osnovo za p rik az razvo ja gospodarsk ih panog. V vseh le tih , ko je bil p ro ­ fesor n a gim naziji, je poleg zgodovine poučeval tu d i zem ljepis in z resn im delom širil d ijakom tu d i geografsko obzorje. Zato se tu d i geografi p r id ru ­ žujem o čestitkam ob njegovi 80-letn ici in m u želim o še m nogo le t zd rav ja in moči, da bo še n ad a lje v a l svoje delo n a področju zgodovine, a rh iv a rs tv a , m uzejs tva pa tu d i .geografije. F ran ce P lan in a Ob sedem desetletnici dr. Danila Furlana Rodil se je 20. m arca 1913 v T rstu , od koder je po p rv i svetovni vo jn i z družino v red p ribežal v L jub ljano . Tu je končal sredn jo šolo in filozofsko faku lte to , k je r je 1. 1937 d ip lom iral iz zem ljep isa in zgodovine. Po čak a­ n ju , k i je bilo ta k ra t v navad i, si je 1. 1940 izboril m esto p ro feso rja na m eščansk i šoli v D olnji Lendavi. K aj km alu ga je do le tela d ru g a svetovna v o jn a in spet je p ribeža l v L jub ljano , k staršem . M ed okupacijo se je p re ­ to lkel z razn im i priložnostn im i deli. Po osvoboditvi je spet p riše l do p ed a ­ goškega dela, in sicer n a sred n ji gospodarski šoli v M ariboru . P relom nico pom eni le to 1950, ko se je zaposlil v ta k ra tn i U prav i h idrom eteoro loške službe. N aprav il je izp it iz m eteorologije, 1. 1955 je postal šef k lim ato loške službe in je kot ta k vodil m režo opazovaln ih posta j, b il je vm es u p rav n ik observa to rija , posta l je sve tn ik in ob upoko jitv i 1. 1970 je im el naziv sve­ tovalec zavodovega p red sto jn ik a za raziskave. D anilo F u rla n je p riče l z raz iskovan jem še k o t srednješo lsk i p rofesor v M ariboru , ko je v G eografskem ves tn iku 1948— 1949 objav il svo­ jo fitogeografsko štud ijo o gozdni m eji n a P ohorju . P rav o raziskovalno d e­ lo p a se je pričelo p r i ZHM S v L ju b ljan i. N jegov opus k lim atsk ih in m e te ­ oroloških ob jav in e labo ratov je doslej p resegel številko s topetdeset del. Ta po svoje osve tlu je jo nek stavek, ki sem ga našel v persona ln i m ap i p ri HMZ: »Tov. F u rla n je zelo ak tiven , in ic ia tiven , am biciozen in ploden«. Zato n i pisal svojih e labo ratov sam o za p red a le p isa ln iške mize, kot se je in se p ri nas žal še dogaja, tem več je ugotovitve dopoln jeval in izbo liševal te r jih ob jav lja l. N ajveč ob jav je v zavodovih pub likacijah , zlasti le tn ih poroči­ lih HMZ, ki jih je u re ja l in s k a te r im i si je p rizadeval raz š ir ja ti v rem eno- slovno in k lim atološko znanje. Izboljšane verz ije pa je navadno objav il še v R azp rav ah D ru štv a m eteorologov S lovenije ali (in) v geografsk i periodiki. V p rv ih F u rlan o v ih š tu d ijah iz pe td ese tih le t p rev lad u je jo v p rašan ja p ad av in v Ju lijsk ih A lpah, v S loveniji in Jugoslav iji. To p rob lem atiko je zaokrožil v d ise rtac iji z naslovom Padavine v Slovenij i , s k a te ro je p ridobil 1. 1957 zvan je d o k to rja geografsk ih znanosti. Izšla je 1. 1961 v G eografskem zborn iku . Že 1. 1955 se je v č lanku Nova pota klimatologije (Letno poročilo M eteorološke službe) odločno opredelil za tako im enovano d inam ično k li- m atologijo , po k a te r i je k lim a zbir ponav lja jočih se tipov v rem en a in ki se ne zadovo lju je s spoznanjem dolgoletn ih povprečkov, kot je to n av ad a v geografiji. T aka d inam ična k lim atologi ja išče g ibala seveda visoko v a tm o ­ sferi in im a v o sp red ju vzročnost in ne posledice po java. Toda geograf F u rla n je sk ra ja le še povezoval v rem enske po jave z oblikovanostjo zem elj­ skega pov ršja in iskal zveze z reliefom ne le p r i padav inah , am pak tu d i p ri te m p e ra tu ri te r megli. S intezo te m p e ra tu rn ih dognanj p red s ta v lja n jegova k n jig a T em pera ture v Slovenij i , k i je izšla 1. 1965 v zb irk i D ela In š titu ta za geografijo SAZU. Ta k n jig a je še danes nepog rešljiva za vsakogar, ki se u k v a r ja s klim o S lovenije, čeprav sloni n a opazovalnem nizu 1930— 60, ki ga danes vedno bolj nadom ešča p rv i že čisto povojn i niz. Že konec p e td e ­ setih le t se začne F urlanovo zan im an je za v rem enske s ingu larite te . P ri n jih je razširil štud ijsko obm očje n a vso Jugoslav ijo , g ibala p a iskal vedno više v ozračju. V zadn ji š tu d iji s to p rob lem atiko z naslovom Doline h ladne­ ga in grebeni toplega zraka in n jihov vp l iv na vrem e in k l imo Slovenije (GV 1981) išče vzroke v g lobaln i c irku laciji, učinke p a na vsej severn i h e ­ m isferi. Ta š tu d ija je tu d i tip ičen p rim er F u rlanovega cikličnega v račan ja k isti p rob lem atik i, k i jo op lem eniti z novim i pogledi. Bolj kot isk an je pogojenosti v rem enskega d o g a jan ja z razm eram i n a 500 m b ploskvi je nam geografom blizu F urlanovo u g o tav ljan je pogostosti su š­ n ih in m okrih dob te r zlasti hum id n o sti ozirom a a rid n o sti v S loveniji. M or­ da je F u rla n zan im an je za ta v p ra ša n ja pridob il že v 1. 1941 in 1942 k o t f i­ g u ran t in k a lk u la n t p ri n ač rto v an ju osuševaln ih del n a L ju b ljan sk em B a r ­ ju in C erkn iškem polju . Po T ho rn th w aito v i fo rm u li je iz raču n av al po ten - cionalno ev ap o tran sp irac ijo in u g o tav lja l iz raz lik s p ad av in am i sušnost. R azlike m ed p adav inam i in po tencia lno ev ap o tran sp irac ijo je p re v e rja l s podatk i h idro loške m reže o de janskem vodnem odtoku. S F u rlanovo ra z p ra ­ vo »Ugotavljanje evapotra.nspiracije s pomočjo norm aln ih k l im a tsk ih po ­ kazateljev« (L etno poročilo MS 1966, podobno v R azp rav ah DM) smo do­ bili p rv i p reg led hum idnosti v S loveniji. S tem še daleč ni izčrpan F u rlan o v doprinos k slovenski klim atologiji- M ed če trts to le tn im de lovan jem v m eteoro loškem zavodu je p risp ev a l k p ra k tičn i k lim ato log iji z e lab o ra ti o d im en zio n iran ju m estne kanalizacije , m aksim aln ih ob težbah s snegom , pogostosti zm rzali, izk o riščan ju sončne en erg ije in podobno. Poleg om en jen ih v p rašan j se n jegove objave u k v a r ja ­ jo z vetrom , oblačnostjo , sneženjem , z m eteorološko m režo itd . Š tevilčno na p rv em m estu ob jav pa so le tn i p reg led i o po tek u v rem en a v le tn ih poročilih HMZ. F u rlan o v doprinos h k lim ato log iji n a več področjih p resega slovenske m eje. V okv iru vse naše d ržave je m ed d rug im obdeloval oblačnost, p a d a ­ v ine »kot odsev m onsunskega s tru ja n ja v Evropi«, sončno sevan je n a B a l­ kanu , izh lapevan je , da ne govorim o o n jegovem sodelovan ju v odličnem k lim atskem a tlasu Jugoslav ije . Sodeloval je tu d i p ri kongresih za alpsko m eteoro log ijo in n eka j n jegov ih ob jav je tu d i v d ru g ih m ed n aro d n ih p u b li­ kac ijah . T u je po trebno om eniti z lasti n jegov k l im a tsk i opis Jugovzhodne Evrope v se riji S vetovn i k lim atsk i p reg led (W orld S u rvey of C lim atology), vol. 6 -K lim ati S red n je in Jugovzhodne E vrope (A m sterdam -O xfo rd -N ew Y ork 1977). S odelovanje v te j seriji, k i jo izd a ja sve tovna m eteorološka zveza, pom eni p rizn a n je v tu jin i, k i si ga je F u rla n p ridob il s svojim d e ­ lom. Z an j so ga n ag ra d ili z redom dela z z la tim vencem . G eografi našem u slav ljencu želim o vse n a jbo ljše tu d i zato, k e r je v k lju b d rug im zadolžitvam le našel čas za sodelovanje p r i n ek a te rih naših ko lek ­ tiv n ih delih. D v ak ra t je bil na našem zveznem kongresu in v zborn iku lju b ljan sk eg a kongresa najdem o n jegovo štud ijo o k o le d arju v rem en a v S loveniji (L ju b lja n a 1962). P risp ev al je k lim atsk i uvod k štu d ijam o n e u r ­ ju v M ežiški dolini (G eografski zborn ik 1961) in o snežnih p lazovih (GZ 1955), izdelal več k a r t za a tlas S lovenije, k i se p r ip ra v lja , v eč k ra t je p re ­ d aval v GDS itd. O d k ar je šel dr. F u rla n v pokoj, dela n a k lim ato log iji S lovenije, k a te re p rv e zam isli je ob jav il že 1. 1960 o k lim atsk i razd elitv i S lovenije (GV 1960). Želim o mu, da b i m u uspelo to, k a r n is ta u teg n ila d ru g a dva iz »ve­ like tro jke« iz p rv e generacije geografov, k i so po zad n ji vo jn i našli delov­ no področje v m eteoro loškem zavodu S lovenije, poko jna dr. V ita l M anohin in prof. Ja n k o P učnik . Iv an G am s Profesor Ivan Gams — šestdesetletnik »G eografski vestn ik« se je v p re te k lih d ese tle tjih od časa do časa spo­ m in ja l v išjih ž iv ljen jsk ih ju b ile je v (od šestdesetle tn ic do osem desetle tn ic) n e k a te rih v id n e jš ih slovensk ih geografov, k i so se u v e ljav lja li ali vsaj zače­ li u v e ljav lja ti še p re d zadnjo vojno. Toda v te h povo jn ih d ese tle tjih je v z raste l š tev iln i m la jš i rod geografov, k i se jim je tu d i že p rib liža la a li se jim m očno p rib ližu je šestdese tle tn ica živ ljen ja. P rv i iz teg a rodu, k i ga je že dosegel ta jub ile j, je bil poko jn i p ro feso r M arjan Ž agar (1920— 1980), na žalost tako, da sm o ga p re j pokopali, p red en je izšel v »G eografskem vestn iku« ju b ile jn i članek o njem .