štev. 101. Velja po pošti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 131— za ?«trt leta „ „ 6-50 za en mesec ,, „ 220 V upravniStvu: za celo leto naprej K 20"— za pol leta „ „ 10'— za žetrt leta „ „ 5-— za en mesec ,, n 1-70 u Ljubljani, u sredo, dnž 3. maja 1905. Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Leto xxxm. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat . 8 „ M reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja Vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. (Uredništvo i« » Kopitarjevih ulicaH St. 2 (vhod t« __ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se 6»e vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —L_ Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. Upravnilkega telefona Stev. 188. Občine in napisi! Neizprosni narodni boj, ki je prevzel vse javno življenje v naši državi, je zašel tudi v občinska upravo in se kaže povsod, celo pri napisih. Občine imajo goteve pravico, da skle pajo o svojih napisih in o jeziku, v katerem naj bodo napisani. Tu so prišli v prvi vrsti v poštev ulični napisi. Vsa mesta z nemško večino so soglasno odklonila dvojezične napise in ne puste niti slovenske besedice napisati nanje. Drugod so kratko odgovorili s tem, da so slovanske večine sklenile samoslovanske napise. Tako delajo Cehi vseskozi dosledno. Na Slovenskem je pa to preprečila s 1 o -vensko-nemška zveza, ki je po pogodbi vezana, da v Ljubljani ne pripusti samoslovenskih napisov. Gospoda Hribarja .vseslovansko" srce nima poguma, da bi predlagalo samoslovenske napise, in tako smo prišli do neverjetnega dejstva, da stranka, ki se imenuje še slovenska in je brez opozicije v mestnem zastopu, nima poguma, da bi sklenila samoslovenske ulične napise. To bi bil le nujen in naraven odgovor na postopanje Nemcev v drugih mestih. Če imajo v Celju in v Mariboru, kamor pride vsak dan na tisoče slovenskega občinstva z dežele, samonemške napise, zakaj bi morali v Ljubljani imeti tudi nemške za tistih par Nemcev, ki itak večinoma razumejo dosti slovensko! A kakor rečeno: Gospodje so po slovensko-nemški zvezi tako vezani, da o tem niti govoriti več ne smejo. Ves značaj te zveze se pa vidi v tem, da so vezani samo Slovenci, Nemci pa smejo uganjati, kar hočejo. Poroča se nam iz Maribora o novem junaštvu mariborskega občinskega sveta. Ta je sklenil včeraj (2. maja), da so prepovedani slovenski napisi navseh predmetih, ki segajo v zračni prostor občinskega ozemlja. (Luftraum des Gemeindegrundes) -----------" - - S tem so torej prepovedani vsi slovenski napisi, ki niso prav v notranjosti hiš, kajti „zrak", ki je nad .občinskim ozemljem", gotovo sega prav do zidu, tako, da že vse, kar je na zidu pribito, spada v ta „zračni prostor". S tem hočejo torej Nemci uničiti tudi slovenske privatne napise, zlasti pa tvrdke. To je gotovo hud udarec, ker se hoče uničiti vsaka sled slovenskega življa. Ko so Nemci zagrozili s tem, je vsakdo pričakoval, da bo zdaj odgovorila Ljubljana. Edino sredstvo, da se obranijo slovenski napisi v takih mestih, kakor je Maribor, je to, da Ljubljana udari nazaj z istim orožjem in reče: Če bijete vi naše Slovence, bijemo mi vaše Nemce. To bi bil čin samoobrambe, kateremu nihče ne bi mogel odreči opravičenosti. V silobranu je vsak udarec dovoljen. In res je nastopila — Praga! Praški občinski zastop je prepovedal nemške napise — ne iz nestrpnosti, ampak da Nemcem pokaže, kako oni delajo s Slovani. Tisti, ki ni nastopil, je pa — Ljubljana! Včeraj je bila seja obč. sveta ljubljanskega. Zupan Hribar je molčal. Molčal je o tem ves občinski svet! Tedaj, ko so v Mariboru zadali Slovencem tako krut udarec, ni zastopstvo slovenske metropole imelo niti besedice, da bi ta udarec vrnilo ali odvrnilo. Pri debati v Mariboru se je skliceval obč. svetnik Futter na Prago, ne na Ljubljano, katere se gospodom Nemcem niti omeniti vredno ne zdi, dokler jej gospodarijo člani Sch\veglove stranke, socialni demokrat Krainer je pa izjavil, da tudi on ni proti temu predlogu, ker „oni tako agresivno delajo". Torej Prago vidijo, ki se ustavlja, Ljubljano, ki je zvezana pod nemško komando, pa zamolče ! Iz tega se vidi, da je edino sredstvo proti nemški nadutosti to, da se jim začne vračati ravno tako, kakor oni delajo, in ljubljanski občinski svet je dolžan, da stori svojo narodno dolžnost. Ludno je zdaj življenje narodno-na- predne stranke. Baron Schwegel ji je dal navodilo, po katerem more njemu ustreči in hkrati držati na vrvici tiste »napred-njake", ki še niso čisto zašli v nemškuta-rijo. Ta recept se glasi: V »Slovenskem Narodu" igrajte Slovence, v vseh zastopih pa glasujte vedno, kakor vam jaz ukažem. In iz tega recepta si lahko razlagamo vse postopanje te žalostne stranke. »Narod" piše zoper razdelitev šole na Jesenicah, dr. Tavčar pa v deželnem šolskem svetu izostane od glasovanja, da zmaga nemška zahteva. .Narod" se jezi nad nemškimi uradniki, a ne stori pa nobeden ničesar, da bi se razmere zboljšale. V pest se smejajo Nemci, kadar bero v „Narodu" take članke, kakor je včerajšnji o nemštvu v finančni proku-raturi. Sto takih člankov ne izda ničesar, dokler je pa »narodno-napredna" stranka dolžna po pogodbi varovati to, kar so določili Nemci kot „nemško posest na Kranjskem". Papir „Slov. Naroda", o katerem že itak vsakdo ve, da nima nobenega vpliva in mu nihče ne verjame, to je edino, kar je pustil baron Schwegel še liberalni stranki, dobro vedoč, da mu s tem ne more ničesar škodovati. Ne besede, mi hočemo dejanj! Razmere tirjajo : Ljubljana naj nastopi! Pismo z Balkana. (Izvirno'poročilo.) Bolgari proti Grkom. — Bolgarska kraljevina. — Raznoterosti. Sofija, koncem aprila. Cela Bolgarija se je vzdignila proti grškim zločinom v Makedoniji. Na shodih po mestih in večjih vaseh obsojajo zverinska dejanja grških čet. Duhovi so razburjeni, a ta razburjenost se poleže čez nekaj dni, ker Bolgari nimajo dovolj odločnosti proti Grkom Poleg tega pa tudi bolgarski vstaški voditelji niso edini, vsakteri dela na svojo pest. Zato so jih grške čete v bitolj-skem vilajetu popolnoma razbile. Zato so Grki dobili pogum in se z nožem in puško vzdignili proti Bolgarom. Grki pobijajo vse, kar se jim ne ukloni. Mesto da bi Bolgari nastopili proti grškim četam v Makedoniji, napovedali so boj Grkom v Bolgariji, bojkot grškim trgovcem, dasi ti niso v zvezi z grškimi razbojniškimi četami. Ako Bolgari v svoji državi nadaljujejo boj proti Grkom, bodo Grki v Makedoniji tem ljutejši na Bolgare, in posledica bode še večje klanje. Sicer pa Turki želč, da se kristjani v Makedoniji pobijajo. S tem hočejo dokazati, da je v Makedoniji avtonomija sploh nemogoča, pač pa turška uprava. Dne 23. t m. je bil v Sofiji velik shod proti Grkom. Dopoldne je v cerkvi sv. kralja metropolit opravil božjo službo za nedolžne bolgarske žrtve. Prisotni so bili trgovinski minister Genadijev, vodja narodne stranke Gešov, soproga ruskega poslanika Bahmetijeva in vsa makedonska društva v Sofiji. Popoldne se je vršil shod pred katedralno cerkvijo. Zbralo se je do 15 000 oseb, med njimi voditelji vseh strank. Oglasilo se je več govornikov, med njimi Babadžanov, dr. Nejčev in Peče v. Vsi govorniki so ostro obsojali grška zlodejstva v Makedoniji. Govorniki pa so tudi nagla-šali, da je temu največ kriv razpor med bolgarskimi četami v Makedoniji. Poživljali so jih, da se zedinijo v borbi proti pravoslavnim Čerkesom, kakor imenujejo Grke. Sklenili so resolucijo, v kateri pro-testujejo proti grozodejstvom Grkov in Turkov ter prosijo veledržave. da napravijo konec anarhiji v Turčiji. Bolgarski vladi pa priporočajo, da odločneje brani rojake v Makedoniji. Resolucija izraža tudi obžalovanje, da Srbi ne podpirajo Bolgarov. To resolucijo so izročili bolgarski vladi in zastopnikom unanjih držav, shod se je mirno izvršil. Isti dan so bili shodi po vsi Bolgariji. Največji so bili v Trnovu, Plovdivu, Eleni, Tatar Pazardžiku in drugod. Po vsi Bolgariji delajo na to, da uničijo grške trgovce. Skoraj vse tobačne tovarne v Bolgariji so v grških rokah. Pričela se je agitacija, da nihče ne puši tobaka iz grške tovarne. Vsled tega bode prenehalo z delom več tobačnih tovaren, a tudi mnogo bolgarskih delavk bode brez kruha. Edini soc. demokraški list „Rabotni-česki Vjestnik" javno zagovarja Grke in trdi, da bolgarski Grki niso odgovorni za grozodejstva grških čet v Makedoniji. Vsa javnost obsoja ta list, ki brani Grke. Mnogo se tudi govori, ali Bolgarija postane kraljevina. Vsi treznejši politiki se protivijo tej nevarni ideji, ideji, ki bi morda LISTEK. Pismo iz Carigrada. Carigrad, meseca aprila. Vsaka država skrbi po svojih močeh za blagor svojih državljanov. Pripoznati se mora, da se v tem oziru tudi turška vlada trudi, kar se tiče mohamedanov, vsaj v Carigradu. V državne službe sprejema samo mohamedane, ne glede na to, da so pogostokrat le malo sposobni in nezanesljivi. Še pred par leti je marsikateri tujec postal turški uradnik ali pa častnik v armadi, sedaj pa ne sprejmejo nobenega tujca več. Posebno je več starejših uradnikov Poljakov in več častnikov Nemcev. Nekateri so dosegli prav visoke službe. Bonkcvvski, ki je letos meseca marca umrl, je bil paša, Czajkowski je guverner na Libanonu. Seveda morajo ti tujci v turških službah imeti turška imena. Guverner libanonski n. pr. se imenuje Muzafir paša. Sploh živi primeroma prav mnogo Poljakov v Carigradu in na Turškem. Ob Bo-sporu imajo celo svojo naselbino, »Adam pol" imenovano, ki je kljub revščini in zatiranju ohranila svojo vero in narodnost. V novejšem času se je zanje zavzela avstrijska vlada in letošnjega leta so dobili svo jega poljskega duhovnika. Nesrečni židovski vpliv med Poljaki pa se celo v Carigradu pozna. Židi vabijo žensko poljsko mladino z obljubami in zvijačami in jo potikajo v zloglasne hiše. Mnogo teh nesrečnih poljskih deklet je v avstrijski, nemški in ruski bolnišnici. Koliko pa jih pomre zunaj bolnišnic, nihče ne ve. Naj bi bil to tudi svarilen migljaj našim, če že morajo na tuje, da se varujejo, ker drugače jim bo kmalu kazen za petami. Slovencev je tu malo. Le v steklarni ob Bosporu na azijski strani je več Slovencev z južnega Štajerskega. Ti imajo skupno z Nemci svojega duhovnika, ki ima obenem tudi šolo. Kraj in delo v steklarni, zlasti pa še voda in slabo stanovanje je zelo nezdravo in zlasti še zimski čas zelo bolehajo na tifusu. Prav mnogo pa je v Carigradu Hrvatov in Srbov, katoličanov in razkolnikov, ki so večinoma mornarji in na stara leta, če so se tukaj oženili, v Carigradu ostanejo in se pogrčijo, njih potomcem ostane samo še pokvarjeno slovansko ime. V verskih rečeh so večinoma zelo nevedni in zanemarjeni in duhovnik jih večinoma šele na smrtni postelji spozna. Dobri katoličani pa so Črnogorci iz barske nadškofije, ki sami o sebi pravijo, da govore slavenski ali našinski. V mestu jih sploh zelo čislajo kot vratarje in uradne sluge. Razkolni Srbi imajo v Carigradu svojega župnika, ki ga vzdržuje avstrijska vlada. Precejšnje število je Rusov v Carigradu, razkolnikov pa tudi katoličanov. Za katoliške Ruse lepo skrbe georgijani (džordžani), ki imajo tukaj svoj samostan in novicijat za svoje redovnike, ki jih pošiljajo tudi v Rusijo. Kaj pa, ali je tudi kaj Čehov v Carigradu? Tudi so, in kje so, ni težko uganiti. Na »Bonmonte* zunaj mesta, kjer je edina pivovarna carigrajska. Kakšni so v verskih rečeh, ne vem povedati. Za vse te kakor tudi za druge tujce pa se turška vlada prav malo briga in velikoveč želi, da bi nas tukaj ne bilo. Za svoje pa, to je za mohamedane, je zadnja leta ustanovila več ljudskih šol. Zraven mohamedanske visoke šole Galata seraj v Peri, ki obstoji kakih 40 let, je pred par leti odprla drugo visoko šolo v Skutariju, kjer se šolajo turški uradniki in zdravniki. Vse šole pa so urejene po vojaško in višji dijaki nosijo uniformo. Vlada pa se briga tudi drugače za mohamedane v mestu. Ko se je n. pr letošnjo zimo nenavadno živež podražil, je vlada takoj vmes posegla in je posameznim živilom ceno določila. Znižala je prav posebno ceno onim živilom, ki jih predvsem mohamedani uživajo, ovčjemu mesu, perutnini, moki, kavi it J. Veliko denarno kazen in izgon je določila onim trgovcem, ki bi se pregrešili zoper to določbo. Seveda da taka določba koristi tudi mnogim kristijanom, ne toliko judom, ki so večinoma trgovci in jih je tukaj vse polno. Tukaj se prav ceno živi. Sedaj je kilo govejega mesa v avstrijskem denarju 1.30 K, ovčjega 1.50 K, kave 1.50 do 1.80 K, kruha 0.18 K, 4 jajca za 20 vin. in to v mestu, ki ima nad milijon ljudij. Kako vlada pazi na versko življenje maho-medanev, sem že zadnjič pojasnil. Ce pa je vlada skrbna za mahomedane, je še veliko bolj skrbna zase; ta velika skrb ali bolje ta velik strah se povsodi kaže. Pretečeni teden so prinesli listi uradno naznanilo, ki med drugimi stvarmi naznanja, da vladna pošta ne sme sprejemati in ne odpošiljati nobenih zapečatenih pisem, ki so oddana v mestu in so naslovljena na osebe v istem mestu, in da naj tudi vsa odprt izzvala vojsko s Turčijo. Bolgari se boje, da bi s tem izgubili tla v Makedoniji. Gotovo pa je, da je knez Ferdinand delal za kraljevino. Sedaj pa se je prepričal, da ni še prišel pravi čas. Vladni „Novi Vek" piše, da so vsi ti glasovi o kraljevini izmišljeni, ker Bolgarija potrebuje miru za svoj razvoj. Ta izjava kaže, da je vprašanje odloženo, a pride gotovo zopet na dnevni red, ker je to želja kneza Ferdinanda. Dijaška stavka ni še končana. Akade-mični senat je obsodil postopanje dijakov ter pozval dijake, da se zopet vpišejo, ako hočejo obiskavati predavanja. Rektor Boč-varov je naznanil, da bodo novi izgredi na univerzi strogo kaznovani. Dijaki so te dni sklenili, da se zopet vsi vpišejo. Ko bodo vpisani, ponove svoje zahteve. Riisko-loponska vojsko. Na morju. Nekateri dopisniki angleških listov trde, da je admiral Roždestvenski odplul od ana-mitske obali v filipinsko vodovje, da ondi pričaka brodovja Nebogatova ter potem z njim skupno plove proti Vladivostoku skozi Tihi ocean. „Agence Havas" pa poroča iz Saigona, da se rusko brodovje nahaja še vedno ob francosko anamitski ©bali, in sicer pri Port Dayotu, nekaj milj severno od Kamrana. Ni neverjetno, da Roždestvenski res čaka Nebogatova, da tega počasnega in okor nega brodovja ne prepušča slučajnostim in napadom japonskih torpedovk. Večkrat smo že omenjali, da je vožnja po Tihem oceanu sicer daljša, a varnejša ko vožnja med mnogoštevilnimi otoki in pečinami in ozkimi morskimi ožinami. Zato je „Agence Havas" najbrže boljše informirana ko angleški dopisniki, in verjetno je da bo Roždestvenski ob anamitski obali počakal najprej Nebogatova, da potem z njim skupaj plove skozi Tihi ocean v Vladivostok. S a i g o n , 1. maja. Rusko brodovje je pri Port D a y o t, 40 milj severno od Kamrana in luke Bankhojske. Ruske, nemške in angleške prevozne ladje so še pri rtu St Jaques in v saigonski reki. Bojno brodovje konhinhinško je pripravljeno varovati nevtralnost v francoskih vodah. London, 2. maja. Iz T o k i a poroča „Daily Telegraph": V Tokio je prišlo poročilo, da je brodovje Nebogatova plulo 29. aprila mimo Singapura. Važnih vesti pričakujejo v par dneh. Vojne moči v Mandžuriji. „Ruske Vjedomosti" cenijo moč, ki je zdaj Lineviču na razpolago, na 335 000 mož. Vsled izgub pri Mukdenu je padlo število na 200.000 mož. Ojačenja, ki so došla zadnji čas, to je četrti armadni kor kavkaške kazaške divizije, šest baterij gorskega topništva, znašajo 65 000 mož. K fronti se je povrnilo 60.000 nadomestnikov in 10.000 ozdravljenih. Vojna moč generala Andrvaf-keva, poveljnika vla .ivostoškega okrožja, znaša 45 000 mož, ker so znatno pojačili strelske polke. Tokio, 1. maja. Tukaj je vse polno vojakov, ki odidejo, da ojačijo armado Ojame. Japonci so nadomestili vse izgube pri Muk denu. Rusi so dobili 42.000 mož ojačenj. General Linevič se nahaja v T š a n g t -š u n u. Rusija naročila na Ogrskem ladje? Budimpešta, 2. majnika. Akcije družbe „Danubius" so v zadnjih dneh poskočile v ceni. V borznih krogih domnevajo, da je ruska vlada pri družbi naročila večje število parnikov. Ljubljanski občinski svet. Poročila predsedstva. V včerajšnji seji ljubljanskega občinskega sveta je izrekel obč. svet na predlog g. župana zahvalo bivšima občinskima svetnikoma gg. d r. P o ž a r j u in K e n d i G. župan naznanja nadalje, da mu je došlo pismo staršev gojenk višje dekliške šole z mnogimi podpisi, v katerem prosijo, naj bi se na tej šoli vršili samostojni zrelostni izpiti za učno sposobnost in pa naj se omogoči gojenkam višja trgovska izobrazba. Zupan naznani, da bo »dstopil prošnjo ku-ratoriju za višjo dekliško šolo, ki naj sve-ječasno stavi primerne nasvete. Kar se pa tiče višje trgovske izobrazbe, bo najbrže že letos otvorjena višja trgovska šola, kjer lahko dobe gojenke višjo trgovsko izobrazbo. — Zupan nadalje z veseljem pozdravlja ustanovitev »Društva slovenskih književnikov in časnikarjev" (podpredsednik Malovrh!). Predlaga, naj' pristopi „Mestna občina ljubljanska" kot ustanovni član v društvo in naj občinski svet zato dovoli vsoto 200 kron Obvelja. Volitev podžupana. Za podžupana je bil izvoljen gosp. d r. Karol vitez Bleiweis-Trste-n i š k i , ki je dobil 25 glasov, 1 glas je dobil dr. Ivan Tavčar. Izvoljenec izjavi, da sprejme izvolitev. Volitev v odseke. Izvoljeni so bili in sicer: V magistratni odsek: dr. K. vit. Bleiweis Trsteniški, Josipv Lenče, Ivan Plantan, dr. Jos. Stare, Fran Žužek. V personalni in pravni odsek: dr. Danilo Majaron , Ivan Plantan, Josip Prosenc, dr. Josip Starč, Anton Svetek, dr. Ivan Tavčar, dr. Karol T r i 11 e r. V finančni odsek: Alojzij Lav-renčič, Josip Lenče, dr. Danilo Majaron, Franc Mally, Josip Prosenc, Andrej Se-nekovič, dr. Josip Stare, Anton Svetek, dr. Karol Triller. V odsek za uboge: Franc Ber-gant, Engelbert Franchetti, Franc Grošelj, Josip Kozak, Ilija Predevič. V stavbni odsek: Josip Prosenc, dr. Josip Starč, Ivan Šubic, Ubald pl. Trn koczy, Josip Turk, Ivan Velkovrh, Franc Žužek. V policijski odsek: Franc Bergant, dr. vitez Karol Bleiweis-Trsteniški, Engelbert Franchetti, Franc Grošelj, Alojzij Lavrenčič, Ubald pl. Trnkoczy, Josip Vidmar. V šolski odsek: Jakob Dimnik, Franc Grošelj, Ivan Kejžar, Josip Kozak, Andrej Senekovič, Ivan Šubic, Ubald pl. Trnkoczy. V olepševalni odsek: Jakob Dimnik. Ivan Kejžar, dr. Danilo Majaron, Franc Mally, Ivan Seunig, Ivan Subic, Ivan Velkovrh. V klavnično ravnateljstvo: dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški, Ilija Predovič. Vdirektorij mestnega vodovoda: dr. K. vit. Bleiweis-Trsteniški, Franc Grošelj. Vdirektorij mestne elektrarne: Franc Grešelj V kanalizačni odsek: dr. K. vitez Bleiweis-Trsteniški, Franc Grošelj, Je-sip Turk. V regulačni odsek: Josip Turk. pisma natanko pregledajo. — S tem menda hoče vlada preprečiti zarote ali Bog zna, kaj. Da ne sme nobena ladja po noči ne odpiuti iz luke in ne izkrcati ne blaga in ne ljudi, je že od nekdaj zakon za celo Turčijo. Ako pride torej ladja po solnčnem zahodu ali pa ponoči, mora čakati celo noč zunaj luke, dokler selnce ne izide. Tudi ne sme nobena ladja po noči voziti skozi Dardanele. Edini avstrijski poštni parniki smejo po noči skozi to ožino, pa morajo zato na gotovem kraju dati znamenje z malimi topi. Turčija se resno boji vejske in se tudi vsestransko pripravlja. Naročuje orožje, pre-važuje vojake, kupuje konje in druge vojne potrebščine in tega nič več ne skriva. Pred kratkim je odpustila tudi vse delavce, ki delajo pri vladnih stavbah, pa niso turški podaniki. Tako je nenadoma zlasti velik« zidarjev in tesarjev brez dela, začeta dela pa počivajo in razpadajo. Tako n. p. razpada v Stambulu zidanje muzeja, katerega temelj je že položen, sedaj pa nepokriti zid zidarjev čaka. Tudi že tako pretirano strogost pri pregledu potnih listov in tiskovin so še poostrili. Te dni se je prigodilo, da so ubogemu petniku iz Andrejevega atlanta pri reviziji iztrgali Turčijo in sicer zato, ker se zbegani revež o pravem času ni spomnil, da bi bil dotičnemu uradniku vsaj en frank kot bakšiš stisnil v roko. Res čudna cenzura: Revizija tujcu zapleni knjige, ki sov knjigarnah v Peri izložene, da jih vsi vidijo in vsakdo lahko kupi. Cenzura pa bakšiš imata za turškega uradnika isti pomen. Ni čuda, da se marsikateri skopuh boji za svoj denar. Tukaj živi star mož Jaco-bini, Lah po rodu in katoličan po veri. Cenijo ga, da ima nad pol milijona premoženja. Ta živi v vednem strahu, da ga ubijejo in oropajo. Živi prav sam v hiši; pred par leti je imel še postrežnico, pa je še to odpustil. Nikdar se ne \6, ali je doma ali ne, 'ier je hiša vedno zaklenjena. Vedno se preoblači, navadno pa hodi prav slabo oble-čan. Skop je neizmerno. Vsakemu revežu se izogne in sam o sebi pravi, da je treba skromno živeti, ker so hudi časi in da on samo 10 frankov potroši na mesec. Ko ga je nekoč samostanski brat poprosil za podporo, za kruh sv. Antona, ki ga dajemo revežem, mu je Jacobini odgovoril: Sv. Anton ne jč kruha, revež pa sera tudi jaz sam. In dal ni nič. Res je revež pri vsem svejem denarju, ker je v takem strahu zanj. Vdisciplinarno komisijo: dr. Josip Starč, Anton Svetek, dr. Karol Triller. Poročila finančnega odseka. O magistratovem dopisu v zadevi dopisa o dodatni dovolitvi kredita za neke poprave v mestni ljudski kopelji se dovoli vsota 225 kron. Poročevalec dr. J. Stare. O prošnji »Dirkališke zadruge" za odpis najemščine 200 kron v letu 1904. je predlagal magistrat, naj se prošnji ne ugodi. Poročevalec g. Lenče pa predlaga, naj se prošnji ugodi, kar obvelja. Gespod ravnatelj Senekovič poroča o magistratovem dopisu glede sklepa občinskega sveta, naj bi se najemščina za mestno košnjo pobirala takoj pri licitaciji; ki naj se izpremeni tako, da bedo morali najemniki košnje do novembra vsakega leta plačati najemščino in kdor tega ne stori, naj se toži. Odkloni se nasvet županov • zadevi nakupa »Češkega naučnega slovnika" za mestni arhiv. • .Slovenskemu planinskemu društvu" se dovoli 200 kron kot prispevek k nakupu fotografičnega aparata za stereoskopne slike. Stavbni odsek. Na predlog poročevalca g. dr. Stareta se sklene podaljšati kanal od Rimske do Tržaške ceste. Mestnemu knjigovodstvu se naroča, da stavi vsoto 1503 kron v svrho naprave nameravanega kanala v proračun za leto 1906. Sklene se, zgraditi takoj kanal v Skofjih ulicah, ki bo stal 170509 K. Občinski svet odobri končni računski sklep zgradbe za mestno dekliško šolo. Dovoli se izprememba parcelacije posestva »Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico" ob Dunajski cesti in Sodnijskih ulicah. Sklene se naprava novega kanala z Miklošičeve ceste do Ljubljanice in se v ta namen stavi v proračun za prihodnje leto vsota 1500 kron. Vodovodni direktorij. Občinski svet je na predlog gosp. občinskega svetnika Grošelja (v smislu grožnje „Slov. Naroda") odklonil prošnjo stolnega kapitlja za odpis zneska 96 38 K za večjo perabo vode v Medjatovi hiši vsled nesreče, ker je cev počila. Poročilo šolskega odseka. Šolskemu vodstvu na Karolinški zemlji se dovoli kot dodatni prispevek za samo-učila pri risanju 40 K. Interpelaciji. Občinski svetnik Kozak interpelira gospoda župana zaradi tehtnice na Rimski cesti. Ob zadnjem sejmu se je izkazalo, da je bil razloček pri paru vol, ki so bili tehtani na Nackovi tehtnici in klavnični cela dva stota. Zreli, naj župan ukrene potrebno. Občinski svetnik g. Svetek interpelira gospoda župana, ker so nekateri gospodarji neprimerno visoko zvišali stanarino z ozirom na zvišanje mestnih doklad za 5 odstotkov. Gospod Predovič pravi, da so gospodarji morali zvišati stanarino, ker so bili zvišani davki. Kar se tiče diference pri obeh tehtnicah, je diferenca lahko, kar ve iz lastne izkušnje saj ima že 25 let tehtnico. G. Lenče zagovarja hišne posestnike, ki so zvišali najemščino. Gospod Prosenc izjavi, da imajo gospodarji pravico zvišati stanarino. Saj se je to že lahko vedele, ko se je zvišal davek. Gospod župan prizna, da so hišni gospodarji res povsod prizadeti, ker ne morejo pokriti svojih dohodkov. On ne more v tej zadevi ničesar storiti. Naznani, da bo v kratkem predložil izpremembe volivnega reda za Ljubljano in davkov. Končno ožigosa g. Svetek hišne gospodarje, ki so zvišali najemščino za 5 odstotkov, ker se je izvršilo petodstotn« zvišanje mestnih doklad. Petodstetno zvišanje mestnih doklad pa ne opravičuje takega zvišanja, ker 12'/,odstotni odpust predpisanega davka znaša sk«ro tretjino predpisanega pet-odstotnega zvišanja. Gospod župan prosi končno za dovoljenje, da sme dati nagrado onim ubogim, ki bedo nabirali hrošče. Parlamentarni položaj. Danes ob 11. uri ima zbornica prvo sejo po velikonočnih počitnicah. Prva točka dnevnega reda je poročilo imunitetnega odseka o izročitvi sodišču poslanca dr. Ivana Tavčarja, nakar se prične posvetovanje o carinskem tarifu. Ta teden ima zbernica tri, prihodnji pa štiri seje. Mladočeški klub je sklenil, da ne bo oviral rešitve carinskega tarifa, ker so se izboljšale razmere. Pri razpravi o carinskem tarifu je priglašenih 25 govornikov in sicer 13 za, 12 pa proti predlogi. Prvi protigo-vornik najbrže ne bo prišel k seji, zato bo govoril za predlogo prvi poslanec Fink. — Pravni odsek ima v četrtek ob 10. uri do-I poldne sejo, na dnevnem redu je podrobna i razprava o sklepu gosposke zbornice glede , zakonskega načrta o občinskih posredovalnih uradih. Letošnji prvi majnik. O krvavem prvem majniku na Ruskem poročamo na drugem mestu. Drugod je bil pa prvi majnik splošno miren. Na Dunaju je bil na Ringu kratek boj za neko rdečo zastavo, ki jo je končn« zaplenila policija in zaprla delavca, ki jo je nosil. Novo je bilo na Dunaju, ker so praznovali prvi majnik tudi učenci strokovne šole, ki so pri. redili celo demonstracij«, a jih je razkropila policija. V Lincu, Selnegradu, Trstu Pr et Ribnica, dne 22. april« 1905« prodajalna, Katol. tisk. društva4 v Ljubljani priporoča nova oficijelna molitvenika: Šolski molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet v Ljubljani. Cena: rudeča obreza 80 vin., zlata obreza K 1*20; pri naročilih na posamezne izvode po pošti 10 vin. več. Večno življenje. Molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet v Ljubljani. Cena: rudeča obreza K t 20, zlata obreza K 1'60; posamezni izvodi po pošti 10 vin. več. Častiti gospodje kateheti dobijo pri skupnih naročilih na 10 izvodov en izvod brezplačno; na vsakih 20 izvodov pa damo po tri iztise kot nameček. Lepa soba brez oprave se odda takoj ali s 1. junijem. 906 Naslov pove upr. »Slovenca«. Krojačica za damske obleke se priporoča cenjenim gospem in gospodičnam za obila naročila, katera se točno izvrše. Podučuje se tudi v šivanju in krojnem risanju. 865 5-4 I. Toman Dunajska cesta 6, 3. nadstropje. • V7 '».•:■". Bogato zaloga šivalnih' strojev | 905 3—1 ............... i za rodbine in obrt. Pisalnih strojev, koles kakor Styria, Diirkopp, Waffenrad pri Ivanu Jax* sin Ljubljana Dunajska cesta 17. Najbolje urejena delavnica za popravila v hiši. Vedno najnovejši gramofoni \akor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le vri zastopniku nemške akcijske družbe za gramofone . , 1059 100—92 Rudolfu bueber, urarju v JLjubljani, Dunajska cesta 20, nasproti kavarne „Svropa", v hiši gospoda Hribarja. Prodaja se na obrok'. — Stare ploile se jamenjajo. Stavbeni les, apno in pesek proda se v četrtek,|4Jt. m. iz Kcn^urzne mase CJregcrja 5tancnil°4j 4U' stffie8 hran- K 5,089.883-14. ^promet K 23,8o6'3o6'40. sffieadrr- K 98.238*41. Varnost hranilnih vlog je tudi zs^amčena po zadružnikih. Poštno-hranilnlčnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 > F. P. lfidic & Komp. Ljubljana, opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino zarezane stresne opeke, as —• 742 40—5 (Strangfalzziegel). Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. Te vrste streinikisp pntentouani v vseh kulturnih državah, o Lastniki patentov: F. P. Vidic * Romp. in Josip Marzola. m~ Nnjličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. ^»B Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki. Z Zlato kolajno In Častno diplomo v parUu. ■ 1-| 603 104 — 13 Anton Presker krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 18 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovnižke obleke iz trpežnega in solidnega blagr po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo Založnik c. kr. drž. uradnikov. = izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. Ceščena kraljica! ! 15 šmarničnita pesmi! za mešan zbor, solo in orgije, zložil Ign. Hladnik op. 45, par-titura in 4 glasovi 3 K, posamni glas 30 h, poštnina 10 h. Dobi se v „Katol. bukvami" in pri L. Sch\ventnerju v Ljubljani in pri skia-877 datelju v Novemmestu. 5- Ljubljana I IS CTDETD Ljubljana Stari trg St. 9 J. lVLUl_n Stari trg St. 9 priporoča svojo tovarniško zalogo 583 52-22 suknenega, platnenega in perilnega blaga po izredno nizkih stalnih cenah. ♦♦ Potrebščine za krojače in Šivilje. ♦♦ 'J Hlodi Nova parna žaga v Ljubljani kupuje, začenši od 15. maja t. 1. hlode po sledeči CCni: 1 II III Hrastovih blodov od 25 cm debeline naprej K 30,25, 20 Bukovih „ „28,, „ „ „14,13,11 Jelkovih „ „24,, „ „ „16,15,14 Smrekovih „ „ 20 „ „ „ „ 17,16,15 Borovčevih „ „ 22 „ ......16, 15,14 dolgost od 2 metra naprej. Cene se razumejo per kubik meter franko državni kolodvor, Ljubljana. 255 c (20) Za daljša pojasnila blagovolite se obrniti na A. Deghenghi v Ljubljani. ^r Išče se nižji gozdarski pomočnik za graSčino na Spodnjem Štajerskem kot pomoč gozdarju. Isti naj bode izvežban v vseh v gozdarsko službo spadajočih delih, kakor spravljanje lesa, nadzorovanje delavcev itd. Nastop takoj. Služba stalna. Gorenjci imajo prednost. Plača po dogovoru. Ponudbe pod: »Štajersko«4 na upravništvo tega lista. 878 3-2 Pomladanska in Jesenska doba 1 9 0 5. 343 40—20 Pristno brnsko blago. En kos Mtr. 3.I0 ( K 7, 8, 10 iz dobre dolg, zad. za kompl. v ' ^ ,, . , ,., obleko za gosp.(suk- K 12' K 14 lz bolJše nja, hlače, telovnik) K 16, K 18 iz finejše stane le v K 21 iz najboljše En kupon (kos) za črno salon, obleko K 20, kakor tudi blago za površnike, turist, loden, sviln. kamgarne razpošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna znana tovarniška zaloga za sukno Sleget-lmhof v Brnu. Vzorci zastonj in franko. Z^JamiS. poSilJater po rzorca. Velike so prednosti, ki |ih imajo od|emalci, ki dobivajo blago direktno pri tej tvrdki na mestu tovarne. X V/ o o o V ' najizurstnelSa voda za lase. Ista pospešuje rast las, odstrani luskine, utrjuje živce, zabrani izpadanje in lomljenje las. Nobena dama naj ne zamudi poizkusiti tega sredstva. Cena ene steklenice 2 K. Izdelovalec Paško Domianovič, frizer v Ljubljani. Osebe, katere hočejo „Floridas' v prodajo vzeti, dobijo rabat. 698 10—5 A. Primožič, Ljubljana, Mestni trs 25 Od 1. maja 1905 naprej razprodaja se fino modno maso za gospe, svila, batisti, površne črne jopice in ražne preproge radi popolne opustitve teh stvari. 400 104*—17 Zahtevajte širazpiačsjo \v, franko »cj iitislrovaui cenik s ve? ko < 00 podobami 'ar5 zlatega :» srebrnega blaga n godbenih reči Hanns Konrad tovarna ta nra Sn Izvosaa trg;iflcs Mos>t St- ©56, CeiSkfl Praya smu, „.lk. remontolr- ura i sidro, . , •