BELEŽKE
Kršitev predpisov o deviznem in zunanjetrgovinskem poslovanju
Lani je bilo javnemu tožilstvu prijavljeno 67 gospodarskih or-ganizacij in 56 odgovornih uslužbencev «aradi kršitve predpisov o deviznem in zuna-njetrgovinskem poslovanju. Pri-jave se nanašajo samo na tež-je dokazane prestopke, ki so bil; storjeni namenoma v škodo ekuipnosti. Glavnj motiv teh prekrškov je nakup sredstev v korist podjetja, al; za osebno korst posameznih. uslužbencev ali privatnih oseb. Razen tega so morala posamezna podjetja po odlofrbi deviznih inžpefetor-jev plačati v družbene sklade 500 milijonov dinarjev. Toliko je znašal dobiček, ki so ga do-segl:   na  škodo  skupnosti.
Pravo sliko o t&h pr&krških dobimo šele, ie vemo, da se vsi ti podatki nanašajo samo na 178 podjetij. To dokazuje, da je bilo vsako tretje podjetje prijavlje-no zaradi kršitv© predpisov o deviznem :n zunanjetrgovinskem poslovanju.
Kakšna sredslva uporabijiijo podjetja
Da bi pred morebitno kontro-lo skrila škodljive posledice, ki jih ima tako poslovanje za slkupnost, izdajajo podjetja, ali Pa zahtevajo od svojih soude-ležencev, lažno dokumentacijo. Na podlagi te knj žijo in poši-ljajo poroiila Narodni banki. Bili so celo takj primeri, da po-eameznih pos'ov, ki pomenijo težje prestopke, sploh niso vkrjiž.li v knjigovodstvu, tem-več so vodili o njih posefono cvidenco, pri kakšnem »zaup-n&rru uslužbencu. Nekateri pre-Btcpki so storjeni tu-di iz ne-znanja, zaradi ne-poz&mosti in nesposobnosti odgovornih usluž-bencev v zunanjetrgovinskih podjetjih.
Naj nave-demo nekoliko pri-merov. Neko podjetje je dose-glo slabe uspehe pri izvozu fcmetijskih pridelkov. Da bi to prikrilo, je prijavljalo Narodni banki vrsto izvoznih zakijučnic, v katerih so bili točno določeni pogoj; prodaje, kot izvoz za ko_ miejsko prodajo. Tako si je podjetje zagotovilo možnost, odobravati prikrito bonifikacije ob p^gostih reklamacijah tujih kupcev Priznavalo je tud; take bonifkacije, da z doseženo ceno ni moglo kriti niti prevoznih strožkov. Niso bile redtee boni-fikaeije celo do 50 °/0 vredno-st:   prodanega   blaga.
Neko podjetje je ustanov^lo i nekim inozemskim podjetjem mcšano tvrdko. Pogodbo o tem pa niso prijavili pristojnim or-ganom, niti ]e niso ti potrdiLi. Devtzna sredstva, ki so jih do-bil5 in protizakcmito obdržali, je podjetje vlož l0 kot osn<yvni Jtapital te mešane tvrdke. Do teh sredstev je prišlo tako, da je tujim soudeležencem prizna-valo večje provizije, z navidez-niimi pogodbami, dvoinimi fak-turatni in Rodobn.0. To sodelo-vanje z .inozemrfdm podjetjem Je ugodno vplivalo na Poveča-n}e izvo^a, toda im&lo je vrsto o©gaitiivn:h poslfidic in je teme-Ijilo na krfitvl velj^avnih pred-pisov.   Zad<wtu)e,   te   anaenhno
samo to, da so organl iw»tranj.ih poslov našll dakumentacijo o tem poslovanju v nekem sodu v kleti   tega  podjetja.
Zelo pogosta kršitev je ustvanjanje dei>ozita deviznito sredstev v inazemstvu. Ta sred-stva se potem iakoriščajo prl službenih potovanjih za plače-vanje  razah uslug itd.
Kontrolo je treba pooslriti
Zanimivo je in hkratl tudl zaskrbljujoče dejstvo, da je vss več primerov, da vodijo v pod-jetjih pose-bno evidenco za vse nedovoljene operacije, ali za evident ranje vsega, kar ne knjižijo v knjigovodstvu pod-jetja. Take evidence niikomur n& po-kažejo In zanjo ve samo določeno število ljudi v podjet-ju. Nekatere teh priraerov aploh ne bi mogli »dkriti, če ne I>i prišlo do prepir<yv med vodilni-nu uslužbenci. Tedaj ti sami naznanjaio take  prekrške.
Dabro je, da se taki In po-dobni prekrški v zadnjern čaiSiu zelo strogo kaznujejo. Toda bi-lo bi treba predvsem zagotovifc številnejši inšpekcijski aparat. Od  178 podjetij   na  Hrvatsketn,
k.1 so vpisana v zunanje trgo-vinski register, so lani podrob-neje pregledali poslovanje samo 81 podjetij. Ni dovolj eamo pregledati podjetije, temveč bi ga bilo treba kontrolirati vsaj dvakrat na leto. V tem primeru bi se izognili mnogim prekr-škom, sktipnost pa bi amela manj škode. Bolj odločno bi bi-lo treba tudj prepovedati zuna-njetrgovin.sko poslovanje vsem tistim podjetjem, ki kršijo pred-pise, ne glede na razne Lnter-vencije, do katerih pogosto pni-baja  v  takih primerih.
Iz talke Praksa bi morali or-gani upravljanja izvleči patreb-no iarkušnje., Omenjeni podatki in pojav.i opozarjajo na posebno važnost tega problema zlasti za deLavske svete. Ti so prvi po-klicani, pa tudi najlaže odkri-vajo in onemogočajo tako škod-Ijivo poslovanj©. Delavski svetl na morejo sedeti kriiem rok in gledati, kako v podjetjih, ki jim jih je skupnost zaupala, delajo v nasprotju z njenimi koristmi. Ni dvoma, da bi bili takj po-stopki že v začetku onemogoče-nl, 6e bi organi upravljanja tudi to stvar vzeli v svoje rcke.
J. K.