinstva, seveda predvsem likovnikov in ljubiteljev umetnosti.
(Ere)
V Clevelandu o Trubarju
V Clevelandu, središču slovenskih izseljencev v ZDA, so počastili jubilej Primoža Trubarja z več priložnostnimi proslavami.
Te dni so odprli razstavo »Iz zakladnice Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani«, ki s 70 eksponati prikazuje življenje in delo Primoža Trubarja. Razstavo je odprl jugoslovanski generalni konzul v Clevelandu Ivo Vajgl. O življenju in delu Primoža Trubarja je na tribuni Slovenskega narodnega doma v Clevelandu govoril Jaro Dolar.
novost na knjižni polici
Roman Dragulj v kroni
Angleški pisatelj Paul Scott, ki je sam vrsto let preživel v Indiji, je napisal s tematiko te samosvoje in še vedno skrivnostne dežele štiri romane s skupnim naslovom Radž. Tetralogija štirih obsežnih pripovednih tekstov je bila prav pred dvajsetimi leti, ko je delo izšlo, velika uspešnica. Zdaj smo to znano delo svetovne književnosti dobili tudi v slovenščini. Ne sicer v celoti, kajti izid štirih knjig naenkrat bi bil prevelik zalogaj. Toda založba Borec je izdala v izbrušenem prevodu Vilka Novaka prvo knjigo tetralogije o Indiji, roman z naslovom Dragulj v kroni, ter z njo obogatila slovensko prevodno literaturo s tekstom, ki pomeni umetniško dognano stvaritev, obenem pa angažiran roman sodobnega pisatelja, ki si z odkrivanjem problematike nekdanjega angleškega dominiona ne pridobiva hvale pri svojih rojakih. Morda kot dober pisatelj, ne pa kot družbeno angažiran avtor romana, ki odkriva resnico in razgalja negativne strani angleškega gospodarstva.
Indijski dragulj v angleški kroni ni bil namreč za drugo stran nikoli dragulj. Bila je to okupacija indijskega podkontinenta z vsemi tipičnimi, morda na videz sicer bolj kulturnimi metodami od tistih, ki jih poznamo iz druge svetovne vojne. Toda bila je okupacija, ki je nujno rodila ne samo nesoglasja in konflikte, temveč spopade, ki so slednjič po zadnji vojni pripeljali do neodvisnosti te velike dežele. Za nas, ki smo morda poznali Indijo, prikazano s strani nekaterih pisateljev idealizirano, z docela drugega zornega kota, pomeni pravzaprav roman Paula Scotta samo utrditev prepričanja, da je tudi v Indiji šlo za okupacijo, za kolonialne, tudi rasistične odnose, za izkoriščanje, neenakop-
ravnost, za rasizem, za osvobodilni boj, kar vse je privedlo do samostojne Indije, ki se danes vse močneje uveljavlja v svetu. In ker roman samo obrobno sega nazaj ter se dogaja v letu 1942 in 1943, ko so na vrata Indije trkali Japonci z rušenjem britanskega imperija, ko so se dokončno zbudili indijski rodoljubi in spoznali, da prihaja čas osvoboditve, je ta v svetu močno brani roman še toliko bolj zanimiv.
Dobro potezo uredništva prevodne literature pri založbi, ki s takimi deli bistveno dopolnjuje izdajanje družbenopolitično angažirane literature in obenem svoj program leposlovnih del, je treba torej poudariti in izreči založbi Borec priznanje. Za ta roman v slovenskem prevodu in še za nekatere druge tekste, ki jih v zbirki leposlovnih izdaj napoveduje. Za Dragulj v kroni pa velja, da bo zanimivi in privlačni tekst odkril nekaterim našim bralcem novo podobo Indije, razgle-danejše pa le utrdil v prepričanju drugačne podobe kot pa je bila tista, ki jo je posredovala angleška romantična literatura.
Seveda bi bilo zgrešeno prepričanje, da gre v tej pripovedi za neko študijo razmer, za sociološki prikaz ali za zgodovinski zapis razmer. Dejansko gre za običajno literarno delo, za umetniško dognano pripoved, v kateri si pisatelj celo prizadeva, da bi bila njegova forma pripovedi moder-
nejša od klasične. Pisatelj spretno plete svoje zgodbe, oziroma več vzporednih zgodb, v katerih natopajo na eni strani Angleži, na drugi strani pa Indijci. Angleži niso samo vojaki, samo policisti, uradniki. In Indijci niso samo siromašni služabniki. Na obeh straneh nastopa vrsta ljudi najrazličnejših poklicev in slojev. Razumljivo je, da na angleški strani izrazitih predstavnikov nižjega sloja ni, da pa poleg visokih uradnikov, policijskih inšpektorjev, generalov nastopajo tudi navadni angleški vojaki, ki jih je vojna zanesla v Indijo; pa tudi preproste ženske, kot so bolničarke, strežnice, ženske, ki so se kot družinski člani znašle v tej deželi. Na indijski strani pa srečamo tudi uradnike, indijskega sodnika, urednike časopisov, uslužbence, učitelje, predvsem pa preproste ljudi, ki pa se tudi že postavljajo po robu angleškemu okupatorju. Jasno je, da med obema skupinama, med Angleži in Indijci kljub dolgoletnemu sožitju tli nesoglasje; še več, že tudi sovraštvo. To se na eni strani kaže v indijskih napadih na angleške posameznike, na nepokorščino, pa tudi že na Gandijev proglas ob prodoru Japoncev v Burmo. Na drugi strani pa se oblast angleških priseljencev ne kaže samo v vsakodnevnem vladanju, temveč tudi v vsakodnevnih drobnih zatiranjih, preziranjih, zapostavljanjih, da ne omenimo policijskih mučenj, balinanj in drugih eksemplaričnih ukrepov zoper nepo-
korne domačine. Počasi se razvija vse bolj rasno sovraštvo in to, kar bi bilo sicer v Angliji mogoče in celo vsakdanje, je v Indiji nemogoče. Indijec ne more biti na prireditvi poleg Angleža, skupaj ne moreta sedeti v klubu, za ene in druge so različni kinematografi. Stiki med enimi in drugimi so omejeni na to, da eni vladajo, drugi pa poslušajo, da delajo, da so ubogljivi. Dokler seveda ne pride do usodnih konfliktov, ki se tudi tragično končajo.
V ospredju pripovedi je usoda dveh pripadnikov nasprotnih ras, Angležinje, ki je v Angliji vozila rešilni avtomobil, zdaj je v Indiji zaposlena v zdravstvu. Drugi je nesrečni Hary Kumar, ki ga je oče Indijec kot otroka vzel v Anglijo, ki je tam dokončal odlične šole, po očetovi smrti pa mora nazaj v Indijo, kjer se nikakor ne znajde, saj ne zna niti domačega jezika, temveč le angleščino. In vendar je ta mladenič, ki se zaposli pri časopisu, po prepričanju in vzgoji Anglež, na zunaj temne rase, za Angleže tipičen predstavnik Indije, s katerim je treba ravnati kot z domačini. In ko se med bolničarko in tem indijskim fantom razvije ljubezen, ki jo skuša policijski oficir preprečiti, sam zaljubljen v dekle, pride do usodnih konfliktov, ki se tragično končajo. Skonstruirano posilstvo je tisto, ki pridobi tako širok odmev, da pokoplje oba, pri čemer so vsi okoli stoječi ljudje, pa naj bodo še
tako dobrohotni Angleži ali pa visoki Indijci, nemočni. Usodni čas, usodni konflikt med narodoma, med rasama je pridobil tako ostrino, da ga ni mogoče več mirno rešiti. Zdaj* sicer še zmagujejo Angleži. Toda čas je po vojni prinesel neodvisnost Indije in Angleži so lahko ostali samo še enakopravni gostje. Predpravic, ki jih je prinesel v Indijo angleški imperij, je bilo konec. Pisatelj jih v romanu sicer nakazuje. Toda okupacija, vojna, nasilje, vse to še zaenkrat zmaga. Usode ljudi v njih niso pomembne.
Seveda bo povprečni slovenski bralec bral predvsem zgodbo, pravzaprav več zgodb, ki ga bodo zanimale, zahtevnejši bralec pa bo v romanu občutil predvsem kritično družbeno analizo angleškega gospostva v Indiji. Pisatelj je morda zaradi iskanja novih prijemov pripovedi malce okoren. Pripoved torej ni tako enovita kot v klasičnem romanu. Morda se bo povprečni bralec tudi težje znašel v množici imen, ljudi, ob nekem predpostavljanju poznavanja indijskih razmer, ki jih pred bralca postavlja pisatelj. Toda kljub tej formalni razbitosti bo roman angleškega pisatelja Paula Scotta gotovo našel dosti bralcev. Zlasti, ker je prav na dan knjige tudi ljubljanska televizija začela objavljati nadaljevanko, posneto po tem literarnem delu. Vprašanje je sicer, ali je dobro brati roman in gledati film, posnet po romanu, ali je treba najprej videti film in nato brati knjigo. Mnenja so deljena, pa bodo slovenski bralci sami odločali o tem. Prav gotovo pa je spretno založniško dejanje, istočasnost izida romana in začetek nadaljevnke na televiziji, prijetna novost za slovenske kulturne razmere!
Sl. Ru.
Nogomet: kvalifikacije za evropsko prvenstvo »under 21«
Zanesljiva zmaga mladih
V polemike je posegel sam predsednik CONI
Carraro proti tretjemu tujcu
Portugalska - Italija 1:2 (0:0)
STRELCI: Maldini v 50. min., Lerda v 69.min., Rui Barros v 90. min.
PORTUGALSKA: Lopes, Mota (od 74. min. Juanico), Carvalhal, Barny, F. Mendes, Parente, Julio Sergio, Mito (od 63. min. Joao Paulo), Rui Barros, Pacheco, Skoda.
ITALIJA: Lorrieri, Ferrara, Maldini, Zanoncelli (od 72. min. Pioli), Benedet-ti, Lucci, Berti, Onorati (od 77. min. Cucchi), Galderisi, Notaristefano, Lerda.
SODNIK: Crucke (Bel.)
LIZBONA — Teden italijansko-por-tugalskih spopadov se je uspešno začel za »azzurre«. Včeraj je bilo namreč na vrsti prvo srečanje, kvalifikacijska tekma za evropsko prvenstvo »under 21«, v soboto se bosta pomerili članski postavi (prav tako v okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo), v sredo pa bo zaposlena Zoffova olimpijska enajsterica.
Maldinijevo moštvo »under 21« svojo pot sicer ni pričelo^ najbolje, saj se je v prvi tekmi proti Švici moralo zadovoljiti z neodločenim izidom, zato pa je sinoči povsem zasluženo zmagalo, končni izid pa bi lahko bil še višji v korist Italijanov.
Prvi polčas je bil sicer dokaj skromen. Igra se je odvijala predvsem na sredini, Portugalci pa so v glavnem skušali zadrževati žogo, kot je pač njihova značilnost, in zatem sprožiti hitre napade. To pa jim ni kaj prida uspevalo. Kar velja omeniti, sta res lepa strela Notaristefanija in izredna priložnost, ki se je ponudila Galderisiju, ki pa je streljal mimo vrat. Domačini so v bistvu le enkrat ogrozili Lorierija, ki pa se ni pustil presenetiti.
Povsem drugačen, bolj živahen in napet, je bil drugi polčas. Zaslugo za to ima Maldini, ki je že v 5. min. po podaji Lerde z glavo zatresel mrežo. Portugalci so seveda morali ubrati ofenzivnejšo taktiko, s tem pa so puščali precejšnje vrzeli v obrambi, kar so mladi »azzurri« pridno izkoriščali.
Vse bolj je prihajala do izraza boljša osebna tehnika Italijanov, kateri je še pomagala prevelika in naivna vnema domačinov, ki so nevarno odkrivali nasprotnikom pot do vrat. Drugi gol Lerde je bil sad hitrega protinapada, do konca pa so imeli Italijani še dve zreli priložnosti. Maloštevilne gledalce, ki so pod hudim nalivom vztrajali do kraja, je 'minuto pred koncem le zadovoljil Rui Parros, ki je po masovni
»azzurrov«
napadalni akciji dosegel častni gol za domače moštvo.
Odlika italijanskega moštva je bila v taktični zrelosti, ki je znala spretno izkoriščati napake Portugalcev. Kot dober režiser se je izkazal Notaristefano. V obrambi je bil Maldini zanesljiv, napad pa je ustvaril serijo hitrih in duhovito izpeljanih akcij.
SKUPINA 2
DOSEDANJI IZIDI Švedska - Švica 0:0 Portugalska - Švedska 2:0 Švica - Portugalska 3:1 Italija - Švica 1:1
LESTVICA
Švica	3	1	2 0	4:2	4
Italija	2	110	3:2	3
Portugalska 3	1	0 2	4:5	2
Švedska	2	0	11	0:2	1
PREOSTALI SPORED 4. 6.: Švedska - Italija 16. 6.: Švica - Švedska 22. 9.: Švedska - Portugalska 16. 10.: Švica - Italija 10. 11.: Portugalska - Švica 12. 11.: Italija - Švedska 2. 12.: Italija - Portugalska
RIM — Predsednik italijanskega olimpijskega odbora in izredni komisar italijanske nogometne zveze, Franco Carraro, odločno nasprotuje tretjemu tujemu nogometašu. V teh dneh se namreč na raznih ravneh govori o možnosti, da bi v italijanskih ekipah nastopali trije tujci, Carraro pa je včeraj izjavil, da to vprašanje »ne obstaja«.
»Edina novost glede na preteklo sezono,« je še pojasnil Carraro, »je odprtje meja dvema tujcema, ki pa itak lahko že sedaj igrata.«
Na nedavnem sestanku na sedežu nogometne zveze je Carraro utemeljil svoje zadržanje z ugotovitvijo, da bi morebitno odprtje meja pomenilo slabo investicijo za politiko, ki jo trenutno vodi nogometna zveza.
Če bodo štedili pri tujcih, pa kaže, da ne bodo štedili pri izvedbi »mundi-ala«, ki bo leta 1990 v Italiji. Kaže namreč, da bodo povišali prispevke, namenjene za preureditev stadionov, na katerih bodo tekme svetovnega prvenstva. Prvotno je bilo predvideno, da bodo izključno za izgradnjo stadionov lahko potrosili 410 milijard lir. Sedaj naj bi tej vsoti dodali še 400 milijard, vendar le za popravila. O teh pri-
spevkih je tekla beseda v mešani komisiji poslanske zbornice, ki je zadolžena za to vprašanje.
Carraro je bil pri tem mnenja, da bi morali omenjeni vsoti zadostovati, da se pred svetom predstavijo s funkcionalnimi objekti. Predsednik olimpijskega odbora se je pri tem obrnil do zainteresiranih županov in krajevnih upraviteljev in jih opozoril, da je treba načrte čimprej predstaviti.
Zakon o črnih stavah v komisiji poslanske zbornice
RIM — V pristojni komisiji poslanske zbornice bo danes tekla beseda o zakonskem osnutku, ki se nanaša na črne stave, na športne prekrške in nasploh na razne prepovedane igre, ki so povezane s športnimi prireditvami. Zakonski osnutek predvideva kazenske in denarne sankcije ne samo za tistega, ki se ukvarja s črnimi stavami, ampak tudi za člane raznih športnih zvez, za tekmovalce in ostale, ki so v krogu športnih društev. Po mnenju članov komisije bi zakonski osnutek morali odobriti v kratkem, morda celo v 20 dneh.
Košarka: v A-2 ligi izredno pomembna uspeha Stefanela in Segafreda
Stefane! - Filanto	89:82
(49:44)
FILANTO: Bramati, Crippa 4 (4:4), VVilliams 19 (3:4), Flowers 13 (3:3), An-chisi 11, Lussignoli, Motta 6, Mentasti 17 (5:5), Codevilla 12 (2:5), Bariviera.
STEFANEL: Bobicchio 10 (10:12), Fischetto 13 (3:4), Gatto, Bonventi 4, Johnson 7 (1:2), Riva 6 (4:6), Vitez 20 (6:6), Jones 25 (4:6), Bertolotti, Tasso 4.
SODNIKA: Guglielmo iz^Messine in Giordano iz Neaplja; 3 TOČKE: Jones, Fischetto 2, Anchisi, Mentasti 2; PM: Stefanel 28:36, Filanto 17:21; PON: Anchisi in Crippa (oba 40); NAJBOLJŠIH PET: Jones, Vitez, Fischetto, Williams, Mentasti; STATISTIČNI PODATKI: Vitez 7:11, 8 odbitih žog; Jones 10:17, 11 odbitih žog; Johnson 3:5, 12 odbitih žog; Fischetto 8 asistenc; Williams 8:16, 9 odbitih žog; Flowers 5:11, 6 odbitih žog; Mentasti 5:13; Codevilla 5:8, 7 odbitih žog; DELNI IZIDI: 23:17 (10), 37:32 (16), 53:56 (24), 59:68 (29), 65:70 (32), 72:72 (33), 76:72 (34), 76:76 (36), 79:76 (37), 81:79 (38).
KLJUČNI TRENUTEK: sredi drugega polčasa sta sodnika nekajkrat zaporedoma oškodovala Stefanel, kar je izredno razjarilo publiko, tako da je na
igrišče celo priletel kos plexiglasa; Stefanel je tedaj reagiral in ob manj pristranskem sojenju zmagal; nedvomno pa je tudi klima vplivala na tedaj razpoloženo ekip gostov.
IZJAVE: Tanjevič: »Zmagala je ekipa s svojim srcem, a zmagala je tudi publika, ki ni nehala bodriti ekipe niti tedaj, ko je izgubljala. Menim, da je bil nivo tekme zelo visok, verjetno naj višji, kar smo jih letos videli tu v Trstu. Sedaj lahko mislimo na kaj več kot samo na obstanek, čeprav se nikakor še ne čutim popolnoma varnega.«
BERNARDI (trener Filanta): »Tekma je bila zelo živčna; ekipi sta si bili enakovredni. Stefanel nam je namreč tehnično povsem enakovredna, čeprav zaseda trenutno eno zadnjih mest na lestvici. Dodal bi le še to, da je Stefanel prevzel odločilno vodstvo, potem ko je publika pričela z grožnjami in je celo nekaj priletelo na igrišče.«
(M. Oblak)
Segafredo - Citrosil	85:75
(44:36)
SEGAFREDO: Marušič 14, Gilardi 10, Sala 9 (3:4), Ardessi, Lorenzi, Steve
Mitchell 23 (6:6), Borsi, Stramaglia, Bullara 13 (4:4), Brown 16 (4:5).
CITROSIL: Rautins 20 (4:5), Bettelli, Modena, Pastori 7 (1:4), Dalla Vecchia 12 (4:6), Blasi 3, Bilas 20 (8:11), Arrigoni 9 (2:2), Govoni, Noli 4 (2:3).
OSEBNE NAPAKE: Segafredo 24, Citrosil 24; PON: Marušič v 35. min., Pastori in Ardessi v 37. min., Gilardi je v 38. min. zapustil igrišče zaradi poškodbe na nogi.
SODNIKA: Chila iz Piacenze in Ma-urizi iz Bologne.
Segafredo je v izredno pomembnem srečanju osvojil zlata vredni točki. Tekma je bila na skromni tehnični ravni, poleg tega pa je tudi trema opravila svoje.
Gostje so prišli v Gorico s trdnim namenom, da odnesejo nov par točk. Igralci Segafreda so tokrat res dali vse od sebe, kljub slabi predstavi so zaigrali izredno požrtvovalno, dobesedno so se metali na vsako možno žogo. Prav ta velika volja po zmagi je Bosi-nijevim varovancem dala novih upov za obstanek v A figi.
V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni, le v drugem polčasu so domačini odločno povedli (v 32. minuti so vodili že s 17 točkami prednosti),
toda srečanja in vzburjenja še ni bilo konec. Razigrani gostje so dve minuti pred koncem zmanjšali zaostanek (76:71), toda v odločilnih trenutkih so domačini le obdržali mirno kri in povsem zasluženo zmagali. Največji junak tekme je gotovo Steve Mitchell, ki je dobro vodil svoje moštvo in poleg tega še dal kar 23 košev. Dobro sta tokrat igrala tudi Marušič in Sala.
BOSINI (trener Segafreda): »Zadov-Ijen sem z zmago, toda po tem kolu žal ni še nič odločenega. Igrali smo požrtvovalno, mislim pa, da je goriška publika preveč zahtevala od dveh ekip, ki sta na dnu lestvice.«
JORDAN MARUŠIČ (igralec Segafreda): »Lahko bi igrali veliko bolje, toda na žalost se nas je prevečkrat polastil strah pred zmago. Sedaj nas čaka srečanje v Mestrah proti Pepper-ju, težko bo, a vseeno hočemo postreči našim navijačem s prijetnim presenečenjem.«	(M.Čubej)
Izidi 25. kola A-2 lige: Alfasprint -Jollycolombani 122:87, Benetton - Cor-sa Tris 90:77, Standa - Fleming 64:59, Annabella - Alna Fabriano 73:70, Fa-car - Pepper 83:86, Segafredo - Citrosil 85:75, Libereti - Spondilatte 97:90, Stefanel - Filanto 89:82.
Lestvica: Benetton 36, Liberti 34, Filanto in Pepper 32, Jollycolombani in Annabella 28, Spondilatte in Alfasprint 26, Standa 24, Alno 23, Fleming in Facar 22, Stefanel in Segafredo 18, Citrosil in Corsa Tris 16.
Prihodnje kolo (15. 2.): Jollycolom-bani - Standa, Alno - Stefanel, Filanto
-	Benetton, Corsa Tris - Alfa Sprint, Spondilatte - Flemingm Citrosil - Annabella, Facar - Liberti, Pepper - Segafredo.
Izidi 25. kola A-l lige: Bancoroma -Riunite 95:86, Arexons - Berloni 88:81, Giomo - Fantoni 115:106, Hamby - Di-varese 80:82, Dietor - Scavolini 117:109, Tracer - Allibert 96:83, Ocean
-	Yoga 101:96, Boston - Mobilgirgi 110:80.
Lestvica: Dietor in Arexons 36, Di-varese in Tracer 34, Scavolini 30, Mobilgirgi in Boston 28, Berloni, Allibert, Yoga, Giomo in Bancoroma 24, Riunite 22, Ocean 16, Fantoni 10, Hamby 4.
Prihodnje kolo (15. 2.): Allibert -Dietor, Bancoroma - Hamby, Divarese
-	Ocean, Fantoni - Boston, Mobilgirgi
-	Berloni, Riunite - Tracer, Scavolini -Arexons, Yoga - Giomo.
Včeraj uradna otvoritev v Oberstdorfu
Na SP v nordijskih disciplinah danes prva odličja (moški 30 km)
OBERSTDORF — Po uradni otvoritvi bodo danes na SP v : klasičnih smučar-\ skih panogah pode-’ lili prvo zlato. Na 'sporedu bo ne-d v o m n o najbolj ? prestižna moška panoga, tek na 30 km.
Ob predvideni premoči tekačev iz Skandinavije, predvsem Švedov, bo med tekom po vsej verjetnosti dovolj prostora tudi za predstavnike iz drugih držav, tako za celotne ekipe kot za posameznike. Tek na 30 km je v svoji zgodovini prinesel že izredna presenečenja, saj so v njem po kolajnah posegali predstavniki iz Bolgarije in ZDA, da omenimo dve državi, ki v smučarskih tekih ne pomenita veliko. Še vedno pa je največja senzacija olimpijska zmaga Italijana Nonesa, ki ni bila nikoli potrjena z vsaj približno enakovrednimi uspehi.
Ta italijanski uspeh psihološko še vedno vpliva na "azzurre ", ki morajo nekako biti vedno optimistično razpoloženi pred velikimi tekmovanji. Sicer je med Italijani optimizem morda tudi upravičen. Rezultati lanske sezone in zelo skrbne priprave nudijo optimizmu trdnejše temelje, čeprav zmage nihče ne pričakuje. Bronasta kolajna je najvišji cilj.
Izničena prisotnost predstavnice iz naše dežele v italijanski ekipi spada prej v bulvarsko kot v športno kroniko. Karnijka Manuela di Centa redno zmaguje na državnih tekmovanjih, ima pa preveliko samozavest in neskončno prepričanje, da se vse vrti okoli nje. Njene zahteve že večkrat niso naletele na prijazna ušesa in tekačica - odlična tudi v atletskih tekih - mora redno ostajati doma.
Italijani polagajo za današnji tek največ upanja v Vanzetto, "outsider" pa naj bi bil Walder. Veteran De Zolt je vetjetno primernejši za tek na 50 km.
V jugoslovanskem taboru je vse zanimanje uprto v preizkušnjo na veliki skakalnici. Tekma bo v nedeljo in izključena ni niti ena od kolajn. Primož
Ulaga spada v ožji krog favoritov in morda še največ zaradi svoje ...nezanesljivosti. Ekipo skakalcev sestavljajo še Miran Tepeš, Matjaž Debelak, Matjaž Zupan in Rajko Lotrič. Zanesljivo skakalne panoge nimajo tekmovalca, ki bi bil zanesljiv favorit.
Dobrih možnosti svojih skakalcev ne skriva niti tehnični vodja Lojze Gorjanc: "Računamo na enega skakalca do 6. mesta, enega do 8. in dveh do 15. mesta," je povedal na tiskovni konferenci.
Jugoslavija bo imela v današnjem teku dva predstavnika, Ivo Čarman in Jani Kršinar pa sta brez vsake možnosti za boljšo uvrstitev. V ekipi tekačev sta še Jože Klemenčič in Sašo Grajf, ki pa ostajata na razpolago za ostale panoge. Na nekoliko višjo uvrstitev računajo Jugoslovani v štafeti, kjer je konkurenca seveda štirikrat manj številna. Edina ženska predstavnica Jana Mlakar zaradi bolezni na SP ne bo nastopala.
Svetovni naslov v teku na 30 km brani Šved Gunde Swan, ki ima po mnenju izvedencev največ možnosti, da naslov ubrani.
Giorgio Vanzetta
			kratke	vesti - kratke v	srn		
Disciplinski ukrepi: najhuje za Benedettija
RIM — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je ta teden vzela v poštev le prvenstvo B fige (o prvenstvu A lige bo sklepala prihodnji teden).
Najtežjo kazen je naložila Benedet-tiju (Catania), ki bo počival kar pet kol. Poleg tega tudi Catania ene tekme ne bo mogla odigrati na svojem igrišču.
Za eno kolo so bili izključeni: Anno-ni (Sambenedettese), Baldini (Campo-basso), Bergamaschi (Cagliari), Bianchi (Parma), Maiellaro (Taranto), Nobile (Lecce), Papis (Messina), Rossi (Parma), Torri (Cremonese), Vandi (Lecce).
Becker boljši od Lendla
ROSEMONT (ZDA) — Ne mednarodnem teniškem ekshibicijskem turnirju v Rosemontu je Zahodni Nemec Boris Becker (št. 3 na svetovnih lestvicah) dokazal, da si je opomogel po spodrsljaju na mednarodnem prvev.n-stvu Avstralije. V treh setih (4:6, 6:4, 6:3) je namreč premagal Čehoslovaka Lendla (št. 1 na svetovnih lestvicah).
V 2. kolu turnirja v Memphisu pa je Italijan Panatta s 6:4, 6:2 zgubil proti Currenu (ZDA). Težje kot je bilo pričakovati se je godilo Švedu Edbergu, ki se je moral pošteno namučiti proti mlademu ameriškemu študentu Rene-bergu, ki je na lestvicah ATP šele na 340. mestu. Edberg je zmagal s 7:6, 2:6, 6:4.
ATLETSKO DRUŠTVO BORINFORDATA
priredi v nedeljo, 22. t. m., avtobusni smučarski izlet v Podklošter - Arnold-stein (Avstrija). Odhod izpred sodišča (Foro Ulpianoj ob 6.30. Vpisovanje v tajništvu Bora na Stadionu 1. maj od 17. do 19. ure, razen ob sredah in sobotah; ob sredah od 9. do 12. ure, tel. 51377. Vožnja 12.000 lir.
ŠD MLADINA
priredi v nedeljo, 15. t. m., ob priliki tržaškega prvenstva avtobusni smučarski izlet v Sappado. Odhod avtobusa z Opčin ob 5.45 ter iz Križa ob 6. uri. Vpisovanje v Domu A. Sirk v Križu do danes, 12. t. m., od 18. do 21. ure. Vabljeni.
ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo seja glavnega odbora danes, 12. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20.
Konec tedna odbojkarji ponovno ob mreži
Konec tedna se bodo nadaljevala tekmovanja v moških in ženskih odbojkarskih figah. Kot kaže, so se primorske šesterke dobro pripravile. Kanalski Salonit je prejšnji teden na zimskem prvenstvu Slovenije, kjer so sodelovale vse najboljše slovenske ekipe razen mariborskega prvoligaša, zanesljivo zmagal, Novogoričanke pa so bile na podobnem tekmovanju druge. V ekipi Cimos Koper je prišlo do kadrovskih sprememb. Dekleta so namreč dobila novega trenerja. Salonit računa na mesto v prvi polovici razpredelnice. Uvrstitev pri vrhu 2. zvezne fige pričakujejo tudi Novogoričanke, Koprčanke pa se bodo skušale obdržati v ligi. Tudi slovenski ligaš Izola se bo moral potruditi za obstanek.
Nogometaši novogoriških Vozil so se vrnili s priprav v Makedoniji, Kopr-' čani pa iz Češkoslovaške, kjer so z 1:0 premagali prvoligaša Plastiko.
V slovenski košarkarski figi za moške so primorske ekipe doživele pravi polom. Izgubili so: Koper proti Rogaški, Postojna proti Iliriji in Kraški zidar v tekmi z Jeklotehno.
Novo zmago pa so v slovenski figi zabeležili kegljači ajdovske Tekstine.
Smučarji se selijo s tekmovanja na tekmovanje. Posebno pozornost zasluži rezultat Cerkljana Sama Borovin-ška, ki je na državnem prvenstvu v smuku na Bjelašnici zasedel izvrstno
2. mesto, v superveleslalomu pa je bil 7. Na prvenstvu je dokaj uspešno nastopil tudi njegov klubski tovariš Adam Černič. Na tekmovanjih primorske tekmovalne skupnosti imajo še naprej največ uspeha smučarji tolminskega Matajurja, idrijskega Rudarja in Lokve.
Kljub zimi je na Primorskem pestro tudi atletsko dogajanje. V Kopru je teklo 100 šolarjev, novogoriški osnovnošolci so tekmovali v dvoranah.
Omenimo še, da so namiznoteniške igralke Semedele na pionirskem prvenstvu v Novi Gorici osvojile 2. mesto. (D. K.)
VSA OPREMA ZA^
o O o o -	° ^
RAZPRODAJA OB KONCU SEZONE
JPORT
VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT FERNETIČI 24 Tel. 213780
'PRDU
Lokostrelstvo: na dvoranskem tekmovanju v Gorici
Zmaga T. Ražem med deklicami Boris in Vesna Lutman na DP
komentar jadvmoveza trenerja petra hrumita
:
Tokrat je navdušila obramba
To nedeljo se je v Gorici odvijalo tako imenovano dvojno dvoransko lokostrelsko tekmovanje na razdaljah 25 oziroma 18 metrov. Po šesturnem tekmovanju je v kategoriji deklic zasluženo osvojila prvo mesto Tamara Ražem, ki je z razliko 30 točk premagala italijansko prvakinjo Francesco Ve-nanzi.
V	kategoriji juniores je Marko Čuk osvojil lepo tretje mesto. V kategoriji istinktivcev sta VValter Micalli in Damjan Križmančič osvojila 7. oziroma 8. mesto.
V	članski konkurenci so tekmovali Franko Križmančič ter Stojan in Aleksander Ražem, ki pa se niso povzpeli na višja mesta.
Osmega marca čaka Zarjine lokostrelce v Krminu zadnje dvoransko tekmovanje.
Tega tekmovanja so se udeležili tudi člani društva Naš prapor. Tudi na tem lokostrelskem srečanju, ki si ga je udeležilo več kot 100 nastopajočih, se je izkazala Vesna Lutman, ki je zmagala med začetnicami. V isti kategoriji se je na odlično 2. mesto uvrstila Elizabeta Tomšič.
V	konkurenci dečkov je Boris Lut-
man zasedel 3., Ivan Zotti pa 4. mesto. Zaradi vrste dobrih rezultatov, ki sta ju dosegla v dosedanjih nastopih, se bosta Vesna in Boris Lutman udeležila državnega prvenstva, ki bo v soboto in nedeljo v Reggio Emilii.
Nastop na tem prvenstvu je vsekakor pomemben dosežek za lokostrelca Našega prapora, saj se bo prireditve udeležilo le 6 tekmovalcev iz naše dežele.
V petek v Kočevju
Tudi Dolinčana med nagrajenci
V petek, 13. t. m., bodo v klubski dvorani Doma telesne kulture v Kočevju podelili priznanja za prispevek k razvoju telesnokulturne dejavnosti in dosežene rezultate na kulturnem in športnem področju v preteklem letu. Med nagrajenci sta letos tudi občana iz pobratene občine Dolina, Boriš Gombač, sedanji tajnik Brega, in pa Boris Žerjal. Sklep o podelitvi priznanj sta posredovala predsednik TKS Kočevje Jože Gorše in predsednik ZTKO Kočevje Tone Prelesnik.
Sedaj ne'vem več, ali sem napisal v komentarju ali je bilo omenjeno le v pogovorih razmišljanje o kvaliteti Coste Imole po ' tekmi v prvem delu, ki smo jo izgubili z veliko razliko.. Moje mnenje je bilo, da niso ne vem kako zastrašujoči. Poznejši dogodki so me sicer delno demantirali, sobotna tekma pa je delno potrdila moje prvotne ocene. Zakaj je torej vodeča ekipa našega prvenstva? Poleg vsega ostalega, kar moraš imeti, da zmaguješ, je eden odločujočih dejavnikov zmagovalna miselnost, ki ti jo da zaporedje uspehov, ki pa so včasih plod različnih okoliščin. Zdi sc mi, da je njihova vodeča pozicija v veliki meri posledica razvoja dogodkov, zanje se je razvijalo vse več kot optimalno. S tem razmišljanjem nikakor ne želim zanikati njihovega znanja, ker bi s tem nehote zmanjšal pomen našega prihodnjega uspeha. Sem prav drugačnih misli, proti dosedaj najuspešnejšemu moštvu nam je uspela najbolj zrela košarkarska predstava.
Vendar, za dosego tega je bilo, ob individualnem in kolektivnem taktičnem znanju, potrebno ogromno truda, pa tudigaranja, kajti nekateri igralci so šli iz svoje kože in demonstrirali dodatne, vse prevečkrat prikrite, neiz-
ražene vrednote. Silno bi jim privoščil, da bi se jim vloženi trud obrestoval z uspešnim zadevanjem, kar je edino manjkalo, po moje, za oceno odlično. Če sem do sedaj dovolil, da je bila Jadranova najboljša igra tista proti Montebelluni, bom od sedaj dalje imel za mersko enoto, s katero želim meriti kvaliteto Jadranove igre, minulo sobotno srečanje.
V prvi vrsti me je navdušila obramba nasplošno, nato pa po vrsti posamični doprinosi Maura, Valterja, ki je šolsko demonstriral, kako se krije za glavo in več višji najnevarnejši nasprotnik, kar sta uspešno nadaljevala izmenično Marko Lokar in Peter Žerjal. S tem, da smo visoko krilo branili z nizkimi igralci, je ta zapustil svoje običajno igralno mesto. Igrati je hotel drugega nizko postavljenega centra, tja ni dobil uporabnih žog in na ta način je otopel nasprotnikov napad. 1:0 za nas.
Uspešen skok na odbite žoge v obrambi in napadu je bil zelo važen element pri tako nizkem številu zadetih metov iz večje razdelje. Zaradi ujetih žog v napadu smo imeli večkrat na razpolago dodatnih 30 sekund, torej še en napad. Pa še nekaj. Upam, da nisem osamljen, ko trdim, da je suveren skok na odbito žogo eden od elementov, ki v košarki najbolj navdušujejo. Če pa kdo to opravi na takšen način, kot v soboto Mauro, je verjetno upravičeno vreden dodatne pozornosti. 2:0 za nas.
Po nekih splošno veljavnih zakonitostih se košarkarska tekma med enakovrednima nasprotnikoma odloča med 12. in 15. minuto drugega polčasa. V veliko zadovoljstvo mi je bilo v teh minutah spodbujati na tej tekmi izredno odgovornega Marka Bana pri izvrševanju obrambne naloge. V podobnih primerih je včasih Marko preveč malomaren, računa na nasprotnikovo napako, ne da bi ga on v to, z dobro obrambo, prisilil. Venomer mu bom vrtel film teh minut, kot vzpodbudo in kot dokaz, kaj se z voljo da doseči. 3:0 za nas in 1:0 za mene proti Marku, kar se pristopa do igre v obrambi tiče.
Edina slabost, ki mi po tej tekmi ni dovolila biti popolnoma zadovoljen, je naša nesposobnost osem tekem od desetih odigrati na tak način. V bistvu smo sami sebi sovražniki, ne želimo se od tekme do tekme imeti lepo, z veseljem srečati znance in z njimi spregovoriti o vsem lepem iz minule sobote ali nedelje. Tako pa smo prisiljeni plaziti se po kanalih, da nas neprijetna vprašanja ne bi še bolj demoralizirala, kar se nato odraža tako v privatnem življenju igralca (in trenerja) kot pri njegovi športni aktivnosti. Rad bi bil tako dober trener, da bi iz tedna v teden z novimi, motivacijskimi prijemi vlival ekipi novih moči, kajti izgleda, da več kot soliden trening, vsaj Jadranu, ni dovolj.
		r mier	franka drasič o mehlovih tekmah	
Preveč čakamo, da nasprotnik greši
Izredno razburljiva odbojka
V Trevisu nismo igrali tako dobro kot teden dni prej na domačih tleh proti Moglianu, saj je bil rahel padec v koncentraciji ekipe tudi razumljiv. Kljub temu smo bili telesno in tehnično toliko močnejši, da smo si lahko privoščili nekaj pavz.
V prvem setu smo celo zgubljali s 13:5, vendar je bilo dovolj, da smo nekoliko uredili svoje vrste, da so se nasprotnice zmedle in popolnoma odpovedale. Treviso je precej dobra ekipa, ki je predvsem nevarna na domačih tleh, saj je njihova telovadnica precej temna, da je vidljivost slaba, kar je delalo precej preglavic predvsem naši podajačici. Kljub temu so dekleta odigrala eno izmed svojih boljših tekem na gostovanjih, saj se niso zmedla, ko so nasprotnice tudi visoko povedle. Pokazale so precejšnjo igral-
sko zrelost in samozavest. Kdor je sledil tekmi je imel občutek, da ni bila naša zmaga nikoli v dvomu.
Prihodnjo soboto gostimo skromni Cervignano. Tudi ta tekma bo zgolj formalnost za naša dekleta, če ne bodo nasprotnic preveč podcenjevala in igrala lagodno in nemotivirano. Izkušnje v letošnjem prvenstvu nam dokazujejo, da so lahko vse ekipe precej nevarne. Cervignano je potencialno dobra ekipa, saj razpolaga z visokimi igralkami. Njihova največja hiba je v tem, da preveč grešijo, kar je nasploh največja karakteristika letošnjega prvenstva.
Ekipe, ki malo grešijo, kot so Trega-rofani in Nervesa, zasedajo prva mesta, ekipe pa kot Treviso, Cervignano in Torriana, ki so nestalne v odbojkarskih elementih, pa bodo gotovo izpadle. Vse ostale ekipe nihajo v svoji storilnosti in so zmožne velikih podvigov, kot tudi nerazumljivih porazov. Tako se dogaja tudi z našo ekipo. Vztrajno in stalno napredujemo v
svoji igri, vendar smo še zelo daleč od popolnosti, ki bi nas popeljala do boljših rezultatov.
Naša največja napaka je v tem, da čakamo, da nasprotnik greši. Nismo še zmožni vsiliti naš ritem in slog igre. Še vedno nas je strah, ko pride žoga čez mrežo. Dovolj je le trenutek zmede in že je protinapad nemogoč. Dekleta morajo postati bolj gotova in se zavedati svojega znanja. V tej smeri se tudi odvijajo sedanji treningi. Prepričan sem, da bomo prikazali še boljšo igro, če odpravimo to psihološko stanje.
Največje presenečenje tega kola je vsekakor poraz Mogliana na lastnih tleh proti Trentu. S tem porazom so ambiciozna dekleta iz Mogliana zdrknila na 3. mesto. V soboto jih pa čaka težka tekma v Padovi proti prvo-uvrščeni ekipi. Ker igra še Coneglia-no v Veroni proti Viadani, lahko dosežemo v soboto celo 3. mesto na lestvici kar si naša ekipa za pokazano igro tudi zasluži.
Sobotni zavrtljaj je dokončno razčistil položaj za OK Val Kmečka banka. Menim, da so si Goričani s sobotno zmago proti CUS iz Tista le zagotovili status tretjeligaša. Upam, da me ne bodo valovci demantirali. Sedaj je namreč vse odvisno od njih samih. V soboto smo v Trstu gledali izredno razburljivo odbojko. Vsi seti so bili izenačeni, negotovi od začetka do konca. OK Val Kmečka banka je napravil pravi podvig, ker gostujočim ekipam telovadnica v Ulici Monte Cengio deluje izredno neugodno. Domači igralci izrabljajo to prednost predvsem pri izvajanju servisov. S serviranjem daleč proč od igrišča enkrat kratko, drugič dolgo so nekajkrat spravili v zagato goriški sprejem. Toje dokaz, da so sedaj dobro pripravljeni fizično in psihično.
Dokaz o takem stanju sta dva razpleta in sicer: prvi je bil v drugem setu, Goričani so vodili že z 12:5, pustili so Tržačanom, da nadoknadijo zaostanek in jih celo prehitijo. V tistem trenutku so zmogli še toliko zbranosti, da so zaključili set v svojo korist. Drugi primer je bil v zadnjem setu (petem) ko so valovci pri stanju 13:12 v svojo korist vzdržali reakcijo domačinov za kar 9 menjav ter nato zaključili zmagovito set in tekmo.
V soboto sem razočarano gledal po tribunah, ker nisem zagledal nobenega ne aktivnega in ne bivšega slovenskega odbojkarja z izjemo zanesnjakov Jurkiča in Furlaniča. Jasno, da je bil marsikdo upravičeno odsoten, toda vseeno sem prepričan, da je odsotnost glavni vzrok »Jadranova mrzlica«, ki v Trstu občuteno vpliva na razvoj odbojke, ki je bila v povojnem razvoju zamejskega športa pionirska panoga in preko katere je italijanska javnost spoznala slovenski zamejski šport.
Borbeno v mladinskih ligah
Slika je emblematična, saj prikazuje borbenost naših mladih odbojkaric -bodočih nosilnih stebrov tega popularnega zamejskega športa. Na sliki: prizor s tekme Bor Friulexport - Virtus s prvenstva under 16.
______________KADETI_______________
Ferroviario B - Sokol 78:113 (31:53)
SOKOL: Stanissa 39 (3:8), Golemac 0, Šuligoj 13 (3:7), Saksida 0, Škrk 17 (0:2), Paulina 22 (2:3), Piciga 0, Bogateč 2, Lisica 14 (4:4), Sosič 6 (2:4). TRI TOČKE: Škrk 1, Lisica 2.
Sokol je v nedeljo poskrbel za zares lep podvig. Igral je v gosteh proti moštvu Ferroviario B, ki je zavzemal v prvenstvu zadnje mesto. Že od začetka tekme so sokolovci izkazali svojo premoč tako pri odbitih žogah kot pri metih iz razdalje. Glavno orožje pa so bili hitro izvedeni protinapadi, kjer se je izkazal Stanissa. V drugem polčasu ritem igre ni menjal, tako da so sokolovci končali tekmo kar s 30 točkami prednosti. Za podvig pa je treba pohvaliti res vseh deset mož. (IL)
________PROPAGANDA_____________
Poggi Basket - Bor	53:57 (30:29)
BOR: Martinolič 6, Possega 16 (6:14), Bajc 4 (0:2), Brus 0, Tomšič 18 (1:7), Vodopivec 2, Filipčič 4, Žiberna 0, Križmančič 0.
V nedeljo so borovci zasluženo zma-ali proti presenetljivi ekipi Poggija asket. Domačini so bili v vodstvu po prvi četrtini s štirimi točkami prednosti (18:14), nato so borovci v drugi četrtini tekme skrajšali razliko na eno točko. Tretja četrtina je bila odločilna, saj so naši po petin minutah igre nadoknadili rezultat in nato prvič bili v vodstvu (39:32). Nasprotnikom pa je le uspelo ublažiti poraz. V napadu je dobro igral Tomšič, v obrambi pa se je izkazal Bajc. (U. A.)
Prva odbojkarska ekipa Bora Friu-lexport izraža soigralki Radi Zergol občuteno sožalje ob smrti dragega očeta.
Odbor in igralke združene odbojkarske ekipe Meblo izrekajo globoko sožalje svoji bivši igralki Radi Zergol ob nenadni hudi izgubi očeta.
Edvin Kralj: zastavonoša Primorca
Edvin Kralj
Tudi v. tem tednu je bilo na nogometnih igriščih amaterskih prvenstev nekaj dogodkov, ki jih je vredno komentirati. Začeli bi kar pri igriščih. Že vdrugič zaporedoma je moral Kras zaradi slabega igrišča v Repnu gostiti na tujem, tokrat pri Sv. Ivanu. Tu je moral igrati tudi Primorec, ker je bilo v Trebčah igrišče še vedno neuporabno. Kot vidimo torej, je januarski sneg precej prizadel naše ekipe, ki v nedeljo res niso imele sreče.
Kras in Zarja sta tik pred koncem zapravila po eno točko, Vesni pa sta prečka in vratnica prerečili v Miljah pot do gola. Zanesljivo je zmagalo proseško Primorje. Z remijem se je morala zadovoljiti tudi Gaja, medtem ko je Primorec s tesno zmago ohranil prvo mesto na lestvici skupaj s S. Na-zariom. Zato smo se tokrat odločili za razgovor z Edvinom Kraljem, 27-let-nim nogometašem, ki že 11 sezon zaporedoma brani dres članske ekipe Primorca. Edvin se je lotil nogometa že z mladih nog. Kot 10-letni deček je začel igrati pri cicibanih Zarje, nato prestopil v mladinske ekipe Gaje, kjer je sicer malo igral.
Prej kot naraščajnik, nato pa se je kot kadet vrnil v matični klub Primorec. Ob koncu sezone 76/77, ko se je trener članske ekipe Aldo Kralj znašel v težavah zaradi izključitev in bolezni nekaterih nogometašev, je Edvin opravil krstni nastop med člani. To je
bilo 27. februarja 1977, ko je Primorec igral proti ekipi Donatori, katero je premagal 2:0. Omeniti bi veljalo, da si je prav to sezono Primorec zagotovil prestop v višjo ligo. Trebenci so zmagali prvenstvo 3. amaterske lige -skupina N. V 28 odigranih tekmah so zbrali 45 točk (21 zmag, 3 remije 5 porazov), dali so kar 62 in prejeli 18 golov. Od takrat dalje Edvin igra stalno v članski ekipi in je do nedeljske tekme z Aurisino oblekel že 228-krat dres v prvenstvenih tekmah članske ekipe ter dosegel 47 golov.
»Kako ocenjuješ letošnje prvenstvo Primorca in kdo je favorit?«
»Mislim, da igramo zelo uspešno in to dokazuje tudi lestvica. Pri tem pa moram dodati, da letošnji rezultati niso le gola slučajnost. To so sad dela, ki smo ga začeli že lansko sezono in upam, da bo naš trud tudi poplačan. Nesporni favorit za končno zmago se mi zdi S. Nazario, za njim pa bi poleg S. Marca še dodal Primorca.«
»Prav prihodnjo nedeljo gostujete pri S. Nazariu. Kaj si obetate od tega dvoboja?
»Na lestvici imamo enako število točk (18), vendar ima S. Nazario dve tekmi manj (Romana, Arigosport), kar pomeni, da bi njim morda zadostoval tudi remi, mi pa bi potrebovali zmago. Sicer pa ni rečeno, da bo izid tega srečanja odločilnega pomena, čeprav bo iz moralnega vidika rezultat tega dvoboja igral veliko vlogo v preostalem delu prvenstva.«
»Kaj misliš o vašem trenerju Aldu Kralju?
»Čeprav osebno nisva istih idej, seveda kar se tiče nogometa, moram priznati, da ima dve vrlini - močen značaj in doslednost, in ga zato občudujem. Temperamentni značaj zna posredovati tudi ekipi, in če smo danes na vrhu lestvice, je tudi njegova zasluga.
BRUNO RUPEL
Disciplinski ukrepi
V 3. AL je bil za eno kolo izključen Pavel Stranjščak (Gaja), v kategoriji naraščajnikov pa Marko Prašelj (Primorje). Dodali bi še, da je bil Bregov nogometaš Dazzara sklican v pokrajinsko reprezentanco najmlajših.
Prizor z nedeljske tekme 3. AL Gaja - Grandi Motori
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	Član italijanske
in tiska	Trst	|MI2|1 zveze časopisnih
Y ^	založnikov FIEG
12. februarja 1987
Obnovili bodo proces zaradi tragedije v Vermicinu
Niso povsem pojasnjene okoliščine kako je Alfredo Rampi padel v jašek
RIM — Sodniki tretje sekcije kazenskega sodišča v Rimu, ki ji predseduje Antonini, so odredili nadaljnjo preiskavo v zvezi s smrtjo Alfreda Rampija, šetletnega otroka, ki je v arteškem vodnjaku v Vermicinu tragično umrl 10. junija 1981. leta pred očmi milijonov televizijskih gledalcev. Gradbenika Elia Ubertinija, ki je v tistem kraju opravljal zemeljska dela, obtoženega nenamernega umora, je sodišče oprostilo, ker kaznivega dejanja ni storil.
»Smrt Alfredina Rampija je še danes preveč tajin-stvena, da bi jo lahko arhivirali. Zato predlagam, da se akti vrnejo mojemu uradu v nadaljnjo preiskavo,« je izjavil namestnik državnega pravdnika Giancarlo J\rmati.
Nekatere doslej zagonetne novice, ki so se v zadnjih tednih širile ob procesu, so včeraj doživele dokončno potrditev: bile so znanilec pomembnih nor vosti, predvsem pa so napovedale obnovitev preiskave. Po Armatijevih besedah ni mogoče z gotovostjo trditi, da je otrok po naključju padel v jašek. Nekatere izjave, podane med sodno obravnavo, so ga utrdile v prepričanju, da so možni tudi drugi vzroki. Prokurator Armati je mnenja, da reševalci niso mogli natakniti otroku tistega pasu, ki so ga
našli na njegovem truplu, ko so ga izkopali iz 34 metrov globokega jaška.
Državni pravdnik pa ni zahteval samo ponovne preiskave, ampak je Elia Ubertinija oprostil obtožbe, da je zakrivil nenamerno smrt, ker kaznivo dejanje ne obstaja. V tem smislu naj bi sodišče sodbo izreklo že danes.
»Po petih letih in pol, kolikor jih je poteklo od tragičnega dogodka, smo danes sposobni trezneje motriti ta dogodek in ga zato manj čustveno in bolj razumsko ter kritično vrednotiti.« Predstavnik državnega tožilstva, ki je govoril dve uri, je obudil spomin na vse etape tega dogodka. Otrok je odšel zdoma ob 19. uri, njegov oče pa je sprožil alarm ob 22. uri. Pregledali so celotno območje, tudi jašek, ki je bil pokrit in o katerem je oče rekel, da so ga pregledali. Okoli polnoči so zaslišali otrokovo veka-nje, ki je prihajalo prav iz tistega jaška. Armati se je spomnil dramatičnih naporov reševalcev, ki so (zaman) tvegali zadušitev, da bi otroka spravili iz smrtnega objema tesnega jaška. »Če takrat kaj ni delovalo, ni zaradi pomanjkljivosti javnih struktur, kajti reševalci so pokazali strokovno znanje.
»Ubertini je pokril jašek z deskami in tudi s pokrovom nekega soda, je rekel Armati. Vprašljiva ostaja zato samo okolnost, kako in zakaj je otrok padel v jašek, in jo je zato še potrebno raziskati.«
»Na razpravi, ki je sedaj v teku,« je dodal Armati, »nismo uspeli dokončno osvetliti poteka nesreče, zato je potrebno preveriti nekaj pomembnih okoliščin, ne nazadnje tudi to, kdo je namestil pas okoli Rampijevega telesa.« Državni pravdnik se je vprašal, kdo je to storil in kako mu je uspelo, ko pa je imel otrok takrat desno roko stisnjeno za hrbtom. »Angelo Licari pravi, da jo je on, toda Licari je takoj po prihodu iz jaška časnikarjem rekel, da mu je pritrdil pas in ne vrv s karabinarjem. Nihče izmed očividcev ni omenjal, da je imel Licari ob vhodu v jamo vrvi, ampak so omenjali samo trak. Tudi filmski posnetek je pokazal, da je imel Licari prazne roke.
»Ugotoviti moramo, če je pas res namestil Licari ali kdo drug,« je dejal Amati in pristavil, da je potrebno osvetliti še nekaj nejasnosti, ki so prišle na dan med sodnim postopkom, zaradi tega je predlagal, naj sodišče vrne gradivo državnemu pravdniku, da ga temeljiteje preuči med nadaljnjo preiskavo.
Japonci na obisku v Jugoslaviji
BEOGRAD — V japonskem mestu Hi-taciju bodo od 29. aprila do 5. maja pripravili veliko razstavo jugoslovanskega blaga široke porabe. O pripravah na to prireditev se je podpredsednik GZJ Mileta Stojanovski pogovarjal s skupino japonskih gospodarstvenikov, ki jo vodi predsednik verige blagovnih hiš lseye-zin Cihayaya Kayita.
Gostje iz Japonske so izrazili veliko zanimanje za prodajo jugoslovanskega pohištva, kristala, krzna, gospodinjske opreme in drugih izdelkov v blagovnih hišah Isedzin. Po njihovih besedah namreč japonsko tržišče ni dovolj seznanjeno z jugoslovansko ponudbo blaga široke porabe.
Da bi se seznanila z možnostmi poglobitve sodelovanja, bo japonska delegacija med bivanjem v Jugoslaviji obiskala nekaj velikih zunanjetrgovinskih delovnih organizacij v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Dubrovniku.
Gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Japonsko zaostaja za možnostmi, kar potrjuje tudi podatek, da so jugoslovanski proizvajalci v enajstih mesecih lani v to državo poslali le za 16 milijonov dolarjev blaga. Z japonskega tržišča so v enakem obdobju uvozili izdelke v vrednosti 130 milijonov dolarjev.
Zaskrbljenost zaradi naraščanja prodaje strelnega orožja v Kanadi
OTTAWA — V Kanadi so lani izstavili 54.000 dovoljenj za nakup strelnega orožja. Proti 60 milijonom komadov takšnega orožja v ZDA je morda to majhna številka, je pa vendarle tolikšna, da je vzbudila zaskrbljenost.
Zaradi takšnega razpoloženja je predsednik pokrajinske vlade Ontario David Peterson izjavil, da »se Kanada ne želi spremeniti v nasilno družbo, kakršna je denimo v nekaterih bližnjih državah. Nobena tajnost ni, na koga je Peterson mislil, prav tako pa ni nobena tajnost, zakaj je to rekel.
Po policijskih podatkih v Kanadi ne narašča samo število revolverjev v zasebni lasti, ampak narašča tudi njihova uporaba. To zlasti velja za Montreal, ki je veliko prispeval k dvigu povprečja.
V zadnjih nekaj tednih so trgovci z različnimi učinki trikrat streljali na napadalce. Pri tem sta dve osebi izgubili življenje (od teh je bil eden trgovec), ena pa je bila težko ranjena.
Do zob oboroženi trgovci zatrjujejo, da policija ni sposobna zagotoviti varnosti. S tem v zvezi navajajo podatek,
da je Montreal pred dvema desetletjema s šestimi napadi na banke dnevno opisan kot »glavno mesto okradenih bank«. Odkar so banke izboljšale svojo varnost, so se napadalci preusmerili drugam. Če upoštevamo podatek o sedem tisoč napadih na trgovine v lanskem letu, ni takšna teorija brez osnove.
Nič čudnega zato, če je trgovec Andre Bouchar, ki so ga v 4 letih 8-krat oropali, imel pod pultom majhno skladišče orožja. Policija je pri njem našla dve avtomatski puški in pištolo in — mesarski nož ter mesarsko sekiro.
Njegov primer je nekemu krajevnemu časniku služil za iztočnico vprašanja, če dovoljenja za nakup orožja ne izstavljajo morda preveč lahkotno.
»Kam nas bo to privedlo,« se je vprašal poprej omenjeni predsednik Peterson in dodal, da »Kanada noče postati oborožena, ampak civilizirana družba.« Državljanom zato ni mogoče dovoliti, da sami sodijo; ne samo zato, ker pri tem trpijo tudi nedolžni, ampak ker »smo s takšnim ravnanjem samo en korak od džungle.«
Indija do leta 2000: premog namesto JE
DELHI — Indija je odločila: premog je in bo ostal prvi vir energije v državi. Podatek izhaja iz petletnega razvojnega načrta, ki ga je nakazal indijski premier Radživ Gandhi ob podpisu pogodbe z italijanskimi podjetji IRI, Finmeccanica in Ansaldo, za dobavo' dveh kotlov za termoelektrarno na premog v Farakki. Jedrska energija bo ostala še vedno na zadnjem mestu med energetskimi viri, ki bodo do leta 1990 preskrbovali Indijo z električno energijo.
Poleg premoga, ki je pomemben sestavni del indijskega rudnega bogastva, bo Indija potrebovala v prihodnji petletki predvidoma večje količine nafte in naftnih derivatov, program premiera Gandhija pa vsebuje tudi načrt za večje izkoriščanje obstoječega hidroelekričnega potenciala.
Brez vodke in alkoholnih pijač je življenje lepše in daljše
MOSKVA — Koliko sulic ima Gorbačov še v zalogi? Tiskovna agencija Tass je namreč pravkar objavila rezultate statistike o smrtnosti v SZ, ki ga je izvedel moskovski urad za statistiko. Iz te statistike je razvidno, da je od leta 1984 smrtnost v SZ padla za 15 odstotkov.
Padec smrtnosti, ki se veže tudi na še znatnejši padec nesreč na delu (za 33 odstotkov) in smrti zaradi srčnih bolezni, naj bi bil tesno
povezan z vladno kampanjo proti uživanju alkohola. Gorbačov je »upokojil« narodno pijačo - vodko in tako omogočil, po mnenju agencije Tass, prebivalstvu bolj zdravo življenje.
Očitno je bilo popivanje vodke bolj v modi kot srebanje čaja iz samovarja, sicer bi si lahko težko tolmačili tako analizo statističnih podatkov iz katerih bi bilo sicer razvidno, da je v SZ možno doseči tudi izredno visoke starosti.
Z varnostnimi pasovi v New Yorku
NEW YORK — Varnostni pasovi, s katerimi se privežemo, ko se demo v avtomobil, so že šest mesecev obvezni tudi v državi New York. Prvi podatki o obvezni uvedbi varnostnih pasov kažejo na občuten padec smrtnih posledic prometnih nesreč, saj so pasovi do danes rešili najmanj 220 življenj in omilili posledice nesreče drugim 1.500. To pa je še posebno zanimiv podatek, saj so v državi New York prav prometne nesreče prvi razlog smrti prebivalstva od prvega do 34. leta življenja.
Posiljevalec v hišnem priporu
TURIN — Karabinjer Biagio Cor-rino, ki je priznal, da je z brigadirjem Sergiom Sibiliem posilil psihično prizadeto dekle, bo deležen hišnega pripora, medtem ko bo njegov kolega ostal v zaporu.
Corrino se je namreč - z enoletno zamudo - skesal in prostovoljno priznal izživljanje nad nerazsodnim dekletom. Njegove izjave so omogočile, da se je v ječi znašel tudi Sibilio, »mens« celotne ogabne afere.
Včeraj v Italiji strmoglavili dve vojaški letali
RIM — Včeraj sta se v Italiji pripetili kar dve letalski nesreči. Na letališču Gu-idonia sta včeraj izgubila življenje dva letalca, poročnik Stefano Paolinelli in podčastnik Luigi d'Amico. Okoli 14.40 sta vzletela z vojaškim letalom siai 260. Nekaj minut po vzletu pa je letalo nenadoma strmoglavilo in se raztreščilo ob tla. Oba letalca sta bila pri priči mrtva. Vzrokov nesreče še niso ugotovili, nikakor pa jih ni mogoče pripisati neizkušenosti pilota, kajti Paolinelli je opravil že 6.000 ur leta in je veljal za zelo izkušenega pilota.
Druga nesreča, brez smrtnih posledic, pa se je pripetila v Salernu. Vojaško letalo G—91 je med nizkim poletom strmoglavilo. Do nesreče je prišlo ob 10.40, baje zaradi okvare, vendar vzrokov še niso ugotovili. Pilot, major Luigi Stracci-ari, se je rešil s padalom, pri čemer se je lažje ranil.
Tudi njima pomoč Unicefa
Pšenična zrna, iz katerih' bosta dve pripadnici nigerijskega plemena Sonrhai pridobili moko, so tudi sestavni del mednarodne kampanje Unicefa proti lakoti na svetu.	(Telefoto AP)
Protesti zaradi streljanja kamoristov
NEAPELJ — Sindikalne organizacije so včeraj zavzele odločno stališče zaradi dogodka, do katerega je prišlo v torek v Neaplju, kjer je skupina kamoristov streljala proti stavkajočim delavcem. Delavci so, kot znano, stavkali, ker niso prejeli plače, to pa je zelo razburilo kamoriste, ki so imeli očitno svoje velike interese na tistem gradbišču ali pri gradbenem podjetju. V dokumentu, ki ga je včeraj izdalo vsedržavno vodstvo sindikata gradbincev FILLEA CGIL, je poudarjena zahteva, naj še zlasti poseže pri posebnem komisarju za obnovo potresnega področja, kajti na omenjenem gradbišču gradijo poslopja za prizadete po potresu iz leta 1980. Ogorčenje zaradi torkovega dogodka je izrazil tudi podtajnik v ministrstvu za notranje zadeve Valdo Spini, ki je izrazil solidarnost prizadetim delavcem in zagotovil, da se bo demokratična država borila proti takemu nasilju.
Na sliki (telefoto AP) gradbišče, kjer je prišlo do streljanja.