foitnflu pMlua « cstmtat Leto XVL, štev. 18 L]atqan, torek 22. Jamat)« I995 Cena 2 Din ^pnvnittvo; maujana Knafljeva attca & — releton tt «m tl2S, 8124. 8126. SU& aiseratm jdoeieK: Ljubljana, Selen* Durgova 01 a. — TOI 8402, 2492. podružnica Maribor Gosposka ulica it 11 - releton it 24S& Podružnica Celje. Kocenova ulica M. 2. - releton it 100 Račun) pn pofll ček zavodih: Ljubljana it 11.842. Praga dalo 78.180, W\PV « 10S 241 Naročnina C* BHMMtW OtD Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafijera ulica ft. releton 8123, 8128, 8124. 3126, 8125 Maribor Gosposka ulica 11 releton it MM. Celje, Str-9smayerjera ulica it 1. Telefon it 65. Rokopisi a» ne vračajo. — Oglasi po tarifa Druga plat zvona pri Madžarih Nedavno smo v »Jutru« zabeležili pojave odpora proti politiki sedanjega madžarskega režima na Madžarskem samem. Dosedaj je prihajala taka ostra kritika iz madžarskih vnst samo od emigrantov, ki so varni pred pestjo Budimpešte, dočim se je na madžarskem ozemlju vsak pameten glas proti blaznemu in samomorilnemu revizionizmu označeval za veleizdajo in se tudi kot veleizdaja preganjal. Da je mogoča zdaj kritika že tudi v madžarski javnosti, je vsekakor razveseljiv pojav, čeprav bi bilo seveda zelo napačno iz tega sklepati, da se_ bodo današnji diktatorji Madžarske že v bližnji dobi spametovali in iztreznili. ^ Posebno razveseljivo je, da prihajajo taki trezni glasovi iz vrst mladine in to pred vsem iz vrst orne mladine, ki se re-kruttra s podeželja in jo je zato upravičeno mogoče smatrati za tolmača širokih slojev madžarskega naroda. Da pa je madžarsko ljudstvo čisto nekaj drugega, kakor je ona klika, ki ga danes na zunaj predstavlja, je znano vsem. Upravičeno je v ženevski debati o madžarski sokrivdi na marsejskem zločinu jugoslo-venčM govornik naglašal, da se pritožba Jugoslavije ne dotika časti madžarskega naroda. V tem smislu je obravnaval zadevo tudi naš in prijateljski tisk, vedoč da nima madžarski narod, madžarski mali človek nobenega deleža na tem, kako ravnajo njegovo in državno usodo gospodujoči fevdalci. Gombos m Kanya pač ne vprašujeta kmetakega tn delavskega ljudstva, kako si misli in želi svofo bodočnost in svoje razmerje s sosedi. Gospoda, ki danes vlada na Madžarskem, ima v rokah ves upravni aparat, pa fudi vzgojo in organe javnega mnenja. Zato ni lahko, da bi prodrla resnica do ljudskih množic, še težje pa je, da politično misleči elementi, ki ne spa-a.To v privilegirani krog madžarske enfcrv. prišli do besede. Inozemstvo, ki navezano na madžarske publicistične >re, le malo ve o tem, kakšno je resnič-o razpoloženje madžarskega ljudstva, v temu še prihaja bogato plačana ino-'.eTTska propaganda, ki je naravno bolj jr služfbi vladajočega režima, kakor v službi Madžarske kot take. Madžarska propaganda v inozemstvu Vj«bi tudi za to, da se objektivni gla-o«vi madžarskih emigrantskih pubdici-ov zadušijo in da se avtorjem samim •d režejo možnosti življenja in delovala. Tak primer je slučaj opazicional-politika dr. Fenvesa, ki ga še ▼ '.ureuniji, kjer živi v prognanstvu, s po wčr» n-ederrtske madžarske manjšine . eduje režimska roka. V notranjosti ržave pa seseda cenzura budno čuva, da taka kritika ne pride ljudstvu pred oŠ. A v zadnjem času, kakor rečeno, se rxii, da se je začelo vendarle tudi na Madžarskem daniti in da se mnogi patrioti sprašujejo, kam vodi pot, ki jo ka-7J&ta Kombos in Kanva. V krogih mlajše inteligence po vsej priliki prodira spoznanje, da ima narod važnejše skrbi, kakor restavracijo Velike Madžarske, če se noče potopiti v gospodarski in socialni bedi. Prva se je v tem pogledu oglasila akademska mladina iz krogov inozemskih manjšin, pa tudi domači mladi neki krogi so začeli kritično presojati položaj, ki je vanj zabredla Madžarska zaradi svoje zgrešene zunanje politike. Okoliščina, da so vesti o tem prodrle tudi v širšo javnost in da eo jih soneti zabeležiti celo nekateri tisti, dokazuje, da je moralo nezadovoljivo s politiko rezana zavzeti že zelo ve-5k oteeg. V člankih in izjavsh, ki so jih v zadnjem času smeli objaviti listi, se po-'adarjata pred *sem socialna in gospodarska stran problema. Primerja se na primer položaj madžarskega kmeta na Madžarskem s položajem madžarskega smeta v državah Male antante. Dočim fi kmet na Madžarskem še vedno tla-čan fevdalne gospode, je agrarna reforma v sosednih državah, enako kakor nacionalnega jugoslovenskega, češkoslovaškega ali rumoimskega kmeta, tudi madžarskega naredila za lastnika one zemlje, ki jo je poprej obdeloval za barone, grofe in kneze. Zato se madžarski kmet v Jtbgoelaviji, Rumuniji ali na Slovaškem prav nič ne ogreva za budimpe-štansko iredento. So pa tudi glasovi, ki direktno zahtevajo revizijo dosedanje zunanje politike m iskren sporazum s sosedi. Najpoffum-nejši med temi glasniki je vsekakor mladi pisatelj Lasžlo Nemeth, M si je upal zapisati take-le besede: »Svetovna vojna je ustvarila nove meje, ki jih z de-klamacijami, peovanjem in s spomenicami ne bomo spremenili. Srd smo nespametnega šundra revizijske prapagamide. ki Madžarom v inozemstvu samo škoduje. V nadaljnjih izvajanjih se zavzema Nemeth za »poduhovljenje mej«, katero ponujajo Madžarom državniki Male antante. »Poduhovljenje mej — tako pravi — je boljše geslo, kakor revizija. Zgubljenega ozemlja ne bomo dobili nazaj, doeeči pa nam je mogoče nekaj boljšega: duhovno vodstvo med malimi narodi.« Glas madžarske mladine je gotovo vreden, da ae Bilanca ženevskih diplomatskih razgovorov: Na potu k pomirjenju Evrope Ženevski razgovori so znatno razčistili mednarodni položaj in pripravili pot za sklenitev vzhodnega in srednjeevropskega varnostnega pakta Pariz, 21. januarja, g. Komentarji pariških listov o ravnokar zaključenem zasedanju Društva narodov, so izredno topli, ker je po mnenju pariškega tiska brezhibni potek razprav o dnevnem redu, na katerem so bili tako kočljivi problemi, kakor posaarsko vprašanje, abesinsko - italijanski in madžarsko -jugoslovenski konflikt, gotovo pripomogel do splošnega popuščanja napetosti v Evropi. Za še bolj važne pa smatrajo zasebne razgovore Lavala z njegovimi kolegi iz Male antante in Balkanske zveze ter z Litvinovim, ker so se na ta način odstranili vsi nesporazumi, ki bi mogli izvirati iz francosko-italijanske- ga dogovora o organizaciji miru v srednji Evropi. S temi razgovori se je ustvaril jasen položaj, tako da so vsi morebitni poizkusi, izzvati pri Mali antanti in Balkanski zvezi nezaupanje, že v naprej obsojeni na neuspeh. Tudi skrbi glede bodočnosti vzhodnega pakta smatrajo za odstranjene, ker si je sedaj Poljska na jasnem, da bi njeno odklonilno stališče napram vzhodnemu paktu praktično pomenilo anulacijo njenih zvez s Francijo in Rumunijo. Odklonilno stališče Nemčije pa ne more ovirati konsolidacije miru v srednji Evropi. Mala antanta in Balkanska zveza sta docela soglasni Po razčiščenju vseh nejasnosti rimskih sporazumov je sklenitev srednjeevropskega pakta mogoča Ženeva, 2L januarja, č. Čeprav se svet Društva narodov sestane še danes in morda tudi jutri, se je pričela vendarle večina diplomatov že razhajati. Včeraj so med drugimi odpotovali tudi francoski zunanji »minister Laval, dr. Beneš in Titulescu. Spričo tega sodijo ženevski politični krogi, da so pogajanja o evropskih paktih, ki so se tako intenzivno razvijala v preteklem tednu, vsaj začasno zaključena. Ena izmed poslednjih konferenc je bila konferenca Balkanske zveze, ki se je zaključila šele davi v zgodnjih jutranjih urah. Ženevska politična javnost jo je prav zaradi tega spremljala s prav živahno pozornostjo, dasi ni bilo mogoče takoj izvedeti, kaj so razpravljali na njej. Ko pa se je konferenca zaključila, je bilo z lic diplomatov razbrati, da so bili doseženi pozitivni rezultati O konferenci je bil izdan komunike, ki pravi med drugim: Ob priffld sestanka v -Ženevi so se štirje zunanji ministri držav Balkanske Položaj je Vzhodni pakt zveze uvodoma razgovarjali predvsem o problemih, ki se neposredno tičejo njihovih držav. Nato so izmenjali misli o splošnem položaju, zlasti v zvezi z nedavnimi razgovori, ki so privedli do zaključit ve rimskih sporazumov dne 7. t. m. Zedinili so se v oceni, da so ti sporazumi velikega pomena in so obenem priznali njihovo veliko korist za mednarodno politiko. Balkanslia zveza se samo veseli uspeha, ki je bil po tako težkih naporih dosežen v svrho organizacije miru. Zato se nadeja, da bodo ti sporazumi v splošno korist izpopolnjeni in da se bo pri tem vpoštevala situacija vseh držav, ki so prizadete na konsolidaciji miru v Sredr if in Vzhodni Evropi. Zunanji ministri i>altianske zveze so se zedinili tudi glede ugotovitve, da so njih stališča docela identična in da imajo čvrsto voljo, da tudi napram sedanjim političnim problemom vodijo enako politiko, kakor so jo vodili doslej in ki je dala tako srečne rezultate. razčiščen Parfac, 2L januarja, r. razgovorih v Ženevi, po katerih naj bi bilo doseženo med Francijo, Rusijo, Malo antanto -in Balkansko zvezo glede rimskih sporazumov soglasje, pravi »Temps«:Vsa vprašanja, ki hi mogla po francosko-italijanskem »sporazumu nastati glede organizacije centralne Evrope, posebno pa glede ohranitve avstrijske neodvisnosti, so morala biti v ženevi temeljito proučena, tako da so razčiščene vse nejasnosti in onemogočene vse dvojne interpretacije. Situacija je absolutno jasna in vse, kar bi še kdo mogel poskusiti, da bi jo kalil, bi ne premotilo več niti Male antante, niti Balkanske zveze. Pojasnila, ki jih je dal Laval našim zaveznikom in prijateljem, so docela vzpostavila red. Okoliščine, v katerih so se znašli razgovori o vzhodnem paktu in o paktu Srednje Evrope, ki se razvijajo paralelno, dokazujejo, da ni nikakega notranjega nasprotja med obema velikima diplomatskima akcijama. Glede vzhodnega pakta je Laval poudaril, da so porastle vse šanse za njegovo uspešno zaključitev. Nedvomno je pri tem mislil na Poljsko, ki ji sedaj ne preostane drugo, ko da se prične pogajati in da pridobi tudi Nemčijo za sodelovanje pri sklenitvi tega pakta. Pa čeprav "hi nemška država tudi v bodoče vztrajala pri svojem stališču, njeno oklevanje na drugi strani ne bo onemogočilo konsolidacije miru v centralni Evropi, za katero so postavljene solidarne garancije vseh prizadetih držav. »Petit Parisien« je objavil vest, da bodo prizadete države, predvsem Francija, Rusija, Jugoslavija, češkoslovaška, Rumunija, Grčija in Turčija nadaljevale diplomatske razgovore tako glede vzhodnega kakor glede sredozemskega pakta. Ta pogajanja naj bi se zaključila na skupni konferenci mej. »Vendar se bojimo, da ni misliti na nobeno boljšo politiko, dokler so na krmilu ljudje Gdmbdsove, Kanyjeve ali BetMenove mentalitete. Šele kadar bo madžarski narod stresel s sebe fevdali-stično kuratelo, bo lahko našel pot k zdravemu sožitju z narodi, katerih predstavniki danes govorijo gluhim ušesom, ko proglašajo mir in 3pravo„ ki bi vodila do podnbowUeqja naši bo sklenjen tudi brez sodelovanja Poljske in Nemčije , O Lavalovih V nadaljnjem poroča list, da namerava češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš v kratkem posetiti Rim. Dr. Beneš se je pred svojim odhodom iz ženeve sestal z italijanskem delegatom Aloisijem in kakor zatrjujejo merodaj-ni ženevski krogi, sta se že dogovorila glede Beneševega potovanja v Italijo. Pariz, 21. januarja. AA. Ker je zasedanje v Ženevi dejansko končalo, postavlja »Petit Journal« bilanco njegovega dela in pravi: Laval je temeljito očistil tla m omogočil napredovanje v začetem delu. Njegovi razgovori z dr. Benešem, Titulescom, Jevti-čem, Maksimosom in Tevfikom Arasom so dokazali, da načrt podunavskega pakta ni nikaka ovira ca realizacijo vzhodnega pakta. Globoko prijateljstvo in tesno sodelovanje med Francijo in Malo antanto ter Bal kansko antanto se bo sedaj še bolj utrdilo. Podunavski in vzhodni pakt vsekakor nista nezdružljiva in se Laval sedaj trudi, da odstrani še zadnje težave, ki obstoje v zvezi z vzhodnim paktom. »Fig aro« proučuje gospodarsko stran vprašanj in pravi: Razvoj na tej strani ni tako ugoden. Ali bo položaj na Angleškem omogočil, da se začno plodni razgovori, ki naj pripravijo gospodarsko in finančno zbli-žanje? Ne verjamemo. Potovanje v London bo umestno iz diplomatskih razlogov, toda vse kaže, da Angleži še niso izpreme-nili svojih doktrin in nazorov o gospodarski bodočnosti. Francosko opozorilo Poljski Pariz, 21. januarja ft. Listi skušajo v svojih današnjih obširnih poročili podati sintezo razgovorov v Ženevi, po katerih splošno sodijo, da pomenijo važen preokret v francoski zunanji politiki. Večina listov Je mnenja, da je Laval s svojimi razgovori uravnal razvoj političnih dogodkov v smislu francoske zunanje politike. Celo Pertinax opisuje v >Echo de Pariš« poslednje ženevske dogodke v povsem novem tonu. Prav zaradi tega je njegovo poročilo vzbudilo v francoski politični javnosti znatno zanimanje. Listi poročajo med drugim, da je Laval iz ženeve sporočil poljskemu zunanjemu ministru Becku, da bo podpisan tudi brez Poljske poseben sporazum med Francijo, Rusijo in Češkoslovaško, če se bo Poljska še nadalje upirala pristati na vhzodni pakt Energični ton Laval ovega opozorila je razburil poljsko politično javnost Poljaki se celo že boje, da bo propadla tudi njihova zveza z Rumunijo, tako da bi ostala Poljska docela izolirana, navezana le še na izolirano Nemčijo ln Madžarsko. Bojazen Nemčije Berlin, 21. januarja w. Nemški listi so precej kritično sprejeli izjave, ki jih je dal francoski zunanji minister Laval uredniku moskovskih »Izvestij«. v kolikor prinašajo komentarje, govorijo o nepotrebnem pritisku na Nemčijo. Zlasti podčrtavajo pri- pombo, da bi se mogla Nemčija pridružiti pripravljenim paktom, da pa se bodo ti pakti sklenili tudi brez Nemčije. Listi vprašujejo. ali je mogoča boljša potrditev nemškega naziranja kot ta, da so pakti Francije dejansko tako konstruirani, da so vsak čas lahko naperjeni proti Nemčiji, tudi če bi se jim Nemčija pridružila, pakti se sestavljajo v odsotnosti Nemčije, čeprav je Nemčija pripravljena sodelovati seveda pod pogojem, da se vzpostavi njena popolna enakopravnost. Laval se pripravlja na pot v London Pariz, 21. januarja, č. Laval se je vrnil v Pariz, vendar novinarjem ob svojem prihodu ni hotel dati nikake izjave o svojih ženevskih razgovorih. Davi je na Quai d' Orsayu spet prevzel svoje redne posle. Pariz, 21. jan. w. Zunanji minister Laval se sedaj bari s pripravami za svoje potovanje v London, kamor bo šel okrog 29. t. m. Dal se je informirati o stanju diplomatskih pogajanj, ki se vršijo z Italijo in Poljsko in o pristopu teh držav k vzhodnemu paktu. Obe vprašanji se spravljata od francoske strani v toliko tesno zvezo, ker zavi6i stališče Francije v Londonu glede od Anglije predlaganih koncesij v vprašanju nemške enakopravnosti od tega, da pride do sistema evropskih pak-ktov. Po poročilu »Tempsa« iz Varšave je francoski poslanik v Varšavi Laroche izročil državnemu podtajniku Szembeku prepis note, ki jo je francoska vlada glede vzhodnega pakta nedavno poslala nemški vladi. Anglija odobrava akcijo za avstrijsko neodvisnost London, 21. januarja AA. Kakor poročajo, bo sir John Simon pri obisku Flandina in Lavala v Londonu podal javno Izjavo, da Velika Britanija odobrava fran-cosko-italijansko iniciativo za zavarovanje astrijske neodvisnosti Iz Posaarja Največje srkbi po plebiscitu povzroča sedaj emigrantsko vprašanje, s katerim se bavi tudi že svet DN Saarbriicken, 21. januarja. AA. Predsednik glavne komisije za Posaarje. Knox, se je snoči vrnil v Saarbrucken. Z njim so prispeli tudi člani plebiscitnega odbora Rhode, Jung in Henry. Po okrožnici katoliških cerkvenih oblasti so včeraj v vsem Posaarju darovali zahval-nice v cerkvah zaradi srečnega izida plebiscita v Posaarju. Po ureditvi še visečih vprašanj se bo vladna komisija definitivno umaknila iz Posaarja. Gospodarske posledice plebiscita Pariš, 21. januarja, g. Kakor javlja poročevalec »Petit Parisiena« iz Saarbriickna, se že čutijo prve posledice plebiscita tudi na gospodarskem polju. Promet na debelo in drobno v trgovini je zelo popustiL, ker Čaka prebivalstvo v nadi na nižje cene na ukinitev carinske meje z Nemčijo. Tudi odhod emigrantov je povzročil občutne vrzeli. Kar se tiče industrije, sta v Saarbriicknu že dve tvornici ustavili delo ter se preselili v Thionville. Tovarna čevljev v St. Ingber-gu je popolnoma ustavila svoj obrat. Tvor-nice jekla Rochling delajo še s polno paro, da izgotovijo do i. marca francoska naročila. Ženeva, 21. januarja. AA. Danes dopoldne je bilo na seji sveta DN govora o fran- Rudniška nesreča v bližini Zaječarja Eksplozija metana — U rudarjev mrtvih, 8 hudo oziroma lahko ranjenih Beograd, 21. januarja, p. Opoldne je prispela semkaj vest o strašni rudniški nesreči, ki se je pripetila v rudniku Srbski Balkan v bližini Zaječarja. Po dosedanjih ugotovitvah je bik) 11 rudarjev ubitih, 3 so zelo nevarno poškodovani. 5 pa je lažje ranjenih. Enega rudarja pogrešajo. Rudnik Srbski Balkan je last.znanega industrijca in bivšega srbskega ministrskega predsednika Djordja Genčiča. Nesreča je nastala ob 10 dopoldne. Skupina rudarjev se je baš odpravljala v rudnik, da zamenja svoje tovariše, ko je nenadoma nastala v rovu, v katerem je bilo 26 rudarjev, strašna eksplozija. Eskplodiral je metan. Rudarji, ki so se rešili, so pribežali iz rova tako zbegan' in preplašeni, da ni bilo motroče prvi mah niti eovoriti z njimi- Starejši in izkušen4 rudarji 90 takoj pograbili plinske maske in rešilne priprave ter se odpravil' v rudnik, vendar so prodirali z velikimi težavami, kpr je eksplozija mestoma zasula rov. Iz Zaječarja |e kmalu prisodi na pomoč tudi od dfilek reSevalecv s Štabom zdravnikov. Re-ševalci so se le polagoma vračali ia rova in prinašali drugega za drugim, ranjence in mrtvece. Vlada je kot prvo pomoč prizadetim družinam določila 10.000 Din, ministrstvo za šume in rudnike pa je odposlalo v Za ječa* posebno komisijo, da ucotovi vzroke noreče- te 12 žrtev Za ječa r, 21. januarja p. Izmed rudarjev, ki so bili pri današnji nesreči v rudniku »Srpslki Bakkan« hudo ranjeni, je rudar Jovan Sekulič zvečer podlegel poškodbam, tako da se je število smrtnih žrtev povišalo na 12. Med žrtvami tudi Slovenec Med smrtnimi žrtvami nesreče j«? tudi la-nez Osterberg. doma iz trboveljske okolice. Bil je svoiečasno rudar v Trbovljah, po redukciji pri TPP "a »e je preselil h Tr bovelj ter delal nekaj Časa po raznih državnih rudnikih, zadnjega pol leta n« je bil nameS^n v rudniku »Srpski Balkan«. Bil je na glasu kot vesten delavec in zelo priljubljen pri svojih tovariših. coski spomenici, o vprašanju podpore in nastanitve beguncev iz Posaarja. Imenovali so poročevalca, ki bo na prihodnjem zasedanju sveta DN iznesel precizne predloge o tem vprašanju. Francoska spomenica pravi med drugim, da se mora francoska vlada pobrigati za Francoze, ki so živeli v Posaarju, in da zato ne more prevzeti skrbi tudi za nemške begunce iz Posaarja ter jim dajati finančno podporo brez finančnega1 sodelovanja Društva narodov. Francoska delegacija v Berlinu Berlin, 21. januarja, b. Davi je prispela v Berlin francoska trgovinska delegacija, ki se bo z zastopniki tukajšnje vlade pogajala o trgovinsko - finančnih vprašanjih, ki so v zvezi s Posaarjem še neurejena, pa tudi o splošnih trgovinsko - političnih problemih med obema državama. Kar se tiče posaarskih vprašanj, ho treba urediti predvsem vprašanja o ofrancoskih dobroimetjih v Posaarju in o obtoku francoskih frankov med posaarskim prebivalstvom. Kralj Boris v Varni Sofija, 21. januarja. AA. Bolfareska aoen-cija poroča: Kralj Boris, ki se te dni mudi v Varni, jc tamkaj prisostvoval tradicionalni ceremoniji posvetitve vode pri bogojav-Ijonju. Nato je izvršil pregled čet garnizi-je iz Varne, po katerem so defilirali pred njim med burnim vzklikanjem varnski pristaniški delavci, med katerimi jih je mnogo pripadalo prej ekstremnim levičarskim gibanjem, danes so pa navdušeni pristaši novega stanja v državi. Eden naslednik Simona? London, 21. januarja, g. Listi zatrjujejo, da hoče angleška vlada v svrho povečanja svojega zunanjega in notranjega prestiža ponuditi dosedanjemu zunanjemu ministru Simonu novo mesto ter imenovati mesto njega za zunanjega ministra dosedanjega čuvarja pečatov lorda Edena Govori se, da je Simon pripravljen zapustiti zunanje ministrstvo, ako bi bil imenovan za indijskega podkralja Upor zoper Italijane na Dodekanezu Atene, 21. januarja č. Listi so objavili vesti o hudih neredih na otoku Kalimnu, ki pripada dodekaneškemu otočju. Griko prebivalstvo se je znova uprlo nasiljem italijanskih karabinijerfev Policijski organi In karabiniferji so aretirali mnogo ljudi. Italijanska vlada fe odposlala na Dodeka-nez več maniših vojnih ladij in letal. Beck se je vrnil v Varšavo Varšava, 21. januarja A A. Pat poroča da je zunanji minister Beck prispel v Varšavo. >JOTRO< W. T5 Torek, 22. I. 1935 Med Kitajsko in Japonsko nov konflikt Zaradi prodiranja kitajskih čet v Džehol so grozili Japcnci z novo vojaško demonstracijo proti Kitajski Samo 19 dirkačev skozi naše kraje Zaradi naporov ia nesreč se je Število tekmovalcev zelo znižalo — Zahvala za gostoljubje v Ljubljani Tokio, 2. januarja. AA. V zunanjem ministrstvu izjavljajo, da utegne aktivnost kitajskih čet v Džebolu imeti za posledico novo japonsko vojaško demonstracijo. Prodiranje kitajskega generala Sungčejua-na v Džehol je izzvalo namreč v vsej japonski javnosti silno razburjenje. Japonska bo še enkrat poskušala neuradno direktno izmenjavo misli 8 Kitajsko, preden bi morebiti začela novo akcijo. Japonski poslaniki v Londonu. Moskvi in Washingtonu so že dobili navodila, da obrazlože vladam, kjer so akreditirani, japonsko stalteč-e v najnovejši fazi japonsko-k i tajski h odnošajev. Pariz, 21. jan. AA. Po poročilih iz Pekinga je kitajski general Sungčejuan že umaknil svoje čete iz Džehola in je zato napetost, ki je nastala med Japonsko in Kitajsko, znatno popustila. Položaj v Mandžuriji Mukden, 21. januarja AA. Japonska vojaška misija sporoča, da se akcija za očiščenje nekaterih obmejnih krajev v Mandžuriji nadaljuje po določenem načrtu ln brez posebnih težkoč. T-omlon. 21. januarja. AA. Današnji »Sunda.v Expre-ss« priobčuje senzacionalno vest, da se Bela Kun, ki je bil svojčas predsednik sovjetske vlade, ki je vladala 1019. leta na Madžarskem 133 dni, odpravlja v Veliko Britanijo. Ust poroča dalje, da se je Bela Kun skrivni do zdaj na Danskem in da se je po v so j priliki pod tujim imenom že vkrcal ra Veliko Britanijo. Iz Londona so Japonska vlada namerava postaviti v mandžurski prestolnici posebnega funkcionarja, ki bo imel naslov generalnega konzula, dejansko ba po glavni komisar za priseljevanje v Mandžurijo. Pomirjen je med Rusijo in Japonsko London, 21. januarja, č. »Daily Tele-graph« je objavil davi intervju svojega poročevalca z vrhovnim poveljnikom japonskih čet v Mandžuriji in japonskim poslanikom na mandžurskem dvoru generalom Minamijem, ki je izjavil, da ni verjetno, da bi sedaj prišlo do kakih vojnih zapletljajev z Rusijo. Kljub temu pa nameravajo Japonci koncentrirati v Mandžuriji svoje vojaške sile, ker sc je v zadnjem času v de/eli zelo ojačil podtalni komunizem. Rusija je sicer dejansko dala že več dokazov svoje miroljubnosti in Japonska jc pripravljena sodelovati z njo. I.c zaradi nekega neumljivega početja generala Galena so v zadnjem času nastale izvestne komplikacije, zaradi katerih so Japonci prisiljeni nastopati 7. vso previdnostjo. V o tem obvestili vse pristaniške policijske oblasti v Veliki Britaniji. Londonska polici ja ima baje podatke, iz katerih izhaja, da je Bela Kun stopil v stike r. najskrajnejšimi tujimi elementi v Veliki Britaniji, da z njimi pripravi atentate med velikimi svečanostmi, ki bodo maja in junija v Londonu in po vsej Veliki Britaniji ob proslavi 25-letnice vladanja kralja Jurija. Znald preranega staranja! vedno utrujeni ... neodločni... nervozni ... neredna potreba... ? *»ljte redno Rogaško platino »Tempel« vrelca. Vprašajte Vašega zdravnika 1 Nov rektor ljubljanske univerze Izvoljen je bil profesor tehniške fakultete g. Maks Samec Ljubljana, 21. januarja. Danes ob 17. se je v prostorih rekto-rata Aleksandrove univerze vnovič sestal univerzitetni svet, da voli novega rektorja. Sejo je vodil prorektor prof. dr. Sla-vič. prisostvoval pa ji je tudi dosedanji rektor prof. dr. Ramovš, ki jc kljub ponovnemu prizadevanju članov univerzitetnega sveta vztrajal na svoji dernisiji. Filozofska fakulteta, ki ji po običaju pripada mesto rektorja za ta bienij, se ni mogla zediniti na enotno kandidaturo. Proti prof. dr. Jovanu Hadžiju so nekateri iznesli kandidaturo prof. dr. Izidorja Cankarja. Pojavila pa sc je že zadnjič teza nekaterih profesorjev tehnične fakultete, da prehaja pravica do rektorskega položaja z demisijo prof. Ramovša na tehni "110 fakulteto. ('I'o tezo je »Jutro« žc zabeležilo, a jc dobilo demanti. Op. ur.) Ko je univerzitetni svet prešel na volitve, je tehnična fakulteta res iznesla kandidaturo prof. Samca. Prvi sknitinij je bil brezuspešen, ker nobeden od kandidatov ni dobil absolutne večine. Vršila sc jc ob 19. ožja volitev: 23 glasov jc dobil prof. Samcc. 21 pa prof. Had/i. Za rektorja za ostanek poslovne dobe 1<>34 36 jc torej izvoljen tč. dekan tehnične fakuhetc prof. dr. Maks Samec. ★ Novi rektor prof. dr. Maks Samec je po rodu Ljubljančan (rojen 7. junija 1881). Srednješolske študije je opravil v rojstnem mestu, za doktorja kemije pa jc promovi-ral na Dunaju. Več let je kot profesor poučeval na dunajskih realkah in je na vseh zavodih, kjer je služboval, uvedel v kemiji nov učni sistem. Zaradi slovesa, ki si ga je pridobil v znanstvenem svetu, so ga Takoj po preobratu poklicali na novoustanovljeno univerzo v Ljubljani, kjer je kot redni profesor prevzel stoliro za kemijo in mesto šefa kemičnega instituta. Izmed njegovih znanstvenih del, ki ga uvrščajo m<-d najuglednejše kemike v Evropi, je najpomembnejša dolga vrsta razprav pod poglavjem »Študija o rastlinskih koloidih«. Pred nekaj leti je izdal tudi veliko monografijo »Koloidna kemija škroba«. Klerikalna kandidatna lista razveljavljena Okrožno sodišče v Ljubljani ni odobrilo kandidatne liste za senatske volitve, ki so jo vložili gg. Žebot m tovariši. Podpisi predlagateljev so bili namreč (razen dveh) priloženi kandidatni listi na posameznih polah, ne da bi bilo na teh polah označeno, kakšnemu namenu služijo. Sodišče torej ni imelo dokaza, da so podpisi dani res kot podpisi za kandidatski predlog. Kakor čujemo so gg. Žebot in tov. vložili pritožbo na apelacij&ko sodišče. Romanje Jadranske straže na kraljev grob Split, 21. januarja. Izvršilni odbor »Jadranske straže« je sklenil prirediti na DJurdjev dan 6. maja veliko romanje »Jadranske straže« iz vse države na Opleuac. Dan, ko šumadijsko prebivalstvo od blizu in daleč prihaja k temu hramu, si Je izbrala »Jadranska Straža«, da položi na kraljev grob spomin z Jadrana, ki bo po svoji zasnovi predstavljal pomembno simboliko, po Izdelavi pa umetniško delo. Ta spomin z Jadrana, svetilka, ki visi s svoda, predstavlja značilno simboliko. Osnova školjke same je v obliki Karadjordjeve zvezde. Iz nje segajo štirje kljuni starih galej, vse skupaj pa tvori školjko. Na treh kljunih so klasične pomorske bojevniške figure, stražarji s kiji in ščiti, na četrtem kljunu Je pa simbolika Jugoslavije. Iz Školjke se vije svetilnik, v katerem večno žari lučka; naša zaobljuba, da bomo čuvali kraljevo poslanstvo. Na kljunih galej so pritrjene štiri verige, drugi konci teh verig so pa pričvrščenl visoko na kraljevsko krono, ki zaključuje visečo svetilko ln visi s stropa. Vsa 6vetilka je okrašena s staro dalmatinsko ornamentlko ln s steliziranimi pomorskimi simboli. •Izvršilni odbor je že poslal oblastnim odborom okrožnico In dal navodila za organizacijo te velike narodne manifestacije. Računajo, da bo pri tej priliki prišlo mnogo ti6oč članov »Jadranske Straže« s predsedniki, zastavami in godbami. Izvršilni odbor je poskrbel popuste na železnicah in dopuste uradnikov. Beda železniških invalidov Prejeli smo: Železniški invalidi in njihove vdove se nahajajo v največji bedi. Njihove nezgodne rente so zgubile predvojno kupno moč; prevedle se še niso niti al pari, kaj šele, da bi se uredile času in življenjskim potrebam primerno. Res, da se je po čl. 206 zakona o zavarovanju delavcev onim železniškim invalidom. ki imajo samo nezgodno rento in so vsaj za eno tretjino (dela nezmožni, priznala mala draginjska 'doklada. ki pa se zadnji čas zelo neredno nakazuje in se je bati, da popolnoma izostane. Nerazumljivo je, da morajo ti nesrečneži, ki so zaradi vestnosti v svoji službi žrtvovali za splošni blagor svoje zdrave ude, v svoji ohromelosti, visoki starosti in na koncu svojih dni živeti v največji bedi in pomanjkanju. Beda teh nesrečnežev je prikipela do vrhunca. Zato smo ponovno primorani opozoriti vse merodajne faktorje na to krivico in prosimo nujne pomoči, da se to pereče vprašanje enkrat reši in s tem omili beda. v kateri se nahajajo železniški invalidi. Društvo železniških upokojencev v Ljubljani. Ljubljana, 21. januarja. »Jutro« Je v poneueljski izdaji te obširno poročalo o veliki mednarodni dirki, ki se je pričela v soboto zjutraj 8 startom y Palermu in katere končni cilj je slovito svetovno letovišče Monte Carlo. Na tej poti, ki je vodila preko vse Italije ter preko dela Jugoslavije, Avstrije, Nemčije iu Francije, je startalo 35 dirkačev, od katerih jih je davi med 5.30 in 8- 18 prispelo v LJubljano. Na Kongresnem trgu je bilo zbranega precej občinstva, v pripravi so bile zaloge bencina in olja, v Avtoklubu pa razna okrepčila. Vožnja po Italiji je bila za vse dirkače zelo naporna, saj so imeli na 60 km dolgi progi med Rimom in Padovo v Apeninih take snežne žamete, da so mogli naprej samo oni, ki so imeli dovolj močne motorje in ki so bili tudi zadostno tehnično opremljeni. V meter debelem snegu je v Apeninih obtičalo 12 dirkačev, enega je celo doletela huda nezgoda, da se je prevrnil v prepad. Sreča mu je bila naklonjena in sta si dirkač in njegov tovariš rešila življenje, od avtomobila pa je ostal samo kup razvalin. Dirkal je Francoz Pinsolle, voz pa je bil »Renault«. Tudi poljski grof Zassetsky ni imel sreče, kajti v Rimu je treščil v drug avtomobil ln zaradi karam-bola je postalo vozilo nerabno. V Ljubljano je prispelo 8 Fordov. 1 DKW 2 mala in 1 večji Fiat, 1 Studebacker, 1 Renault, 1 Htidson, 1 Stejer, 1 Graham in 1 Riley, med dirkači pa Je bilo 6 Nizozemcev 4 Francozi. 3 Angleži. 2 Italijana in po 1 Danec, Rumun in Avstrijec. Med znanimi imeni je italijanski dirkač Nazzaro. Zbor mariborskih gostilničarjev in kavarnarjev Maribor, 21. januarja Popoldne je imelo Združenje gostilniških podjetij v Mariboru občni zbor v dvorani hotela »Mcran«. Poleg gostilničarjev so bili navzočni tudi zastopniki raznih oblastev, med njimi obrtni referent dr Zcnkovič, policijski nadkomisar Antičevič, ravnatelj Zvez.e za tujski promet Peteln, predsednik Tujsko-prometne zveze dr. Jančič in drugi. Občni zbor je vodil predsednik združenja g. Valjak, ki se je v uvodu spominjal bla-gopokojnega Viteškega kralja, katerega spomin so vsi počastili s trikratnim vzklikom »Slava«, nato pa so še trikrat vzkliknili »Živio!« novemu kralju Petru II. Nadalje je omenjal predsednik nabiralno akcijo za spomenik pokojnemu kralju v Mariboru in pozival vse navzočne, naj prispevajo čim več, vsak po svojih močeh, da postavi Maribor dostojen in viden znak hvaležnosti in zvestob* tistemu, ki nam je prinesel svobodo. V svojem zelo dolgem in stvarnem govoru je predsednik nato orisal težaven položaj gostilničarjev in pa prizadevanje udru-ženja za izboljšanje njihovih interesov. Veliko prcglavic dela gostilničarjem trošarina, zoper katero se bore danes še vedno brez uspeha. Gostilničarji se tudi bore proti na novo uvedeni policijski taksi, katero plačujejo podjetja, ki imajo koncerte. V vsakem lokalu je policijski organ, katerega mora plačevati gostilničar, oziroma kavarnar. Udruženje je pokrenilo vse mogoče korake, da je doseglo ublažitev tako, da se je znižala taksa od 50 na 25 Din. Nadalje je podčrtal govornik težave glede odmere nove davčne osnove za pridobnino. Mariborsko udruženje je skupno z gospodarskim predstavništvom interveniralo pri finančnem direktorju v Ljubljani, ki je obljubil, da jim bo šel na roko in da se pri odmeri davkov ne bo tako rigorozno postopalo. Pritožba glede avtorske centrale je bila zadovoljivo rešena, ker se pobirajo takse zdaj samo za eno centralo. Pri vseh teh akcijah je uživalo udruženje vso pomoč ljubljanske zveze, kateri izreka posebno zahvalo. Ustanavljanje novih podjetij in izdajanje novih koncesij je skrajno pogub-Ijivo za nadaljnji obstoj gostibiičarske obrti. Mariborsko udruženje je vsak tak primer koncesije tretiralo objektivno in strogo, vendar se je cesto zgodilo, da je prosilec koncesijo dobi/, čeprav je bila od strani udruženja odločno odklonjena. Tujski promet je lan! zelo napredoval in Pohorje je bilo uvrščeno med klimatske kraje. Gostilničarji stoje na stališču, naj tudi Maribor uživa to ugodnost. Podčrtati je treba dejstvo, da je bil ustanovljen gostinski odsek pri Zbornici za TOI, ki bo služil prospehu gostilničarskega stanu. V tem odseku je pet zastopnikov bivše mariborske oblasti. Predsednik se je nato dotaknil tudi šolstva, kateremu posveča udruženje polno razumevanje. Že lani je bil ustanovljen Osetov podporni fond za onemogle člane in predsednik apelira, naj vsi dajo za ta fond po svojih močeh, podpirajo pa naj tudi pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora. T?jnik g. Jenko je med drugim povedal, da šteje udruženje 170 članov, od katerih jih 128 izvršuje obrt. V mariborskih go-stilničarskih in kavarniških podjetjih je zastopanih 134 oseb. Maribor je lani kon-sumiral 14.850 hI vina, 3567 hI piva in 797 hI žganja. V imenu nadzornega odbora je peroča.' g. Serek. ki je podal tudi proračun za prihodnje leto. Proračun znaša 63.718 Din. Naposled se je oglasil k besedi v imenu Zve-ze ravnatelj Peteln, ki je podal obširen referat o zvezinem delovanju Sledile so nadomestne volitve, pri katerih so bili na novo izvoljeni trije odborniki, za predsednika pa spet g. Juro Valjak. Pri slučajnostih se je oglasil še predsednik Tujsko-pro-metne zveze dr. Jančič, ki je v kratkem, stvarnem govoru orisal velik napredek Tujskega prometa naših krajev, kar je v korist gostilničarskega stanu. Čestital je udru-ženju k uspehu. Predsednik Valjak se je zahvalil za čestitke in nato zaključil lepo uspeli oočni zbor- priključil se jim je pa tudi angleški športni novinar Jennings, zastopnik strokovne revije »Motor« a dirkali sta tudi ena Francozinja in ena Jugoslovenka (Marinovlče-va). V Ljubljani so se dirkači odpočlM, s? oskrbeli z bencinom in oljem in ae osvežili in okrepčali s skrbno pripravljenim prigrizki v prostorih Avtokluba v Kazini Popravili so morebitne defekte in kontro lirali svoja vozila. Bili so zelo zadovoljni z vožnjo kakor tudi z organizacijo te prireditve po Jugoslaviji. Izrekli so ljubljanskemu Avtoklubu, zlasti njegovemu predsedniku g. Praprotniku, tajniku Starcu ln tehničnemn referentu fabcu vse priznanje in zahvalo. Ljubljano so zapustili ob ft.fcl v intervalih 1 do 5 mlnnt. Ko so že ra odpeljal!, je privozila okrog 11. ure še številka 13P. ki pa je imela eno uro in 13 minut zamri de. Italijanska dirkača sta po kratkem postanku in okrepčiln vožnjo nadaljevala. Drugih dirkačev nI bilo. Ob 19.20 je tudi Radio Ljnbljana oddajal vrstni red dirkačev In njihov dosedanji plasma. Maribor, 21. Januarja Ljudje so se zbrali v špalirju ob cestah, ko je danes opoldne drčalo blreu 80 avtomobilov Iz Palemia skoai Maribor proti Dunaju. Vozili bo po Tržaški In drfavni cesti, Kralja Petra in Glavnem trgu. pr Tattenbachovi in Kopališki ulici ter p<-> Aleksandrovi cest.l mimo kolodvora proti št. IIJu. Mnogo dirkR^ev se je ustavilo b« Kralja Petra trm, kjer so jih založili r. bencinom in oljem za nadaljnjo pot. V zemljiški knjigi: 727 vlog za nad 45 milijonov Din ^juhljana, 21. januarj* Lani je bilo pri sreskem sodišču ljubljan skem podanih in v zemljiški knjigi T-azna-nvovanih 727 vlog za mesto in okolico, ce Jotni anesek pa je bil 45.303.840 Din (pra+ lanskim 707 vlog za 41/*/).678 Din). Hipo tečni trg se je torej nekoliko oživil. Dan* so bila milijonska posojila, pa tudi manjša od 2000 do 10.000 Din. Na drugi stran« kaže zemljiška knjiga, da jc bilo lani Ste vilo realnih eksekucij nekoliko manjše kakor predlanskim. V tem pogledu gre prvi.* za različne terjatve upnikov, ki so doseg li intabulacijo s sodbo, drugič z.a zaostale davke in za nepdačane prispevke OUZD Lani je bilo na novo zaznamovanih lOfifi realnih eksekucij za 8,029.723 Din, dočim predlanskim 1176 za 8,085.320 Din. Največ eksekucij je bilo lani v marcu (1^7) «a 1,387.853 Din. Pri posestvih je bilo za zaiamovano in uvedeno dražbeno postopanje xa 11A30 776 Din. predlanskim pa 2R1 ra 8.870.3b8 Do. Največ predlogov (38) za dražbeno postopanje je bilo avgusta xa celotni zahtevek 1,445.931 Din. Lani je bilo dalje zaznamovanih v zemljiški knjigi 112 prisilnih uprav ▼ mestu in okolici za zahtevek 3,734.352 Din. Leta 1933. pa jih je bilo le 94 za zahtevek Din Zemljiška knjiga je izvedla še druge zemljiške transakcije, ki tudi kažejo, kako živahni so bili lani posli zemljiškoknjižnega urada. Prostovoljno v smrt IIras fje-Mota, 21. januarja Dobro situirani posestnik Ignac Drobec iz Hrastja, 65 let star, jc bil že dalje časa potrt. Večkrat je pravil drugim ljudem, da bo napravil takio kakor njegov brat Jožef, ki se je pred leti obesil. Dne 17. t m. je skrivaj odšel ▼ gospodarsko poslopje in se obesil. Domači so g« sicer hitro našli, a ga kljub prizadevanjem niso mogli spraviti k življenju. Pri sebi je imel napisano oporoko in petdeset tisočakov. Nesrečno smrt simpatičnega pokojnika obžalujejo sorodniki in domačini. Zagrebški smučarji na Pokljuki Zagreb, 21. januarja, n. Na scnučar<*fh tekmah za prvenstvo države bodo zastopali zagrebške klube: Concordio Marchiot+i na 18 km, Priveršek na 18 km, v smuku in slalomu. Kožuh v smuku in slalomu, Praun sperger pa v smuku, Skikhib Kavčič in mi. Badovinac v smuku in slalomu. Zagrebško drsalno društvo kraljice Marije Penkala ▼ smuku in slalomu. Maraton Žingerlin ▼ smuku in slalomu ter Hask Mušič v smuku m slalomu. Slednji je v ostalem tudi rezerva v naši državni reprezentanci. Zanimivo je, da se nihče od Zagrebčanov ni prijavil k skokom, k teku na 18 km pa le dva. (Oba pa sta Slovenca. Op. ur.) Huda zima v zetski banovini Podgorica, 21. januarja, n. V zetski banovini že nekaj dni sneži. Nastopila je huda zima, tako da je zamrznilo celo Skadr-sko jezero. Pošto odpravljajo sedaj čez jezero po ledu. Nekatere vasi v zetski banovini so docela odrezane od ostalega sveta. Mnogo dijakov in uradnikov ne more s svojih domov, kamor so prišli za pravoslavni božič, nazaj v službo in šole. Včeraj zjutraj so se sicer odpravili trije dijaki iz neke vasi proti Beranom. kamor pa do danes še niso prispeli. Vaščanom je to povzročilo mnogo skrbi in jih je šla skupina kmetov in orožnikov iskat Snežni meteži tudi ▼ drinsfci banovini Sarajevo, 21. januarja n. V Sarajevu je temperatura pacHa na minus 17 stopinj Celzija Včeraj so divjali po vsej drinskl banovini veliki meteži in po vaseh so se pojavili volkovi. V Treskavici so zveri kmetom napravile precej škode. Poljska gonja proti Češkoslovaški Varšava, IS. januarja. Polkovnik Rcck in kancclar Hitler sc bosta tc dni spominjala prve obletnice skle-n icne^a poljsko-nemškega pakta, ki jc tako nepričakovano obrnil pravec poljske zuna-11 te politike, da jc s tem iznenadil ves svet. li ko j po sklenjenem paktu sc je očitno opazilo, da se v Varšavi namenoma oddaljujejo od Francije in Rusije, še bolj pa je atront opazila Mala antanta, ko so se v poljskem tisku takoj začeli pojavljati ostri, toda neutemeljeni napadi na češkoslovaško. Povod za te šovinistične izbruhe je varšavski in krakovski tisk našel v dejstvu, da na Češkoslovaškem živi majhna poljska manjšina, broječa glasom uradnega ljudskega štetja vsega skupaj le kakih 80.000 duš. Znano je. da so ti tešinski Poljaki po svojem izvoru češkega porekla in da so bili popoljačeni šele v zadnjih 50 letih. Nič manj znano pa ni, da v Pragi zro na to manjšino kljub temu kot na del poljskega jezikovnega ozemlja in ima ta poljski drobec vse narodne pravice. Ako bi nase slovenske narodne manjšine imele tako ugoden položaj, kakor ga imajo tešinski Poljaki, bi bili mi popolnoma zadovoljni ter bi v tem pogledu nikoli ne iznesli niti najmanjšega očitka proti sosedom. Položaj Poljakov v tešinski Sleziji je skratka tak, kakršnega bi si želela vsaka narodna manjšina kot ideal svojih odnošajev do večinskega naroda. Milijoni Belorusov in Ukrajincev, bivajoči na Poljskem, bi bili blaženi, ako bi se jim godilo vsaj približno tako, kakor se godi peščici Poljakov na Češkoslovaškem. Vsa ta znana dejstva pa poljskih vladnih krogov niso ovirala, da ne bi netili neutemeljene mržnje do Češkoslovaške. Od poljsko-nemške pogodbe molči poljski tisk o žalostni usodi svojih rojakov pod kljukastim križem. Edino izjemo tvorijo v tem pogledu poznanjski listi, ki vedno opozarjajo na zatiranje Poljakov v Nemčiji, obenem pa označujejo grajo proti Češkoslovaški kot neumestno in krivično. Zato pa so varšavski in osobito krakovski listi osredotočili svoje napade na Prago in skoro ne mine teden, da ne pride do kakega umetno izzvanega spopada s Češkoslovaško. Že celo leto ima svet priliko opažati gorostasen paradoks: milijonom ruske manjšine Poljaki ne dado živeti, zato pa se z neizrečeno trmoglavostjo zaganjajo v čehoslova-ke, dasi je poljska manjšina okoli Tešina v vsakem pogledu varna in je čehoslovaki ne samo v ničemer ne ogražajo, marveč celo vsestransko pospešujejo njen obči razvoj. To nespametno početje je imel pogum podvreči ostri kritiki poslanec Zielinjski, ki jc o priliki proračunske debate neusmiljeno razkril vso nelepo gonjo proti Češkoslovaški. Poslanec Zielinjski je odkrito naglasa!, da so se neosnovani napadi na Češkoslovaško začeli na dano znamenje takoj po sklenjenem paktu z Nemčijo, kakor da se je Poljska v paktu zavezala, da bo molčala o krivicah, ki se gode Poljakom v Nemčiji, zato pa vso silo navalila na nedolžnega slovanskega soseda. Praga je bila iznenade-na nad takim postopkom, vendar se je skušala sporazumeti s poljskim zunanjim ministrstvom. Polkovnik Beck o sporazumu ni hotel niti slišati. Nato je čsl. vlada predlagala, naj Poljska iznese svoje pritožbe pred Društvom narodov, da se v Ženevi razčisti mučna stvar. V Varšavi so odbili ta predlog in nadaljevali gonjo. Zdaj so se v Pragi spomnili na razsodiščni dogovor med Poljsko in češkoslovaško in minister Beneš je želel, naj se stvar preda v obravnavo mešani komisiji, ki jo predvideva pogodba iz 1. 1925. in ki je v ta namen že ustanovljena. Tudi ta predlog je Varšava odbila in s tem dokazala, da je njeno postopanje zlonamerno in da Poljska mora za vsako ceno napadati češkoslovaško, ker tako zahtevajo Nemci. Poslanec Zielinjski je opozarjal na referate. ki so bili objavljeni po kongresu Poljakov iz inozemstva, in ki rišejo položaj poljskega življa v Nemčiji naravnost v obupnih barvah, ugotavljajoč, da se je ta po- ložaj po nastopu kljukastega križa v Nemčiji še izdatno poslabšal. Vladni poljski listi so ravno v tem času pojačili svoje napade na češkoslovaško, dasi ima poljska manjšina okoli Tešina svojih narodnih šol, kolikor jih potrebuje. Te poljske šole po-seča 12.000 otrok, ki so deležni potika v svoji materinščini, v Nemčiji pa je Poljakov visoko nad en milijon, otrok pa je v poljskih šolah samo 8000. Nadalje je bilo pri občinskih in dr/avnozborskih volitvah na Češkoslovaškem oddano okoli 40.000 poljskih glasov in 90 Poljaki zastopani po svojem številu v vseh občinah in v zakonodajnih telesih. V Nemčiji pa »i je ob zadnjih volitvah upalo voliti poljske kandidate le 24.000 volilcev. Govornik je vse te očitke pripisal novi zunanji politiki, ki pušča.Poljake v Nemčiji brez vsake zaščite in opore, zato pa mora v smislu dogovora z Berlinom širiti med poljskim ljudstvom mržnjo do slovanskega soseda, ki ni v ničemer zaslužil krivičnih napadov. Predsednik proračunske komisije poslanec Bvrka je govornika ope-tovano prekinjal ter mu pretil, da mu odvzame besedo, toda poslanec Zielinjski je neustrašeno nadaljeval svojo ostro kritiko poljsko-češkoslovaških odnošajev ter so njegova izvajanja napravila močan dojem na poslušalce. Ko pa je poslanec prešel na kritiko poljske zunanje politike napram Franciji, mu je predsednik odvzel besedo, češ da ne dopušča razprave o zunanji politiki, dokler se mudi minister Beck v Že- nevi. Parnik sredi Oceana v plamenih London, 21. januarja. w. Angleški tovorni parnik »Valverda« je sredi Atlantskega oceana začel goreti ter se nahaja v brezupnem položaju. Najbrže se je požar razširil tudi na tovor. Več parnikov, ki so slišali brezžične klice na pomoč, hiti gorečemu parniku na pomoč. Parnik »Valverda«, ki je bil šele lani spuščen v morje, je bil s tovorom olja na potu iz Curacao v Hamburg. Po zadnjih vesteh je položaj »Val-verde«, ki ima 36 mož posadke, brezupen, ker so zgoreli vsi stroji in je bilo uničenih več rešilnih čolnov. London, 21. januarja AA. Lastništvo ladje >Valverde«, o kateri so zjutraj poročali, da je na njej nastal ogenj in zajel skoro vso palubo ter celo rešilne čolne, je dobilo od kapitana ladje radiogram, da se mu je posrečilo ogenj omejiti. Radiogram nič ne govori o usodi posadke 36 oseb. Sodijo, da je ladja izven nevarnosti. Iz šumarske službe Beograd, 21. januarja p. gumarski svetnik pri sreskem načelstvu inž. Dominik Cerjak je napredoval iz 6. v 5. položaino skupino. Premestitev Beograd, 21. januarja AA. K načelniku novomeškega sreza v 5. skupini je premeščen dr. Božidar Kiselj, dosedanji viSji svetnik pri načelniku črnomeljskega sreaa Glavna skupščina notarjev v Ljubljani Bevog.rad, 21. januarja p. Dne 24. t. m. bo v Ljubljani glavna skupščina javnih be-ležnikov iz vse države. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem 50odstotni popust na železnicah Četrtinska taksa na motorna vozila Beograd, 21. januarja p. Finančni minister dr. Milan Stojadinovič je danes izdal naredbo. da smejo mestne občine, v katerih so sedeži banovin, beograjska mestna občina ln razna druga mesta kakor Celje in Maribor, pobirati dosedanjo takso na motorna vozila za leto 1935. le v četrtin-skem znesku. Glede ostanka bodo Izdana posebna navodila pred 1. aprilom t. L Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Davos, 21. Januarja g. Izidi današnjih tekem za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu so bili: Avstrija : Rumunija 2:1. Švedska : Madžarska 3:0, Francija : Nemčija 2:1, češkoslovaška : Belgija 22:0! Anglija : Litva 5:1, JUTRO« St 18 S TOidL, 22.1.1935 ,SNEŽ NO BELO PERILO DA Rešitelj Ljubljane na mrtvaškem odru V Beogradu |e umrl In bo danes pokopan častni meščan ljubljanski, konjeniški polkovnik v pokoju Stevan Švabič, ki je ob prevratu rešil Ljubljano pred izropanjem in okupacijo la 300 mož in 12 lahkih strojnic. Utaborili so se, komandir čete pa je izročil poveljstvu italijanskih čet na Vrhniki Švabičevo sporočilo. Dne 15. novembra se je vršil nadvse zanimiv in značilen sestanek komandanta Švabiča z zastopnikom italijanskega poveljnika pri železniški progi na Verdu. Italijanski častniki so bili opravljeni sila elegantno, a Stevan Švabič, pravi vojščak, v plašču iz ovčjega krzna, na-mršenih obrvi, kakor pravcati Srdja-Zlo-pogledja. Italijanskim časltnikom je po svojem tolmaču inž. kapetanu Milanu Ne-šiču, poznejšemu beograjskemu županu, sporočil zahtevo, da se italijanske čete umaknejo nazaj na logaško linijo. Odločno je sporočil, da je že izdal naredbo svojim trupam, da preprečijo vsak pohod čez našo zemljo. Z nekaj kratkimi, a dovolj jasnimi in tehtnimi besedami je pripomnil, da v nadaljnjem odklanja vsako odgovornost. Vsedel se je nato v avto in oddirjal nazaj proti Ljubljani. Italijanski častniki ao strme zrli za njim — še vedno v stavu Ljubljana, 21. januarja Iz, Beograda je prispela danes žalostna ves:, da je tam po kratkem bolehanju izdihnil upokojeni konjeniški polkovnik gospod Stevan Švabič, čigar ime je tako tesno zvezano s slovenskim življenjem in z njegovim središčem Ljubljano. V najhujših prevratnih dneh se je znašel med nami kakor iz neba poslan kot naš varuh in rešitelj. Njegovo zgodovinsko udejstvovanje je posebno pomembno zaradi tega, kar ni bilo plod proučavanja razmer, dolgih priprav ali iniciative od kake druge strani, marveč zgolj požrtvovalno, smelo in preudarno delo moža, ki je vse svoje življenje uravnal po geslu: Vse za domovino. Vojna vihra je aktivnega srbskega majorja Švabiča vrgla po strašnem trpljenju na mnogih bojnih poljanah v gorje vojnega ujetništva. Ko mu je naposled zasijala svoboda, se je na poti v domovino znašel med nami ter takoj iniciativno in požrtvo-vakio posegel v vrtinec dogodkov. Niti za trenutek ni mislil na to, da ima po tolikih letih trpljenja pravico do oddiha. Komaj je prišel med nas, je že bil med do tedaj le mak) znanimi brati v prvi bojni vrsti. V nepozabnem spominu ostanejo tisti osodni dnevi: preko Postojne in Logatca je po polomu soške armade že prodirala italijanska vojska. Na severni meji se je y polni meri uveljavila požrtvovalnost in iniciativa generala Maistra, na jugu pa ni bilo nikogar, ki bi znal organizirati in voditi na žrtve pripravljene ljudi. Zgodovinsko delo ob prevratu Ob lOletnici prevrata »o v beograjski »Politiki« izšli Svabičevi spomini. Ko pa je g. polkovnik Švabič v oktobru 1930 kot glavni tajnik Aerokluba zadnjic obiskal Ljubljano, je o prevratnih dogodkih tudi sam živahno pripovedoval. Naj sledi nekaj odlomkov iz njegovega pripovedovanja: — Vračajoč se tz vojnega ujetništva 8 /STO častniki m 300 vojaki, med katerimi sem bil jaz najstarejši, sem 6. novembra 1918 zjutraj prispel v Ljubljano z vlakom, ki sem ga bil sam najel na Solnograškem. Na kolodvoru smo našli strahovit nered. Na bližnjem tiru je bil vlak s 15 vagoni oboroženih Madžarov in še nekaj vlakov polnih vojaštva. Mi pa brez vsega. Izstopim. Povedo mi, da me išče neki gospod. Predstavi se mi za Adolfa Ribnikarja in mi po medsebojnem prijaznem pozdravu takoj opiše obupno situacijo: »Zeleni kadri so na delu. Avstrijska vojska se razuzdana vrača s fronte, za njo pritiska italijanska armada. Jasno, če se ne najde takojšnja pomoč rn obramba, bodo razbojniške tolpe i/ropale Ljubljano in izpraznile seveda tudi vsa vojaška skladišča, polna raznega dragocenega materiala!« Besede g. Ribnikarja so bile tako prepričevalne, da niti trenutek nisem podvomil o potrebi takojšnjih ukrepov za ohranitev reda. Vprašal sem samo, če je telefonska rveza z Zagrebom. Da, iz uredništva »Slovenskega Naroda«, iz Narodne tiskarne. — Seveda sem že bil odločen, da s častniki in vojaki brez nadaljnjega ostanem v Ljubljani. Da pa se morda slučajno ne bi pregrešil proti načrtom naše vrhovne komande in proti politiki naše vlade, sem želel predvsem govoriti z Narodnim vecem. Po kratkem telefonskem razgovoru z Zagrebom sem se vrnil na kolodvor ter povedal častnikom in vojakom, da ostanemo v Ljubljani. Vojaki so poslušali moje be-sebe z največjo pazljivostjo. In ko sem jim sporočil, da kot najstarejši prevzamem poveljstvo, je gromko zaoril vzklik: »Ži-veo!« Takoj nas je g. Ribnikar ves navdušen po našem sklepu pozdravil z zanos-nim govorom. Vidim ga še pred seboj, kako se je razvnel v navdušenju, kako je drastično orisal propast Avstrije, nam vnovič očrtal položaj in k vsemu pridružil tople in iskrene pozdrave. Ljubljana — rešena — Položaj je bil resen. Takoj smo se nastanili in se dobro opremili. Treba je bilo samo videti, s kakšno radostjo so ti naši vojščaki po dolgih letih spet prijeli za orožje. Vedeti je treba, da to niso bili ljudje, polovljeni od Avstrijcev kakor zajci za grmičjem, marveč da so vsi ščitili umik srbske vojske ter se borili do zadnjega. Sami preizkušeni junaki že od balkanskih vojn dalje. Da, videti jih je bilo treba, kako so zdaj spet prijeli za orožje. — Ko je prispela naša četa na kolodvor in so jo ugledali Madžari, je šlo ob ust do ust: »Serb, Serb...« Zdaj sem zapo-vedal: »Dol z orožjem!« Naša četa je samo stala pripravljena. Madžari pa so naglo začeli odmetavati orožje. Vse je šlo v redu. Ubogali so vojaki kakor častniki in ob vlaku so se nabrale cele gomile orožja. V dveh urah je bil ljubljanski kolodvor očiščen. — Ko je bilo to urejeno, smo pričeli v domobranski vojašnici z organizacijo. Prihajali so vojaki, bivši ujetniki, nabralo se je nad 2000 mož. Ustanovil sem dva bataljona novega 25. polka, v Zagreb pa sem poslal 300 častnikov. Slučajno je bila takrat v Ljubljani tudi češkoslovaška legija z večjim številom častnikov in vojakov, okoli 300, ter 4. bosansko-hercegovski polk, ki se je ustavil tu na umiku z italijanskega bojišča. Že 7. novembra zjutraj je prišlo k meni osem čsl. častnikov, med njimi tudi sin prezidenta Masaryka. Priporočili so mi, naj prevzamem poveljstvo nad bosanskim polkom. Ta polk je baje že na fronti potolkel vse svoje oficirje, jaz pa sem s svojim nagovorom dosegel, da so me Bosanci nosili na rokah. — Ko sem imel tako vse formirano — dva bataljona pehote, eskadron konjenice, dve bateriji in oddelek mitraljez, vsega skupaj nad 2000 mož in 75 častnikov —■ sem poslal na Vrhniko ultimatum. Pozval sem bil Milana Nešiča in nru po točnem prevodu besedila iz srbščine v italijanščino velel: »Nesi to na Vrhniko, pa kjer naj-neš prvo komando, oddaj!«... Kako se je nato vse razvijalo, je znana stvar. Podčr-tavam samo dejstva, da so se Italijani umaknili in do koder so se umaknili —. tam so v glavnem še danes. Švabičev ultimatum je imel naslednjo vsebino: »Vojska kraljevine Srbije je v imenu antante zasedla ozemlje Ljubljane. Imam povelje preprečiti vsak pohod zavezniških italijanskih čet v to zasedeno pokrajino. Bilo bi mi zelo neprijetno, ako bi moral pri izvrševanju tega povelja uporabiti orožje, za kar imam pooblaščenje. Ako bi moralo priti do prelivanja zavezniške krvi, odklanja srbska vojska vsako odgovornost. Prosim komandanta, da odredi, da se zavezniška italijanska vojska ustavi na razvodju Soče in Save, dokler kraljevska srbska vlada ne uredi tega vprašanja s kraljevsko italijansko vlado. Poveljnik srbskih čet v Sloveniji: podpolkovnik Stevan Švabič.« Tej zahtevi je takoj sledil tudi dejanski ukrep. Polkovnik Svabič je s svojimi oboroženimi četami na lastno pest odrinil proti Vrhniki. Pohod na Vrhniko švabičev tovariš podpolkovnik v pokoju g. Dragoljub Milivojevič, ki živi zdaj stalno v Ljubljani, je vrhniški pohod opisal našemu uredniku takole: »Dne 9. novembra zvečer je komandant Švabič izdal naredbo, da se ena četa odpelje z vlakom na Vrhniko in se razmesti pred italijanskim prodiranjem na liniji Verd-Raskovec-Pekel-Zaplana. Četa je šte- KULTURNI PREGLED Štefan Zweig, Siromakovo jagnje Po premieri v ljubljanski drami. Zweigova »tragikomedija«, kakor imenuje avtor sam svoje delo, o Napoleonovem človeškem gTebu v Egiptu, je v soboto pri premieri v Narodnem gledališču doživela velik, nedeJjen uspeh. O tej zgodovinski drami, ki je na lepakih označena kot »mladini neprimerna« (takšen epiteton je, kar se obiska tiče, gledališču zmerom prihližno tako dobrodošel, kakor če galerija premiero izžvižga), prav za prav ne gre beseda moralistu, temveč literarnemu este-tu in pa zgodovinarjem, ki so tisto zanimivo in značilno anektodo o Napoleonu Bo-napartu in lepi ženi lajtnanta Fourčsa zabeležili v nekaj različnih verzijah. Štefan Zweig sam, ta nedoseženi raziskovalec tistih zadnjih skrivnosti iz davnine, ki nikoli niso mogle zagledati belega dne niti v doktorskih tezah, kaj šele v šolskih učbenikih, je hotel v svoji drami osebnost, kakršna je Napoleon, samo, osvetliti iz neke nove, razumne, pozemske perspektive, iz katere ni njegovo delo videti niti manjše, niti večje, kakor v resnici je, temveč stoj\ samo jasnejše, bolj človeško pred nami. V tem Je etična ln časovna veličina »Siromakovega jagnjeta«. Mojster besede in dejanja, kakršen je Zweig, je drobno zgodovinsko zgodbo ponazoril v nizu slik, ki jasno obnavljajo tragično srečanje velikega generala z lepo, malo BeJlilotto in njenim možem, obenem pa živo prikažejo razmere in čas. Toda prav tako, kakor je ostal v delu nerazrešen smiselni vozel življenjskega obstanka male Bellibotte same, prav tako sta si ostala v navzkrižju osebna tragedija lajtnanta Fourčsa in socialna tragika Napoleonovih vojakov, v imenu katere je ponižani in razžaljeni oficir dvignil svojo zahtevo po pravici. »Siromakovo jagnje« je brez dvoma ena najlepših zgodovinskih dram, ki rišejo osebno tragiko človeka v času in prostoru. Tudi vsaka individualna tragika prihaja seveda iz socialnih osnov in se potem spet izgublja vanje. Toda kot socialna drama v strožjem pomenu besede je »Siromakovo jagnje« skromnejše zmage in revolucionarna gesla, rojena zgolj iz osebnega ponižanja, gube svoj Car. Vkljub temu pridržku pa se nikakor ne da tajiti, da je Zweigova tragikomedija močna, Živa umetnina, bi se ji vrata do člo- »mimo«... Poleg pešpolka je švabič organiziral še divizion poljske in havbične artiljerije in divizion konjenice ter zasedel vse večje kraje na bivšem kranjskem ozemlju. V Ljubljani je ostal do srede decembra 1918, ko je bil poklican v Beograd. Že 20. decembra je potem prišel v Ljubljano gen©' ral Kreta Shiiljanič, ki je prevzel poveljstvo čet v Sloveniji. Domovini posvečeno življenje Pokojni Stevan Švabič se je rodil leta 1875. v TopoH. Po štetju vojnih let v obeh balkanskih in v svetovni vojni je 53 let ferpenfinovo milo! služil kralju in domovini. Bil je izrazit primer zvestega vojaka, ki ima najpopolnejše zadoščenje v izpolnjevanju svojih dolžnosti. S svojo vestnostjo se nikdar ne ponaša, ker je zvestoba bistvo njegovega značaja. Ta značaj se dovolj ja^no izraža iz vsega navedenega njegovega pripovedovanja. Ko je bil upokojen, se je z vso vnemo posvetil organizaciji Aerokluba kraljevine Jugoslavije kot glavni tajnik Aerokluba je 18. oktobra 1930 zadnjič obiskal Ljubljano. Pri tem obisku je izpregovoril naslednje značilne besede: »Slovenci, vi ste tu na mrtvi straži. Skušal bom vzbuditi čut ljubezni do našega neba in zanimanje za smotre Aerokluba pri onih, ki se še ne zavedajo, da z vami vsemi tvorijo predstražo. Prežeti z ljubeznijo in slogo stopajmo za vzgledom našega velikega kralja. Zavedajmo se: Rodno steblo Karadjordjevičev je rodilo dva največja kralja na svetu: Petra Osvoboditelja m Aleksandra Uedinitelja.« S takimi besedami je znal naš pokojni veliki prijatelj označevati smoter svojega življenja in delovanja ter pozivati vse rojake k idealom čiste in nesebične domovinske ljubezni. S svojo iskrenostjo in do« brodušno6tjo je bil najboljši oznanjevalec teh visokih idealov. S svojo požrtvovalnostjo in odločnostjo se je vpisal v našo zgodovino, s svojim lepim značajem pa si je ohranil tudi najlepše spomine. V zgodovi ni Ljuoljane, ki ga je odlikovala s častnim meščanstvom in z imenovanjem ulice po njem, bo o6talo za vse čase svetlo in hvaležno zapisano ime njenega rešitelja na prelomu — dveh silnih dob. številke ženske bolnišnice V Ljubljani kmalu ne bo več porodov v domači hiši število porodov raste — Neosnovane govorice o sepsi Tragične posledice splava Ljubljana, 21. januarja Kljub temu, da v splošnem število porodov tudi pri nas pada, se je na porodniškem oddelku ljubljanske ženske bolnišnice lani spet dvignilo število porodov in sicer za 96 napram L 1933. in za 4 napram I. 1932. Lansko leto je bilo sprejetih 1960 nosečih in od teh jih je rodilo 1878. Dejstvo, da število porodov v porodnišnici narašča, si lahko razlagamo na različne načine. Brez dvoma je, da slabo gospodarsko stanje naših družin sili matere, da prihajajo rodit v zavod, kjer jim je vse potrebno razmeroma poceni na razpolago. Od vseh žen, ki rodijo na teritoriju Ljubljane, jih rodi okoli 95 odst. v ženski bolnici. Tako utegnemo Ljubljano kmalu ite-ti med ona maloštevilna mesta, v katerih sploh ni več porodov v domači hiši. Število mrtvorojenih stalno pada. Lani je bilo le še 3.62 odst. vseh novorojencev rojenih mrtvih. Število otrok, ki so po porodu še v zavodu umrli, je padlo še nižje; znašalo je samo 2.78 odst. vseh živoro-jenih. V prejšnjih letih je umrlo okroglo 4 do 5 odst živorojenih. Razmerje med moškimi in ženskimi je tako, kakor povsod na svetu, dečkov »e je rodilo 974, deklic pa 932. Lansko leto je umrlo nekaj nad pol odstotka (0.53) porodnic. Razen v letih 1932. in 1931. ni bila umrljivost še nikdar tako nizka. V vsej državi je umrlo na porodu 2340 žen, to je med 0.4 in (L5 odst. vseh porodnic. Umrljivost ljubljanske porodnišnice je torej le nekoliko višja nego jo umrljivost v vsej državi, čeravno je v porodnišnici iskal pomoči večinoma oni del žen, ki so imele kako težko porodno komplikacijo. Pri teh je umrljivost vedno višja nego pri normalnih porodih. V ženski bolnišnici je pri vsakem osmem ali devetem porodu potrebna večja porodniška operacija. Lani je bilo na pr. treba narediti carski rez v 17 primerih, simfizeoto-mija v 5, obrat v 28 primerih. Pri porodnicah je bil porod kompliciran z nepravilno lego 150 krat, z eklampsijo 6 krat, z nepravilnim sedežem posteljice 19 krat. Štirikrat se je bila pretrgala maternica. Kljub temu, da je bila lani umrljivost porodnic jako nizka, se je raznesla po Ljubljani govorica, da je v ženski bolrti-šnici izbruhnila epidemija porodniške sep- te. Nasproti tej zlobni govorici je treba poudariti, da to nekatere porodnice res umrle na infekcijskih boleznih, da pa pri nobeni ni bilo mogoče dokazati, da se je inficirala v bolnišnici. Pri tako ogromnem številu porodov, se je doslej še vsako leto dogodilo, da je bilo več porodnic infi-ciranih. Ce je število takih preseglo ono višino, ki je običajna na vseh porodnišnicah sveta, je ravnateljstvo vedno ukrenilo najstrožje odredbe za onemogočen je nadaljnjih infekcij. Lansko leto tega ni bilo treba storiti. Našim porodnicam je treba povedati, da kljub relativni varnosti v ženski bolnišnici vendar ni potreba, da bi tudi one žene, ki imajo doma vse potrebno na razpolago, hodile rodit v bolnišnico, ker se z naraščajočim številom porodov veča tudi nevarnost hišnih infekcij. Porodnišnica je ie sedaj preobremenjena. Da se pridobi prostora za nove, morajo otročnice navadno že šesti dan po porodu vstati in sedmi dan oditi domov. Na ginekološki oddelek je bilo sprejetih 1761 lx>lnic. Pri teh je bilo izvršenih 1045 operacij. V tem številu so vštete laparoto-mije (prerez trebuha), katerih je bilo 193. Na raku bolnih žensk je bilo 120. Najvažnejša bolezen ginekološkega oddelka je splav, ki postaja od leta do leta bolj usoden za naše ženstvo. Lani se je v bolnici oskrbovalo 507 žen zaradi splava odnosno zaradi neposredno iz splava izvi-rajočih komplikacij. Od teh žensk jih je umrlo 9, to je 1.8 odst. Vse so umrle na posledicah okužen ja ob splavu. Ce primerjamo to umrljivost z umrljivostjo porodnic, vidimo na prvi pogled, da splav zahteva ogromno število žensk. To je obupen signal naše dobel Tudi lansko leto je ženska bolnišnica spreminjala in izpopolnjevala svojo notranjo opremo. Po zaslugi banske uprave in po naklonjenosti ministra Ivana Fuclja si je bolnišnica uredila modem oddelek za zdravljenje z žarki in si nabavila najmodernejši roentgenaparat za diagnostiko Revija ŽIVLJENJE IN SVET POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 Din SEGAJTE PO DOBREM STIVU! Vinko Možina f Kamnik, 21. januarja Umrl je posestnik in pekovski mojster g. Vinko Možina. Kot načelnik meščanske korporacije se je še 25. novembra udeležil otvoritve ceste v Kamniško Bistrico, odkoder je spet pohitel na ustanovni občni zbor kamniškega Esperantskega khiba. ki mu je poveril čast prvega predsednika. Že prihodnji dan pa je moral v Ljubljano v bolnišnico, da se podvrže operaciji aa želodcu. Po dolgem kljubovanju je v soboto baš na svoj 45. rojstni dan padel t agonijo, včeraj ob pol 18. pa ga je smrt rešila trpljenja. G. Vinko Možina je bil eden najdejavnejših nesebičnih javnih delavcev, ki je sprejemal funkcije ne zaradi časti, ampak zaradi dela. Še pred vojno je bil med soustanovitelji športnega kluba in do Dedav-na je načeloval nogometni sekciji. Od leta 1924. je bil član občinskega odbora. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen na tretjem mestu Hste JNS in je kot član občinske uprave zavzemal mesto blagajnika. Od leta 1927. je bil član uprave, ravnateljstva Mestne hranilnice in krajevnega šolskega odbora. Vneto se je udejstvoval pri Tuj-skoprometnem društvu, kateremu je bil ustanovitelj in vsa leta blagajnik. Ko je v juliju zaradi bolezni odložil mesto načelnika Meščanske korporacije pok. Rudolf Debevec, je bil izvoljen na to odgovorno mesto g. Možina. S smrtjo g. Vinka Možine je Kamni; izgubil res delavnega moža, ki je bil med meščani zelo priljubljen in je užival velik ugled kot preudaren in dober gospoda«*. Bil je vnet podpornik in član rarnih društev, Sokola itd. V političnem življenju je vedno poudarjal gospodarsko stran. E\>-greb bo v torek ob 15. iz Maistrove ulice št 4 na pokopališče na Žale. Zglednemu javnemu delavcu bo ohranil Kamnik trajen spomin. Hudo prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! Ustreljen pred gostilno Ptuj, 21. januarja V nedeljo zvečer sta se zforali v gostiln* v Moškanjcih dve skupini vaških fantov iz Zagojičev, Prvencev in Mezgovcev. Ob pozni uri je prišlo do prepira in do pretepa. Med faroti je razsajal zlasti neki Jožef Črnivec, ki je mahal okrog sebe z nožem. Gostilničar ga je takoj spravil iz gostilne, ostale fante pa na varno v kuhinjo. Čez neka časa se je Črnivec vrnil in po vsej sili hotel v kuhinjo. V temi pa je nenadno padlo nekaj strelov. Črnivec, zadet v trebun in glavo, se je zavlekel od gostilne nekaj korakov daleč po cesti, nato pa se je zgrudil in padel v nezavest šele okrog 3. zjutraj sta ga našla njegov brat in posestniški s m Tastner Anton iz Mezgovcev. Takoj sta pozvala na pomoč rešilno postajo iz Ptuja, ki je ranjenca prepeljala v bolnišnico, kjer so ga neraudno operirali. Imel je 15krat preluknjana čre-va in hudo rano na glavi. Poškodbam je davi ob 8. podlegel. V zmedi in temi v nedeljo ponoči niso mogli dognati, kdo je streljal na nesrečnega Črnivca. Davi pa se je na orožniški postaji sam javil posestnikov sin Avguštin Vojsk iz Zagojičev in priznal, da je streljal. Orožnikom je izročil tudi samokres, v katerem je bil še en naboj. Pridržali so ga v zaporu. Poizvedovanje se nadaljuje. veške duše sama od sebe odpro na stežaj. V režiji B. Krefta in po scenskih osnutkih inž. arh. Pranza je dobilo delo skrbno izdelano, razvidno jasno odrsko podobo. Le-var v lajtnantu Fourčsu je ustvaril novo grandiozno figuro, ki pomeni dragoceno obogatitev v galeriji njegovih velikih kreacij. Človek brez dna je ta njegov Fourčs, ki je za najplemenitejšo privrženost prejel kot nagrado najstrašnejše ponižanje, kakršno j emogoče pod solncem. Napoleon C. Debevca je bil krepka, enostavna kreacija velikega vojskovodje, čigar figura je na odrih že postala šablona. Debevčev Napoleon je bil samostojen in nov in je prav zato dal čutiti bližino človeka velikih po-zvanj in velikih prepadov, šaričeva je kot Bellilotta podala ženo lepe, tihe, veličastne vdanosti, in čeprav je glas njege tragike ostal v drami samo zamolčan, je vzbujala njena podoba do konca občudovanje in strah. Mimo tega osrednjega trikota, h kateremu se po demonski veličini kot enakovreden pridružuje Skrbinškov Fouchč, so dali samostojne like Jerman (Berthier), Gregorin (Dupny), Nablaoka (ga. Dupny), Sanctn in v manjših vlogah Pianecki, Poto-kar, Crnobori. L M- »Narod, M pozabija brate v sužnosti, tepta svofo čast! „Bran-i-bor" se briga zanje. Koncert Praškega kvarteta Te dni smo mogli po daljšem presledku pozdraviti pri nas sloveči praški godalni kvartet. Koncertiral je v dvorani Filhar-monične družbe, ki je bila dobro zasedena. Praški kvartet, čigar začetki segajo v Ljuo-ljano, tvorijo štirje odlični glasbeniki, umetniki, ki so se popolnoma posvetili komorni glasbi. Od prvotnih udeležencev je ostal le šc violist Černy, oba brata Zika sta medtem nastopila stalno zaposlitev. Prvo violino je prevzel Švejda, ki je odličen virtuoz na svojem instrumentu, in praški kvartet v novi zasedbi izborno nadaljuje snier, ki so jo začrtali Zikovci. Spored je obsegal tri godalne kvartete mojstrov Dvoraka, Janačka in Regra. Prvi je bil zastopan z g-durovim kvartetom, oziroma 109 iz 1. 1893., ki ga je pred kratkim izvajal v Ljubljani tudi zagrebški kvartet Praški kvartet se je izredno poglobil v to delo, ki tehnično zahteva brezhibno moj-strovanje vsakega instrumenta. Delo je sveže, živahno in zanosito, vendar mu ne morem odreči nekaj banalnosti in pomanjkanja globine v izrazu, kar sem omenil že ob priliki prej navedenega izvajanja. Tem močneje se je dojn,il Janafek. Ta veliki češki mojster je sicer črpal tudi iz neizčrpne narodove zakladnice, toda prodrl je vanjo do dna in znal ločiti vnanjo obliko od notranje, izluščil je jedro ln ga uporabil celično. Njegov kvartet (II.) je štiridelen in se v tempih naslanja na klasične predloge. Toda oblika je izpopolnjena z docela no- vo vsebino. Janaček je v prvi vrsti dramatik in simfonik le pogojno. Tudi to delo očituje dramatično tendenco. Tok misli ni vzdržema peljan, prekinjajo ga izbruhi, izvirajoči iz napetosti. Izpeljave v strogo formalnem smislu ni. Namesto nje izvablja skladatelj iz osnovne celice, ki je pregnan-ten, preprost motiv, kar največ sile in vzpona in s tem doseza neposreden in zelo dramatičen učinek. Delo je prav posebno močno in zanosito, poleg tega pa izredno barvito. V uporabi posebnih zvočnih efektov je Janaček osobito iznajdljiv, in tako je njegovo delo, ki v harmonskem smislu mnogo sloni na celotonskem stavku, vseskozi zanimivo in zavzema poslušalca tudi zaradi globine v izrazu. Reger je sinteza Bachove kontrapunkt-ske umetnosti, \Vagnerjeve hromatike in romantičnega nastrojenja. V njem se Je Izkristalizirala romantična polifonija, on je izhodišče nadaljnjih prodiranj v brezkompromisno hromatiko, prodiranj — ki so se izkazale za zagate, iz katerih se skladatelji (razočarani obenem s poslušalci), že vračajo k izhodiščem. V kompliciranosti samostojnega vodenja glasov je Reger pokazal svoje nadkriljujoče mojstrovanje kontra-punktskega ustvarjanja, zato so njegova dela, tudi godalni kvartet op. 109 v es-du-ru, ponekod dolgovezna vzli« najvnetejši interpretaciji. Kjer pa je mogoče doseči s polifonijo gradacije, se pokaže vsa igrava lahkotnost Regrovega peresa, tako a. pr. v končni dvojni fugi lega kvarteta, kjer tri-amfira umetnost štiriglasnega stavka ia Danes originalna premiera rusko-sovjetske veleoperete PASTI M KOSTJA Godba, smeh, grohot petje, zabava in mnogo veselja ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Predstave danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri zvečer! Rezervirajte vstopnice. Predprodaja od 11.—%13 ♦ fr»orr.eme> japonsko goro Fudžijatao iz odda,' u<»- 2km. Fotografiranja aa daljav«- «o st raponci učili v Zagrebu v institut. pro ^^.ja dr. plotaikova Pr! fotograf .s nju aa daljavo namestijo pre.i objektivom filtr«. za nltrardečo svetlobo, v kasete po.-« one p.ošce. senzibilizirane za ul * rde«..) svetlobo Tako n pr so s Sijem«, n.t fotografiral: Triglai v iračnj oddaljenost 18o km ♦ Kulturna vzajemnost med J u gos lo veni in Nemci Društvo prijateljev Nemčije v Zagrebu je imelo v nedeljo tretji red ni obča: zbor Zborovanja so se udele žili nemški konzul, predstavnik nemškega podpornega društva v Zagrebu ia odposlanci monakovske akademije število člaa-stva stalno narašča, z velikim uspehom pa delujejo tndi tečaji nemškega jezika, ki jih je vzajemno z monakovsko akademijo ustanovilo društvo lani v Zagrebu Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da bo društvo s pomočjo monakovske akademije priredilo veliko razstavo umetnin Ivana Meštroviča, ki bo otvorjena meseca marca v Monakovem, potem pa se bo preselila v Berlin Meštrovič bo- razstavil 55 svojih del, med katerimi nekatera še niso bila nikjer razstavljena. Razpravljalo se je tudi o ožji vzajemnosti pri izdajanju in urejevanju raznih nemških publikacij o naših krajih Odborniki društva in nemški gostje so naglašali, da se v Nemčiji mnogo piše o naši državi, o našem narodu in o naših turistično važnih pokrajinah, a da so mnoge publikacije pomanjkljive, ker nimajo na razpolago dovolj izvirnega materiala in ker se poslužujejo tudi nekdanjih tujih imen za mnoge naše kraje. Vzajemno delovanje na tem področju bo čimprej odpravilo vse take nedostatke. ♦ Veliko rudarsko zborovanje je bilo v nedeljo v prostorih Delavske zbornice v Beogradu. Tajnik zveze rudarjev Malič tz Zenice je obširno poročal o nedostatkih v mnogih rudnikih, kjer zaslužijo rudarji na dan komaj po 12 do 18 Din in so pri tem fte hudo izkoriščani v prodajalnah, ki so ."Hh organizirale uprave podjetij. Poročevalec je navajal tudi kričeče pomanjkljivosti varnostnih naprav v raznih rudniških obratih ter ilustriral svoje poročilo s po-flatkl, ki so se obravnavali pri raznih intervencijah pred oblastjo in sodiščem. Namen mnogih takih intervencij je bil tudi ra, da bi rudarji prišli do svojih zaslužkov, ki jih dolgujejo razni podjetniki. V dobi dveh let so ostali razni podjetniki svojim delavcem in uslužbencem dolžn* že 5 milijonov 478.000 Din. Ob zaključku zborovanja je bila sprejeta resolucija, ki zahteva revizijo zakona o rudniških podjetjih in najstrožjo oblastno kontrolo nad varnostnimi napravami v rudnikih. ♦ Brezprimerna lahkovernost. Beograjska »Politika« je objavila daljši članek ia ■Prage o jugoslovenskem rojaku 2iki Jova-noviču. ki je bil faktor neke velike praške tiskarne in ga je sleparka Marija Binova osleparila za vse premoženje, ko se mu je predstavljala za nezakonsko hči kneza Lichtensteinskega. Lahkoverni 2ika Jova-uovič je izdal sleparki vso svojo gotovina in se tudi zadolžil preko glave, ko je bi) trdno prepričan, da bo od starega kneza podedoval velik del njegovega premoženja O tem so lani mnogo pisali češki listi id tudi »Jutro* je iz njih posnelo marsikaj o tej sleparski pustolovščini. Članek »Politike« navaja sedaj, da je nesrečni žika še vedno priprečan, da je njegova prijateljica res knežja hči in da bo on za vse, kar je za njo žrtvoval, poplačan z milijonsko ded-ščino. Mož 'ma sedaj skromno branjarijo v praškem predmestju ter rad pripoveduje vsem svojim obiskovalcem, da se bodo njegove razmere kmalu obrnile na bolje. Sleparko so pogojno že izpustili iz ječe, on pa tega ne verjame, ker je trdno prepričan. da ga bo »kneginja« takoj, ko se osvobodi intrig, ki so jo spravile v ječo, obiskala ker mu je izročit;, /a prvo silo svoj denar, ki ga ima spra-Mj*-; ..-ga rut varnem Da je sleparka že izp i^ena n da ?« ne bo aikdar več videl, noče lahKovern*/ veijett za nobeao ceno. ♦ Huda zima v Bosanski Krtini. ui aie ez so sicer prenehali, pritisu. pu -t Hujši mraz Na Mliništu s vi ini metrov je bilo že celo 29 stop.aj p.»d a < -lo Nekaj potokov je popolnoma .ui. ui.u-huda zima pa je uničila tudi n. i< go ptic u divjačine Najnevarnejši spi«.;ni . vale. o*trt z.me so volkovi, ki napadajo lud; gorsk»- naselbine Nekemu kmetu r- vo kovi poklali v eni sami noči 43 ovac. visokim snegom so zasute naslednje ceste; od Bihala do Zrmanje, od Grahova do Kr. na, od Bihača do Karlovca ter cesta pi*v<> Borja Nad Glamočem so snežni zameti z medJi tudi precej hiš, iz katerih so se m< rali prebivalci izseliti. • Obsodba ponarejevalcev tisočakov. Pred zagrebškim okrožroim sodiščem je končana razprava proti nevarnim ponareje valcem bankovcev, k1 so si bili dobro uredili ponarejevaleko delavnico, a še nis« imeli časa, da bi bilti spravili v promet ponarejen denar. Obtoženi so biM bivši t.r govec Josip Sandel, ki je prišel v našo dr Danes film lepote in pustolovščin Zbogom lepi dnevi Filmski posnetki iz Španije ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9.% uri zvečer žavo od nekod iz Poljske, krznar Matiia Jladočaj in bivši tiskar in fotoamater Novačič. Idejo za ponarejevanje je dal Sandel. podjetje je financiral Radočaj, Novačič pa je bil strokovnjak, ki se je lotil posla bolj zaradi zanimanja ia strasti kakor pa zaradi želje po dobičku. Novačič Je izdelal imenitne klišeje za ponarejamo bankovcev in je bil na svoje izdelke »elo ponosen. Obsojeni 60 bili: Sandel na leto dai ia 8 mesecev, Radočai aa leto dni in 3 mesece, Novačič pa na leto dni strogega zapora. Pogojno je bil obsojen tndi nek' Radočajev sorodnik, ki je vedel za ponarejevanje, a ga ni prijavil. ♦ Sodobna gasilska služba Je naslov knjigi, ki jo je spisal Jaaez Furlan, bivši poveljnik ljubljanskih poklicnih gasilcev. Knjiga bo izšla v februarju ia bo prvi slovenski priročnik ne le za vse naše gasilske čete, marveč za vsakogar, ki kakorkoli sodeluje v našem gasilstvu. Vsebina bo zelo obilaa in razdeljena na 20 poglavij. Knjiga izide v samozaložbi. Obbeg okrog 200 strani (16 krat 21 cm). Im*la bo obilo slik, tiskana bo na fiaem papirju, odlično opremljeaa in vezana v platno. Pri naročilu pred izidom (v subskripciji) ji je ceaa 50 Dia, pozaeje bo veljala 60 Dia. Zaaimanci aaj knjigo takoj naroče pri piscu Janezu Furlaau, mestnem uradniku, Ljubljana, Poljanski nasip 16-IV. ker je aaklada omejena. ♦ Zadnji zvezek X. letnika naše glasbene revije »Zbori« je z zanimivo vsebino v glasbenem in kajiževaem delu izšel. Številki je pridejaa apel na naročnike »Zborov«, ki pravi med drugim: »Uredništvo je v desetih letih poslalo v svet ogromno število skladb, v desetih letih pa s kuji-ževao prilogo dovolj zanimivega štiva. Kljub nizki naročaini pa je število aaroč-aikov čedalje bolj padalo, saj niti vsa pev ska društva, včlanjena v Hubadovi žup-JPS in ipavčevi župi, aiso bila aa list aa-ročena Mnogo društev, ki so stalao naro čala za svoje zbore aotai material iz »Zborov«, ga zaradi brezbrižnosti ai plačalo. List je zaradi tega zašel v finaačae stiske in zaključil deseti letnik z občutnim primanjkljajem V vsakem zvezku smo opozarjali na to, da je obstoj ogrožen, tu di smo Drosili za podporo aa vseh pristojnih mestih, a povsod zaman Za kulturne namene ni deaarja aikjer. Založaik »Zbo rov«, pevsko draštvo »Ljubljanski Zvon« Čim občutite najmanjši prehlad ali neugodnost, vzemite večkrat toplo mleko z Radensko Mehča sluz, olajšuje kašelj, čisti in jači kri proti infekciji. Večina težkih zimskih bolezni: gripa, katar, revma itd. so posledica »malih, nedolžnih« prehladov. Zatrite bolezen takoj v začetku! Zaradi joda. litija in ogromne množine drugih zdravilnik mineralov je Radenska naravnost idealna v to svrho! 2 je deset let z vsem. dvojimi skromnim sredstvi junaško zaia«al ia p^-ipiral »Zbt. :e.<, zdaj pa ne mo.«. več Fod pritiskom ieli razmer snu prisilen; izdajanje lista .začasno opustiti Rad. pa ga bom«, tudi le tos izdajali če se ra/me.e izpn-meae Op" :arjiaic ua to, da se -ihc naročajo skoro skladbe, objavljen; v Zbor'.h* po «.e u: i •!> u za i stran • M drnfttva ma;o "01. posegi* po nji] 'i r udi po- avnai«? smo pit-pr.«.s.r. oa b«. mo« * 'St v uajkraj-eiii ca mi spet <»ži%. ti 1 rt-Ua b bilo saun cek"- k'- pevt-k» ta vednosti, nekoliko .v>J ti. iiu.sti odbore ..evsk li društev, p« ev \n pevk ,u nekaj mect-uov ki jih ža: p t'v;, k a met nos t p«. Poln ui.- pogreli N smo ie obupali, obrm li se bomo 8e ua t s«? strani z?. p<.-'«>oro |j pomoč Apeiiiv.mo u •. aa^o tJasi.- ao ju-riost, lu omogoči B•;'« ..iliaj.I*:j« •ov številka pošli • •,.., .e-ra r>.«'i nu y ;2 13< Vsaka po'por .' lire l< š . 'n « n dobrotnikov bouir. i.!i -iviM Pev-k< -nštvo .Ljubljanski Zv.n t imimmii ii m »■in miiu- A MARTA EGst koncertnega udejstvovanja, odkar b. ^ postavila sv«ije orgle v Hubadovo dvo rauu Ta možnost bo prvič izrabljena v petek 25 t m na intimnem koncertu, kjer -e bodo izvajala izključno le Bachova dela. med njimi dvoje del, kjor so orgle obligarf ne. Opozarjamo na ta večer vse prijatelje intimne glasbe Sedež?) po 10 Din v knjigami Glasbene Matice. u— Pevski zbor Glasbene Matice. Dre vi ob 20 vaja mešanega zbora. Danes 6EORG O' BRIEN v filmu PO SLEDOVIH Senzacija zapada, divji boji ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave danes ob 4., 7. m 9. uri. Vstopnina 4.50 in 6.50 Din. u— Ako ste se ie kdaj nasmejali se boste gotovo spet smejali pri petkovi predstavi ZKD. Nastopi pravi »Don Juan gar-aizije«. Ta bo takšae zbijal, da se bo vse kar treslo od smeha. Predstavo priredi ZKD na kar že danes opozarjamo. u— Pozor, ženska društva! Banovinska ženska zveza opozarja včlanjena društva na instinktivno predavanje društva »gola in dom« v sredo 23. t m. ob pol SO. na učiteljišču v risalnici. Predaval bo g. dr Josip Prodan o zdravstvenih razmerah na šolah v Ljubljani. u— Starši 1 »Tuberkuloza na naših šolah« je naslov predavanja, ki ga bo imel g. dr. Josip Prodaa, specialist za taberku-lozne bolezni v Ljubljani, v sredo 23. t. m ob poi 20. v risalnici učiteljišča. Vabljeni: u— Klub trgovskih akademikov v Ljubljani ima svoje prihodnje predavanje v sredo 23. t. m. ob 20. na drž. trg. akademij: v Ljubljani. Predava g. Zdenko Knez o temi: Rooseveltove gospodarske reforme u— Statistika o divjih zajčkih. Lani je bilo po podatkih mestnega dohodarstve nega urada uvoženo odaosno pripeljano 1425 divjih zajcev (samo decembra 587). predlanskim pa 1136 Din, leta 1913. pa celc 2626 Kako nekaterniki avažajo ali odkrito rečeao: tihotapijo zajce v Ljubljano je pa poglavje zase. u— Konzum piva. Lani je Ljubljana konzumirala 564.125 1. piva. Ce računamo liter piva po 10 Din, je Ljabljaačan izdal za pivo 5,641.250 Dia. Na vsakeiga Ljab-ljaačaaa pride letao približno 10 1 piva Predlanskim je Ljubljana popila 618.575 litrov piva, a v letu 1914. kar 2.523.02^ litrov. u— Za vino nad 32 milijonov. V LJubljani se je lani vsega skupaj potočilo 3 milijone 223.431 litrov vina raznih vrst od dolenjskega cvička, dalmatinca tja do najboljših štajerskih via Ce računamo mini-malno 10 Din za liter vina, je »izteklo« 32.2S3.410 Din Trditi, da na vsakega Ljab-ljaačaaa odpade okoli 54 litrov vina na leto, je seveda krivično, ko vemo kako važen prometa) in tržai vozel je Ljubljana. Leta 1933. je LJubljana uvozila 3,562.644 1 vina, leta 1913. pa 2,081.109 litrov. u— Nesreče na smučeh. Odkar se je pričela smučarska sezona, se v bolnišnico zateka po pomoč zmerom več ljudi, ki so jih zadele manjše ali večje nesreče na smučeh Tako so včeraj pripeljali v bolnišnico z zlomljenimi ali vsaj nalomljenimi očara ter zavzema izrazitost arhitekture. Sam Mozart ne bi napisal lahkotnejše fuge od te, ki krona sicer lirsko navdahnjeni kvartet. Izvedba sporeda je bila na tako odlični višini, da so superlativi najuniestnejša oznaka. Tehnično in zvokovno odrobno oceno uprizoritve Ibsenove »Divje racet v beograjski drami in aktualno razpravo Jeletika Petroviča o naši agrarni politiki »Može li se okučje izbeči?« »Celjske grole«, znano dramo B. Krefta, ki jo je v knjigi izdala Tiskovna zadruga, bo uprizorila dne 19 februarja t. I. Scena dobrih avtorjev v Pragi (»Umelecka beseda«). Zdenki Zikovi poteče to sezono triletni angnžinan v dunajski Državni operi, a se danji ravnatelj te opere Felix VVelngarlner ji je bil že ponudil nadaljnji angažman. Oh istem času jo Clemens Kraus vabi v berlinsko Državno opero. Pevka se do danes še ni odločila, kam pojde. V začetku marca bo priredila na Dunaju samostojen konceri Nova literarna akademija na Poljskem. Velik del poljske literarne javnosti ni za- dovoljen s službeno Literarno akademijo iu z izvolitvijo njenih prvih članov »Wia doinosci literackie« so dale izpodbudo za ustanovitev Akademije nezavisnih (po vzoru pariške Goncourtieve apadeuiije). Nje člani naj bi se izvolili po glasovanju, ki so ga »NViadomosči literackie« pravkar orga uizirale. Ko bo glasovanje končano, prire-de izvoljenim članom nove akademije časten večer, obenem pa bo podeljena nagrada 200o zlotih za najpomembnejšo knjigo 1. 15)44. Nova akademija l>o štela 15 članov. Ali je ta oblika volitev boljša od imenovanja in volitve med uisatelji. je seveda vpra-Sauio »Slovanska Revue«, novi praški mesečnik, ki je s svojimi prvimi zvezki vzbudil upravičeno zanimanje po širokem slovanskem svetu, priobčuje v pravkar izišli peti številki med drugim Jos. Pate prevod povesti Fr. Ks. Meška »Zadnja ura Mateja Prosena« in Batušičevo »Pesem mojega sina«. Nesior slovanskih pisateljev V. I. Nemi rovič Dančenko je zastopan s povestjo »Črna zvezda«, ukrajinsko literaturo predstavlja proza Vasila Stefanyka »Sinovi«, poljsko prevod vVvspi&nskega pesnitve »Da-nielt belorusko prevod pesmi Janka Kupa-la j Mlada Belorska«. Dr. Pavle Pojiovič je prispeval študijo o Petru Petroviču Njegošu, E. J uri i nova |)iše o odnosu češkega pisatelja Zeverja do Rusije, Frant Gotz pa o regeneraciji gledališča V narodno gospodarskem oddelku <=o posebno zanimivi prispevki: F. O. Navratila »Morje belih peg« in K. Kranjcviča »Zadružništvo v 3ol- nogami kar štiri ponesrečen«- smučarje: 321etaega strojaika Ivana Nabtigala ix Most, kartografa Viljema Finžgarja iz G«v rapove ulice, učiteljsko kandidatko Gazelo Grobierjevo s Preske v M«xl vodah in pa llletnega učiteljevega sina Kaim sunkom je butnil y tramvaj pred seboj, tako da sta oba vozova o«lnesla nekaj malega škode. Nezgoda pa Je bila hitro popra vljeaa in promet ee je v redu aadaije val. u— vlomilci tukaj, vlomilci tam. Pred nekaj dnevi so na Tržaški oesti aretiral: precej drznega in rafiniraaega vlomilca Valterja, ki ga Je kuharica malo prej za sačula v stanovanju trgovca g. Pavlina, k se je bil obložil s precejšnjim plenom Včeraj pa sta jjolicijl prišla v roke še dva mlada Valterjeva pajdaša, Anton G. I Vinko V., kn sta pred kratkim vlomila * stanovanje gostilničarja Josipfi Cigliča na Mestnem trgu in odnesla 4000 Din gotovi ne. V družbi z drugimi pajdaši »o denar kmalu veselo pognali. Kar sam pa se J^ v nedeljo popoldne zglasil na policiji & letni Gregor Vižintin iz Rettf ▼ Julijsk Krajini, ki so ga orožniki že dalje časa Iskali, ker Je sodeloval v znar*i vlomilski družbi že aretiranih Bregarja. Urha in Panperca po Gorenjskem. Vižintina je' iskala policija zaradi številnih deliktov, a kakor Je včeraj na policiji pri7jial, ima na vesti en sam kotel, ki ga je z Rregarjem in Urhom ukradel neki pose<-t.nici v Le scah. u— Kavčičev zobni atelje se bo preselil že 1. februarja lz Gajeve ulice v Rožno ulico štev. 7. (v prejšnji Bajcev atelje) in ne . marca, kakor je bilo pomotoma v nedeljskem oglasu sporočeno. iz Celja e— Maks Janič ln Miliael Kus na poslednji poti. V soboto ob 15. se je zbraJo pred hišo umrlega veleposestnika, pekovskega mojstra in gostilničarja g. Maksa Janiča. na Babnem pri Celju mnogo ljudi, da spremijo pokojnika na zadnji poti. Dolg sprevod, v katerem 30 stopali celjski in gabr-ski gasilci z društvenima praporoma in gasilci z Babnega, železničarju a godba, pekovski mojstri, gostilničarji in drugi obrtniki, trgovci, zastopniki celjske mestne Ln okoliške občine, uradov, korporaeij in društev, pokojnikovi nameščenci in mnogo njegovih prijateljev in znancev, je kremi z Babnega po Ljubljanski cesti v mesto ter čez Dečkov trg, skozi GosposKo ulico pred pokojnikovo hišo, kjer je celjska »Oljka« zapela žalostLnko, nato pa po Glavnem trgu, Kralja Petra in Cankarjevi cesti na mestno pokopališče. Ob odprtem grobu je »Oljka« zapela nagrobnico, želez-ničarska godba pa je zaigrala žalostinko. V nedeljo ob 15. se je zbrala prav tako velika množica pogrebcev pred hišo umrlega restavraterja in posestnika g. Mihaela Kusa na Glavnem trgu Ko je »Oljka« zapela žalostinko, je krenil dolg sprevod proti mestnemu pokopališču. V sprevodu je stopala železničarska godba, lovci v krojih s puškami, mnogo obrtnikov ln trgovcev, zastopniki korporaeij ln društev ter veliko število pokojnikovih prijateljev in znancev. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnega lovskega tovariša v lepih besedah predsednik celjske podružnice SLD g. direktor Fr. Mravljak, nato je zatrobil lovski rog v zadnje slovo, lovci pa so oddali častne strele. Ko je zapela »Oljka« nagrobnico, se je v imenu znancev poslovil od pokojnika g. Albin Oroš. pekovski pomočnik pri g. Kirbišu. nato pa Je železničarska godba zaigrala žalostinko. Veličastna pogreba sta pokazala, kako zelo sta bila oba pokojnika priljubljena med preoi-valstvom Kupujte domače blago! gariji«, takisto poročilo P. Savickega o sovjetskem gospodarstvu v jeseni L 1934. Vmes so številne informativne vesti, m»d njimi dr. V. Buriana prisj^evek o prvem slovenskem prevodu češke narodne hiinne, (ki ga je v prevodu objavilo »Jutro«) in beležka o uprizarjanju iger Olge Scheinpriu-gove v ljubljanski drami, dalje obsežna kritika O. Kolmana o češkem prevodu Gun-duličeve »Dubravke« itd. Ilustracije in glasbena prlioga samo prispevajo k pestrosti in lepi opremi tega simpatičnega glasila slovanske kulturne vzajemnosti. Dosedaj izišlim Številkam bomo posvetili v prihodnjih dneh izčrpnejše poročilo, za sedaj samo toplo priporočamo »Slovansko Revue« vsem prijateljem slovanske vzajemnostne ideje. Sodimo, da brez te revije ne bi smele biti naše čitalnice, javne knjižnice in kavarne. Odlično opremljeno revijo izdaja Jarvna Kalašova, ureja pa uredniški odbor z dr. B. Vvdro na Čelu. Oprava je v Pragi II.. Prikopy 14. ftaljapin in Stravinskij v Ameriki. Sloveči pevec Fedor Saljapin in skladatelj Igor Stravinskij sta sprejela vabilo za koncertno turnejo v Ameriki Saljapin priredi 20 koncertov, Stravinskij pa bo nastopil kot dirigent in pianist na 26 koncertih. Baletni festival bo prirejen v Rusiji v aprilu I. 1936 Obsegal bo klasični in sodobni balet in plesno umetnost vseh narodov Rusije (»Nar Listv«). N^mJka vojna knjica o Krasu in bifkah ob Sofi. Za božič je izšla v založbi A. Pu-steta Salzburg - Leipzig knjiga Kornela . 1HI\ 4USO >OKOISK1 DOM v Šiški--Telefon 33-87. fremiera vesele Češke komedije Pustolovščine Buriana Češki komik Vlasta Burian nadkrilju-je v tem filmu samega sebe. Film se predvaja samo v torek, sredo in četrtek ob 7. in 9. Rezervirajte si vstopnice telefonično! V dopolnilo nov Foxov zvočni tednik. Pride! TARZAN EN NJEGOVA DRUŽICA. e— Ldolezenci prve avtomobilske zvezne vožnje v Monte Carlo so se vozili včeraj skozi Celje, kjer je bilo vse poskrbljeno za varnost in red. Prvi avtomobil je vozil skozi Celje okrog 10.45, potem pa jih je prispelo do 15. v krajših ali daljših presledkih še 14. e— Lovsko nagradno tekmovanje za po-končavanje ptic roparic, ki ga je priredi-a v nedeljo dopoldne celjska podružnica iSLD v hotelu »Hubertus« je povsem uspelo. Udeležilo se ga je iz celjskega, šmar-skega in konjiškega sreza 15 lovskib paznikov, ki so uničili skupno 67 velikih in i00 malih kraguljev, 1471 vran, srak m šoj ter pobrali iz gnezd 307 jajc. Prvo nagrado (500 Din) si je priboril s 398 točkami Franc Logar, lovski paznik iz Senovice v šmarskem srezu, drugo nagrado (400 D) Valentin Samec, lovski paznik iz Škofje vasi, 3 325 točkami, tretjo nagrado (400 dinarjev) Franc Esih, lovski paznik od Sv. Križa pri Grobelnem z 265 točkami. Ostale nagrade po 100 do 300 Din si je priborilo J1 tovskih paznikov iz celjskega ki konjskega sreza. Tekmovanje je obiskalo mnogo občinstva, ki ^e zanima za lovski šport in naravo ter so bili z rezultatom vsi prav zadovoljni e— V y?o«tn<-m gledališču bo vprizorila ljubljanska drama danes ob 20. znano komedijo Bruna Franka »Vihar v kozarcu« v režiji g. Ft. Lipah a. Predstava je za abonma Vstopnice za nea.bonirane sedeže so v predprodaji v knjigarni »Domovini«. e— Drzen vlom v Gosposki ulici. V noči na ponedeljek so neznani storilci izvršili drzen vlom v točilnico g. Pera Matkoviča v Gofrposki ulici. Obe vhodni vrati so odprli z vetrihom in se nato lotili velike železne blagajne Navrtali so pa samo zunanjo steno blagajne in niso prišli do denarja. Nato so razbili ročno blagajno ta pobrali iz nje rkrog 240 Din. Iz nekega nezaklenjenega predala so ukradli dve srebrni in eno niklasto in eno uro lz medenine ter zlato verižico z monogramom V. T., potem pa so odnesli iz točilnice še več klobas, nekaj škatel sardin, štiri buteljke vina in odejo. Ukradeni predmeti so bili vredni nad 1000 Din. e—Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Kakršno me želiš« in tri rvočne predigre. Iz Maribora a— Odličen gost Na Pohorju se mudi v tujskoproruvtne študijske svrhe giavni ravnatelj beograjskega »Putnika« Vladimir Perše, ki bo obhodil vse glavne pohorske postojanke. Spremlja ga naš planinski pesnik Lude Zors»t. a— Zadnjič »Urh, grof Celjski« bo drevi v gle Jališču. Veljajo znižane cene. Prva etošnja dijaška predstava bo v petek in se up-izori Wildejev »Idealni soprog«. a— Zikov kvartet pride tudi v Maribor n na?topi dne 4.. februarja v tukajšnjem eiedališču. a— Dve krstni predstavi bomo imeli do konca letošnje sezone v mariborskem gledališču, in sicer: P. Raebergerjevo opereto in dramo odličnega mariborskega književnika dr. šorlija. a— Stenografski predavanji bosta v če trtek ob 20. v predavalnici DelavBke zbornic« s priče t kom ob 20. Prof. dr. Dolar bo poročal o ustanovitvi Slovenskega steno-grafskega društva. Prof. R Rakuša o neizrabljenih stenografskih znakih. Nato razgovor o ustanovitvi stenografskega krožka v Mariboru. Mariborski stenografi na plan! a— Novo vodstvo. Na nedeljskem občnem zboru mariborskega »Nanosa« je bilo izvoljeno naslednje novo vodstvo: Marino Kralj, predsednik. V odboru: Ivan Majcen, Slava Pahcr, Makso Prunk, Marija Fra-del, Ferdo Kete, Štefan Kobal, Angelj Le-fcan, Mirko Novak, Al. Logar, Bagatelj. D. ^kerlovaj. Ivan Logaj, šmuc, Turk, šu-štt-ršič, Možina, Mesesnel, V. Kralj, V. Tacarol, J. Bratoš, Stergar, Štrukelj, dr. Cerkve nič, Rado Leban, I. Majcen, Vuga, Oulič, Besednjak, Sedmak, Ziberna, Gru-cien, Zavadiav. Revizorji so Bizjak. Lašič. štrukelj. Koruza, Buždon, Lebanova. Raz-f-(-dis<-e: Kutin Anton, Ferdo Karis in Alfred Kralj. a— Solnčece je pomagalo pri nedeljskem Mrnskem snimanju, ki se je v nedeljo prišlo pri Mariborski koči. pri Pohorskem domu in pri Bolfenku, da so se filmski Abela >Karst. Ein Burh von Isonzoc Pisec, bivši avstro-ogrski častnik — opisuje v Širokem okviru kraške pokrajine, vojne dogodke na tem ozemlju in pripovedno, a a b»ndenčniin poudarkom prikazuje razmere v nekdanji cesarski vojski Vndrc Maurois je pravkar izdal pri B«r-rardu (irassefju novo zbirko svoiih esejev »^»•nlimenls et Coutnmes«. »L'A rt de gouverner« je naslov knjigi z odlomki spisov, pisem, spominov in drugih zapiskov francoskih kraljev. Ta svojevrstni rvetober gladarske in državniške modrosti je priredil (iabriel Boissy. Bibliografijo prevodov is ruske literature v francoščino je sestavi! Vladimir Bucik (Routchik) z naslovom >Bibliographie dns Oeuvres litteraires nisses traduites en franrais«. Ifolandski slavist s »očetu panslavisma« Jiirju Križanit-u. Holandec H. I. A. van Son je izda) francosko knjigo z naslovom »Au-tour de Kri/.anič« V nji razpravlja o hrvaškem župniku .lurju Križanicu. ki je prvi še; z vseslovansko idejo v Rusijo. Križaniče-vo o>ebnost in delo je holandski avtor orisa! v okviru splošne Študije o 17. stoletju. l'sodo hivših avstrijskih častnikov pred vojno, med vojno in zlasti po vojni opisuje Friedrirh Heydenau v svojem romann »Der Leutnant Lugger« (izšel pri Fischerju v Berlinu) 0 tem romanu pohvalno poroča Marcel Brion v »Les Nouvelles Littčrai-res< in vidi v njem enega najboljših dokumentov o povojni Avstriji. posnetki dragega Mariborskega filma prav dobro posrečili. «— Gori dobro, doli slabe... Po naših pohorskih postojankah Je bila v nedeljo bolj slaba frekvenca zaradi nedeljskih betnavskib tekem. Smuka je bila gori od Mariborske koče dobra, doli od omenjene koče pa slabša. a— Belo veselje zahteva svoj trlbut. ie precej žrtev zimskega veselja Brno imeli letos v Mariboru. Tudi llletnl Milanček Haberl je med njimi. Smučal se je v bližini Studencev, padel ia si stri levo nogo pod kolenom. a— Na dan 3380 potnikov. Skupno je odpravil mariborski glavni kolodvor v preteklem letu 504.179 potnikov, dnevno povprečno 1381. Število je še preoej večje ako se upoštevajo potniki, ki so kupili vozovnico pri Putniku in ki imajo povratne vozovnice. Dopotovalo pa je v Maribor dnevno povprečno 1522 potnikov, skupno v letu 1934. 556.026. Dnevno je torej prišlo in odšlo preko mariborskega glavnega kolodvora2903 potnikov. Vlakov je bilo odpravljenih z glavnega kolodvora 47.967, povprečno 132 dnevno, če upoštevamo, da jt odpravil koroški kolodvor lani 73.002 pot nikov, da je pripotovalo preko tega kolodvora 62.318 potnikov, in da je Putnik odpravil lani 25.580 potnikov, potem dobimo ogromno število 1,220.105 potnikov, ki so dopotovali ali odpotovali iz Maribora preko obeh kolodvorov povprečno 3380 potnikov. a—Za material preko osem milijonov. Iz novega proračuna Mestnih podjetij, ki se je sprejel in odobril na petkovi seji upravnega sveta Mestnih podjetij in o katerem smo ie poročali v nedeljski številki, so točno razvidni izdatki za material- Največja je postaka goriva in sicer 48.90°/o v6e vrednosti materiala, t. j. v vrednosti 4.031-052. Vrednoet ostalega materijala: stroji 80-500, aparati 433.860, vprežne vozila 1500, bicikli 9400, kamenine 108-896. žgani material in drugo umetno gradivo 19 000. steklo 410, les 65.170, maže 155.480, sredstva za zaščito površine 122.520, vlaknast material in tkanine 31.892, usnje in guma 99.110, izolacije in mašila 17.350, kemikalije 33182, busilni, čistilni material 5530, kovinaeti vez- ni material 14-335, kovine 575-580, mestni deli za stroje 84-350, orodje 35440, vodovodni instalacijski material 131.320, plinski instalacijski material 40.180, elak-troinstatecijski material 279-180, pUnrid materini za prodajo 115.200, elektromate-rial za prodajo 186100, pogrebne potrebščine 153 000, žarnice 405,800, krma za konje in psa 6300, oprav« 133.790, patri* 24.070, tiskovine 90.000, pisalne potavMH-ne 13.500, obrtniška dela 681000. V eeloti s« torej predvideva sa leto 1935-4 uporaba materiala t izdatki 8,2lM2l Din. a— 101.000 sa reklama in poštni««. T novem proračunu MP za 1935-36 se predvideva vsota 39.000 Din za poštnino, 65.000 Din pa za propagandne stroške in reklamo mestnih podjetij. a— Drobiž, jestvlne. cigarete in te droge stvari kakor na primer milo, Igralne karte in žganje so odnesli svedrovci, ki so se previdno vtihotapili v gostilniške prostore g. Julija Vernika ln povzročili škodo preko 500 Din Daktiloskop Grobin Je Izvršil posnetje prstnih odtisov. a— »Kriminalna visoka šola« je postal« razpravna dvorana pri okrožnem sodišču. Zbralo se je v tej dvorani dnevno vse polno brezposelnih, kl so zasedli dvorano ter prisostvovali poteku razprav, rudi včeraj so prišli in z razgovarjanjem motili potek razprave Doslej so predsedniki senatov to trpeli Včeraj pa je dal predsednik dvorano izprazniti, zunaj pa so že stali stražniki, ki so te stalne obiskovalce 53 polo-viM ter odpeljali na policijo Tam so ugotovili, da je med njimi precej takšnih, ki so že v seznamu kriminalne razvldnice. Iz Trbovelj t_ Srečke državne razredne loterije so dospele. Žrebanje bo od 5. do 27. februarja. Lastniki naj jih čim prej zamenjajo. Iz Ptuja j— Knjižnica Francoskega krožka posluje od 20. t. m. dalje vsako nedeljo od 11. do 12. dopoldne v Dijaškem domu. soba 1. j— Kino bo predvajal v sredo in četrtek ob 20. zanimivi film »Rumeni pekel«. Dodatek Paramountov tednik. Gospodarstvo Ugoden odmev najnovejših finančnih ukrepov Naglo dviganje tečajev državnih papirjev Važni ukrepi, ki jih je izdala naša vlada zaradi razčiščenja položaja pri Narodni banki in za znižanje obrestne mere, so v naši gospodarski javnosti napravili kar najboljši vtis. To nam zlasti potrjuje dejstvo, da so se že pretekli petek, zlasti pa včeraj vsi državni papirji prav znatno dvignili, in si-eer v takem obsegu, kakor tega doslej v kratkem času še nismo zabeležili. Haussa aa tržišču državnih papirjev. Znižanje eskontne obrestne mere Narodne banke od 6.5 na &>/•, je moralo naravno imeti za posledico dvig tečajev državnih papirjev, saj se v tečajih vrednostnih papirjev s fiksno obrestno mero izraža obrestna mera na tržišču dolgoročnega kapitala V času, ko se eskontna obrestna mera zniža na 5 •/• ig bo obrestna mera za hranilne vloge po vesteh iz Beograda, v kratkem maksimirana na 4%, je jasno, da se mora povečati povpraševanje po državnih papirjih, kjer je obrestovanje še nedavno glede na tečaje teh papirjev znašalo okrog 10 "/• in še več. Ni pa samo znižanje eskontan mere Narodne banke in splošno znižanje obresti povzročilo viharno povpraševanje po državnih papirjih, temveč tudi dejstvo, da po najnovejših ukrepih ne more biti niti nikakega ugibanja več, ali se bo dinar še dvignil ali bo padel. Sedanje stanje dinarja, ki se je stabiliziral na bazi 7 švicarskih centimov, je z uredbo ministrskega sveta legalizirano in je s tem dana onim, L'i imajo denarna sredstva na razpolago, potrebna sigurnost, da lahko svoja denarna sredstva vežejo tudi na daljšo dobo, pri Čemer lahko dobijo višje obresti. Doslej te sigurnosti nismo imeli. Nekateri so bili mnenja, da bo dinar morda stabiliziran na nižji bazi, drugi pa so zopet pričakovali, da bomo sedaj, ko se je situacija naše nacionalne valute bistveno izboljšala, pričeli dinar zopet dvigati na staro bazo. Naravno je, da je v taki nesigurnosti vsakdo, ki je imel sredstva na razpolago, nalagal ta sredstva le kratkoročno, da bo mogel v primeru kakih sprememb takoj razpolagati s t«v mi sredstvi. Spominjamo se še zmede, ki je nastala lani sredi leta, ko so pričeli svobodni devizni tečaji naglo padati in se približevati oficielnim tečajem, in ko so mnogi izrazili mnenje, da bo Narodna banka pričela politiko dviganja dinarja. 2e takrat je >Jutro< nastopilo proti taki nameri, ki ne bi bila v korist našemu gospodarstvu, ter je zahtevalo čim prejšnjo stabilizacijo valutnih razmer in odstranitev nepotrebnih fluktuacij, ki prinašajo le škodo (glej članek >Za stabilizacijo valutnih razmer« v »Jutru« od 7. avgusta 1932.) 2e v početku januarja smo opažali, da sc glede na pričakovane reforme dvigajo tečaji državnih papirjev. V petek, ko se je na borzah izvedelo za vsebino ukrepov, so se državni papirji že prav občutno dvignili. Vojna škoda se je povzpela kar od 360 na 370. Včeraj pa se je na naših borzah pojavilo naravnost viharno povpraševanje in je Vojna škoda v Zagrebu že v začetku prometa dosegla tečaj 380, pozneje 385, 390 in ob sklepu borznega sestanka celo 397. Za marc je bil prvič dosežen tečaj 4()0. Tudi ostali državni papirji, zlasti dolarski, so m v enaki meri naglo dvignili. Ce primerjamo včerajšnje tečaje z onimi pred tremi tedni ob koncu leta. tedaj vidimo, da znaša okrepitev v tem razdobju 17 do 22°/», kar je razvidno iz naslednje primerjave, kjer so upoštevani srednji tečaji zagrebške borze: konec 21. jan. 1.1934 1935 razlika Vojna škoda 336 393.50 + 17 "/• 4•/» agrarne 42 49 -I- 17 •»/• 6»/» begluške 56.50 69 + 22 V« 1*U Blair 56.50 67.75 + 20 »/• 8"/» Blair 64 77.75 + 21 •/. Medtem ko je n. pr. pri &l% begluških obveznicah znašalo ob koncu leta obrestovanje pri tedanjem tečaju 10.6 (na 56.50 Din vloženega kapitala 6 Din obresti) zna ša pri današnjem tečaju 69 obrestovanje le še 8.7 •/•. Kupujte domače blago S Novo maksimiranje obresti. Znižanje eskontne obrestne mere Narodne banke bo stopilo v veljavo 1. februarja. Do takrat je pričakovati, da bo izdana nova uredba o maksimiranju obrestne mere. Po dosedanji uredbi je obrestna mera, ki jo lahko denarni zavodi zahtevajo od svojih dolžnikov, maksimirana na 4. 5 odst. nad eskontom Narodne banke in znaša torej pri eskontni meri 6.5 odst. maksimalna obrestna mera 11 odst. Po vesteh iz Beograda bo nova minimalna obrestna mera določena na 10 odst., torej 1 odst. nižje nego doslej. To znižanje za 1 odst. pomeni pri skupnem obsegu privatnih dolgov v naši državi v višini 10 milijard olajšavo našemu gospodarstvu za 100 milijonov dinarjev letno. Obrestna mera za hranilne vloge bo po novi uredbi, kakor sc zatrjuje, maksimirana na 4 odst. (doslej 5.5 odst.). Državni denarni zavodi pa bodo šli baje še za pol do tričetrt odst. pod ta maksimum, tako da bodo plačevali za hranilne vloge 3.25 odnosno 3.5 odst. Pri Poštni hranilnici bo obenem višina posamezne vloge omejena na 50.000 Din. Valutna reforma. Z uredbo o likvidaciji revolving kredita Narodne banke se zniža, kakor znano, minimalni odstotek kritja v zlatu in devizah od 35 na 25 odst., minimalni odstotek kritja v samem zlatu pa od 25 na 20 odst. To znižanje minimalnega odstotka kritja je docela v skladu s priporočilom valutnega odbora londonske svetovne gospodarske konference. To priporočilo zahteva večjo elastičnost zakonitih določb glede zlatega kritja in smatra kot dovoljno ono kritveno razmerje, ki ne presega 25 odst. V Jugoslaviji smo leta 1931 pod vplivom Francije določili za naše razmere mnogo previsok odstotek kritja (večji nego n. pr. Češkoslovaška in Avstrija). Izkušnje v zadnjih letih valutnih perturbacij pa so pokazale, da sam odstotek kritja ni mero-dajen za intervalutarno vrednost valute, zlasti če visoko predpisano minimalno kritje onemogoča izkoriščanje tega kritja v valutno-zaščitne svrhe ter zlato podlago hermetično zapre. Nekatere države, kakor Poljska, Danska in Avstrija so zaradi tega že reducirale minimalni odstotek kritja. Da višina kritja ni odločilnega pomena za vrednost kake valute, nam najbolj potrjuje nemški primer, kjer se je nemška marka obdržala na zlati pariteti, čeprav je kritje padlo daleč izpod 10 odstotkov in celo na 2 do 3 odst. Nemški zakon sicer predpisuje, da mora imeti nemška Reichsbanka 40 odst. kritja, vendar pa dopušča tudi znižanje neomejeno navzdol, pri čemer se pobira progresivni davek. Uredba ministrskega sveta nadalje določa, da se zlato in devize pri Narodni banki obračunavajo z ugotovljeno premijo 28.5 odst., s čimer se sedanje stanje dinarja uzakoni. Uredba sicer pravi, da se to izvrši »začasno«, to pa očividno zaradi tega, ker bo treba sedanje stanje še s posebnim zakonom urediti. Za tako ureditev, ki bo pomenila zopetni prehod na zlato valuto, pa se bomo, kakor druge države, odločili šele tedaj, ko bodo velike svetovne države (Zedinjene države, Anglija in Francija) definitivno uredile svoje valutno vprašanje. Kakor znano sc Anglija ne mere še odločiti, da bi definitivno prešla na zlato valuto, ker smatra, da vprašanje usode francoskega franka in dolarja še ni docela jasno. Po novi uredbi bo zaračunaval« Narodna banka zlato v tresorih > premijo 28.5 odst. Doslej je računala zlati zaklad po paritetni ceni 37.73585 Din za gram čistega zlata, odslej pa znaša nova pariteta 48.49057 Din za gram čistega ' zlata. Na podlagi te nove paritete bo morala Narodna banka sedaj znižati tudi svojo nakupno ceno za zlato na gornjo višino. Od 3. septembra lanskega leta naprej znaša namreč nakupna cena za zlato 51 Din za gram. Doslej je Narodna banka EDINO MILO, ki ustreza vsem zahtevam nežne kože malih otrok ln previdnosti pri higieni otrok, so »RIVIERA« mila za otroke. Posebna specialiteta pa je »RIVIERA" mlečno milo za otroke, kl ao ga kemiki izdelali iz najplemenitejših surovin in mlečne kreme. Bodite odločni in zahtevajte povsod »RIVIERA« toaletna medicinalna mila za otroke. plačevala višjo ceno za zlato nego za devize. Višja odkupna cena za zlato je bila tudi merodajna za gibanje svobodnih deviznih tečajev, ker je predstavljala spodnjo mejo, pod katero prosti tečaji deviz doslej niso mogli pasti, ker se je izplačalo uvoziti zlato in ga ponuditi Narodni banki. To je tudi vzrok, zakaj so bili navzlic znatni ponudbi zadnje mesece devizni tečaji na svobodnem trgu za malen- kost višji nego oficijdni tečaji. Cena švicarskemu franku znaša z oficieino premijo 14.25 Din, medtem ko je švic. frank na svobodnem trgu zadnji čas notiral okrog 14.75. Čim bo Narodna banka prilagodila nakupno ceno za zlato novi pariteti, je pričakovati, da bodo tudi svobodni devizni tečaji in tečaji v privatnem kliringu padli na višino oficielnih tečajev. Zahteve našega lesnega trgovstva Pretekli teden se je vršila seja osrednje sekcije lesnih trgovcev (osrednje organizacije našega lesnega trgovstva), ki je razpravljala o vseh najvažnejših vprašanjih. V poročilu o delovanju Osrednje sekcije je iznesla stališče, ki ga je zavzela proti osnovanju Centralnega odbora lesne industrije v Beogradu. O položaju v Italiji je seja ugotovila, da se naš položaj na italijanskem tržišču ni izboljšal. V kliringu so ovire in izplačila so jako dolgotrajna. Italija je pred kratkim na novo uredila notranjo prevozno tarifo, ki bo neugodno vplivala tudi na naš izvoz. Kljub vsem akcijam in zahtevam, da se uredi položaj med našimi izvozniki in italijanskimi uvozniki, so vsa prizadevanja, da se pričnejo nova pogajanja, kakor je bilo nameravano glede na preference, ki naj bi jih dala Italija našemu izvozu v kompenzacijo za avstrijske preference, ostale na mrtvi točki. Podano je bilo tudi poročilo o potrebi spremembe prometne politike. Prekomerna fiskalna obremenitev prometa je izzvala padanje železniškega prometa po količini in po vrednosti. Visoke prevozne tarife. ki v številnih primerih v notranjem prometu presegajo vrednost blaga, ovirajo in povzročajo škodo trgovstvu. Zato zahteva lesno trgovstvo, da se prevozne tarife, ki niso v skladu s položajem gospodarstva, znižajo za 50 odst. Spremeni naj se prometna politika v tem pravcu, da se ob zmernih tarifah omogoči razvoj notranjega prometa v interesu državnih financ in v interesu izvoznikov. Pri urejevanju prevoznih tarif naj se uvede notranja ia zunanja tarifa. Prcvoz-nina v notranjem prometu naj se razdeli Eo oddaljenosti od kraja nakladanja do raja razkladanja tako, da se izvede za prevoz blaga na progi od 50 do 100 km 20 odst. znižanje na predpisano tarifo, na razdaljo od 100 km navzgor pa 50 odst. znižanje. Za prevoz v inozemstvo v obmejnih krajih naj se določi posebna izvozna tarifa. Znižajo naj se tudi najemnine ležarin-skih prostorov na železniških postajah, ker so zaradi previsoke najemnine danes ležarinski prostori prazni. Lesno trgovstvo, ki je obremenjeno z vsemi možnimi pristojbinami, želi, naj se znižajo tehta-rina, tariranje in nakaznina. Obširna je bila debata o kreditu in raz dolžitvi. Otvorijo naj se zopet poslovni krediti v zvezi z znižanjem obrestne mere. Glede razdolžitve in znižanja starih dolgov in obresti do leta 1931. naj se izvede znižanje starih dolgov za 40 odst. Proti izterjavi poslovnih kreditov po denarnih zavodih je treba pokremiti, da se ti krediti ne izterjujejo nasilno in s rubežnijo, tako da se proda blago ali posestvo brez cene. Zato je potrebna zaščita proti takemu načinu izterjavanja dolgov. Vršila se j« debata o ranih plačilnih težkočah ▼ inozemskem izvoza in je bila postavljena zahteva, da se z državami, v katere izvažamo les, urede plačilni pogoji, ki naj dajo možnost hitrejšega izplačila terjaitev. Veljavnost overenja za zavarovanje valute naj se podaljša na tri mesece. Glede na težavne razmere v lesni trgovini in v svrho omogočanja izvoza, je potrebno ukmjenje določbe glede predlaganja potrdila o tekočih vplačanih davkih. Znižajo in poenostavijo naj se banovin-ske takse, ki obremenjujejo sečnjo in uporabo ceste. Razpravljalo se je končno še o sestavi davčnih in reklamacijskih odborov. Ta zbor organizacije lesnih trgovcev je bil izraz težke situacije notranje m zunanje lesne trgovine in želja, da bi se na merodajnih mestih smotrenejše podpiralo to, nekdaj tako važno gospodarsko stroko. Gospodarske vesti «= Dobave. Strojni oddelek direkcije dri. železnic v Ljubljani sprejema do 4. februarja ponudbe glede dobave azbestnih vrvic. Direkcija državnega rudnika Ugljevik sprejema do 7. februarja ponudbe glede dobave raznega prometnega materiala. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 7. februarja ponudbe glede dobave 50 komadov cevi za kotle, azbestnega materiala, 50 plošč bele angleške pločevine in 30 kg izolirnih vrvic; do 17. februarja ps glede dobave 600 žarnic. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 8. februarja ponudbe glede dobave 10.000 kg kalcijevega karbida. Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 15. februarja ponudbe glede dobave 100 komadov rezervnih 6tekel za naočnike za letalce. Pri vojno-tehniškem zavodu v Kragujevcu se bodo vršile naslednje ofertne licitacije: 1. februarja glede dobave železa; 4. februarja glede dobave trakov, amerikan-platna in bombaža za čiščenje; 8. februarja glede dobave orodja; 9. februarja glede dobave konjskih odej; 11. februarja glede dobave stroja za glajenje (Zylinderschleifmaschi-ne); 13. februarja glede dobave raznih strojev; 16. februarja glede dobave žice berg-manovih cevi; 18. februarja glede dobave bakrenih trakov, jekla in manesmanovih cevi. Dne 11. februarja se bo vršila pri ekonomskem oddelku komande mornarice v Zemunu ofertna licitacija glede dobave 150.000 škatel mesnih konzerv in 80.000 škatel jetrnih konzerv. Borze 21. janaarja. Na ljubljanski borzi je deviza Newyork danes popuščala in tudi London je bil slab. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.15, v grških bonih po 30.50 in v angleškgi funtih po 222.63, dočim so se španske pezete nudile po 5.45. Na sagrebšketn efektnem tržišč« s« se danes državni papirji v naglem skoku nadalje dvignili. Vojna škoda se je pri živahnem prometu dvignila od petkovega tečaja 370 na 380, 385, 395 in 397, ob sklepu pa se je nudila po 394. za marc po 390 in 400, za maj po 397 in za junij po 396 (v Beogradu je bil promet za kaso po 390 in 391). Tudi ostali papirji bo se v enakem tempu dvigali, le investicijsko posojilo je zaostalo in je bilo zaključeno po 72, pozneje pa ni bilo več blaga izpod 76.50. V 7•/• Blairovem posojilu so bili zaključki po 66 in 68.50. Znatno so se okrepile tudi delnice Narod ne banke in delnice Priv. agrarne banke, ki so se trgovale po 275 in 280. Promet je bil še v delnicah Trboveljske po 116 in 118. Device. Ljubljana. (S premijo 28^/a, v oklepajih brez premije): Amsterdam 2965.72 do 2980.32 (2307.96 — 2319.32), Berlin 1756.0« — 1769.95 (1366.60 — 1377.40), Bruselj 1025.63 — 1030.69 (798.16 — 802.10), Curih 1421.1 — 1428.08 (1105.85 — 1111.35), London 214.20 — 216.2« (166.70 — 168.301, Newyork 4360.77 — 4397.09 (3393.60 — 3411.86), Pariz 289.60 — 291.03 (225.37 — 226.49), Praga 183.42 — 184.52 (142.77 — 143.60), rnit 374.38 — 377.46 (291.35 — 293.75). Avstrijski šiling ▼ privatnem kliringu 8.10 — 8.20. Zagreb. Amsterdam 2965.72 — 2960.32, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 1025.63 do 1030.69, London 214.20—216.26, Milan 374.38 do 377.46, Newyork kabel 4382.77 —4419,09, Ček 4300.77 — 4397.09, Pariz 289.60—291.03, Praga 183.42 — 1^4.52, Curih 1421.01 do 1428.08. Čarih. Beograd 7.02, Pariz 20.38, London 15.1025, Newyork 309.50, Bruselj 72.1750, Milan 26.38, Madrid 42.2250, Amsterdam 208.80, Berlin 123.90, Dunaj 57.35, Stock-holm 77.85, Oslo 75.85, Kobenhavn 67.40, Praga 12.9150, Varšava 58.30, Atene 2.9250, Dunaj. (lečajl v priv. Kliringu.) Beograd —, London 26.25, Milan 45.83, Newyork 536.92, Pariz 35.45, Praga 21.80. Curih 173.70, Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 390 — 394, 7*/« investicijsko 72 — 74, 4'/* agrarne 47 — 50, ff>/» begluške 67 — 68, 8»/» Blair 75 —78, 7°/» Blair 66 — 67. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 393 _ 394, za februar 393 — 391, za marc 390 — 394, za maj o90 _ 394, za junij 892 do 395, 7°/» investicijsko 72.50 — 76.50, 4»/. agrarne 48 — 50, 7>/» Blair 67.50 — 68, 8*/» Blair 75 — 80, 7*/» Drž. hipotekama banka 68—70, za februar 66 — 67; delnice: Narodna banka 5200 — 5500, Priv. agrarna banka 274 — 280, Trboveljska 116 — 118. Beograd. Vojna škoda 392—393 (391, 390), za januar 392 — 393 (390), za februar 39-i.oO do 394 (393), 4*/« agrarne 46 — 47 (47), 6V. begluške 69.50 — 70 (72, 68), za februar 69— 70 (70, 68), 7V. Blair 66 — 69 (69, 67), Narodna banka 5377 — 54C0 (5377), Priv. agrarna banka 275 — 278 (275, 270). Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 14.05, Državne železnice 24.50, Trboveljska 16, Alpine-Montan. 12.30, Šečerana 16.50. i Blagovna tržišča 2ITO. -f Chicago, 21. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 98.3750, za julij 89.375, za september 87.50; koruza- za maj 87.6250. -I- Winnipeg. 21. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 83.25, za julij 82.75. + Ljubljanska borza (21. t. m.) Tpnden-ca za žito čvrsta. — Nudi se (vse franko nakladalna postaja): pšenira: baška 79 kg, po 125.50 — 127.50; oves: bosanski 89- 91. korusa: baška po 68 — 70, banatska |>o 66 — 68; moka: baška in banatska »0< po 205.50—228.50, baška »2« po 190.50—208..^. baška >5« pa po 170.50 — 188.50; otrobi, baški debeli 100 — 105, drobni 85 — 90. 4- Kovosadska blagovna borza (2L L m.) Tendenca čvrsta- Promet je bil srednii. Pšenica: baška in sremska 120 — 122.50; gornjebanat. 117.50 — 122.50; baška potiski 124—126, slavon. 121 — 123. Oves: baški in sremski 76 — 78, slavonski 81 — 83. — Rž baška 115 — 117.50. - Ječmen: baški, sremski, 65/66 kg 110—112.50; jari, 67/68 125 — 127.50. — Koruza: baška in sreni ska 64 — 66; sušena 68 — 70; banatska 01 do 63: sušena 6^ _ 68 — Moka: baška in banatska, sremska in slavonska »0g« in >0gg« 192.50 — 215; >2« 172.50 — 195; >5« 152.50 — 175; »6« 135 — 147.50; >7« 110 do 115. — (»trobi: baški in sremski 73 do 76. banatski 73 — 74. — Ftfol: baški in sremski beli 130 _ 132.50 -f Budimpeštanftka terminska borza (21. t. m.) Tendenca stalna. Pšenica: za man-16.40 — 16.41, za maj 16.84 — 16.85; koru-wk za maj 1180 — 11.82. Sanje o marsejskem atentatu Čuden privid Belgijca v Parizu Odkod kozmicno žarenje! Nove zvezde posegajo tudi v zemeljska dogajanja Že kakih 20 let pozna znanost kozmične žarke, ve, da prihajajo iz globin vesolj-stva, a kako nastajajo, je bilo do danes neznano. Vsakovrstnih domnev, ki so se bavile s tem vprašanjem, sicer ni bilo malo, a vsem je nedostajala eksperimentalna podlaga. Sicer je berlinski astronom prof. NVerner Kolhorster že pred 20 leti ustvaril eksperimentalno podlago za podmeno o kozmičnem izvoru teh sRrivDostnih žarkov, ko je ugotovil, da so desetkrat probojnejši nego najhitrejši radioaktivni žarki, ki Jih zmore zemlja, a znanost se je še dolgo časa vdajala rajši špekuliranju o zemeljskem izvoru kozmičnega žarenja in s hipotezam brez prave podlage. Tako je nastala cela vrsta teorij, izmed katerih je ena izvor kozmičnega žarenja iskala v soncu, druga pa v nekih nam popolnoma neznanih praelementih, tako zvinih transuranih, ki naj bi bili očetje naših radioaktivnih elementov, v ostalem pa doma samo še na kakšnih zvezdah, ki so mlajBe od sonca. Meritve kozmičnega žarenja ob sončnih mrkih so dokazale, da mu izvor nikakor ne more biti naša osrednja zvezda, ko so pa odkrili čedalje trše koz- mične žarke, so morali opustiti tudi podmeno o transuranih, ker bi niti njihova energija ne zadostovala za tvorbo takšnega žarenja. Nato so menili, da nastaja morda ne zaradi razpada, temveč zaradi nastajanja novih atomov ali zaradi razža-ritve električnih elementarnih delcev. Tudi takšne domneve se niso mogle obdržati, končno se je obdržala še kot najbolj verjetna Nernstova hipoteza, da dajejo zvezdne katastrofe potrebno energijo za pojav kozmičnih žarkov. Mislili so, da pridejo za to v poštev posebno ogromne »nove« zvezde, kakršne se pojavijo mogoče vsakih tisoč let enkrat. Kakor sedaj poročajo, je uspelo podati dokaz za NeTnstovo domnevo, pri čemer pa se je poznejši dodatek o velikih novih zvezdah izkazal za nepotrebnega. Dokaz je podal že omenjeni prof. Kolhorster. Sredi decembra preteklega leta se je pojavila, kakor smo že ponovno poročali, nova zvezda manjšega obsega v ozvezdju Herkula. Kolhorster se je odločil, da jo prouči tudi s stališča kozmičnih žarkov posebno potem ,ko so zadevne registrirne aparature v potsdamskem observatoriju pokazale neobičajna nihanja. S štabom sodelavcev je začel zvezdo opazovati s tega stališča, poskusi so se izvršili pod izredno ugodnimi pogoji, tako da je bilo potret>-no prišteti samo 589.704 koincidirajočih kozmičnih žarkov, dočim bi morali pod količkaj neugodnimi pogoji, motnji v aparaturah itd opraviti najmanj dvakrat tolikšno delo. m izkazalo se je, da je bilo v dnevih, ko je nova zvezda Herkula imela svojo največjo svetlohnost, in sicer ko je lahko polno prisijala v aparaturo, kozmicno žarenje za i do 2 odst. višje nego pred tem časom ali po njem. Torej ni izključt no, da je ta zvezda dala nekaj Kozmičnega žarenja in da je njegov izvor iskati v podobnih eksplodirajočih nebesnih telesih. Ce vzamemo, da izvira kozmično žarenje od novih zvezd, tedaj bi morala njegova množina na tleh izvirati od 50 do 100 takšnih zvezd, to se pa sklada z astronomskimi cenitvami o pogostosti novih zvezd. Kolhorsterjev eksperlmentlani prispevek k številnim podmenam c izvoru kozmičnega žarenja bi bil tedaj prvič tudi pozitiven prispevek. Gorje mu, ki nima doma... življenje na vejic! Kako pišejo Nemci in Američani New York — Lasje iz mrličeve glave — Usodni bankovec za 20 dolarjev Dva dneva po izginotju malega Lindbergha je Hauptmann šantal • • • Kakor se čudno sliši je le res, da visi življenje Bruna Riharda Hauptmanna, ki sedi na zatožni klopi zaradi ugrabitve Lindberghovega prvorojenca, na eni sami — vejici. Takoj po aretaciji so namreč v Ameriki od Hauptmanna zahtevali, naj napiše kakršenkoli stavek na papir. Pogoj je bil samo ta, da mora biti v stavku omenjeno mesto New York. Hauptmann je napisal ime mesta takole: New-York, kakor ga pač pišejo Nemci, a ne Američani. Ime New York z vezanjem med obema besedama se namreč dosledno ponavlja v izsiljevalnih pismih, ki jih je prejel Lind-bergh od razbojnikov in izvedenec za pisave Tyrell iz Milwaukeeja prisega na to, da izključuje navedeno znamenje vsako možnost, da bi bil ugrabitelj Lindberghovega otroka kdo drugi kakor Hauptmann. Ta vezaj bo najbrže odvedel Hauptmanna na električni stol. Sodišče je tudi zaslišalo črnca Williama Allena, ki je našel truplo malega Lindbergha v grmovju. Ko je mož povedal, v kakšnem stanju je našel mrliča, se je oglasil k besedi Hauptmannov branitelj, ki je izrazil dvom, da je bil najdenec pravi Lind-berghov sin. Po njegovi sodbi so pobrali namestu tega nekega otroka, ki je umrl v sirotišnici blizu Hopewella. Toda advokatov trik je takoj zavrnil državni tožilec, ki je Izjavil, da sta pozvana kot priči pri najdbi še dve osebi, policist, katerega je poklical Ali en, ko so našli otroško trupel-ce ln zdravnik, ki je izvršil obdukcijo mrliča. Stražnik je izjavil, da je imel otrok, ki so ga pobrali v grmovju, še lase na glavi. Odstrigli so mu par las ter jih poslali v analizo. Pozneje so analizirali tudi lase, ki so jih vzeli lz kodra, ki ga je nekoč od-strigla svojemu vnuku Lindberghova tašča, ga. Mottow. Analiza je pokazala, da je nosila obe analizirani vrsti las ena in ista oseba, kar popolnoma izpričuje istovetnost najdbe z izginolim otrokom. Policist je tudi pojasnil, odkod luknja v otrokovi glavi. Dregnil ga je z železno konico svoje palice v lobanjo. Zdravnik dr Charles Michell pa je izpovedal, da je nastopila otrokova smrt nedvomno zaradi udarca po glavi. Mali Lindbergh je nmrl zelo hitro, natfhrSe v dveh minutah. Naito je bil pozvan k pričevanju detektiv fltafc, ki je pojasnil, kako je našel bankovec za 20 dolarjev pri Hauptmannu. Njegova Izpoved je tako učinkovala na obtožen- ca, da je mož sunkovito planil pokonci ter zavpil detektivu: »čujte gospod, vi laže-te!« Predsednik obravnave je zaradi tega medklica pozval Hauptmanna k redu in stražnika, ki sedita več čas ob njem, sta ga potegnila nazaj na klop. Posredovalec Morganove banke Mulligan je izjavil, da je imel Hauptmann pri banki konto, ki ga je pozneje • prepisal na dekliško ime svoje žene. Ko so Mulliganu pokazali fotografijo Izidorja Fischa, je potrdil, da je to tisti mož, ki je I. 1933. bil petkat ali šestkrat s Hauptmannom pri njem. Hauptmann mu ga je predsavil za svojega družabnika pri kupčiji s kožuhovino. Hauptmannov konto v banki je znašal do aprila 1932 komaj 203 dolarje, proti koncu pa je narasel že na 2528 dolarjev. Neki drugi uradnik Morganove banke je izpovedal, da je Hauptmann vlagal manjše zneske. Veliko razburjenje je zopet nastalo v sodni dvorani, ko je prišla na vrsto ženska priča Ela Aschenbachova, soseda Hauptmannovih. Izpovedala je. da je dva dneva po ugrabi j en ju otroka obiskala Hauptmann ovo ženo. Stali sta na verandi, ko je prišel mimo Hauptmann. Priča je razločno opazila, da mož šepa in je vprašala sosedo, kaj se mu je zgodilo. Ta ji je pojasnila, da se je Hauptmann pravkar vrnil s poti, kjer si je poškodoval nogo. Izjava Aschenbachove je zbudila silno pozornost, ker močno obremenjuje obtoženca. Hauptmann ovo ženo je tako razburila da ji je vrgla v obraz: >Lažete'« Po teh zaslišanjih jc bila odgodena razprava čez nedeljo. Računajo s tem, da bo državno pravdništvo kot tožbena instanca absolviralo svoj del do torka. Nato pridejo na vrsto razbremenilne priče za Hauptmanna. Obramba jih navaja 50, poleg njih tudi štiri izvedence za pisavo. Obtožba je doslej zbrala tri močne obremenilne momente proti obtožencu: Istovetnost pisave v izsiljevalnem pismu s pisavo Hauptmanna; trdite detektiva Siska, da je našel pri obtožencu 20 dolarski bankovec iz Lindberghovega svežnja in izjavo ge. Aschenbachove, da je videla dva dneva po ugrabljenju Hauptmanna šepatL Na podlagi tega gradiva bo zahteval državni tožilec kazen, če bo do torka del držanega tožilstva absolviran, bodo začeli zasliševati osebe, ki jih navaja Hauptmann čuva obramba. Razprava sama pa bo, tako upajo, zaključena v prihodnjih štirinajstih dneh. lm Posaarja odhajajo čez francosko mejo vsak dan družine nesrečnih emigrantov Stanovanjske reforme Kako skrbe na Angleškem za zdravje državljanov Kakor znano se angleška vlada že dolgo časa bavi z načrtom, da bi se podrle vse hiše, ki so kot bivališče ljudi nemogoče in da bi se za vse zgradilo dovoljno število zdravih, prijetnih domov. Ta stremljenja so dobila sedaj svoj izraz tudi v posebnem zakonskem načrtu. Prvič se je tu opredelil uradno pojem prenapolnjenega stanovanja« z zahtevo, da mora imeti vsako stanovanje dovolj prostora, da moreta oba spola, izvzemši zakonca in otroke pod 10. letom živeti ločeno. V eni sobi smeta živeti maksimalno dve osebi, v dveh sobah tri, v treh sobah pet, v štirih sobah 7 m pol, v petih in več sobah pa deset oseb, pri čemer veljajo otroci pod 10 .letom za pol osebe. V sobah z manjšo površino nego 50 kvadratnih pedi ne sme nihče živeta, minimalni prostor za osebo je 80 kv. pedi, za dve osebi 120 kv. pedi. Zakon zahteva od lokalnih oblasti takojšnji popis stanovanjskih razmer. Ce nove tovarne privabijo novo delavstvo, morajo podjetniki skrbeti za zgradbo novih stanovanj, a za vsako novo stanovanje bo vlada 40 let plačevala najmanj po 6 fantov letno, lokalne oblasti pa po 3 funrte, da bodo najemnine nizke. V podeželju bodo vladne subvencije 2 do 8 funtov letno na stanovanjsko enoto. Vso gradbeno delavnost bo nadziral poseben centralni gradbeni odbor, lastniki slabih stanovanj, ki se podrejo, dobe odškodnino, če niso s svojo nemarnostjo sami zakrivili slabih stanovanjskih pogojev. Nov vseučiliški zavod za letalstvo Na dunajskem vseučilišču se ustanovi v kratkem poseben zavod, ki se bo bavil s proučevanjem človeškega telesa med poletom in fiziologijo letalca. V zadnjih dveh desteletjih so namreč dognali, da se pri poklicnih letalcih sčasoma izvršijo neke spremembe telesne konstitucije m te spremembe, njih obseg in učinek, bo proučeval novi zavod, kakršne so že pred leti ustanovili v Ameriki, na Francoskem, v Nemčiji in Italiji. Vodja dunajskega zavoda bo znani fiziolog prof. dr. Arnold Durig. Londonski bst »Bvening News« je razpisal anketo o nenavadnih doživljajih. Neki čitatelj lista je poslal nato uredništvu opis svojih nenavadnih sanj v noči pred marsejsko tragedijo. čitatelj, ki se je podpisal za Riharda H., pravi, da je doma iz Dieppea. Zvečer pred dogodkom v Marseilleu se je pripeljal v Pariz, kjer je spal v istem hotelu in isti sobi, kjer je noč pred njim stanova^ eden izmed atentatorjev. Slednji se je odpeljal iz Pariza v Mareeflle. Zjutraj med 2. in J. uro je imel Rihard FL čudne sanje. Videl se je v neamanem mestu in ▼ neznani ulici, kjer sta bila umorjena dva moža. Enega izmed obeh je takoj spoznal za Barthouja, drugi pa je Trti, kakor je mogel ugotoviti dan po atentatu, na podlagi slike, blagopokojni kralj Aleksander. Nobena ga noče Budimpeštanski tisti poročajo o nekem 251etnem Kuholju iz Darde pri Baji. Fant je zelo nesrečen, ker meri v višino 211 cm in ga zaradi njegove velikosti noče nobeno dekle za moža. 2e veOcrat je prosil katero za roko, pa je bil vselej odbit. Dekleta ga zavračazo baje zato, ker je prevelik. Lestve obremenjujejo krivca Med razpravo v Flemingtonu so prinesli v sodno dvorano lestve, po katerih so splezali ugrabitelji Lindberghovega prvorojenca v otrokovo ■painico Po atentatu je Hihard H. povedal vsebino svojih sanj nekemu višjemu francoskemu policijskemu uradniku, svojemu dobremu znancu. Ko mu je ta opisal ulico, v kateri se je zgodil zločin, je Rthard H. spoznal, da je bil v sanjah ponoči v ulici Ca-nebiere v Marseilleu. Policijski funkcionar je sporočil te sanje po telefonu v Marseille. To sporočilo je pozneje povzročilo govorico, da je bila francoska policija vnaprej obveščena o pripravljajočem se atentatu in da je o tem tudi obvestila našega biagopokojnega kralja, kar se pa seveda ni zgodilo nikoli. Priča marsejskega atentata Po naročilu preiskovalnega sodnika Doenp de Sai nt-Parila Iz Marseillea je bil te dni na pariškem sodišču zaslišan o poteku atentata francoski general G e o r g e, ki je del z blago pokojnim kraljem in L Barthoo-jem v istem avtomobilu ANEKDOTA Nekoč znanega pariškega zdravnika Ri corda je ustavil na cesti neki skopuh, ki je mislil, da bo tako prišel do brezplačne konzultacije. »■Kaj vam manjkaV« je vprašal zdravnik. »V želodcu me boli,« je dejal oni. »Tako? Da vidimo. Zaprite oči.e Mož je tako storiL »Pokažite jezik,« je dejal Ri-cord. In tako se je zgodilo. Ko je skopuh čez nekoliko mi mi tah odprl oči, je videJ okoli sebe krdelo zijaL Zdravnik pa je bil že davno izginil. Z odprto gondolo v stratosfero — Projekt španskega letalca Herrere VSAK DAN ENA »Ali ste vsak dan pokadili samo eno cigaro?« »Sem, toda stalo me je ogromno premagovanja, kajti prej nisem nikoli kadiic lavnicah v Guadalajari pri Madridu. Polet pod takšnimi pogoji bi bil nemogoč, če bi se letalec na drug način ne zavaroval zoper strašni mraz v stratosfernih višinah in razredčeni zrak. Herrera si je dal v ta namen izgotoviti neko vrsto potapljaške oprave, ki se da ogrevati z elektriko. Pod to obleko bo imel drugo opravo iz posebno prepariranega blaga z jeklenimi žicami, poleg tega pa še dve obleki iz gume in volne. Na ta način mu mraz ne bo mogel do živega. Zoper sončne žarke, ki bi ga v veliki višini preveč greli, se bo varoval z blagom, ki bo viselo z balona čez gondolo. Dve posodi s kisikom mu bosta dovajali potrebni zrak za dihanje. Na madridski tehniki gradijo ta čas posebno poskusno kabino, v kateri bo HerreTa pred poletom v silno razredčenem zraku in ob temperaturi 60 stopinj pod ničlo preizkusil samega sebe in svoje oprave ter dihalne aparature. Herrera računa, da bo rabil 2 uri za dosego višine 23.000 m ter nadaljnji 2 uri za pristajanje. Če doseže res omenjeno višino, tedaj mu pojde naslov človeka, ki se je dvignil najvišje nad zemljo. Dvignil pa se bo v nasprotju z dosedanjimi stratosferni-mi letalci sam. Njegova žena ga je hotela na vsak način spremljati pri tveganem podjetju, a jo je prepričal, da bi imela teža druge osebe za posledico to, da bi se balon dvignil za 1000 m manj visoko. Njegov polet ni namenjen samo rekordu, temveč tudi znanosti. Na krovu bo imel številne znanstvene aparate in oddajnik za kratke valove. Tako bo v stalni zvezi z zemljo. Najzanimivejše pa bo to, da bo v višini 23.000 m poskusil fotografirati Iber-ski polotok s ploščami na infrardeče žarke. V začetku februarja namerava sloviti španski letalec polkovnik Emilio Herrera z balonom poleteti v stratosfero in doseči višino 23.000 m. Balon bodo napolnili s 1600 kubičnih metrov vodika in bo imel v najvišji višini premer 36 m. Najzanimivejša novost pa bo pri tem balonu odprta gondola, ki jo bodo že tc dni dogotovili v vojaških letalskih de- Smrt odličnega francoskega novinarja V Pariza je nmrl glavni urednik »Mati na« Georges Abric. V uredništvu je delal Sokolstvo Izbirna tekma Saveza SKJ > - - -1 -c .C-; " I T~ -i r a^- ~ r 2 -z - - >• •:».« r- 11 '-'<--'-i I2C zrx pre-rz.a^irra ▼ rrča.a ▼ C«l*3-7er=« t s? ; i f Sofco? ▼ C«lfB_ iJe r.r^T šteTilze r ra t>;> ra- -i:. rerz._i:_ Ti rri- r- «-; : r iT ▼ tz-z~ f-z- • i — r m r-r.jrztza i>e N;- V«. :: crsci-1 t~a Teksta i —~—-«ii srca. I -7: t. i — :čr«i Dtze* teizc * aa; ▼ ?*rde- rtzo aois-courrr.A _oc«r. HtsL S-i " Zenl;ajl Slarz;;. Bor- ce', i. Za-rl kakar a. Piec. Tr-r:- .Azeri. Dc.eial Šlaaafc er;er. Pzr». Miko»et Loboda. T*~iar. VwB L — Lafcaoat.etska '« -ii t - ~« i 1-jO i t r r; ir rrezr . Tezsmr-r. ;. ▼ re.;~a-r- -__i. .. «i - " "" I i« r- r B z z ~z t —- £ yr- --.- ^ - • t ' --------—. ---• , i— 5T-reCr = Z:Z:ST*£S tr--r T r r-:n : . rs -si. r- »:■ t st r»?t.:z :_< _ _ s* e — rz.rr--.-s . _ - ■ . . r - - . — - * i r T -Sr" _- _ — - - i-r.r'" t i? ~ >-;. t rr.:'. h-t-tzt airk - z.~lmr~ -:•? .eczzr t Zar-sra. t stz?" Izpze ;> rz.~—z -% zza I * i-, r vi. 3r • ! : i i ;« e tar; i rr E : t » . J s nrr::r i a ;« : 1".: j: » :.az:T r .: i itf 1"* V»T - - ----- * - "i" " - ----71 r«.; t- *-» \*i riz- : i;: s: t:: : Htrra s. prrdr;. c p-*—tc re po rrec ; rie ■.• rri ^ 5k Reka. I i T ~ — z : irsc se?*trtk - z iz* ~ * i £ ■ _7 - _ —v :: 1 * t- ~ 'i r " , - i --.. » b Z: I I : «* i . s;: £: ' .. • - ■ -__3 - -5-3 - s -i : ■> • jc- Ni A i _ ni- ; • im ,*i-T - **; -t; : 7; - : - - - r i c ': ~ i - za . O x ▼ a: i a > >re>I ad- - »-- j « a ; c - rr • rs -i ■CPCBTDAR z-z 2' 3". if T ztzxt-z I>: n: - » r. a: i5«' - - i-; • - -: . 4 _ ■ - ■. - — £ - ; t ŠPORT OPEE.* x Ji * 7:r-a r - - - :--- B. ^ — - ar - — ■ - - : —- -r Delo in uspehi Sokcla v Kranju Nastop naših drsalcev v Zagrebu _ _ __——. i ' — ■ M ' - 7-,-: '.i - T«* ^sr-i f i pc :.: 5 J ;" - >: >< ru- -er.c ^otCT .s .e r.z: :: >« i -sna --- .'i -:: :i »---t- "| 4 ! r;tri z- rrijrfi.:!, k :: _ ;—i v 71 f: ~i IC —5" i: ~ » v .r ^itrrs.i -'zšz^z. ir-.i —i - :rti v .r firt- r — ~ T rr?_>ir-c tr. i n r ^u i.; :: " " tSk^K.i j >e -zri t-n.-. rr.re- j . -.rs. ; : zo J r*i rt z-'i r Radio ^ »t jasaarja___ Ti -_ 1 ? :š"e. - .7—^ »t5 • - ■ : "i ž£rrs sScra 7 - r -7 — s i,- j-- - ---. r?" r 55". T - 15T_ T - - ?:• »irr :» r>c .e žre t r*r ri: ->. v-.ar : —sčt. — v..t"^-? ri:- • 7 _.s.r5<č;i :c II . :r_ r^-i:. — s:- jz ra 5 ::r*:r» ri Pccl.--- rr :rr-č:l i J--j l;toš~- 2 rrK--"'i ti »O^mr-JM- —. ; 71 t - ~ « r - ■ ■ '.rd "- ^ ~z- . r- -7-^:" £: -i ; i. — i^.rr " ?. 7 " i —. - _ i 7 7 ; Ti7f — 1 i7 7 1 _ 7 ~ - i i 1 ^ S" - — ~ ___ p r ■ Z i — r P-=C-JT2 ii - - —-: n- - r • ■ ~ rr-^n-i rs i - — — - -a bco: -1 - tz ii' z^z - L _ - zrz**Kzlz z. —- : t;, i I_~r . <■« _r :i>:. -jrsr.; irra rr. .i ;e šrr? r.3 --- frffir § s. ra r> r it:T ii£'.r - r • ~ -: r-" >7-:«. rr štL . . . _ ______ r- ——c -- —------------- * ; - ;e 7 : - r i :-r Vi.- . « ia .-~rr Di — rr: — f rrr-r r i x : ;i jvr.r ;5£i —ri ..- - » -s. »i - ~ r ----- ~ •>_■'- >jcrrr:rt i ;~aacea. s':rra ffi. r.v i = 5rrirL N i -i Ti ; ? r :r*: : a L ] ..." ',___I .J ___ I- ___ ?r sk.epc rr>sUT% irsa- Vir-^e^'^ ^ ^ .--: Sckc^it i ;a ' rr.a - t^c^v = "jf r 1 k - - k' - ri- - -s S. ^ prazaorala Ktocs - sekt j^rotra- _ - .^-V' - r- n.f,:- •i Str-rn.r.i ri -j t~z x :i t . • I* Z-- \ »rr7* i "i t; ■ ; ZX Z — A r - —_ - r 7-i - —ii. a ucbcjuu. • _ 1: »: PofČ >-?V : Tir-- - ;as t u> - • — — - — . _ -> ■> _ 1-- Plof-> z ~ 7 *V ; - - .- • ^ ■ * r "" " ' ~ "* • ^ * * __Sarr-ire r—_ _A rocra. — _ Mriii ;■ \ . -" t- ; r r:£ r- —j ;7 77-jTt ^ — 3. ii i^čv v š-eiriir- nii^t iriitic tečaj 5K r.ir ki: t 777»- - :r .7-\ 1 :-:- r-:~ : r-i :r;:r i—. Ki*t- r: rrrrciks. j-i «rih« ".i: t: t.; .ir. ^i;: ?r i": f« ;rr; ;rr.i-r r i ri. .•» jis. e. tri.-ra Z-rrci. i_ r* $; u" rri~ 5€*'"' * **""f re Vsui pr. a i ri ner.;s ročn: -*s rt* 1 r: :r.i-..i- Tekmovanj« za zimski pokal v 1 - ■ -_ ij » i . - . J5 . " A"r.5k- ili - — ._ ... - s: i ii risr-nes sogoetrzi r;t~e r* rrji; u.ij pca. ;.r_ i i >z-zt.z~izz s_r;.r T rrr 'e~ :Tiz tj - z i. r_i—777 i ».i— ar:-i Mir.i rrz«-^- JSi « r ~ 1 r i.e i- r *: -•=-?: r v^--- r; rs- « " - — * - tru. tciisoc r: zcr«5r_ C« j: :r..i- vk £;: r i..r:v ij | tr;v 5; r:<: 'i::; _ T ; t jfrr rr ^ -rr; nr j r.aszra.ii rr^s-i—i L> r čir; -e -;ri.c r: ?rt-"mb rrv :;£ze .N: š r. :_?—-zi. zs. : zz-iz r_z. iL sC rri->„isr:; Sk L.r a n:ks. saksja. Zizes * ir.^i. ■ _ 7 .1 l . : — | _ sl} rlzzrerr i-". - i r ~ • - - - - - — _ V. ■ T . - —' ^7- ž77 : ri Zii.rZZ e M. . .si. — -...» t—rv«j.'s m ^crrž. i s<3" - za >Zz -laz z r : V zi T.z~.: Ml- i-r. =r rlzrz; H rr: r "i.Z£ ;rza: rer:- S-r "raz: z Tr r • T-r- - ztaer.-i.r z_ r.:ir 1 >i; z ^ :i- V *"sju:ezr it. rr; z. r-_sc7z-: c.-.:- fSk^* JNS Oa»r »oč ros : ri r: r-crzcrar.e. 5-arrziz L z ... >::rri;z:r z aaza_ c ?: ss rr. — jrra*5ti «tr i. ~ i - - r- - ----» ri ; t t:.mir _ ra z.rzi :-:rt:;;r rr_z:-čz t ti j so T rt-sr:-.i>z-j * rarr r ;zarz. itrfc i?- -:z~i j; i riiiir t _zr:rr.- i Si >r.:r-i* »ene ▼ P*z;-. —>r ▼ *- 3:? 1».-- 1 ..... Tizr-.s..-« zz< T:ZJ --7;7;-t*7« -jtri t rezi. I z r. »rjr* :r :.. z~ j7«r_r: >N:r »r;r« ▼ - r ^IT—1 T. s«-jT.;a;-c po :r zairz^z^ nue^ r«- , pr__ ^ - ^ ?,r-:-S-«kr "hrb - -----_ T ----- .. - 7-:>cžlar r j.. 7' i i": tr.c_ ra ziz: :.iz rrr. ^a: pa po ezi te&čka. izzr t rrrz retn-_"riz;, zar x .• iti tz r-c ;ri u.;t rri-—. i —a : i ^r • : rize r;t—:- ■ Pr a —.za rza^a Iv Z zz Pr i~t ;e ::;:• z; 36- t 3. za rti-:* žrrrsr *.'er-----rsrim 12 ŽJ src zrr r—rž srar- Delo celjskega Sokola v lanskem letu rrrr. t r: z=e: pri-rce nastopa r -ar"*- bc"35 t at ia "drV"^ rara- ml:z tčtraz. zg-.r tekrzr s : : t Z . —-. i-^- j r - - :- ir" M_kc H:iIct»: .e - - - . »»e ziT^ze zastojz £1 -.."5ir 5i: ZZ;-r Z 57 zazc «z:xz_ r.as:->:£r;z^x» tra.ja 3 * ---a. T ? • z :zrz_ ra h deic :: zs.z. i 11 - — -zzT-;a.-: t 7 re_> i.:r a: i z-jf.- ra '-r rr - i — -- >•: : : zr*ir r»rrrijc "-er;€ r--:~azz-:e za ^-z^rz r-r-r š-rr za Pc-.*? Z.-Z.Z7Z zasri:- - -r zrzžr~c r ■?;..< aa t»d. ^ i ž r-:£~i. zi£ z —" t Sa.ra.r-s-: z lift:: - - j; jt.ii :?.:n.:: roe-es-r-a- za. . -e rerz.zarč f~z:ar?rT: -e .e ▼ - ir:c t »u>: mr- a-: I»-r:5"~: .t ^.z pr.5r07.xj e areč-ZT-" zz -z- —sok-i^a T 7 - : * r-T— z iz-r-šz: Zr - "tez l^z je r.-a z^e-r^za fcre-k-: 14$::-Taza č.:£r.s£a ?■:-:.a za tar:;a z t a r z::ct ?:•: $k z -rr :r.-r;fri :-:i-:r :s -Ttd i: rz rr rrre-r:>: t -; i 7 r:~:-:--rzpz rta.-r*ra br 5 = t » nri :-e?-^raz poa-ira-r-j oč-čz: rz-cr ~i;r 5 r- N c t 11 t zč —zerz poročili r-črtaJ T»;rkc f-zšrr?3c Mo O 1 -r.rez zaz-~rkr: 9okolyrra t Ce Ira »rfča ?-Tz. fa * >ze>c frz^trz T O>z L ra f:aa:c. » lerii ^ J^ -n Slaale. r irašča;a*ic* 72 ia ?trrk. I 4» "z-~ z 5a3 >■ ** r>-i;Ti-r >. ' >t a i.az r. l>. zarai-:a;z ic-z za^_z-i rr ? N"i:r_ ra ra-re j ;t je >—- i-e-r: za p-r-rzža« L".:« u. Drzirr- pr-rrezz;e rzr. as::: r->rr-r >^;.eza Marca r r^ — Je na nir « pr-r-r.rt- f-rr.; zr-?rz_5E. pzzra-ei zt?—a -Srzrt * laz r*n i 1 t—sr farm : -Zizzaza. C~ezes = 5 z 5*az- vt 1 rzz_ ri ».sa; ^asrrpa z zersrzro raz.r ^r^itrz. odro&zo k_ z; zrt rra—,i Ziirm za k.._r ra ta-i-i-:i s.:r £i*rra ac>rrr r rez tiicrr _ z-zsrz*p..c iz r: :: dcilo i cee^-raz: rik- _.. K zz. >i žrra -j scče.zjoč.z \ š« c<žzrrare ritr.i ztzi t.ri rz še re x:;rize s« te t- ; « i . za p."Jti>ruta. t z_~z z- zrrzžxz rr x:r«- - teczzAj | z: rszrdrita. t .r kč; . 4 1 jc: Dar i - —r zrrro :r rr-r - risrra V f .ia . • t «-rr-.z rar~:r se :: ; a - - 7 __aiZi : zr-~ i z r-r 7 - - v - 7 ; 5->: r >:z r-z:r t N y£J~ezz.i Kiri.a ' ;-o r>ai poreže..is. z .-.r za.pr-; t ri.z^az^. — 7-7 ••• -• ----m— • -s «-t'. i rr irsr resrr Vremensko poročilo :i rzziir-r tra.i jcztz.c i. ra* r;ar:*az.a . =zaz.€ rarz—zrrv. I : = = -»rz-c 4 -e.a- n: T z?r ▼ odszczkžz ; ii" z r-r z-: T=-.-i rr.a.z:-«: 5—1 paraT-ze * rr i »~ric :::nz — zi.T r : :i;r J;r 'iz^-rrr. azza-n _;zr tza ' -« : -l.-;,aza :: "!«. i£»r.i:r " C —j C > IC — — : - - . ; —- . iz^c. f ' : šara.-e^r " "'1 1» N. 1 Iv K»r. Ji " * —" * * I iZ-^C. ; : 5rz:<* " -- ' i • V, t češ. 4 ' =p; : *• s: 5Z4. :•:. — — ?jt " i, -č * U V- ; -, -. ^ r a - — —* vi: —. — TrZTrT.t 7: iza —11 —" - -- Sir "I - _? " _l >l.r:- - ».( 1 ' 5r - 1 —t-j ?_a r —1' —t' = S.azza —««. —• V «--s« T. - "v: (.ica s zsr jsrriroz ">>.7-- t A raz z >:. - :' r 7. : iz -r«? rr - a- e : - :: slzc t ^ trži" r7-: ž za •-i:_zz:rz_ M7z:rzrz T pr z — :• zsa zrz t v-raFZirc 5 C | ia 5c~zaa .z s 7 ze-r Osri£c*o V r®-je b.-: za rs:, šš '-ši zaryrz - aoL r":z;r-zo ar—z r ?:i:-j»j zi:—: err-ra. ie p-r-r ^oe-cr rr — Ščrae Bara .'ari br D«Iiti ^ t ?-:roč..z r?»eo-l. n ?za 2 zr-z?z-*c j 1 xz brea i: z;zzc p ša pri: iz-r tr .četrt ,.-:za r zar:^T Za zaže.zrltTO je • Ta IršrTrz: rsHZ i >r F:-l;šai oi - - t- »a z.p 7-rc » :_zjZT-a a r-rr'- ; ir r v irzšTTr je *eJorad:lc :5 >i •-> rr t. 12 aoskii rz T iez?k:t ^-ze-poz* »ekrr^a TJ =.:sirz«k r-edaiaJk rber saraJ^an b8a 's3; -arrr=-*«r» aoka! Tf a g:rz;e sar: ra r-zz zioštra k: « ;e presrti.z. z-:r lik 'Ki tikrsc-ir.a >e razži-zc s.zčazerz :itz>*irz t ;zicž rt-r zrez s:-:; . za rirp*; "t ^ralce zs -. r-iz c .rrzsc; cKiroč: xJ>zr ra j-reebo tez re- aenz t ta rus-z ?r;žr*žeze. M_iti t prr — 5-azc: ra izredbo regi rti- —' " i* | rmr a V k: rkor se odbor ae tr. mote. » st:;tz ;.;.tr 3 «p>crarurtr. sc prep-št: IS? z^Irp LNP itoočacrre./*- rtr Pr:rr»rf p-oc oo^razirr tttrii r'.o- 1 čr ra.£Af-;;e ▼ 4? urah po >ži;rarT: z. rr-ir urt-a se t aa :rx" Pr resr . ; zr_ožrr -akso od 30 t>r. zr»x kar*-* -f rrore«- ane rti sc -zirer**jo — r>c iržrebartea: rrst-ztrz reda se rekjra tr*-rk Ako « tek—e ^ra^j » d^eh skjtMza.-. .a :re" skzzm Lcrata frralzo "eknso ced »ebo; z* * >" \z~ - ~ trr±ro t« ii^rl se- karz-ž zaiežz. kzrpcrarr;-® :zž_ rzrtoč e:.-a z; Z £ -1- z r»:j T>y y* ? r 7:zr 7~r-r-e.Z-t r-iar-- r iartt-prlr r rzc'ra. C -rz.ak" a T? = - - — - (Dm/ec tMozma čiaa »bonske oprave, knjerae^m ic-is-keca odbora. raTBatrtjetra la odbora Mestne kranikrice Pogreb bc ▼ terek o^ 15. url pope-iz* tz iiSe Jter. 4. za pckzpa^iče za ia:- Riten pckc^za z zesezriaega. 5 KiiA-vi zSca Vil1!— -r ''Bz?f 'z 'ar e -- ;r t ;azza-;7 iae 21. jaz jar> 153&. OKnna. Rrajevki »oiski odbor u : Kratzar L r. T . Zr.z-e.—e - prež.dao »f po-I ki Z—.Ajr-raec jc k'..?, ki d-zseže za7»; — t rrrr.c.n čs ^ *ek—-e I ; I »JUTRO« 8t IS L, WQLTF ; 2 Pokonci slavo i >V hotelu — v hotelu —< Osramočeno in zmedeno ga je gledala. >Ne zamerite, pozabila sem, v katerem hotelu sva stanovala.« Bunjesa je obšlo lahno nezaupanje. Težko si je bilo misliti, da bi človek pozabil ime svojega hotela. To se je upiralo vsem zapovedim reda in stvarnosti. Bunjes je s precejšnjo udržanostjo naštel imena raznih hotelov v Hamburgu. >Ne morem vam povedati, kako je ime tistemu hotelu, gospod_ gospod —< »Bunjes. c »Pozabila sem.< >To je pa res zelo čudno, milostiva.« »Da, sama ne razumem, kako je mogoce.< Zamišljeno je zastrmela v večer in rekla čez nekaj časa, kakor da bi se hotela opravičiti: »Veliko gorja sem preživela v zadnjih urah.< Bunjes je z vso primerno skepso premislil stvar, zakaj konec koncev je bilo vendarle jasno in mirno misleč hamburški ladijski opravnik s štirimi križi na hrbtu, torej človek, ki mu romantičnih srečanj v prosti luki ni smelo biti dosti mar. »Da, milostiva, to je pa res nerodna reč. Ali smem vedeti, kako vam je ime?« »Ime mi je Sarlota_Sarlota_« Jo Mo te nekajkrat odprla Mta, kakor da bi lovila sapo, nazadnje pa rdela, strahotna kakor majhno dekletce, ki ee boji kazni: »O moj Bog, tudi to sem pozabila, kako mi je ime.« Pustolovka, je 'brez obotavljanja sklenil John Jakob Bunjee. Vsekako pa zala pustoiovčdca. In človek tudi ni tak onega, da bi se delal izbirčnega. Bunjes ee je skoraj drzno nasmehnil in veselo vprašal: »Nu, kaj naj po tem takem storiva, ženica?« Pogledala mu je v obraz, v ta dobrodušni, od solnca in vetra zarjaveli, mesnati obraz, in ravnodušno odgovorila: »Sama ne vem.« Bunjes se je še malo obotavljal, nato se je zaletel in razigrano dejal: »Dovolite mi pameten predlog. Nocoj tako in tako ne morete ničesar ukreniti. Prav rad vam ponudim zavetje v svoji hiši. Stanujem v dokaj čedni vili na Labski cesti. Jutri potem lahko premisliva, kako in kaj. Morda se vam jutri vrne spomin. Velja?« Sarlota ni razumela njegovih besed in je negibno stala na mestu. Bunjee je ponovili svoj predlog. »Zelo ste prijazni,« je rekla Sarlota in se mu dala odvesti k vozu. »Domov!« je ukazal Bunjee. Avtomobil je zdrčal proti Labskemu predoru Sarlota je sedela kakor kip. Nič ni mogla misliti. Čedalje gostejše koprene so padale nanjo. Peljala sta se po nekakšni svetli, bleščeči globeli. Ali je bila rimska ce6ta? »Gospod soprog je torej danes odpotoval v Ameriko?« je zadovoljno vprašal Bunjes. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2,— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo nlužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12._, Dopisi ui ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2._davka aa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši uiesek za enkratno objavo oglasa Din 20__ Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6__za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._ Ponudbam na Šifre ne prilagajte znamk? Le. ee zantevate oc Oglasnega oddelka »Jutra«-- odeovor priložite a.lic cimuitti uc, tc UUlieVBUe DU Din ).- v znamkah. »Da,« Je boječe odgovorila Sartota in se ni mogla spomniti, ali je bil ta odhod danes ali pred mnogimi meseci. »Ali smem vprašati, kaj je goepod soprog?« »Častnik je bil. Boril se je v baltskih pokrajinah.« John Jakob Bunjee se je blago nasmehnil v večer. Častnik ee zdi tem ljubkim deklicam po tem takem še vedno najimenitnejši, je prizanesljivo pomislil in ai prižgal cigareto, ne da bi vprašal za dovoljenje. Voz je s povečano brzino zbrnel po Labski cesti, zavil skozi odprta vrtna vrata in obstal pred lepo hišo. Sluga, ki je čakal, je pritekel po stopnicah in odprl vratca avtomobila. Šarloto so odvedli v spalnico, ki je kazala kaj spodobno lice. Prijazna hišna se je trudila okoli nje. Potem je sedela v prikupni majhni obod niči pri večerji. Cvetlice so stale na mizi. John Jakob Bunjes se je bil menda pravkar obril. Njegov obraz je sijal. Bil je v večerni obleki in zelo ljubezniv. Sarlota je molčala in ee prazno smehljala, kadar jo je kaj vprašal. To sedenje za lepo okrašeno okroglo mizo je bilo daleč od vsake resničnosti. Cas in prostor sta se raztapljala kdo ve kam. Ko je Sarlota s hišnino pomočjo legla v posteljo, jo je mahoma premagal zaspanec. Bilo ji je, kakor da bi padala v neznansko globok vodnjak. Nato je razsvetlila globoki vodnjak daljna zvezda, ki se je bližala in bližala. Sarlota je jela sanjati. Vse svetlo je postajalo okoli nje. Frank je bili pri njej. Frank se ni bil nikoli odpeljal. »O Frank!« se je blaženo nasmehnila in iztegnila roke proti njemu. A tisti, ki ga je Sarlota objela, ni bil Frank Ditmar. Vse pristojbine za male oglase le plačati pri predaji naročila oziroma jih je vposlatj v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, |e naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. HHHlM Beseda I Oio. davek 2 Dio, ta iifro ali dajanie aaslova 5 Oin Najmanjši tnesek 17 Oia Dobro izvežbano trg. moč ki bi samostojno vodila trgovino, zmožno kavcije — aprejm«m proti dobri plaSi Ponudbe na oglis. oddelek »Jutra« pod šilro »MO«. 1217-1 Velik« indnrtrij. podmene a Savskoj Binovini traži sposobno? — samostalnog vrtlara ko/i je perfektan a vrt-Ijarstvu, kulturi povrnudbe na podružnic« »Jutra« v Ma riboru pod »Pošten«. 14133-2 Brivski pomočnik dober delavec, star 33 let, išče službo. Nastopi lahko takoj. Ladislav Ogrizek Celje, Razlagova ulica 9. 1429-2 Vrednote Brivca •*"*« hitrega in dobreea delavca sprejme takoj Bu-kovčan, Celje. 1430-1 Dve šivilji I daljšo prakso, eno p«r- fektno iivetbn.no v šivanja perila zmožno tudi prirezovania in pno za Šivanje oblek sprejmem. — Ponndhe z zahtevo plače na oglasni oddelek .Ttitra ▼ Ljubljani pod »Stalno 90?«. 1J3S-1 Beseda t Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din. Iščemo zastopnike Lihek posel in dober zaslužek, event. kot postranski zaslužek. Samo inteligentne, marljive in poštene osebe naj pošljejo svoje ponndbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod »Agilen sastopnik«. M01-6 Seseda l Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din. Novo hišo 9 4 parketiranimi soKami in kuhinjo, pripravno za obrtnika ali upokojenca, v lepem kraju Dolenjske oddam za 150 Din mesečno. Beseda 1 Oin, davek 2 Din. za šifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE — juvelir Ljubljana, Wolfova nliea 3 4,ym MjgynBMt ftffljffffž? Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pohištvo novo kuhinjsko in sobno opravo z modroci prodam za 4000 Din. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1437-18 Oblačila Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vaša garderoba bo elegantna in bo trajala Marija Koščak, Znojile — leta, ie jo daste ▼ likanje, pošta Krka pri Stični. I čiščenje in popravo paro-jrt<®-90 ] likalnici, modnemu ateljeja Josipu Bocu, Kolodvorska ul. 6. Najboljta in najcenejša obnovljalnica oblačil 217-13 Seseda 50 para, davek t din. es iifro ali dajanj« laslova 3 Din. Najmanjši •nesek 12 Oia Boljša šivilja za perilo in obleko, gre I po nizki ceni na dom. — | Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Perfektna 20« I 1416-2 Kapital deseda l Oio, davek z Dio ca Šifro ali dajanj« aaslova i Din. NajmanjSI taeaek 17 oia. Mlado dekle preprosto, želi mesto služkinje pri Btarejšem sam skem, nad 60 let starem ^ ^ „v gospodu. Dopise na oglae. I ^r^ta^l" ^Tn-T oddelek »Jutra« pod šifro L>epOZUriOJ Dancl> »Edina želja«. 14Š11-2 | Beseda 1 Din davek 2 Dio. >a šifro ali dajanje aaslova 5 Dio Naimanjši znesek 17 Din. Učenko sprejmem v trgovino me-8-inega in manufakturnega Maga. Učna dol»a 3 leta. Prosta vsa oskrba, hrana, stanovanje, obleka in obutev. Z znanjem francoščine ali nemščine imajo prednost. Ponudbe na ogl. oodelek »Jutra« pod šifro ► Dežela, sedež grem. šole« lil 33-44 Povereofte (ce) tražimo za svake mesto u Jugoslaviji. — Poslovi bankarski i otplatni — Zarada odlična. — Samo pismeno Javiti se sa markom za odgovor: Beograd. pošt. fah 437. 268-16 Hranilne knjižice ln drž. vrednostne papirje tuipujemo ln prodajamo po najugodnejših cenah bannfto kom. zavod Maribor. Za odgovor 3 Din znamk. 1352-16 Hranilne knjižice Mestne hranilnic« ah Posojilnice r Mariboru, z vlogo 8—02.000 Din, kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod eifro «M. K.« na podružnico »Jutra« v Maribora. 110646 Hranilne lmjKl^ kateregakoli zaroda ▼ Sloveniji kupim. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tudi manjše aneeke«. 1441-46 Lokali Beseda 1 Dia. davek 2 Dio, ta šifro ali dajanje aaslova S Oin. Najmanjši tnesek 17 Oin Lokal s skladiščem primeren u trgovin« ali delavnico, oddam ▼ novi zgradbi. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1SS7-J9 Lokal za trgovino i mešanim blagom, v sredini mesta aa najpromet-nejšem kraju oddam, ali vzamem kompanjona kapitalom. Ponudbe aa oglas, oddelek »Jatra« ped mačko »Trgovina 142«. 1£DSM V najem Beseda I Dia, davek 2 Din. ta iifro «11 dajanje naslova S Dia. Najmanj« tnesek 17 Din. Gostilno • al! brez mesarije vzamem v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv najemnik«. i4ia-w Beseda 1 Oin, davek > Din, ta iifro ali dajanj« naslova 5 Dia. Najnanjil tnesek 17 Dia. Solnčno -stanovanje tri- ali MhisobDO, s kopalnico, v centra mesta takoj oddan za 1400 Din. Naslov t vseh poslovalnicah »J ntra«. 1416-31 2 prazni sobi pripravni za pisarno, s posebnim vhodom in souporabo telefona oddam v centru me.sta. — VpraSati telefon 29-53. MB5-23 L Živali i Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Dio. Najmanjši tnesek 17 Din. Pes siv križar, se je latekel. Lastnik ga dobi pri Francu Habifu, Ig. Kašelj št. 40. 1418-27 Sobo lepo opremljeno, z »porabo kopalnice in kuhinje oddam boljši gdč. ali gospe, ki je ves dan v službi. Dukičev blok. N.v«lov v vseh poslovalo. »Jutra« 1411-23 \ Informacije] Separirano sobo f i s t o, i eno ali dvema posteljama oddam v Ziber-tovi ulici SS (pri gorenjskem kolodvoru). 1427-28 2 opremljeni sobi l »porabe kuhinje oddam — najraje zakonskemu pa- ' ra. Naslov v vseh pošlo- 1 valnicah »Jutra«. 1488-23 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. NajmanjSI tnesek 17 Din. Davčne prijave pritožbe, prošnje za odlog plavanja, nasvete daje »Davčna poslovalnica«, Ljubljana. Miklošičeva cesta 7. H. na-d-tr. 1440-31 L tanovanja Beseda I Din, davek 2 Din, ta iifro aH dajanje aaslova Din Najmanjši znesek 17 Dia. Dvosob. stanovanje pritikiiiiaa*. v mirni niši, po zmerni ceni iščem za takoj aH s 1. majem. J Ponudb« na ogia«ni odd« lek »Jutia« pod šifro »Dve I osebi«. M£33-31/a Brivski pomočnik prvovrsten v moški stroki in dober bubi strižec, išče službo za takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Prvovrstna mo?«. 1401n2 Šivilja dobro Izurjena tudi v TBeh boljših v stroko »padajočih delih, gre po nizki ceni šivat na dom. Ferjan-čič, pri Zima, Ljubljana. Wolfova ulica štev. 10/1. 14S6-2 Trgovski lokal pripraven za vsake obrt, na 9v. Petra cesti oddam 1. februarjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovski lokal«. 1434-19 Izgubljeno Beseda SO para, davek 2 Din, ta Iifro ali dajanje aaslova S Din. NajmanjSI tnesek U Dia. dokumente in zapiske izrabOa v sobote cja- od Cankarjevega nabrežja ob Ljubljanici de prisiine delavnice. Najditelj naj proti nagradi odda na Starem trgu lila/H. 1439-38 se: traj Mirno stanovanje n« aa periferiji, iščem po primerni eeni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Solidna stranka«. 1433/a-ai/a I Sobe isce Bosed« M para, davek t Dia, ta Hfro ali dajanj* aaslova S Din. NajmanjSI 12 Dia Opremljeno sobo lepo in s posebnim vbodom, išče profesor ▼ centru mesta. — Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod »Stalno«. M£6-2Va Sobo odda Beaeda 1 Din, davek 2 Dia. sa iifro ali dajanje aaslova f Dia. Najmanj« tnesek 17 Dia. Hišnik dv« osebi, brez otrok dobita brezplačno sobo. — Mirjs, VerstovSkova ulica št. 37/1. 6- Th. Rotman: Brata Smuka Pogreta! zavod t OajSek I-raa, Potrti naznanjamo, da je naša nepozabna soproga, mama in tašča, gospa FRANČIŠKA STOPAH soproga zvaničnlka drž. žel. danes po dolgem trpljenju, previdena B tolažili sv. vere v miru zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vršil dne 23. januarja 1936 ob 15.30 (pol štirih) iz hiše žalosti, Predovičeva ulica St 22, k Sv. Križu. Moste pri Ljubljani, dne 21. januarja 1935. Žalujoči Jakob Stopar, soprog; Jožef, Vladimir, Viktor, sinovi; Anica, sinaha, in ostalo sorodstvo. ieseda 2 Din. davek 2 Oia '« iifro aH dajanje naslova i Din. Najmanjši tnesek 20 (Mn. »Spominjam« Dušica, hvalal Pričakujem 34. (četrtek). 1410-34 Jozana TI si moja sreča, spanje in rešitev. Rodi trdna _ piši! Poljub. 1406-24 fVITTLBa Beseda 2 Din, davek 2 Dio ta iifro ali dajanje aaslova S Din. NajmanjSI tnesek 20 Din. Dva gospoda I v starosti 23 ia 36 let, želita resnega znanja s 16—32 let starima gospo . dič.nama. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »France*. 1413-£5 Obrt Beseda I Din, davek 2 Din. za Šifro ali dajanje aaslova S Dia, NajmanjSI tnesek 17 Din. Vsakovrstno pohištvo izdelano it zajamčeoo suhega lesa, dobite po znatno znižanih eenah pri tvrdki Ig. Repše, zaloga pohištva, Ljubljana, Dvor ni trg št. 1. (VI-30 j Gostilno oddam ali prodam. Koncesija ni potrebna. Poizve se v bufetu »Grozdje« v Kolodvorski ulici. 1435-90 Inserirajte ■ v »Jutru«! Razno i Telefon 2059 ^ Premog fTj^ ;£arbopakete drva in koks V ^ nndl POGAČNIK Bohoričeva ulica 5. Uspeh za uspehom *anje kdor se ob vsa ki Driliki poslužuje » Jutrovega« Tia»#Mr3 oclasnika.' GOSTILNIČARJI! Nudite gostom najsijajnejše Jugoslovenske BERMET—VINO Črnino lr FrtiSke gor«. V sodčkih od 50 litrov naprej ga poSilJs B. MARINKOV Sremski Karlovci, F ruška gora Razglas Na osnovi § 23. zakona o volitvi senatorjev dajem na znanje, da bo volišče za volitev senatorjev, ki se vrši dne 3. februarja 1935, v veliki dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani, Mestni trg štev. 1. Predsednik: DR. DINKO PUC 1 L r. t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, skrbni atek, brat, stric in svak, gospod posestnik in pekovski mojster, načelnik Meščanske korporacije v Kamniku, član občinske uprave itd. dne 20. t. m. preminul v starosti 45 let, previden s tolažili sv. vere. Pogreb predragega pokojnika bo v torek 22. t. m. ob 15. uri izpred hiše žalosti, Maistrova ulica št. 4, na pokopališče na 2ale. V Kamniku, dne 21. januarja 1935. Ivanka roj. Finžgar soproga Mara vd. Mayer sestra Božena in Vlasta hčerki Nekega dne je šel Peter ribe lovit. Ta opravek se mu je Izvrstno obnašal: pločevinasta škatla, ki jo je bil vzel s seboj, Je bila čez pol ure polna rib. »Tako,« je dejal ves vesel, »zdaj pa še eno ribo. in konec!« ZAHVALA« Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega dragega in nepozabnega soproga, oziroma očeta itd., gospoda dr. JANKA PONEBŠKA višjega finančnega svetnika v pokoju, vodje Ornitološkega observatorija v Ljubljani se najiskreneje zahvaljujemo zlasti p reč. stolnemu župniku g. dr. T. Klinarju za dušno tolažbo, primariju g. dr. Breclju in šef zdravniku g. dr. Tičarju za njuno požrtvovalno skrb za časa pokojnikove bolezni, predstavnikom raznih oblasti in društev, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem njegovim tovarišem, prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako lepem številu spremili k večnemu počitku. Maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 23. t. m., ob 8. uri v cerkvi sv. Nikolaja. V Ljubljani, dne 21. januarja 1935. Globoko žalujoča soproga Marica s sinovi, hčerko in 1184 ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob smrti našega predobrega in nepozabnega moža, očeta, sina, brata, zeta. svaka in strica, gos]x>da Maksa Janiča pekovskega mojstra, gostilničarja in veleposestnika se vsem, ki so nam v najtežji bolesti stali ob strani, najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo čč. oo. kapucinom za duhovno tolažbo v času bolezni, preč. opatu g. Juraku, ostali duhovščini in oo. kapucinom za spremstvo na zadnji poti, gasilcem z Babnega, Celja in Gaberja, posebno še bivšim rednim in podpornim članom Prostovoljnega gasilnega društva na Babnem, ki so se udeležili pogreba polnoštevilno, članom Združenja pekov v Celju in zastopnikom iz drugih krajev, zastopnikom Združenja gostilničarjev, načelstvu in nadzorstvu Ljudske posojilnice, bivšim in sedanjim gg. svetnikom mestne občine celjske, pevskemu društvu »Oljki« za žalostinke pred hišo v Gosposki ulici in ob grobu, železničarskemu godbenemu društvu, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter vsem številnim prijateljem in znancem za spremstvo na zadnji poti. Vsem skupaj Bog plačaj! Celje—Babno, dne 21. januarja 1935 Žalujoča ostali. 1185 Hreiuje Davorin Ravljen. — Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adoll Ribaikar. — Za Narodno tiskarno d d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. — Vsi y tdubliant