PoStnJna pTačanfi v gotovini.
Leto XVIII., št. 253
Ljubljana, petek 29« oktobra 1937
Cena t Din
Upravništvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 6 — Tel. 3392, 3492.
Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova uL St. 2 Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št- 105 241.
Vedno večja napetost zaradi Palestine
V Palestini so na dnevnem redu hude stvari. Ne mine dan, da ne bi bilo kakega atentata, napada na angleško stražo, vojaško posadko, avtobus, vlak ali na kaj drugega. Dosedaj niso zalegli britanski ukrepi, ki so se preko aretacij, razpusta arabskih bojnih organizacij ter obsednega stanja stopnjevali do sankcij v obliki naložitve denarne globe in porušenja hiš. Sankcije so, kakor je videti, prav krepke, naravnost radikalne in se ne razlikujejo od onih, kakor so se uporabljale na primer napram upornim rodovom na tibetanski meji ali v Vaziristanu. Kak uspeh bodo prinesle, se dosedaj še prav nič ne vidi in sklepati moremo le, da še niso napravile pravega učinka, kajti nemir v Palestini traja v nezmanjšanem obsegu dalje.
Palestinske težave niso nove. Saj teče že drugo leto agresivne akcije Arabcev, politike s pomočjo atentatov in nasilij. Vendar je velika razlika med lani in letos. Poprej se je napadalna akcija arabskih teroristov obračala zoper žide in njihove institucije, ne pa neposredno zoper vršilce britanske mandatne oblasti. Toda sedaj je stvar druga, sedaj se ves srd arabskih teroristov obrača prav posebno zoper britansko oblast in njene organe ter ustanove, tako da so židje pri tem prišli nekako v ozadje. To je nedvomno velika in jako pomembna razlika; priča na nad vse viden način o silnem radikaliziranju arabske akcije v Palestini.
Dne 10. septembra je bil v Blandanu v Siriji kongres zastopnikov arabskih držav. Domala vsa diskusija se je sukala okrog palestinskega problema in skleniil so zelo ostre sklepe zoper britansko mandatno oblast v Palestini za primer, da bi London vztrajal na predlogu o razdelitvi dežele na židovski in arabski del. Nista še minila dva tedna, ko so se grožnje že začele izvrševati: atentatu je podlegel angleški komisar za severni del Palestine. Energični ukrepi, ki so jih izvedle britanske oblasti, so nepričakovano malo vplivali na razpoloženje duhov, marveč sprožili izredno srdito teroristično borbo, ki se sedaj obrača v praksi in teoriji, z orožjem ter s propagando v obliki letakov zoper britansko oblast v deželi. S tem so neredi nehali imeti značaj samo notranje borbe med dvema narodnostima, med dvema strankama, in so dobili obliko očitnega upora zoper oblast.
Nepotrebno je na tem mestu ponavljati serijo dogodkov, ki kažejo na sistematično akcijo, na dobro pretehtano krvavo in oboroženo kampanjo. Jasno je, da so tu na delu sile, ki imajo izšolano in intelektualno vodstvo in dodobra pretehtan načrt, pa tudi. kar nikakor ni najmanj važno, izredno dobro in široko izvedeno organizacijo. Torej morajo biti na razpolago tudi primerni denarni viri. Ko je britanska oblast odstavila velikega muftija v Jeruzalemu, je hkrati izročila njegovo najpomembnejšo funkcijo, upravo bogatih verskih posestev, v roke upravnemu odboru. Zakaj pokazalo se je, da je veliki mufti denar, ki je tekel iz tega zelo obilnega vira, uporabljal za organizacijo radikalne arabske akcije zoper žide, oziroma zoper Angleže. Toda veliko vprašanje je, ako bo sedaj, ko je ta vir presahnil, onemogočeno finansiranje prevratne akcije, kajti možnost denarne pomoči iz inozemstva nikakor ni majhna in z njo računajo prav resno.
Ako bi šlo pri vsem tem za Palestino samo, bi situacija ne imela toliko komplikacij ter neprijetnosti za Angleže, kakor jih ima. Saj razpolaga Anglija z ogromnimi izkušnjami kar se tiče uprave kolonij in kar zadeva eventualno borbo zoper upornost prebivalstva. Toda v palestinskem primeru gre nedvomno za hujše stvari, nego samo za težave v osamljeni deželi. Palestina pomeni eno od arabskih dežel in sicer tisto, ki leži zelo blizu Sueškemu prekopu in ki se naslanja na zelo dolg pas obale vzhodnega Sredozemskega morja. Kriza v deželi se tiče slovesne obljube, ki jo je med vojno dala angleška vlada židovski nacionalistični organizaciji glede obnove židovskega političnega in sploh narodnega doma.a te obljube država, ki ji pogodbe in dane besede niso krpa papirja, ne more kar tako preklicati.
Panarabsko gibanje bi gotovo ne bilo tako močno spričo znatne kulturne zaostalosti arabskih pokrajin ter držav, da nima svoje prave hrbtenice v islamski skupnosti. Fanatizem muslimanov je našel v panarabskem gibanju modernizirano obliko za svojo obnovo, hkrati ne le modernizirano, temveč tudi zelo ojačeno obliko. Saj vidimo, da stojijo na čelu arabskega pokreta povsod verski funkcionarji; kar se je pokazalo v Jeruzalemu, smo imeli že poprej priliko opazovati v Egiptu, pa v Siriji in drugod. Moremo se pri tem spomniti na predvojno ter medvojno panmusli-mansko parolo, ki jo je s toliko prizadevnostjo skušala izrabiti Nemčija za borbo zoper svoje in turške nasprotnike; toda ta poskus se je popolnoma ponesrečil. Na modernem nacionalizmu
VAŽNE MUSSOLINI JE VE IZJAVE
Za revizijo verzajske mirovne pogodbe in vrnitev bivših nemških
kolonij v
Rim, 28. oktobra, z. Po vsej Italiji so danes proslavili 15. obletnico fašističnega režima. Na proslavo je Mussolini povabil tudi posebno delegacijo nemške narodne socialistične stranke, ki je že včeraj opoldne prispela v Rim. Poleg drugih so prišli Hitlerjev namestnik Rudolf Hess, šef generalnega štaba narodno-socialističnih napadalnih oddelkov Lutze, nemški državni mini3ter dr. Frank in bavarski notranji minister Wagner. Dopoldne je bilo v Mussolinijevem stadionu veliko zborovanje, na katerem je bilo okrog 100.000 funkcionarjev stranke iz vseh krajev države, razen njih pa še velika množica drugih fašistov.
Na zborovanju je Imel Mussolini kratek govor o pomenu 15 letnice fašističnega režima, o miru, ki je za Italijo sedaj glavno mednarodno politično geslo, in o nujno potrebni obnovi nemških kolonij. V Rimu in
drugih italijanskih mestih so danes otvo-rili tudi celo vrsto novih zgradb in prometnih naprav, ki so bile dograjene v poslednjem času.
Manifestacija v Mussolinijevem stadionu se je vršila z izredno velikim pompom. 2.000 trobentačev je sviralo neprestano fašistične in nemške narodno-socialistične pesmi. V stadionu je bilo zbranih okrog 15.000 praporov. Prišel je tudi ves diplomatski zbor. Ob 11.30 je prispel Mussolini, ki mu je generalni tajnik stranke minister Starace podal raport. Poročal mu je o stanju stranke. V fašistični stranki je sedaj organiziranih 2,152.000 mož, v drugih fašističnih organizacijah nadaljnji 3 milijoni, v mladinskih organizacijah, ki se bodo z jutrišnjim dnem reorganizirale in bodo odslej delovale pod imenom liktor-ska mladina, pa 6,123.500 dečkov in deklic.
Mussolinijev govor
Takoj po raportu je imel Mussolini govor, v katerem je dejal
Pred 15 leti se je na ta dan dovršil dogodek. ki je izrednega zgodovinskega pomena za življenje našega naroda, čete fašistov, ki so se odločno borile in strle socialiste, komuniste ter njihove neposredne in posredne zaveznike in ki so prelile svojo nad vse dragoceno kri po vseh cestah Italije, so korakale na Rim, da zrušijo politični razred, ki je bil okužen in korum-piran od demokratsko-liberalnega parlamentarizma in ni bil zato več vreden novih dni.
28. oktober 1922 pomeni pričetek one fašistične revolucije, ki traja že 15 let. Revolucija je postala režim in režim je postajal vedno bolj istoveten z italijanskim narodom, z obnovljenim in močnim naro-
dom Italije, proti kateremu bi bila borba z orožjem pač zelo riskantna za vsakogar.
če se za trenutek v spominu povrnemo nazaj, moremo z mirnim ponosom reči, da smo v tem zgodovinskem času dovršili velike stvari, ki so dosegle vse svoj vrhunec in izraz v eni sami in največji stvari, v obnovi rimskega imperija.
Veseli smo, ker je Fiihrer poslal v Rim delegacijo svojih najboljših ljudi, tovarišev Hessa, Franca Lutzeja. Wagnerja in druge, ki jih spremljajo. To so sobojevniki od vsega početka, narodni socialisti od prve ure, invalidi in ranjenci iz velike svetovne vojne in revolucije. Po nepozabnih dneh v Monakovem, na Meklenburškem, v Essenu in Berlinu, pomeni njihova prisotnost pri naši proslavi, da se poleg politične osi Rim—Berlin razvija čim dalje bolj
resna solidarnost med obema režimoma in lojalno prijateljstvo med obema narodoma.
Vi ste, je dejal nato zbranim funkcionarjem stranke, hierarhi in morate dobro vedeti, kaj pomeni hierarhija Hierarh mora imeti v sebi pomnožene vse vrline, ki jih zahteva od podrejenih. Vrline hierarha so čut dolžnosti, požrtvovalnost, popolna materialna samoodpoved (živahno pritrjevanje), fizični in moralni pogum. Kdor ne zna nastopiti med ljudstvom, poslušati njegovih nazorov in si obrazložiti njegovih potreb, ni hierarh. Pred kratkim ste čuli ogromne številke o naših organizacijah, treba pa je ugotoviti, da stoje za temi številkami milijoni ljudi, pripravljenih na vse.
Pomilovalno smo se morali nasmehniti govoricam, ki smo jih zbrali v poslednjih dneh in ki naj podajo tako zvano javno mnenje glede odredb finančnega značaja Te odredbe režima, ki so bile logične, potrebne in pravične, so sprejeli vsi prizadeti — drugače ni bilo niti mogoče — s popolnim čutom discipline in lojalnim razumevanjem. Zato jih s splošnimi merili ni mogoče meriti. V fašistični Italiji je kapital v službi države. Potrebno je na tem mestu glede dežel, ki so postale že kar blažene po svojih nesmrtnih načelih, ugotoviti prav nasprotni fenomen, da so klonile pred kapitalom.
V kakšnem znamenju hočemo sedaj pričeti 16. leto fašistične dobe? To geslo je mogoče izraziti v tej preprosti besedi: Mir! To besedo so rabile in skvarile v ovčje meketanje tako zvane velike reakcionarne demokracije, če pa izrekamo to besedo mi, ki smo se bojevali in smo še pripravljeni boriti se. dobiva zopet svoj globoki slovesni in človeški pomen. Da bo mir trajen in koristen, je potrebno, da se
Izhaja vsak dan razen ponedeljka, Naročnina znaša mesečno Din 25.—> Za Inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
odstranijo Iz Evrope vsi boljSevizmi, pri-čeo&i z onim v Španiji. Potrebno je revidirati nekatere utesnujoče in absurdne klavzule in taktiko sedanje mirovne politike. Treba je velikemu narodu, kakor je Nemčija, vrniti zopet ono mesto, ki ji pritiče in ki ga je imela pod afriškim solncem. Treba je končno Italijo pustiti na miru, ker si je ustvarila svoj imperij s svojo krvjo s svojimi lastnimi sredstvi in ne da bi se 'dotaknila niti enega kvadratnega metra tujih imperijev.
Množica je Mussoliniju burno pritrjevala. Ko je zaključil svoj govor, so zopet zagrmeii topovi, se oglasile godbe in nad stadionom so se prav nizko spuščala številna lovska letala.
Ko je odhajala iz stadiona nemška delegacija, so godbe zasvirale »Deutschland iiber alles«.
čestitke generala Franca in kancelarja Hitlerja
Rim, 28. oktobra. AA. Za proslavo oMet-nice pohoda v Rim je prejel Mussolini od generala Franca brzojavko, v kateri mu sporoča svoje pozdrave in najlepše želj€ fašistični Italiji in črnim srajcam v svojem imenu in vseh Špancev, ki se bore proti barbarstvu in branijo sredozemsko civilizacijo.
Berlin, 28. oktobra. AA. Hitler je poslal MusscLtiju brzojavko, v kateri mu sporoča, da danes vsa Nemčija v mislih doživlja dan pred 15 leti, ko se je z zgodovinskim pohodom v Rim pričela nova doba ne samo italijanske zgodovine, temveč tuli razvoja vseh evropskih dogodkov.	>
Navdušenje v Nemčiji
Berlin, 28. okt. g. Listi objavljajo dolgai poročila o Mussolinijevem govoru ter pod-črtavajo zlasti njegova izvajanja o nem-ških kolonijskih zahtevah. Večina listov objavlja na čelu svojih člankov besede Mussolinija »Prrstor za Nemčijo na afriškem solncu«. »D-eufsche Alleemeine Zeitunsr« pripominja, da sta govor Mussolinija in njegovo stališče glede nemških koloni tekih z~htev nov dokaz za učinkovitost osi Rim - Berlin.
Tokio odklanja udeležbo na paciSiški konferenci
Sodijo, da je energična odklonitev v neposredni zvezi z japonskim uspehom pred šangftafem
!
Tokio, 28. oktobra, b. Vesti o zmagi pred šanghajem so zbudile veliko navdušenje med prebivalstvom prestolnice. Včeraj so bile ves dan velike manifestacije, kar se zdi toliko bolj zanimivo, ker se je zgodilo sedaj prvič, da so na Japonskem na tako hrupen način proslavili zmago japonskega vojaštva na azijski celini.
Zmagi pri šanghaju pripisujejo ne le v tukajšnjih vojaških, temveč tudi v političnih krogih zelo velik pomen. To potrjuje med drugim tudi objava uradnega japonskega odgovora na povabilo belgijske vlade za udeležbo na konferenci devetih sig-natarnih držav v Bruslju. Japonska kategorično odklanja sleherno sodelovanje na konferenci, češ da je bila sklicana na napačni osnovi. Kajti njen izvor je treba iskati v znani resoluciji Društva narodov, ki je po enostranskih virih zvalilo vso krivdo za sedanji spor s Kitajsko samo na Japonsko. Japonska politika na Kitajskem je razen tega izrazito obrambna politika in se torej nanjo sploh ne sme aplicirati vvashingtonskega dogovora. Vmešavanje tolikega števila držav, katerih vsaka ima povrhu svoje posebne interese v Aziji, v konflikt, ki je omejen samo na Japonsko in Kitajsko, bi pomenilo nove zapletljaje namesto rešitve. Zato japonska vlada obžaluje, da ne more sprejeti belgijskega povabila na konferenco v Bruslju.
Ker je bil odgovor japonske vlade objavljen v japonskih listih skoraj istočasno s poročili o uspehu na bojišču pred šang-hajem, sodijo tu na splošno, da je negativno stališče, ki ga je sedaj uradno zavzela japonska vlada, samo odsev šanghajskega uspeha.
Nemška smer v japonski zunanji politiki
Berlin, 28. okt. o. Dosedanji japonski poslanik v Berlinu Muaakoi je bil odpoklican, ker nj bil pristaš nemško-japonskega. proti-boljševiškega sporazuma. Njegov naslednik je dosedanji šef evropskega oddelka zuna-
njega mintetnstva Togo. Ta sprememba pomeni zmago one struje v japonski zunanji politiki, ki vidi v Berlinu važnejše oporišče japonske politike kakor pa v Londonu ali Washingtomi. Berlin bo o'slej predstraža japonske evropske politike. Odslej bodo v Berlinu vsakoletne konference japonskih vojaških atašejev, akreditiranih v Evropi.
Belgijska vladna kriza
Bruselj, 28. oktobra. AA. Vse bolj se kaže, da bo de Mann, finančni minister od-stopivše vlade, ki je nadomeetoval predsednika van Zeelanda za njegove odsotnosti, dobil od kralja mandat za sestavo nove vlade. Liberalna in katoliška stranka, ki ju je de Mann konzultiral in o katerih je olista-jala bojazen, da bosta nasprotovali, se zdi, da sta v korist narodne enotnesti pristali na to, da dobi mandat oseba, ki jo ho imenovala največja skupina v parlamentu. De Mann je namreč zastopnik socialistične stranke.
Bruselj, 28. okt. Kralj Leopold je poveril mandat za sestavo nove vlade bivšemu finančnemu ministru De Manu. ker je vodja socialistične stranke Vandervelde odklonil mandat.
Reforma določb o zdravniški molčečnosti v Nemčiji
Berlin, 28 okt. AA. Novi nemški zakon o zdravniški službi oprošča v določenih primerih zdravnike {»klicne molčečnosti. Ta odredba se glasi- »Zdravnik se ne sme kaznovati, če je izdal poklicno skrivnost, da izpolni pravno ali moralno dolžnost, ali če to stori v skladu z zdravim človeškim razumom,« Nemško kazensko pravo, pravi utemeljitev tega zakona, je opustilo zastareli pojem zaščite upravičenih interesov in ga je nadomestilo z načelom, da gre splošna korist pred korisitjo posameznikov.
šanghaj veliko pogorišče
Po zavzetju šanghaja prodirajo Japonci le počasi naprej Boji se nadaljujejo z vso srditostjo
zgrajeno gibanje bi moglo imeti več uspeha. Tako vsaj pričajo zadnji dogodki.
V	jedru se obrača srd arabskih teroristov zoper židovsko narodno obnovitveno akcijo. Kjerkoli živijo v bližnjem orientu med muslimani drugoverci v manjšini, povsod je njihova usoda zelo težavna, zakaj muslimani niso strpni. Zgovorno nam o tem pripovedujejo zgodbe o nesrečnih maronitih in drugih krščanskih ostankih v Siriji in sosedstvu. Komaj nekaj let je, kar so se muslimani z neznansko brutalnostjo obrnili zoper krščanske Asirce v Iraku in jih uničili na tisoče, dočim so preostalim dali Francozi zaščito v ozemlju vzhodne Sirije. Kakor hitro pa so židje vzbudili arabski odpor s tem, da so se začeli naseljevati v Palestini in si celo postavili v program, da se tamkaj osnuje židovska država, so sprožili naihujši odnor, ki se ne bo hotel zlepa poleči.
V	levičarskih listih na zapadu moremo zadnje tedne čitati obilo o domne-vanem ozadju silovite arabske kampa-nie v Palestini. Tu se navajajo trditve, da vodijo niti te agresivnosti v ono
sredozemsko velesilo, ki je danes v več ko eni smeri v nasprotju z Anglijo. Navajajo se v prilog tej trditvi poročila o izredno dobrih stikih med muslimani v Abesiniji ter italijanskimi oblastvi, pa o enunciaciah, ki so se izmenjale in se še izmenjavajo med muslimani v Libiji, Jemenu in Abesiniji ter med Rimom. Navaja se vrh tega pisava fašističnega vodilnega lista »Po-polo d' Italia«, ki da pomeni toliko ko zastopanje protiangleških arabskih tez. Končno se navaja še delovanje radijske postaje v Bariju, ki pošilja med Arabce poročila, kakor si jih Angleži nikakor ne želijo.' Levičarski tisk na zapadu smatra, da se vrši fašistična ofenziva zoper angleške pozicije tako od palestinske strani, kakor na zapadu preko Španije.
Kakor se iz teh kratkih pripomb vidi, se položaj okrog palestinskega problema silno komplicira in poostruje. Mnogo lažje je pokazati na njega zapletenost nego spustiti se v kakršnekoli napovedi, kako si bosta britanska politična modrost in spretnost pomagali iz te mreže.
Šanghaj, 28. oktobra, o. Mednarodna koncesija si je oddahnila, ker so po malem prenehale vse nevarnosti, ki jim je bila vse zadnje tedne izpostavljena zaradi velike bližine kitajsko-japonskega bojišča. Kitajci so izmed šanghajskih okrajev obdržali v svoji posesti samo še Putung, kjer pa se tudi z vso naglico pripravljajo za umik, ker se je bojišče seaaj premaknilo toliko proti severozapadu. čapej in ostali okraji še vedno gore. Sploh je od pretežnega dela Šanghaja, če se iz vzamejo mednarodne koncesije in južni del kitajskega mesta, ostalo od šanghaja samo še velikansko pogorišče. Sprednje japonske čete potiskajo Kitajce počasi proti zapadu in severu, vendar pa se ofenziva Japoncev že ustavlja in ne kaže, da jim bo uspelo zavzeti Nansijan in prodreti do Nantaua, glavnega kitajskega oporišča vse šanghajske fronte. Usoda 6 kitajskih divizij na dosedanjem levem krilu kitajske vojske med Tašangom in Ljuhom je povsem negotova, vsekakor pa jim grozi nevarnost, da jih Japonci sedaj napadejo z boka. Za sedaj se s svojih postojank še niso umaknile.
Tudi v severnih kitajskih pokrajinah se Japonci v poslednjih dveh dneh dosegli zopet nekaj uspehov in zavzeli mesto Ping-ping na poti proti glavnemu mestu šansi-ja. Tajuanu.
Kitajska redna vojska se je sicer ob pravem času in v popolnem redu umaknila iz čapeja od severne postaje in kitajskih predmestij, prostovoljski oddelki, tako zvane čete samomorilcev pa so ostale sredi teh gorečih okrajev in se še vedno bore proti Japoncem, ki so jih ponekod popolnoma obkolili. Tako se na Tibet Roadu borijo še nekateri ostanki teh čet. Od juga in vzhoda pritiskajo nanje Japonci, na severni strani je vse v plamenih, na zapadu pa je meja mednarodne koncesije. Poveljnik vvaleškega polka major Harrison, ki je tam s svojimi oddelki na straži, je Kitajce ponovno pozval, naj se rešijo na mednarodna tla, »samomorilci« pa so to ponudbo odločno odklonili in izjavili, da hočejo umreti na svetih tleh, ki jih branijo.
V mednarodne koncesije je včeraj popoldne navalilo nad 35.000 poslednjih Kitajcev, ki so jih od zadaj japonski tanki obstreljevali s strojnicami. Ameriške in angleške straže so se nekaj časa borile proti beguncem, nazadnje pa so morale popustiti in so begunci vdrli v park. na Jessi Fieldu.
Na fronti so se vso noč in tudi danes dopoldne nadaljevale hude borbe vzdolž železniške proge proti Nankingu. Japonci prodirajo sedaj tudi že na ozemlje na desni obali reke Sučov in hočejo očividno čim prej vso šanghajsko okolico očistiti Kitajcev. Najhujši so bili napadi na nove kitajske postojanke okrog Nansijanga, prvi važni postaji na nankinški progi, Kitajci pa so bili med tem zopet ojačeni z novimi rezervami in so vse napade doslej uspešno odbili. Japonci si prizadevajo zasesti za vsako ceno prvi del proge, da bi tako preprečili nagel umik kitaiskih divizij na levem krilu fronte od Tašanga do Jangce-ja, kjer se sedaj še bori 100.000 Kitajcev. Izza Tašanga in Kiangvana se čuiejo topovi in strojnice, vse zveze z Ljuhangom, Lotienom in Liuhom pa so prekinjene in ni mogoče zvedeti nobenih podrobnosti o bitki, ki se je tam rarvilE.
Japonci sedai odkrito izjavljajo, da hočejo prej ali slej zavzeti Nanking, da bi tako popolnoma štrli kitajski odnor. Zato prihajajo iz Japonske pred Šanghaj neprestano nova ojačenja.
O nadaljnjem razvoju japonske ofenzive sodijo poučeni vojaški krogi, da se bodo Kitajci umaknili tik pred Nantao. ki leži sredi med Tajhujsikim jezerom in Jang-cejem. Tam se bodo Kitajci lahko na sorazmerno kratki fronti uspešneje uprli Japoncem.
čangkajšek: Pravi odpor šele v notranjosti dežele
Maršal Čangkajšek je zastopnikom tujega tiska izjavilo o najnovejših dogodkih na šeng hajski fronti, da položaj za Kitajce res ni ugoden, vendar §3 daleč ne tako slab, kakor to trdijo Japonci. Izrazil je svoje zadovoljstvo s kitajsko vojsko, ki se je tako silno upirala Japoncem i v Hopeju i pred Šanghajem, toda Japonci bodo naleteli na pravi kitajski odpor šele v notranjosti Kitajske in bodo tedaj okusili, kaj se pravi jama ti Kitajcem svobodo, suverenost in zemljo- Čangkajšek se je še zahvalil Veliki Britaniji za moralno pomoč, poudaril pa je. da bi morale sedaj pacifiške sile nujno izvršiti določbe svoje pogodbe.
Junaški odpor Kitajcev
London. 28. oktobra, b. Poslednja poročila iz Šanghaja pripovedujejo o izredno junaškem odporu Kitajcev pred njihovim umikom na bojišču v Capeju. Cel bataljon 500 vojakov ee je uprl povelju o umiku in vztrajal na svojem mestu navzlic peklenskemu japonskemu ognju ter celo sam prehajal v napad s strojnicami in ročnimi granatami. Še včeraj popoldne j? kitajsko glavno povelistvo prejelo od njih naslednjo brzojavko: Pošljite nam nemudoma soli, sladkorja in najmanj 50.000 hlebov kruha, kajti pripravljeni smo vztrajati na tem kraju najmanj še sedem dni. Neka druga kitajska četa, sestavljena iz 150 mož. je bila pozvana, naj se čimprej reši z begom v mednarodno komisijo, toda vsi so kot en sam mož odklonili to ponudbo- Izjavili so. da niso prejeli še nikakega povelja za umik in da hočejo zato vztrajati na svojem mestu do zadnjega moža. Med umikom so kitajski vojaki pognali v zrak vs? mostove in vsa poslopja ob ulicah, skozi katera so se pomikali na druge bojne postojanke.
Sovražnosti še ne bodo kmalu končane
Tokio, 28. okt. w. Vojni in mornariški minister sta glede na proboj kitajske fronte v šanghaju objavila izjavo, v kateri opozarjata japonski narod, oa sedanja zmaga še ne pomeni konca sovražnosti, ker je treba nasprotno odstraniti še razne težkoče. zaradi česar še dolgo ni pričakovati, da bo prišlo do popolne ureditve položaja.
Prometne ovire v Hercegovini
Sarajevo, 28. oktobra, o. železniški promet, ki je bil zaradi povodnji in plazov prekinjen, še vedno ni obnovljen. Potniki za Hercegovino se lahko peljejo iz Sarajeva preko Nevesinja z avtobusi, ker so vse druge ceste neprehodne. Telefonske zveze so danes deloma popravljene brzojavne zveze so pa še vedno prekinjene. Pošto za Hercegovino prevažajo sedaj preko Zagreba in Splita. Iz Konjiča vozi vlak le do km 104, tam pa morajo potniki 5 in pol km daleč pe9 ali z vozovi, da dosežejo vlak, ki vozi z nasprotne strani do Breznice. Tudi francoski rezervni oficirji so morali po tej poti na svojem potovanju v Dubrovnik.
Francoski radikali
Kongres najvplivnejše francoske politične stranke -Borba za ljudsko fronto — Politika „malega človeka" — Stranka kompromisov v notranji in zunanji politiki
Pariz, 27. oktobra
Jutri, 28. t. m. se bo začel v Lillu 34. kongres francoske radikalne stranke, nekdaj najmočnejše, po lanskih volitvah pa druge najmočnejše francoske politične stranke, ki je najbolj tesno povezana s tradicijo tretje republike. Letošnjemu kongresu francoskih radikalov pripisujejo v Franciji in izven nje se poeeben pomen, k«r je po Blumovein padcu v juniju letošnjega leta vodstvo francoskega kabineta prešlo v radikalne roKe. Od tedaj naprej se v Franciji v vseh neie-vičarskih krogih kaj rado govori o dveh ljudskih frontah: eni pod socialistično in drugi pod radikalno patronanco, med katerima naj bi bile danes že tako velike razlike, da je razid med njima in s tem razpad ljudske fronte skoro neizbežen.
Take in podobne glasove je treba seveda jemati z veliko rezervo, ker jih, kakor običajno, diktira samo interes notranjepolitične borbe. Sedanji ministrski predsednik Chautemp6 je v svojem nedeljskem govoru v Chateaurouxu odločno zavrnil te govorice % opozorilom, da bi razpad ljudske fronte nujno dovelel do njihovih volitev, ker bi se brez podpore levice nobena druga vlada ne mogla držati, volitve same pa bi bile za Francijo v sedanjem mednarodnem položaju kaj tvegan eksperiment, ki bi francoskemu ugledu v svetu nedvomno zelo škodoval. Glavni zunanjepolitični poročevalec radikalnega kongresa v Lillu Kayser prihaja v svojem izčrpnem referatu prav tako do zaključka, da ho mogla francoska diplomacija v bližnjih mednarodnih borbah računati na uspehe samo, ako se bo lahko tudi na znotraj opirala na urejene in trdnerazmere.
Na stališče, da je ohranitev ljudske fronte Franciji v sedanjem trenutku potrebna, se bodo prav gotovo postavili s Chautemp-som vred tudi vsi aktivni radikalni ministri, med katerimi so znana imena zunanjega min:stra Delbosa, finančnega ministra Bonneta ter vseh treh ministrov narodne obrambe Daladiera, Campinchija in Cota. Obstoj Oha u t empso vega kabineta je pač neposredno odvisen od večine, ki jo ima v parlamentu ljudska fronta. Enako gotovo je seveda, da se bodo proti njihovemu stališču izrekli vsi desničarsko orientiran' radikali. Njih kritika pa bo nekako uravnovešena z radikalnejšimi zahtevami levice, ki bo posebno v zunanjepolitičnih vprašanjih zahtevala večjo odločnost vlade pri reševanju _ nekaterih perečih mednarodnih vprašanj, pri katerih &o francoski interesi po-sebno prizadeti. Prav v zvezi s to razpravo. ki obe^a hiti posebno zanimiva, saj bo med poročevalci tudi sam zunanji minister Delbos. ki bo v svoji nadaljnji diplomatski akciji v marsičem odvisen od smernic. sprejetih na kongresu, bo zelo verjetno zmagal razum nad vsemi pom-sleki. ki bi utegnili zavreti nadaljnje funkcionarje ljudske fronte.
Senzacij po vsem tem od letošnjega kongresa francoskih radikalov ne smemo pričakovati. V kolikor se bodo pojavile razne
verzije v zvezi z govori glavnih članov stranke, bodo samo odsev polemik, ki za francoske radikale niso nič novega, saj je že nekako v tradiciji te stranke, ki je izmed vseh francoskih političnih strank formalno najmanj oiganizirana, dasi je njen vpliv na francosko politično življenje morda še vedno najjačji. Stranka se zato v vseh položajih pojavlja kot nekakšna ravnovesna politična sila, ki je že po svoji strukturi nagnjena h kompromisom med ekstre-mi, tako v notranji kakor zunanji politiki.
V	njenih vrstah so zbrani ljudje, ki ee po svoji ideologiji močno približujejo strankam francoske desnice, pa tudi taki, ki se po 6vojih idejah le malo razlikujejo od francoskih levičarjev. Radikali so še vedno, kakor so bili v svojem početku. stranka francoskega malega človeka, tistega, ki nadaljuje tradicijo stanov, osvobojenih tlačan-stva fevdalni gospodi. Ta svoj značaj hoče radikalna stranka tudi na svojem letošnjem kongresu še posebej podčrtati s posebnim »kmetskim dnevom« v okviru kongresnih prireditev.
»Zlato srednjo linijo«, ki jo zastopajo francoski radikali, imenujejo njih nasprotniki kaj radi dvoličnost, ki se na primer tudi danes kaže na zunaj v tem, da se prav sredi sodelovanja s francosko levico uveljavljajo med njimi bolj desničarske težnje, dočim bi se v nasprotnem primeru, kakor se je to že večkrat zgodilo, zgodilo obratno. Toda morda je ravno v tem njih prednost za povprečnega Francoza in v tem tudi razlaga za njih izredno veliki politični vpliv v Franciji. Nekoliko bi se dal njih vpliv pripisati tudi okolnosti. da Francoz program radikalov bolj intuitivno dojema kakor pa o njem razmišlja. Odtod oni politični francoski rek, da je radikalizem v Franciji povsod pričujoč, dasi ga prav za prav nikjer ni, kajti težko je označiti, v čem je za povprečnega Francoza zapopaden radikalni program. V francoski politični govorici je radikalizem sinonim angleškega liberalizma in liberalen Anglež je radikalen Francoz, toda francoski radikali so navzlic tej sorodnosti tipično francoski pojav, ki ga ne smemo meriti po podobnih merilih drugod.
To, kar je francoski radikal v notranji politiki, je seveda tudi v zunanji. Sedaj, ko so radikali na čelu francoske vlade in je tudi zunanji minister iz njihovih vrst, nam ta njih osnovna poteza nudi najboljšo razlago za trenutno francosko stališče v mednarodnih vprašanjih, ki so danes na tapeti.
V	»Tempsu« je Ravmond Millet te dni svarilno zap:sal: » ... motijo se vsi tujci, ko si predstavljajo radikale razdeljene v dve nasprotni skupini, katerih ena bi bila za odpor proti avtoritarnim državam, druga za zbližanje z osjo Rim-Berlin. V resnici je sleherni francoski radikal v svoji notranjosti napol na vsaki strani. Zato išče sprave m.ed obema...« In v tem. tako zaključuje svoie misli Millet, je nekoliko izdeal, slehernega Francoza...
aladier o položaju
9,Nikdar še mir ni bil v taki nevarnosti kakor te dni" Prijatelji miru se morajo še tesneje združiti
Pariz, 28. oktobra. w. Na otvoritveni seji kongresa radikalno-socialistične stranke v Lilleu je imel vojni minister Daladier kot pre sednik stranke govor, v katerem je uvodoma očrtal prizadevanja Francije za ohranitev miru ter se zahvalil zunanjemu ministru Delbosu za njegov€ odločne napore v tem oziru. Daladier je nato govoril o nemiru. ki vlada v svetu ter je izjavil, da še nikoli po svetovni vojni ro varen je proti miru ni bilo tako vsestransko in nevarno, kakor sedaj. Ponovno je poudaril voljo Francije za ohranitev in učvrstitev miru ter tolmačil francosko stališč« glede mednarodnega razhodiišča, kolektivne varnosti in miru. k! temelji na spoštovanju pravice. Svoj zunanjepolitični del govora je končal z be-
sedami: »Gorje narodom, ki bi bili v sedanji Evropi slabi in razoroženi!«
V notranjepolitičnem delu svojega govora je Daladier izrazil svoje zadovoljstvo zaradi izida kantonalnih volitev, je pa ugotovil, da v 25 volilnih okrajih pristaši ljudske fronte na levici niso držali dane besede ter so nastopili proti kandidatom radikalno-socialistične stranke. Treba je ohraniti pridobitve prve vladie ljudske fronte ter jih še izpopolniti. V gospodarskem pogledu Francija ne kaže onega napredka kakor gospodarstvo v dragih državah v zadnjih letih. Zvišanje plač in znižanje delovnega časa mora iti roko v roki z zvišano ali vsaj enako produkcijo.
Panika v Madridu
Zaradi Francovih groženj, da bo mesto porušil, če se ne preda, je zavladala med prebivalstvom velika panika
Pariz, 28. oktobra, o. Kljub demantijem valencijske vlade in poveljnika Madrida generala Miaje se potrjujejo vesti, da je v Madridu nastala velika panika v pričakovanju koncentričnega napada na špansko prestolnico. General Fianco ie poslal na madridsko fronto vse razpoložljive čete in zbral vojsko, ki je petkrat močnejša nego madridska obramba. Razen tega so čete generala Franca neprimerno boljše opremljene kakor madridske čete, ki iim primanjkuje že vsega zlasti pa živil, muinicije in topov. Zelo hudo se občuti tudi premoč Francovega letalstva. Ko so te dni letala zasula mesto z letaki, v katerih sporoča general Franco, da je Gijon padel in da je vsa Asturija v njegovi oblasti ter da je sedaj na vrsti Madrid, ki ga bo do temeljev porušil, če se v treh dneh ne preda, je zavlada med civilnim prebivalstvom prava panika. Ljudje so začeli izobesati bele zastave. po ulicah pa so korakale množice, ki so burno demonstrirale in zahtevale predajo mesta. Policija sama ni mogla napraviti reda in je moralo nastopiti vojaštvo. Tudi več čet miličnikov je skušalo v polni bojni opremi preiti v Francov tabor. Med njimi in mednarodno gardo se je vnela krvava borba. Voditelje ubežnikov so takoj postrelili. General Miaja je odredil izpraznitev najbolj izpostavljenih okrajev mesta, ljudje pa se temu upirato in jih morajo s silo izganjati iz stanovanj, v katerih so se zabarikadirali. Izgnanci se po večini skrivaj zopet vračajo v svoje domove. Vse je prepričano, da. je usoda Madrida zapečatena. To paniko spretno izkorišča general Franco, ki dan za dnem z letaki napoveduje pričetek splošre ofenzive in poziva prebivalstvo, naj se upre madridskim mo-gočnikom. sicer bo mesto popolnoma porušeno.
Eksplozija min
Madrid, 28. okt. AA V vseučilišfki naselbini so vojaki madridske obrambe postavili nove mine, ki so eksplodirale in napravile v jarkih sovražnih oddelkov veliko Škodo. Eksplozija je raznesla neki paviljon
kmetijske fakultete. Več hujših bojev je bilo tudi pri francoskem mostu, kjer so oddelki madridske obrambe zavrnili napade sovražnih čet.
Povodnji v Aragoniji
Madrid, 28. okt. AA. Deževje ki traja že nepretrgano nad teden dni na vsem ara-gonskem bojišču, je povzročilo velike povodnji, ki onemogočajo vojaške operacije. Reka Rio Galego je dosegla rekordno višino zadnjih 20 let. Reka Aragon je povzročila največjo povodenj, kar jih doslej pomnijo v teh krajih. Podobne razmere so tudi na področju rek Sere in Arbe. kjer so poplave povzročile velikansko škodo in ponekod prisilile celo vojake, da so zapustili svoje postojanke.
Odlikovanje italijanskih prostovoljcev
San Sebastian, 28. okt. AA. General Franco je slovesno izročil odlikovanja italijanskim prostovoljcem na španskem. Pri tem je imel govor, v katerem je dejal, da je ponosen, ker je mogel poveljevati tako hrabrim junakom, kakor so italijanski prostovoljci.
Število republikanskih miličnikov, ki so se vdali nacionalističnim oblastem v Astu-riji, je snoči doseglo 22.000.
Napredovanja v drž. službi
Beograd, 28. okt. p. Napredovala sta profesorja Fran Mašera na III. realni gimnaziji v Ljubljani in Alfonz Vales na klasični gimnaziji v Mariboru. — Pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani je napredoval za višjega pristava v 7. položajni skupini inž. Lojze Zupančič. — Pri Poštni hranilnici v Ljubljani so napredovali Milena Matjan, Anica Porekar in Danijel Ambrožič- — Upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani Oton Zupančič je napredoval v položaino skupino 3/1.
Beležke
VoDtve na univerzi
V	soboto dopoldne bodo letošnje volitve T Akademsko akcijo slušateljev ljubljanske univerze. Ker je Akademska akcija edina skupna organizacija za vse slušatelje brez ozira na fakulteto in na svetovno nazorsko usmerjenost, velja ob enem za nekako reprezentanco slovenskih študentov. Zato je vsako leto volilna borba zelo huda in volilna udeležba navadno zelo velika. V zadnjih letih so se izkristalizirale tri glavne skupine, ki nastopajo pri volitvah: nacionalni akademiki, akademiki JRZ ali kakor se sami imenujejo, »katoliški« akademiki in levičarska skupina, ki nastopa pod raznimi imeni. Pri lanskih volitvah so dobili relativno večino kandidati JRZ. Tej skupini je s tem pripadlo predsedstvo in vodstvo organizacije.
Tudi pri letošnjih volitvah nastopajo vse tri skupine. Jugoslovensko orientirani akademiki V3eh nians so sestavili skupno listo, katere nosilec je cand. iur. Dragan Raič. Akademiki JRZ nastopajo pod imenom »slovenske liste« z nosilcem Francem Fischerjem, tretja skupina pa pod imenom »liste slovenskih demokratičnih študentov« z nosilcem Nacetom Gregoračem. Vse te skupine so izdale lastne letake, s katerimi skušajo pridobiti glasove akademikov.
V	Akademski akciji so včlanjeni skoro vsi slušatelji letošnjega zimskega semestra, tako da bo blizu 1300 volilnih upravičencev. Kolikor se da po živahni volilni borbi sklepati, bo volilna udeležba tudi v soboto zelo velika.
»Nesrečni zakon"
Za_svojo 50-Ietnico je prelistal kranjski podeželski organ JRZ »Domoljub« svoje letnike in nasul iz njih lep kup remini-scenc v obliki svoje kronike. Prav zanimiva je ta kronika in se bomo na njo seveda še povrnili. Za danes citiramo samo eno izmed posebno zanimivih reminiscenc, ki se glasi dobesedno: »11. dscembra 1929 so razglasili nesrečni zakon o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije.«
Nič več in nič manj. Gospodje so pozabili pristaviti, kdo je ta zakon podpisal, kakor so pozabili dostaviti, kdo je vstopil v šestojanuarsko vlado kot zastopnik Slovencev, ko so pa r odstotkov višje vendar z vidnim ponosom zapisali: »20. julija 1928. Streli v narodni skupščini Dr. Korošec predsednik vlade. Kadar državni voz krepko zdrkne s tira, kličejo vedno dr. Korošca na pomoč. Drugače pa...«
Mi smo čuli svoje dni vse drugačno mišljenje o Sokolu kraljevine Jugoslavije iz ust prav iste gospode, ki proglaša danes zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije za »nesrečni zakon«.
In končno, kdo je bil zastopnik Slovencev v vladi, ki je na svoji seji dne 4. julija 1930 soglasno sprejela in odobrila načela za bodočo politiko vlade ter slovesno izjavila, da jim bodo ostali njeni člani zvesti do poslednje konsekvence? Med temi načeli je bil tudi sledeči odstavek: »Z zakonom od 6. decembra 1929 je bil ustanovljen Sokol kraljevine Jugoslavije, k; mora s svojim integralnim nacionalnim značajem pokriti vse slične doseeianje plemenske ki verske organizacije Razvoj Sokolstva v širokih masah naroda, kjer ima Sokol svojo kulturno in prosvetno misijo, postaja del programa državne politike, ki se mora izvesti brez zastoja.«
Sedaj pa naenkrat »nesrečni zakon« o Sokolu kraljevine Jugoslavije! Ali so res »Domoljubovi« čitatelji tako naivno lahkoverni in tako politično nezreli?
Novi banovinski
zdravstveni svet
Minister socialne politike m narodnega zdravja je te dni na novo imenoval člane zdravstvenega sveta za dravsko banovino. Imena imenovanih rednih in izrednih članov smo že objavili. Od novih rednih članov je eden jurist, eden je zastopnik zdravniške stanovske organizacije, eden zastopnik higijenske službe, eden zastopnik delavskega zavarovanja, dva zastopnika javne zdravstvene službe, dva praktična zdravnika na deželi, eden je po stroki klinični specialist Upravna medicinska stroka je torej zastopana s štirimi člani, zdravniški stan s tremi, vse medicinske klinične veje pa z enim.
Koliko odgovarja ta sestava medicinskim interesom in znanstvenemu presojanju medicinskih vprašanj, s katerimi bi se moral najvišji zdravstveni posvetovalni organ pečati, je iz te porazdelitve članov po zdravniških službenih strokah dovolj razvidno. Posebno danes, ko je slovenska medicina v izredno težki krizi in ko se posledice slabe zdravstvene organizacije že kažejo na ljudskem zdravju, se bojimo, da se lahko zaostri ne samo kriza zdravni- | skega stanu, ampak tudi zdravstvena kriza. |
Službeno glasilo JRZ o reviziji ustave
O ustavi od 3. septembra 1931. smo čitali v slovenskih glasilih JRZ v zadnjih dveh letih razna več ali manj kritična mnenja. Še bolj jasni so bili razni govorniki te gospode po prosvetnih taborih in drugih »ličnih prireditvah. Sedaj pa beremo v glavnem organu JRZ. v »Samoupravi«, štiri stolpce dolg zagovor sedanje ustave, o kateri pravi, da »ni bila sprejeta niti proti Hrvatom, niti proti Srbom Pojavila se je pred narodom kot potreba ponovne rn postopne demokratizacije našega javnega življenja. Ustava od 3. septembra 1931 je dala vse potrebne možnosti za izražanje ljudskih želja in potreb. Poleg tega je še omogočila prehod v demokracijo. Govoriti danes o reviziji te ustave znači kruto žaliti narod. Sama misel na revizije ustave je iz-vala nesluten odpor med narodom. Trditev. da je brla ustava spejeta enostransko, je grda demagogija. Po določbah obstoječe ustave je volil narod že dve narodni skupščini in na njo je prisegel vsak javni funkcionar v naši državi. Ko se bo spremenilo čez deset, dvajset let naše politično in socialno življenje pa bomo mislili na revizijo ustave.«
Kaj ne bi bilo lepo in v redu, če bi tudi »Slovenec« in drugi njegovi listi jasno povedali svojim čitateljem, kakšno stališče zavzema njihova stranka do septembrske ustave?
Postani In ostani član Vodnikove družbe!
Za sporazum brez Rusije
Zapadne velesile se bodo v londonskem odboru Skušale
sporazumeti brez Rusije
London, 28. okt. b. Po splošni sodbi, ki prevladuje po poteku poslednje seje Km-etanskega Odbora za nevmešavanje v španske zadeve, bodo zapadne velesile skušale doseči sporazum o španskem problemu brez sodelovanja Rusije. To je bil v bistvu tudi glavni namen poslednjih italijanskih iin nemških zakulisnih manevrov v Londonu. V tem amilu osvetljuje poslednje dogodke zlasti diplomatski sotrudnik lista »Evening News«. »Daily Telegiaph« je mnenja, da se tudi angleška vlada zelo prizadeva, da bi se čimprej dosegel sporazum o Španiji z direktnimi razgovori med zastopniki Francije, Anglije, Italije in Nemčije. To je zlasti Edenova osebna želja, ki se v zadnjem času ni sestal z no. benim izmed odgovornih italijanskih in nemških ministrov, da bi v osebnem. razgovoru z njimi izmenjali misli o primernih rešitvah iz sedanjih zagat. Morda bi se Edemu ponudila ta prilika na bruseljski pacifiški konferenci v začetku novembra, ako bosta na njej zastopala Italijo in Nemčijo zunanja ministra grof Ciano in dr. Neurath. Zato je angleška vlada sklenila, naj vodi angleško delegacijo v Bruslju Eden kot zunanji minister, glede na krizo belgijske vlade pa mislijo, da bo pacifiška konferenca, Idi je že bila enkrat odložena, vnovič od god ena.
Negotovo je sedaj predvsem bodoče zadržanje Rusije. Ker bi nekaterim drža-vtsim bilo zelo ugodeno, ako bi Rusija sama izstopila iz londonskega odbora, se Moskva bržkone ne bo spustila v to igro, s katero bi sebi ničesar ne koristila, drugim pa pomagala iz zagat. Zato bo slej ko prej vztrajala v odboru in izražala svoje pomisleke kakor doslej. Ruski delegat Majski je v razgovoru z Edenom sicer razčistil nekatera vprašanja, vendar
je še vedno neznano, affi U Rustja po od*
poklicu »pretežnega d/ela« tujfth prosto voljcev pristala na priznemje vojnih pravic geneiaJ/u Francu m s tem na angleški kompromisni načrt- Kakor domiavtt »Daily Telegraph«, pojmuje Rajs>š6i »pretežinim delom vsaj 50°/« prostovoljcev, dočim se je dosedanja angleištaa far* mulacija glasila »po odpoklicu pomembnega števila tujih prostovoljcev«.
Rusija se bo umaknila iz londonskega odbora ?
Londcm, 28. okt br. »Evenmg News* po roča, da je poslanik v Londonu Majski ia-ročil danes predsedniku londonskega odbora za nevmešavanje v španske zadevo lordu Plvmouthu noto, s katero ga obvešča. da Rusija odslej ne bo več plačevala prispevkov za mednarodno kontrolo, kakor je bilo svoječasno sklenjeno, ker te kontrole dejansko ni več in sta tudi Italija in Nemčija odkrito priznali, da sta tudi po uvedbi kontrole pošiljali generalu Francu čete in vojne potrebščine. Sedaj sploh kontrole ni več in se je ruska vlada zato odločila, da ustavi nadaljnje plačevanje prispevkov. List naglasa, da to še ne pomeni, da bi Rusija izstopila iz odbora, kar pa je vsekakor verjetno, če ne bo doseženo soglasje glede umika prostovoljcev in priznanja generala Franca, o čemer bodo razpravljali na jutrišnji seji odbora.
Grandi pri Plymouthu
London, 28. okt. AA Italijanski poslanik Grandi je imel danes daljši razgovor e predsednikom odbora za nevmešavanje lordom Pivmouthom, ki bo od jutri predsedoval sestankom odbora za nevmešavanje. V političnih krogih pripisujejo temu razgovoru velik pomen.
Rezultat škofovske konference v Zagrebu
Zagreb. 28. oktobra- o. Konference jugoslovenskih škofov, ki so trajale 7 dni in so se vršile pod vodstvom vrh bosanskega nadškofa dr. Šariča, so bile danes dopoldne zaključene. Opoldne je bil novinarjem razdeljen naslednji uradni komunike:
1.	Katoliški episkopat je na svojih rednih konferencah razpravljal o vprašanju konkordata med Sv. stolico in kraljevino Jugoslavijo. Smatra, da mu čast ne dopušča reagirati na ulične napade, ki so nastali v zadnjem času proti končni ratifikaciji konkordata, kakor tudi, da ni potrebno reagirati niti na iskrenost 19-letnega prepričevanja o enakopravnosti katoliške cerkve v kraljevini Jugoslaviji. Katoliški episkopat bo znal v vsakem primeru braniti pravice katoliške cerkve in 6 milijonov katolikov v tej državi, ter je za reparacijo vseh krivic izdal potrebne ukrepe.
2.	Katoliški episkopat je soglasno uredil vprašanje katoliške akcije na ozemlju kraljevine Jugoslavije.
5- Katoliški episkorat kraljevine Jugoslavije izreka svoje popolne simpatije nemškim katolikom z željo, da bi nemški narod
čimprej doživel Kristusov mir ▼ Krfstnso
vem kraljestvu.
4.	Španski episkopat je poslal vsem kato« Iiškim škofom na svetu kolektivno pisma, v katerem jim podaja pravo sliko o dogodkih v Španiji. Episkopat kraljevine Jugoslavije je proučil to pismo in poslal svojih konferenc španskim škofom primeren ocfc govor kot izraz svojega sočustvovanja in so lidarnosti.
5.	Katoliški episkopat je obravnava! tudi splošne razmere na svetu. Ugotovil je, da paralelno z zavračanjem Kristusovih naukov po svetu rastejo nasilja, krivice in zla vseh vrst. Tega zla ne morejo odstraniti niti krvave revolucije, niti nove paganske r©. ligije, niti katerakoli človeška znanost, marveč zgolj samo popoln povratek h Kristusovemu evangeliju. Zato poziva svoje vernike, da podvoje svoje molitve, da bi Bog izgubljene privedel spet nazaj k spoznanju resnice, pregajanim vrnil mir, cerkvi pa njeno svobodo.
Že danes so nekateri nadskofje in Srofje odpotovali iz Zagreba, med njimi tudi oba slovenska škofa. Ostali se vrnejo v svoja rezidenčna mesta še ta teden.
Proslava čsl. praznika v Beogradu in Zagrebu
Beograd, 28- oktobra o. V čsl. poslaništvu in na vseh čsL šolah v državi so danes svečano proslavili državni praznik bratske republike. Na šolah so ©e vršile lepe svečanosti, na poslaništvu je poslanik dr. Girsa sprejel veliko število prijateljev Češkoslovaške, ki so mu prišli čestitat, prejel pa je tudi zelo mnogo pismenih in brzojavnih Čestitk. Nocoj eo v proslavo čsl. narodnega praznika člani slovaške filharmonije iz Bratislave priredili sijajno uspeli koncert
Predsednik Jč. lige v Beogradu, načelnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje Ljubomir Hofmanovič, je prejel danes od čsL poslanika visoko odlikovanje, red Belega leva.
Zagreb. 28. oktobra, o- Kakor v drugih mestih, je bil tudi v Zagrebu češkoslovaški narodni praznik svečano proslavljen. Snoči je imel inž. Kolibaš po radiju predavanje o pomenu 28. oktobra v življenju češkoslovaškega naroda, nato pa je zagrebška^ radijska postaja prenašala koncert Dvofakovih skladU V gledališču je bila snoči svečana predstava »Prodane neveste«, ki ji je med drugimi odiičniki prisostvoval tudi dr. Maček. Danes dopoldne je bil na čsl. konzulatu svečan sprejem. Jč-liga je priredila nocoj 6kupno s češkimi društvi svečano zborovanje v Češkem narodnem domu. Na zborovanju so govorili zagrebški žunan dr- Pei-čič, čsl. generalni konzul dr. Resi in drugi, nato pa je bila slavnostna prireditev Češke besede.
Šef francoskega civilnega letalstva v Berlinu
Berlin, 28. oktobra, b. Semkaj je prispel šef francoskega civilnega letalstva, da se po-razgovori z merodajnimi nemškimi činitelji o poglobitvi medsebojnega sodelovanja v zračnem prometu.
Tatarescu v Ankari
Ankara, 28. oktobra. AA. Ob 10. dopoldne je prispel v Ankaro predsednik ru-munske vlade Tatarescu. Na okrašeni postaji so ga sprejeli predsednik vlade Dželal Bajar, zunanji minister Ruždi Aras, državni podtajnik Menemenzoglu, ankarski župan, višje uradništvo zunanjega ministrstva in člani diplomatskega zbora.
Maršal Fevzi-čakmak, načelnik turško ga generalnega štaba, je priredil snoči večerjo na čast vojaškim delegatom balkanske zveze. Na banketu so bili turški vojni minister in poslaniki Balkanske zveze. Govorili so maršal Cakmak, armijski general Nedič in načelniki generalnih štabov držav Balkanske zveze.
Kralj Boris in kraljica Ivana pri italijanskem kralju
Rim, 28. oktobra. AA.: Bolgarski kraljevski par je včeraj prispel v Prato, kjer sta ga sprejela italijanski kralj in kraljica. Po pozdravu so se odpeljali v grad San Rossore.
Avstrijski zunanji minister v Krakovu
Varšava, 28. otk AA. Avstrijski državni podtajnik v zunanjem ministrstvu dsc. Schmidt je prispel v Krakov, kjer je v Wo welu položil venec na sarkofag maršala Pfl-sudskega. Opddne je krakovski župan priredil dr. Schmidtu na čast obed.
Seja ministrskega sveta o državnem proračunu
Beograd, 28. oktobra. AA. Ministrski svet je imel danes od 17. do 20. sejo pod predsedstvom predsednika vlade dr. Stojadinoviča. Razpravljali so o državnem proračunu za leto 1937/38 in o drugih resornih vprašanjih.
Srednješolski profesorji pri prosvetnem ministru
Beograd, 28. okt. AA. Prosvetni minister Magaraševič je snoči sprejel upravo jugoslovenskega profesorskega društva, ki mu je izročila spomenico v zvezi z uveljavlje-njem zakona o srednjih šolah. Spomenica navaja stvari, ki bi po sodbi društva morale priti v novi zakon o srednješolskem pouku, in poudarja potrebo po normalnem napredovanju srednješolskih profesorjev. Iz izjav minetra Magaraševiča 60 člani glavne uprave dofrili vtis. da bo v kratkem ustreženo raznim željam srednješolskih profesorjev. Odšli so v upanju, da se bo minister iskreno zavzel za vprašanja, k! 6e tičejo srednješo skega pouka in stanovskih vprašanj srednješolskih profesorjev
V zaporu se je obesil
Ljubljana, 28. oktobra.
Okrog 15.40 je bila policija obveščena, da se je v zaporih okrožnega sodišča obesil neki kaznenec. Uradni zdravnik dr. Jjo-žar in dežurni uradnik Kette sta odšla na okrožno sodišče, kjer sta ugotovila, da se je obesil tosznenec v celici št. 111. s pasom na cev centralne kurjave. Obešenee je 24-letni Marjan ščufmot, po rodu iz Trsta, ki je presedel baš včerag' manjšo zaporno kazen zaradi nekih tatvin in bd bil moral biti danes izpuščen, ker pa je proti njemu še druga preiskava, zaradi tatvine, so ga pridržali v zaporu. Najbrže je zaradi tega obupal in si končal življenje. Njegovo truplo so po komisijskem ogleda prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Depresija z enim središčem nad britanskimi otoki in z drugim nad zahodnim delom Sredozemlja prodira v zahodno polovioo evropske celine, kjer vlada oblačnost z nekaj dežja. Nad srednjo in južnovzhodno Evropo je priti6k izenačen in vlada jasno vreme. Toplota je visoka v vsej Evropi. V Jugoslaviji je jasno in lepo vreme, le v gornjem Primorju prevladuje obbčnost. Jutranja megla je ležala skoraj v vseh predelih. Toplota brez posebne spremembe.
Zemunska vremenska napoved: Poveča-je oblačnosti v Primorju in zahodnih predelih. kjer bo tudi nekaj dežja. Jasno v vzhodi-ni polovici z jutranjo meglo. Toplota bo ostala visoka.
Dunajska: še nobene bistvene izpremero-be, visoki obkki
»JUTRO« St 253
Petek 29. 7L 1931
Naši kraji in ljudje
Prvi generdlštabni šef maršala Focha v Mariboru
Maribor, 28. oktobra.
V Maribor je prispel francoski general Le Rond, ki je bii prvi general štabni šef maršala F ocha. ki je po vojni predsedoval v Parizu glavni razmejitveni komisiji za določitev naših mej napram ^Avstriji, Madžarski in Bolgariji S svojim odličnim, vztrajnim in pravičnim prizadevanjem si je pridobil velike zasluge za našo mlado državo. Visoko ga je cenil naš pokojni Viteški kralj Aleksander I Uedinitelj, pri katerem je bil večkrat gost.
General Le Rond, ki pozna vse predele Jugoslavije, se je hotel seznaniti še z obmejnim severnim delom Slovenije ter je takoj po prihodu v Maribor obiskal »Putnika«, ki mu ie poslužil z vsemi podatki in z vso potrebno literaturo. Včeraj si je v spremstvu arhivarja profesorja g. Basa in ravnatelja »Putnika« g. Loosa ogledal tudi mariborski muzej. Maribor s svojo pestro okolico, s svojimi bogatimi muzejskimi zbirkami je napravil r>anj najboljši vtis ter je general, ki je bil nad prijaznim sprejemom zelo vzradoščen. obljubil, da pride pomladi s svojo soprogo v Maribor na daljše bivanje. General Le Rond je s popoldanskim brzovlakom odpotoval iz Maribora.

Jelene 80 letnik
Ljubljana. 27. oktobra Eden naših najstarejših in najbolj znanih prosvetnih pionirjev g. Luka Jeienc je dopolnil 80 et. Hodil se je 16. oktobra 1857 v 7nani zavedni gorski vasi Dražgošah v Selški dolini. Prvi pouk je dobival v poldrugo uro oddaljenem trgu Železnikih pri učitelju Levičniku. ki je učil še po starih metodah in ni mogel opustiti gosjega peresa. Luka .Jelene se je nato izpopolnjeval v škof ji Loki in na višji gimn -vzi ji v Kranju. Naposled je prestopil na ljubljansko učiteljišče, katero je 1881 dovršil z naj-b«Ijišiim uspehom.
/ \
litiipšiilll IffiliSlli
• J* v
IŠPl&I I
> s V " H
Nekaj mesecev je služboval v litijskem okraju, potem je prišel za učitelja-vodite-lja v Šenčur pri Kranju, kjer je ostaJ do 1898. Nato je prišel za učitelja na I. mestno de.-ko šolo v Ljubljani. To leto je tudi položil izpit za meščanske šole. Služboval je v Ljubljani do upokojitve 1924. Po vojni je bil ravnatelj I. meščanske šole na Pru-lah. Veljal je za vestnega učitelja, dobro podkovanega v metodično pedagoških vedah. Imel je v šoli res najboljše uspehe.
Toda njegovo delovanje se n.i omejilo le na tesne šolske sobe. Nepozabna ostane njegova delavnost pri učiteljskih naprednih organizacijah in ustanovah. Polnih 31 let je bil predsednik Učiteljske zveze. Od 1895 do 1926 je bil odločen pobornik šo's«ega napredka in zagovornik učiteljskih pravic. Hude so bile takratne borioe in prav v njih se je izkazal s svojo sposobnostjo in odločnostjo. Nasledil je kot učiteljski organizator Vojteha Ribnikarja. Zvezi, ki je občega a domala vse slovensiko in deloma tudi hrvatsko učiteljstvo. je res posvetil \se svoje sile. Brez Luke Jelenca najbrž učiteljstvo danes ne bi imelo svoje tiskarne. 0:i je dal pobudo za nakup tedanje majhne Kleinove tiskarne, ki se je lepo razvila.
Bfl je soustanovitelj Učiteljske samopomoči, Učiteljske hranilnice in drugih učiteljskih gospodarskih in kulturnih ustanov. Bil je tudi soustanovitelj »Zvončka«. Njegovih zaslug ne more zatemniti nobeno omalovaževanje. Njegovo slovansko in jugoslovensko čuteče srce ga je vleklo na jug in je že davno pred vojno dosegel etike s hrvatskim in srbskim učiteljstvom ter je znanstva utrjeval z medsebojnimi obski. Za učiteljskega organizatorja je bilo to še posebno tvegano, toda Jelene se ni strašil nobenih neprijetnosti in se nikoli ni uklonil. Odločni naprednjak je vedno nastopal turii v javnosti in se nikoli ni izmikal dolžnostim, h katerim ga je pozivalo prepričanje. V tem duhu je vzgojil tudi svoje sinove. od katerih je naš pokojni uredmski tovariš Vitomir kot dobrovoljec-častnik s srbsko vojsko prestal mno^ro trpljenja, kar je potem op:sal v svoji knjigi. Zadnjih 10 let se je Luka Jelene odtegnil javnosti. S ponosom se lahko ozira na 6vo,jo delovno preteklost. Njegove zasluge mu zlasti pri vpoštevanju sedanjih šolskih in političnih razmer ostanejo in mu jih mora priznati tudi pn-šfen nasprotnik. Zadovoljni motrimo še vedno čilega jubilanta in mu ob lepem slavju želimo še vrsto zadovoljnih in srečnih let.
Nenadna smrt
Kakor je »Jutro« kratko beležilo, je višji tajnik v finančnem ministrstvu znani koroški rojak Luka Potočnik nenadno umrl na službeni poti. V Varaž-dinu ga je zadela kap. Zanustil je vdovo in sina, ki živita v Beogradu. kamor se je poko jnik preselil šele nedavno po daljšem službovanju v Črni gori. Doma je bil iz Pliberka in star šele 53 let.
Globoko je številne prijatelje pretresla kratka vest, da je dragi Luka v Varaždinu na službenem potovanju končal 6vojo življenjsko pot. Težko smo mogli verjeti poročilu, dokler nismo čuli podrobnost; o nepričakovani smrti. Nikdo od nas, ki ga je videl pred kratkim še čilega in vedrega, ni mogel niti najmanj slutiti, da bo trda gruda z gromkim giasom že danes potrkala na krsto. In kje? ...
Ko sva bila nekoč v Št. Danijelu, sva. gledala v kraljestvo sive Pece ter občudovala vso krasoto mičnih vasic in ljubkih holmcev v prostrani Poijuni. V prešernem navdušenju je rekel: »Tak je tu lijepu, da su še ta mrtvi veseli.« In je brezskrbno pristavil: »Ko bojo mene tu pokopali, bom pa š© juokal zraven.« A kako je revež umrl! Daleč od svojcev v Beogradu, daleč od prijateljev, ki jih ima pri nas na Koroškem, prav zdaj, ko se je na njegovem obzorju jela kazati prva zarja boljših dni.
Dobro vem, koliko je duševno pretrpel, ko so ga s koreninami iztrgali iz naše družbe in naših krajev ter ga presadili v oddaljeno Podgorico. Koliko se je prizadeval, priti nazaj v našo bližino! Zdaj. ko se mu je želja vsaj delno izpolnila, je dobro srce odpovedalo, omahnil je brez slovesa, brez tolažilne prisotnosti svojih dragih.
Koliko lepih 6pominov nas koroške dijake iz Podjrune veže nanj. ki ni imel pri svoji dobrodušnosti v življenju nikol: nobenega sovražnika. Povsod si je pridobil le prijatelje, kamorkoli ga je usoda zanesla. Z njim leže v groh živi spomin na našo mladost, na neugnana dijaška leta, na vse skrbi in težnje naših koroških st v času bojev za našo ožjo domovino. Je ni vasi v Podjuni in v Mežiški dolini kjtr ga ne bi bili poznali. »Dumpotnikov Luu.a« je bil v vsaki hiši dobrodošel gost. naj bo pri kmetu ali bogatinu. Prehodil j€ pot večine naših koroških študentov: brez sredstev je prišel v Celovec, brez podpore oi doma je moral študirati, brez sredstev je šel na Dunaj in brez sredstev si je ustvaril svoj obstanek. Z lastno pridnostjo in zmožnostjo ee je dokopal do tako uglednega položaja v svoji stroki.
Teži me misel na srcu, da je umrl s-rn v neznanem kraju, š« težje mi je. da so ga nesli k večnemu počitku, ne da bi šla za krsto dolga veriga številnih prijateljev. Ni bilo ne osmrtnice ne obvestila v listih.
Ni Te. dragi Luka, narava bogato obdarila z blestečimi zunanjimi lastnostmi, a dala Ti je najdražje: plemenito dobrodušno, mehko srce in neusahljiv vir dobre volje ter prisrčnega osvajajočega humorja. Vsak. ki Te je poznal, je bil vesel, da je lahko par uric preživel v Tvoji prijetni družbi. Kakor je bilo Tvoje življenje lepo in vedro, taka je bila tudi Tvoja smrt: brez bolečin in trpljenja si se poslovil od teira sveta. Tebi je zemeljsko breme odvzeto, a nsm leži
Zadnja beseda sodobne čevljarske tehnike je ta na roni šivani čevelj iz prvovrstnega materijala v črni an rjavi barvi v raznih vzorcih. — Cena jim je samo
»o 169.— in 199.—

Tvoj odhod kakor mora na duši in izguiba takega prijatelja je kanila kakor grenka kapljica v kelih našega življenja. V našo življenjsko jesen je padla prva slana, ki nas resno opominja, da prihaja tudi za nas kmalu zima.
Ko je utihnil zadnji pozdrav iz cerkvenih lin. ko se je bočila težka gomila na 1 Tvojim novim domom, so Te zapustili zadnji znan-
ci in ostal ei sam na širni božji njivi... in vendar ne 6am. Kajti naše misli so pri Tebi in bodo vandrale k Tebi še dolgo, dolgo, dokler nam ne bo usojeno, preseliti se za Teboj. In če je onkraj groba svidenje mogoče, potdn z vsem srcem povem: na svidenje s Teboj, dragi Luka, se veselim.
Ivo Marsel.
še Mali graben bo reguliran
Začasna regulacijska dela so že določena
Ljubljana, 28. oktobra
—	Oha, prijatelj! Brž mi porečeš: le spet regulacija! Komaj smo se letos znebili presnete regulacije Ljubljanične struge, že spet grozi novo urejevanje nikdar zanesljivega Malega grabna, ki povzroča čestokrat ob povodnjih v sedaj mestnem okolišu stalne nevšečnosti ljubljanskemu prebivalstvu.
—	Toda počasi! Naj razložim to zadevo!
Ljubiteljem bele Ljubljane bodi prelvsem
pojasnjeno, da znašajo dosedanji stroški za regulacijo Malega grabna že 1.500.000 din. dočim bi celotna ureditev tega potoka zahtevala najbrž še dokaj milijončkov. Mali graben se namreč nad Opeka iskim mostom dotika v zelo estrem zavoju čestišča. ki je v neprestani nevarnosti, da izpodjedajoče vodovje razdiralno ograža prometno cesto. Bodoči tok bo urejen tako. da bo primerno oldaljen od sedanjega. Ureditvena dela so zaenkrat nekaj časa počivala, vendar ta hudomušni potok še nadalje nemoteno opravlja svojo razdiralno delo, dokler mu sedanja na višku stoječa tehnika ne bo ustavila njegovega početja.
Potok Mali graben, ki izvira nekaj više nad Polhovim gradcem so začeli urejevati že pTed desetimi leti. Celotna regulacijska dela so razdeljena na več odsekov. Tako so dosedaj uredili le južni lel Malega grabna v izmeri približno 1800 metrov od iztoka v Ljubljanico navzgor. Ce bi pa regulirali vso 6truco Malega grabna. tedaj bi bilo potrebno, dn bi uredili celih 6°dem tisoč metrov tega potočka od jeza v Kožarjih pri Rokalcih do tam. kjer se razdelita Mali graben in Gradaščica. ki je sedaj dokončno regulirana. in s;cer do železnice na Viču.
Pod vodstvom tehnične terenske sekcije za regulacijo Ljubljanice, ki s hvalevredno skrbnostjo in vestnostjo pospešuje vsa poglobitvena in urejevalna dela. se je pred kratkim zbrala posebna komisija strokov-
njakov in se podala na kraj 6am. da pregleda precejšnjo škodo, ki jo je narasli Mali graben napravil ob zadnji povodnji. Med drugim je našla, da je volovje raztrgalo v Mestnem logu deset metrov cestišča, in sicer na Cesti dveh cesarjev. Doslej so opravljali urejanje brezposelni, pre'vsem iz bed-nr«fnega zaklada dravske banovine, vendar je za letos izostal po proračunski dohj v aprilu proko ^se pomladi in poletja nadaljuj- kredit.
Komisija strokovnjakov je končnoveljav-no odredila začasna regulacijska dela in določila, da bc tekla novo urejena struga Malega grabna najmanj šestdeset metrov daleč od ceste. Da bo cesta uporabna za promet, jo bodo zaenkrat le popravili, a utrjevali ie ne bodo. Govori se mnogo, da je denarja na razpolago okrog pol milijona dinarjev. Mogoče bo tedaj vsaj začasno izkopati v teku dveh let novo vodno korito, dokler se ne začne dokončna regulacija. Ta dela bodo tudi mnogo pripomogla, da se bodo zaposlili brezposelni m°stni delavci
Kakor čujemo. hočejo odločujoči činitelji posvetit? vso skrb regulaciji Maleia PTabna. 7.e na doslej urejenem predelu potočka od Opekarskega mosta navzeror je obstojal načrt, po katerem se je struga tega hudout-! nika regulirala kolikor 'e mogoče v ravni smeri. Na ta način je odoadlo mnoiro slran-skih rokavov. Po navadi se je polna struga kaj hitro razlila čez bregove in preplavila vso bližnjo okolico. Opuščena postranska korita Malega grabna z izkopom iz nanovo urejene strusre so nudila premalo zasipalne-ga gradiva, kajti dno struge .je sim fini pesek in mivka, ki ne moreta vz'rž".ti visokega stanja vode. Zategadelj kakor nalašč služijo ta korita mestnim smetarjem, da tam-i kaj dnevno odlagajo smeti in odpadke. Se-i vela bo preteklo še nekaj let. preden jih 1 bodi' zasuli do vrha.
si je v teku časa pridobilo 762 rednih članic, 3 pokroviteljice in 8 ustanovnih članic, pač rekordno število, če ga primerjamo z drugimi krajevnimi, številčno mnogo šibkejšimi združenji. Kolo je v času svojega obstoja preskrbelo preko 800 revnim materam živila v skupni vrednosti 40.000 dan, obdarilo potrebno deco s 120 pari čevljev v vrednosti 13.200 din in opetevamo obdarilo preko 1000 otrok. Ko-lašice so v dnevih brezposelnosti naših rudarjev vodile kuhinjo kraljice Marije, ki je skozi 2 leti oskrbovsila deco s skupno 119.931 obedi in 63.190 porcijama mleka in kruha. Subvencije pomožnega fonda v te svrhe niso zadostovale ter je Kolo krilo primanjkljaj iz lastnih stroškov.
Od 1. julija 1933 do 1. septembra 1935 so Kolaišice preskrbovale dnevno 150 otrok z mlekom in kruhom in podpirale revne rudarske sloje z živili, obleko in obutvijo. Z drugimi društvi j€ bila organizirana počitniški kolonija. V preteklem letu je Kolo samo poslalo 41 otrok na 4 tedenski oddiih v Bafkar, z društvom za va.r stvo dece pa 30 otrok na počitniško kolonijo na Pohorje.
Neštetim tečajem za gospodinjsko izobraževanje mater in deklet, kuharskim tečajem in večerom so se pridružila številna predavanja higiensko zdravstvenega značaja z brezplačnimi poučnimi filmi za odrasle in deco. Predvsem je treba omeniti izredno uspelo razstavo »2ena«, ki so jo naše Kolašica priredile leta 1935. s sodelovanjem higienskega zavoda in osrednjega zavoda za pospeševanje ženske domače obrti v Ljubljani. Razstavo je obiskalo nad 10.000 ljudi.
Pa tudi sicer je trt). Kolo pridno na delu pri skupnih dobrodelnih socialnih in prosvetno-nacionalnih prireditvah. Odlični obisk rudarskih ž ana v raznih tečajih in na predavanjih najbolje dokazuje koristnost blagodejne kulturno-soeialne akcije Kolašic v naši industrijski dolini. Letos bodo Kolašice v svojih društvenih prostorih spet vodile kuharske tečaje za začetnice in gospodinje, t«čaj za iočna dela in kuharske večere. Pripravljajo se razna zanimiva predavanja, pa tudi vsakoletne podpore rudarskim sirot'; im, ki jih je še danes prav znatno število.
Lepi uspehi trboveljskih kolašic
Dobrodelnost, prosveta in nacionalna zavest
Trbovlje, 28. oktobra.
Naš črni revir je že od nekdaj bil potreben širokopoteznih socialnih pokretov. Industrijska sila je delavca preveč izčrpavala, da bi si bil tudi v časih najugodnejše zaposlenosti mogel preskrbeti vsega onega, kar je rudarski rodbini potrebno za zdravo in človeka dostojno življenje. V še hujših časih brezposelnosti, kriz in vsestranskega pomanjkanja je revščina delavskih družin bila tembolj navezana na izredno pomoč socialnih ustanov.
V tistih hudih dneh je Kolo jugooloven-skih sester spoznalo, kako hvaležno in
potrebno področje dobrodelnosti je naše veliko industrijsko središče. O trboveljskih kolašicah in njihovem marljivem delu je bilo do sedaj malo besed. Vse je šlo mimo nas tiho in neopaženo, kljub temu, da naše Kolo zasluži večjo pozornost za vse ono, kar je storilo v pogledu dobrodelnosti, prosvete in tudi narodne zavednosti.
Podružnica Kola je bila ustanovljena 19. marca 1931 in je med trboveljskimi ženami kmalu našla številne članice, ki so po navodilih matice pričele n emu dno prav pridno človekoljubno delo. Društvo
Kongres pravnikov preložen na prihodnje leto
Ljubljana, 28. oktobra.
Društvo pravnikov ob javlja: Kongres pravnikov je definitivno preložen na prihodnje leto. Stalni upra\mi odbor bo marca 1938 sklepal o tem, če naj se vrši kongres meseca maja ali septembra 1938.
Spomenica se tiska in bo lazposlana referentom in članom kongresa, ki so plačali članarino za kongres. V ostalem se pa članarina vrne, če člani to zahtevajo, drugače se vpiše članarina za bodoči kongres.
Člani upravnega odbora bodo v posebni izjavi, ki izide v prihodnji šte\'ilki »Slovenskega pravnika« pojasnili svoje stališče.
To obvestilo so prejeli člani šele te dni in prej žalibog društvo »Pravnik« ni moglo objaviti natančnejših podatkov, če se bo kongres vršil ali ne.
Pot naših rudarskih inženjerjev po Bolgariji
Jugoslovenski rudarski in topilniški in-ženjerji reprezentirani v svojem združenju, so se odzvali letos vabilu svojih bolgarskih kolegov in odšli 18. septembra na pot k svojemu sosedu na vzhodu. Pobudo za ta izlet je dal naš predsednik prof. Gostiša, ki je tudi vodil s tajnikom združenja dr. Kersničem vse priprave in dogovore z inž. D. Toprakčijevim iz Sofije. Vso pomoč je nudil prirediteljem te ekskurzije tudi načelnik ministrstva za šume in rudnike g. inž. Despič. Po prostrani naši domovini raztreseni rudarski inženjerji, vršeč svojo naporno službo pod zemljo, so z veseljem sprejeli vabilo, da se v soinčni Bolgariji navžijejo toplih žarkov in bratske ljubezni. In vsega tega so jim nudili njihovi bolgarski kolegi v takšni meri. da so se naši vsi brez izjeme vrnili s trdno zavestjo v svetlejšo bodočnost obeh teh narodov.
Skupina 34 inženjerjev je že ob nrihodu na prvo obmejno bolgarsko postajo Dra-goman doživela navdušen sprejem. Nekoliko tovarišev z organizatorjem inž Top-rakčijevem je prihitelo ekskurziji nasproti in jo potem spremljalo na vsej poti po Bolgariji. Solnce je pripekalo, ko smo se od-mikali od naše domovine in nas spremljalo 11 dni na vsej poti do povratka v domovino. Ob prihodu na sofijski kolodvor nas je sprejela mnogobrojna deputacija bolgarskih rudarskih inženjerjev in občinstva ob intonaciji naše himne. Ekskurzi-ste je pozdravil predsednik sekcije inž. Konstantinov, kateremu se je zahvali! za prisrčni sprejem predsednik prof. Gostiša. Po pozdravnih nagovorih in medsebojnem upoznavanju je vse prevzel val navdušenja in od tega trenutka dalje smo čutili, da smo si zelo blizu, še več, da sta se
našla dva brata, ki ju je ločila nerazumljiva usoda dolgo vrsto let. Našli so se to-' variši iz študentovskih let in staro prijateljstvo po dolgih 25 letih je ogrelo vsa ostala srca. Komaj smo dobro stopili v krog novih prijateljev, že smo se čudili izvrstni organizaciji. Tiskani spored, ki ga je prejel vsak član ekskurzije že v Drago-manu, je bil točno izveden prvi dan in vse ostale dni. Vsa skrb za prenočevanje nam je bila odvzeta. Kamorkoli smo prišli, je bilo že vse poskrbljeno, celo številko sobe je že vsak imel na kolodvoru.
Popoldansko ogledovanje sofijskih znamenitosti: cerkve Aleksandra Nevskega, etnografskega muzeja in drugega nam je pokazalo le bežno sliko naroda, ki se je večno bil s Turki; še mnogo več so nam pokazali naslednji dnevi, ko smo prodrli v notranjost Bolgarije. Prečuta noč v vlaku, utrudljivo ogledovanje in pa program, ki je predvideval zvečer banket, je marsikoga zamamil, da si nabere moči z malim počitkom: toda čas na takih ekskurzijah je predragocen za spanje, a črna kava v Bolgariji tako osvežujoča, da so vsi pozabili na utrujenost in se vneto pripravljali za večerni sestanek v novem izredno modernem in elegantnem hotelu »Bolgarija«. Iz banketa se je izcimila manifestacija.
Globoko zasnovan govor je imel g. inž. Konstatinov. še nekaj drugih bolgarskih tovarišev je naglašalo potrebo vzajemnega delovanja inženjerjev rudarske stroke. Iz njihovih govorov je odsevalo temeljito poznavanje naših rudarskih prilik. V odgovoru so naši govorniki g. prof. Gostiša in M. Cubelič naglašali, da smo z veseljem prišli v Bolgarijo, da vidimo čeprav
manjštevilno, toda na visoki stopnji se na-hajajočo rudarsko industrijo pri svojem sosedu, saj je razvoj premogovnika Per-nika znan že daleč preko mej Bolgarije in Jugoslavije. Mi se želimo od Vas tudi učiti in v bodoče skupaj delati — to naj bo geslo rudarskih inženjerjev s slovanskega Balkana. Navdušenje z obeh strani se je stopnjevalo, dokler ni zaorilo po dvorani: »Hej Slovani«.
Drugi dan je pot vodila ekskurzijo v Plovdiv, v slikovito in izredno lepo mesto z bogatimi parki ob Marici. Vojaška godba, predstavništvo občine s podžupanom Todorovom in zastopniki bolgarskih inženjerjev m arhitektov (Biad) z inž. Nikolo Malejevim ter polkovnik Karov so sprejeli ekskurzijo enako toplo kakor v Sofiji. Na dobrodošlico podžupana se je v kratkih in jedrnatih besedah zahvalil predsednik prof. Gostiša. Eden izmed spremljevalcev ekskurzije, ki je odhitel naprej, je že delil pri izhodu listke z označbo prenočišča. Treba je bilo le sesti s prtljago v pripravljene avtobuse in po kratkem odmoru v hotelu se zbrati za odhod na skupno kosilo na Danovem holmu, odkoder je nepozaben razgled na 100.000 duš broječi veliki Plovdiv.
Pri kosilu, ki ga je priredila občina mesta Plovdiva. so imeli izletniki priliko spoznati se z najvidnejšimi predstavniki tega lepega mesta. Mesto s slikovitimi sienit-nimi griči, ki je po zadnjem hudem potresu 1928. leta močno trpelo, nudi mično sliko z novimi hišami, ki je vsaka za sebe prikupna vila. Tudi tu so izzvali govorniki spontano odobravanje in manifestacijo za sodelovanje Bolgarije in Jugoslavije. Popoldne so plovdivski gasilci pokazali eks-kurzistom svojo izvežbanost hi svoje najnovejše avtomobile. Z bliskovito naglico so pripravljeni in že hite na pomoč nesreč-
1 nikom v ognju, ki jih je poprečno okrog | 120 na leto. Tudi tu so se pokazali kot iz-! borni organizatorji in vsi smo odšli hvaležni za izkazano pozornost in predvajanje. Po ogledu arheološkega muzeja, ki ima zbranih izredno mnogo lepih tracij-skih, romanskih in bizantinskih umetnin ter lepo zbirko starega denarja se je grupa razkropila, da si oskrbi pristno rožno olje, ki ga pridobivajo nedaleč odtod z velikanskih vrtov prelepih vrtnic. V tem lepem mestu smo ostavili tudi živo rožo, gospodično Marico iz Plovdiva, ki nas je spremljala že iz Jugoslavije in nas s svojo živahnostjo in razigranostjo držala kljub utrujenosti v sijajni »formi«.
Naslednji dan se je že vozila ekskurzija v smeri proti severu, proti Balkanu. Naš cilj je bil priti preko znane šipke v du-navsko območje, v staro prestolnico Trnovo. Med potjo smo imeli priliko videti marsikaj lepega, ki se je vseh globoko dojmilo. Vlak je pripeljal izletnike v Tu-lovo in od tod naprej je prevzel vodstvo avtobus. Gladko smo prispeli v Kazanlik, središče rožnih poljan. Po obedu smo že rinili navkreber. Malo nad vznožjem Balkana nas je vodila pot v izredno lepo cerkev Sv. Nikolaja, zgrajeno v spomin hrabrim ruskim in bolgarskim vojakom, padlim v osvobodilni vojni 1. 1877. Od tu smo se pomikali strmo navzgor in uživali krasen razgled na južno ravan pod šipko in vzhodno od Kazanlika, ki pomladi omamlja potnike z vonjem vrtnic. Isti dan so se na tej poti pomikale dolge kolone bolgarske vojske, ki je i mu! a prvič po svetovni j vojni zopet manevre. Ker je bilo še pro- ! štora v avtobusu, je k nam prisedel prikupen major, ki nam je na general Štabni karti na samem prelazu in nekdanjem krvavem pozorišču orisal borbo Bolgarov in Rusov s Turki leta 1877. Zahvaljujoč se
mu za izredno ljubeznivost so se vsi prisotni poklonili manom hrabrih borcev, ki so padli za osvoboditev Bolgarije in z eno-minutnim molkom počastili njih spomin. Ogromen spomenik na najvišji točki nad prelazom »Orlovo gnezdo«, postavljen v spomin na težko pridobljeno svobodo je daleč viden z obeh strani Balkana.
Sledila je pot navzdol in kmalu je avtobus zavozii v Gabrovo, bolgarski Manche-ster, z zelo razvito tekstilno in kožno industrijo. številni inženjerji tega mesta so nas pričakovali pred domom ženskega društva. kjer je bila izletnikom prirejena v veliki in okusni dvorani zakaska. Temperamenten govor podžupana Gabrova je navdušil vse prisotne in pokazalo se je zopet, da obstoji želja po zbližanju tudi na tej strani Balkana. Po prisrčni zahvali našega vodje smo se poslovili od gostoljubnih kolegov in gabrovskih dam ter pohitel* z vlakom v slikovito Trnovo. Na kolodvoru nas je sprejelo navdušeno vzklikam je predstavnikov Trnova z vojaško godbo na čelu. Na iskreno dobrodošlico podžupana Save Jaranova je naš predsednik Gostiša izrekel najtoplejšo zahvalo za prisrčni sprejem. S cvetjem obsute so eks-kurziste popeljali z avtomobili y mesto, kjer so bili deležni pozornosti meščanov, ki so vzdolž poti vzklikali naši skupini. Na banketu, ki ga je priredila občina s sodelovanjem inženjerskega društva, se je po pozdravnih govorih razvila neprisiljena zabava in ob zvokih godbe se je vrstilo kolo za kolom.
Naslednji dan je bil bogat zanimivih ogledov. Grob Sv. Save, kjer je našel srbski prosvetitelj svoj prvi počitek, cerkev Sv. Petra in Pavla iz 14. stoletja z dobro ohranjenimi freskami, sprejem v nad-škofiji pri mitropolitu Sofroniju, Preobra-ženski monastir in nepozabna slika mesta
KINI		1 *
HSSKjml	ATI CA	
če vesti
* »Jadranski dan«, dan slave naše voj-	* Naš potočni rak. Zveza ribarskih dru-
ne mornarice in praznik Jadranske stiaže	i štev dravske banovine je izdala in založila
bo po vsaj državi svečano proslavljen. Mi-	( nad vse lično knjižico izpod peresa A. Šul-
•a - _4----*------^ J ml.	- - - — - ■ - — A . i. /Vrl >e/\/ll 1/\	r« n ! « n	X n Mn n	__ _ ■ ■ ... K.. T7 - .1, I — - I n
nistrstvo vojske in mornarice je odredilo, da tudi letos na dan 31. oktobra zamenja dvorno stražo kraljeve garde naša mornarica. Vojiaikom bo prečitano posebno predavanje tega dne. Po vseh šolah v državi bo mladina proslavljala praznik našega morja. Izdane so že odredbe ministrstev prosvete, trgovine in industrije, kakor tudi kr. basske uprave v Ljubljani. Oblest-ni odbor JS v Ljubljani in sekcija PJS za dravsko banovino sta razposlala na vse svoje edinice posebno predavanje Za omenjeno pioslavo. V šolskem radiu bo oddaja 29. t -m. posvečena prazniku morja. Petje, deklamacija in govor. Vodi gl. tajnik PJS g. Viktor Pirnat. V nedeljo 31. t. m. ob S.15 dopoldne bo prenašal naš radio predavanje »Praznik našega morja«.
*	Dom Jadranske straže na Sušaku. Na »jadranski dan« 31. oktobra ob 11. uri bo ban savske banovine g. dr. Viktor Ružič v Istarski ulici na Sušaku svečano vzidal temeljni kamen za dom JS, ki bo že prihodnje poletje služil našim mladinskim izletnikom na Jadran.
*	Napredovanje v železniški službi. Pri računovodstvu železniške direkcije v Ljubljani je napredoval v čin višjega kontrolorja v 6. skupini g. Janez Jamšek.
*	Nov planinarski dom na Jahorini. Tudi marsikateremu slovenskemu planinarju je dobro znana planina Jahorina blizu Sarajeva. Na tem krasnem izletišču so častniki sarajevske garnizi.ie zgradili velik planinski dom. O njegova gradbi smo že poročali. Preteklo nedeljo je bil novi dom svečano otvorjen. Je po obsegu in notranji ureditvi eden izmed najudobnejših planinskih domov v Jugoslaviji. Stoji na jasi 1580 m visoko. Poleti bo nudil pravcato letovišče gospodi iz Sarajeva, pozimi pa bo ob tem lepem domu omogočen razmah sarajevskega smučarstva.
Kaječhcu in živcem diazfjivcga defauanja ina,biide£ame
Glavno ravnateljstvo državnih železnic sporoča, da ne sprejema več prošenj za tečaj vlakovodij, ker je izbira in sprejem kandidatov že končan in se je tečaj že začel.
* Novi grobovi. V Trstu so pokopali gospo Virginijo Furlanovo. vdovo po višjem računskem svetniku. Umrla je v lepi starosti 74 let. Sinova sta gg- dr. Boris Furlan, profesor na univerzi v Ljubljani, in dr. L-V. Furlan, profesor na univerzi v Baslu. — V Ljubljani je umrla gospa Franja Fajdiga v 77. letu starosti. K večnemu počitku jo bodo spremili danes ob 14. iz hiše žalosti na Napoleonovem trgu 5. — Pokojnima vzornima materama blag spomin, žalujočim družinam tudi nase odkritosrčno sožalje!
Bodoče matere morajo skrbeti, da se
izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Ogl reg. S. br. 15. 485/35
Lovšetove. Gdčna. v juniju z odliko
*	Uspeh gdč. Majde Majda Lovšetova, ki je dovršila svoje pevske študije na zagrebški glasbeni akademiji, je te dni prav tako odlično položila poleg solopetja še iz vseh stranskih predmetov glasbe pedagoški diplomski izpit. Nadarjena pevka je prva Slovenka, ki je s tako laskavim uspehom dovršila oba oddelka visoke glasbena šole.
*	Mlad ponarejevalec denarja, ki je že polovico življenja prebil v zaporu. Pred zagrebškim sodiščem je stal 36-letni La-doslav Canko. V mladosti se je izučil za fotografa, toda kmalu je zašel na kriva pota in je doslej bil zaradi vlomov skupno obsojen že na 20 let robije. V kaznilnici je začel pisati knjigo o življenju kaznencev. Ko je nekoč bil izpuščen, se je začel baviti s ponarejanjem denarja, zaradi česar je zdaj ponovno prišel pred sodišče in so mu prisodili še 4 leta robije.
*	Razpisano je mesto šefa dermatološke-ga-venerološkega oddelka banovinske bolnišnice v Mariboru, odnosno vršilca dolžnosti šefa oddelka. Prošnje naj se vlože pri kr. banski upravi v Ljubljani do 10. novembra.
Trnova s svojo slikovito pozicijo bo ostalo vsem udeležencem ekskurzije v trajnem spominu. Pred spomenikom, ki je postavljen v slavo vseh padlih za osvoboditev Bolgarije, se je zbrala naša skupina in ob prisotnosti majorja Slivkova položila venec z jugoslovensko trobojnico.
Pred odhodom iz Trnova so bili ekskur-zisti še enkrat pogoščeni s kosilom na verandi hotela »Boris III.«; tu so bili prisotni še okoliški upravitelj Vasiljev, predsednik bolgarsko-jugoslovenske lige dr. Babukov, industrijalec Haaži Slavčev (ki je poklonil za banket pivo iz svoje tovarne), podpolkovnik Stariradev in precej inženjerjev Po mnogoštevilnih jedrnatih govorih gostiteljev in ekskurzistov so se izletniki poslovili od gostoljubnega Trnova in se napotili na najskrajnejšo točko svojega izleta, v Varno ob Črnem morju.
Celodnpvno bivanje v Vami z dvakratnim prenočevanjem in osvežujoča kopel v morju je zopet osvežila utrujene izletnike. Na izletu z motorno ladjo k Svetemu Konstantinu so se nudili onim z »izvežba-nim« želodcem nepozabni prizori. Prej razigrana družba je ob premetavanju ladjice na prilično razgibanem morju umolknila, razveselila ribice v Črnem morju in jedva čakala trdnih tal pod nogami. Kosilo prirejeno od inženjerskega društva in občine je teknilo šele, ko se je izvedelo, da se ekskurzija ne bo vračala po i3ti poti v Varno, temveč z avtobusi ob obali. Šele ta novica je izletnike spravila spet v prejšnje razpoloženje. Pri kosilu izmenjane zdra-vice in govori so ponovno utrdili, da bodo naša pota v bodoče imela skupen cilj v znamenju najtesnejšega sodelovanja Bolgarov in Jugoslovenov. Silno odobravanje in viharen aplavz je dosegel s svojim izredno temperamentnin^ govorom predsednik BJ lige advokat Sava Stan-čov, bivši župan Varne.
gaja o našem potočnem raku. Vsebina je vseskozi vrlo zanimiva, poučna in aktualna. Pisatelj je ubral prav posrečeno srednjo pot med poljudnim in strokovnim opisom rakovega življenja. Ker se ravno pojavljajo prvi znaki oživljenja te nad vse okusne vodne živalce ter je sklepati po ugotovljenih predznakih, da je morda vendar le že ponehala račja kuga, ki je opustošila bogato naše vodovje, je prav primerno, da se začnemo z vso resnostjo zanimati za zopetno za-ploditev naših rakov jelševcev. Knjižica 6e naslanja predvsem na naše ožje razmere v dravski banovini ter stane 20 din; po pošti pa 23.50 din. Naročila sprejema Zveza ri-barskih društev dravska banovine v Ljubljani, hotel Metropol, poštni čekovni račun štev. 12748. Knjižico toplo priporočamo-
n— Predavanje prof. dr. Alojza Zalokarja
v Prirodoslovnem društvu. 26. t. m. jc otvo-rilo naše Prirodoelovno drufitvo prvo serijo svojih letošnjih večerov s predavanjem g. prof. dr. Alojzija Zalokarja o bioloških temeljih narodnega socializma. Predavatelj se je omejil na informativni prikaz poglavitnih predhodnikov današnjih biološ;<o-re-formnih stremljenj, ki jih zastopa narodni socializem. V prvem delu predavanja je orisal narodno-socialistične ukrepe zoper de-generacijo naroda in za zaščito zdravja bodočih rodov ter poudaril, da ti 6klepi niso nič novega, ker so jih že zdavnaj zahtevali daljnovidni zdravniki in rasni higieniki. ki se zavedajo nevarnosti, katere prete narodom zaradi slabe dedne snovi. V drugem delu predavanja je dr. A. Zalokar prikazal razvoj rasističnih teorij, ki dajejo nekaterim biološkim spoznavam daleč preko trdnih meja znanosti segajoče poudarke in tako spreminjajo biologijo v politiko. Na tej poti ne more znanost nekritično slediti političnim željam in potrebam vladajočega režima. Predavatelj je s svojimi izvajanji _ izpričal široko razgledanost po literaturi o
ki zanima vsakega trgovca
Na plačilne dneve, zlasti na vsakega prvega v mesecu, je gotovo v vseh družinah mnogo ugibanja, kaj in kje bodo nakupih razne potrebščine za družino in dom. Kako dobro služi v takih dneh ljudem »Jutro«, ki prinaša vedno največ oglasov in priporočil odličnih trgovin, dokazujejo številna priznanja kupcev-potrošnikov, pa tudi trgovcev, ki so nam že tolikokrat izrekli svoja pohvalna priznanja za učinek oglasov v »Jutru«.
Tudi nedeljsko »Jutro« bo zaradi tega, ker bo čitateljem v roki v nedeljo in na praznik Vseh svetih, vsakomur z oglasi prav dobrodošel svetovalec za nakup potrebščin. Mnogi trgovci, ki so prišli do spoznanja, da je treba ob vsaki priliki ljudem z oglasi svetovati in priporočati svoje trgovine, bodo zato naročili oglase za nedeljsko številko »Jutra«, ki bo našla svoje čitatelje pri najboljši kupni moči.
Da bomo mogli vsa naročila izvesti z ono pazljivostjo, ki je za učinek oglasa potrebna, prosimo, da nam pošljete svoja naročila za oglase čimprej, nikar pa ne odlašajte do sobote.
Oglasni oddelek „Jutra" v šelenburgovi ulici bo danes sprejemal oglase ves dan.


*	V plitvem je utonil. Maksim Gatalica iz Nove Rače pri Bjelovaru je bil dober gospodar, samo včasih ga je rad potegnil čez mero. Pa se je podal na sejem, napravil dobro kupčijo s prešičkom in je nato seveda zavil v gostilno. Pa ne samo v eno, v vseh ob poti se je oglasil in se pošteno natreskal. Ko je prišel mimo mlakuže, v kateri je bilo kvečjemu 10 cm vode, je padel z glavo naprej in utenil. šele naslednje jutro so ga našli.
*	Rekorder v sleparijah je Dušan Ko-stič, o katerem smo že poročali, kako se je izdajal za advokata. Preiskava proti njemu se nadaljuje in se je izkazalo, da je Kostič izvršil nenavadno veliko število sleparij, da gotovo odnaša rekord v Jugoslaviji. Kot doktor je bil tudi zaročen z neko dedinjo bogatega trgovca in je bilo za poroko že vse pripravljeno. Stari trgovec pa je vendar začel dvomiti nad znanjem in advokatskimi sposobnostmi svojega bodočega zeta in tako jo je Kostič tik pred poroko pobrisal. Preiskavo vodi beograjska policija.
*	Plini so zastrupili 6 delavcev v tovarni. Iz Petrovgrada poročajo o hudi nesreči, ki se je zgodila v ondotni tvornici radiatorjev. Dušljiv plin je zastrupil 6 delavcev, od katerih so trije tako prizadeti, da dvomijo nad njihovim okrevanjem.
*	Za uboj očeta oproščen pred sodniki. Poročali smo, da je 18-letni Branko Vita-sovič 26. septembra v vasi Lačarku pri Sremski Mitrovici s sekiro odsekal glavo svojemu divjaškemu očetu, ko je ta prišel pijan domov in je hotel ženo in sina pobiti. Sodniki so Branka popolnoma oprostili, ker je ubil očeta v skrajni samoobrambi.
*	V Gorico (Trst) z avtom po Vipavski dolini, k zaključnim romarskim svečanostim na Sveti gori, od 6. do 9. in od 13. do 15. novembra za 135 din- Prijave za navodila do 2. oz. 9. novembra sprejema »Družisvet«, Ljubljana. Sv. Petra nasip 17.
Eno srce — ena RADENSKA.
Iz Ljubljane
u— Nacionalnim akademikom! Jutri, v soboto, bodo od 8. do 13. ure v zbornici na univerzi volitve v Akademsko akcijo. Na nacionalni listi kandidira tovariš Raič Dragan, predsednik Društva slušateljev juri-dične fakultete. Vaša dolžnost je, da se volitev udeležite. Vpisani ste vsi. Vhod na volišče je le z akademsko legitimacijo in to iz Vegove ulice. Danes, v petek ob 15. uri, pa bo v zbornici na univerzi občni zbor. Tudi tega se udeležite. — Akcijski odbor za nacionalno listo.
u— Kongres kemikov higienskih zavodov pred zaključkom. V sreio in včeraj so kemiki higierskih zavodov, ki so se iz vse kraljevine zbrali v Ljubljani k svojemu rednemu kongresu, nadaljevali razpravo o aktualnih vprašanjih kontrole živil, pitne vode in rek, ki jih industrija onečišča 6 tem, da razno nesnago odvaja vanje. Borba proti onečiščanju vode po industriji je zlasti zadnji čas še posefano aktualna, ker se podjetniki na vso moč trudijo, da bi se iz-nebili strogih zakonskih določil. Včeraj so zborovalci potrošili ves dan za sestavo resolucije. ki bo o vseh teh vprašanjih začrtala naši higienski politiki narlaljno smer, danes pa bodo gostje z juga pohiteli na kratek izlet po Gorenjskem.
u— Odhod Miloša N. Zisiča, Te dni zapusti Ljubljano dosedanji šef krajevne kontrole g. Miloš N. Zisič, ki je dopolnil svoio službeno dobo in se po vestnem službovanju v carinski stroki umika v zasluženi pokoj. G. Zisič je dalje časa služboval v Ljubljani in prej nekaj let v Mariboru, tako da je večji del druge polovice svoje službene dobe prebil med Slovenci- Ta sin vrle Šu-madije se je kmalu vživel v naše razmere in kazal razumevanje za naše posebnosti. Kot človek mirnega, skromnega značaja, ves predan svoji službi, rodbini in krogu ožjih prijateljev, ni nikdar silil v ospredje zato ni bil znan širši javnosti. Na odgovornem mestu, ki mu je bilo poverjeno^ je zvesto, vendar pa konciliantno služil državi in prebivalstvu ter zapustil v vseh, ki so prihajali z njim v službene stike, vtisk dobrega in uslužnega uradnika. Sedaj odhaja simpatični g. Zisič v Beograd, da tu v miru preživlja pokoj po pošteno izvrševani službi naši narodni državi. Želimo mu, da bi ostal še dolgo zdrav in čil in da bi se vedno z veseljem opominjal na^ih krajev.
u— Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani naznanja c. občinstvu, da bodo 1. novembra, na praznik Vseh svetih mesnice in stojnice odprte do 9. ure dopoldne.
* ' k*' /J,-1-" • /Is-iZ*'/V
rasizmu, in čeprav se ni spuščal v znanstveno razglabljanje in vrednotenje navadnega socializma, je vendar pokazal, da iz objektivnosti odklanja tiste pretiranosti, ki nadomeščajo znanstveno nedognanost s politično strastjo, v kolikor segajo na področje biologije in melicine. Številni poslušilci, med katerimi so bili mnogi naši prirodo-slovci, so z očitnim zanimanjem sle: lili predavanju uglednega zdravnika in ga nagradili s priznavalnini aplavzom. Prihodnja predavanje v Prirodoslovnem društvu bo 2. novembra v mineraloški predavalnici na univerzi. Predava ing. D. Avsec iz Pariza o temi: »Kako nastane oblak.<
ZA
Kroji vzorci, brezplačno
OBLEKE, BLUZE
angleška volna
TONI JAGER,
Kongresni trg 1, Ljubljana
u— Komemoracija za pokojnim dr. Ivanom Oražnom bo dne 1. novembra ob pol 11. uri na njegovem grobu pri Sv. Križu. Kakor vsako leto, tako se bomo tudi letos zbrali na ta dan, v jx>lnem številu, ob njegovem grobu, poleg njegovih prijateljev in znancev zlasti vsi oni, ki smo deležni podpor iz njegove človekoljubne ustanove, da se poklonimo spominu našega velikega dobrotnika, slovenskih študentov. Zalo6tinke bo zapel zbor akademikov.
u— Otvoritev ženskega azila. Mestna občina otvori in blagoslovi novo zgrajeni ženski azil kot prizidek Delavskega doma jutri ob 16. uri v sprednjih prostorih Javne borze dela na Bleiweisovi cesti.
Mariborske Wogererjeve hrenovke
dnevno sveže dobite v delikatesi J A N G — Židovska.
n— Nocojšnji koncert Mozartovega komornega kvarteta iz Salzburga se začne točno ob 20. v mali Filharmonični dvorani-Člani kvarteta, ki ga tvorijo gg. Hofmann. Sckreksnadel. Stumvoll in Grunsky ljubijo predvsem klasično komorno glasbo, zato so dali na spored svojega prvega koncertnega nastopa v Ljubljani 3 dela iz bogatega vira te literature in sicer po 1 Mozartovo, Beethovnovo in Schutertovo skladbo. Od Mozarta vzamejo njegov znani Lovski kvartet, od Schuberta pa njegov opus povtumus. Na koncert opozarjamo vse prijatelje komorne glasbe. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
u— Ljubljanski in okoliški pevci imajo drevi ob 20- uri v Hubadovi dvorani Glasbene Matice vajo za nastop na grobovih o Vseh svetih.
u— Koncerti »Ljubljanskega godalnega kvarteta« so vedno na najvišji glasbeno kulturni stopnji. Odlični umetniki gg. profesorji L. Pfeifer (I. violina), F. Stanič (II. violina), V. Sušteršič (viola) in G. Muller, bodo 5. novembra ob 20. v frančiškanski dvorani izvajali Haydnov kvartet v d-molu, Ravelov kvartet v b-duru in Dvora-kov kvartet v c-duru. Omenjene skladbe predstavljajo bisere svetovne kvartetne literature, naši solisti pa nam v polni meri jamčijo za dovršeno izvedbo. Vso našo kulturno javnost opozarjamo na ta izredni glasbeni večer.
u— Nesreča pri slamorezniei. Včeraj so mestni reševalci prepeljali v bolnišnico 33-letnega posestnika Janeza Kreka iz Butanja pri Sv. Joštu nad Polhovim gradcem. Doma je rezal slamo, pa se mu je stroj zamašil. Ko je z roko segel vanj, pa so se rezila zganila in mu ix>rezala štiri prste na levi roki.
n— Akademska Jadranska straža vabi na redno plesno vajo v soboto, jutri ob 20. Trgovski dom. Jenko. Adamič.
u— »Lincoln« se ponovi v soboto in v nedeljo. Ker je zanimanje za to delo našega mladega dramatika vsesplošno, opozarjamo Ljubljančane, da si predstavo čim prei ogledajo. Delo je bilo pri krstni pred-tavi kakor pri reprizi tako toolo in navdušeno sprejeto, da ni nikakšnega dvoma o tem. da se je našemu občinstvu priljubilo na prvi mah. Vsi so si tudi edini v tem. da pomeni »Lincoln« nesporno pridobitev slovenske dramatske literature. Šentjakobčani so si v zvezi s to vprizori.tvijo nabavili nove zastn-re, nove dekoracije in, v kolikor je bilo treba, tudi nove kostime. S tem so brez dvoma dokazali, da jim je na srcu predvsem slovenska drama, četudi terja od njih hudih žrtev.
u Obleke in klobuke kemično čisti barva, plislra in lika tovarna J os. Reich. 2
a— Mestna občina in roie aa trg* Ljubljanski trg je zadnje dni spremenil svoje lice v znamenju bližajočih se Vseh svetih. Cvetlični trg je preplavilo cvetje, zlasti kri-zanteme, ki jih je izredno mnogo in izredno lepih to jesen. Pred dnevi so listi objavili stroga določila, ki jih je mestna občina odredila pred praznikom mrtvih za cvetlični trg. Po teh določilih smejo umetno gojeno cvetje prodajati samo vrtnarji. Beseda o umetno gojenem cvetju pa 6e da bržkone precej na široko razumeti in tako so številni ljubitelji cvetja, ki eo jim vrtovi letos posebno bogato obrodili, upali, da bodo smeli nekaj svojega pridelka odprodati, saj se skoraj ne da reči, da je sejati že toliko kakor umetno gojiti. Toda tržni stražnjki so dobili navodila, da morajo onemogočiti prodajo vrtnega cvetja vsakomur, ki ne more izkazati za vrtnarja. Ženske iz bližnje okolice so včeraj nanesle cele košare kri-zantem. da bi bilo cvetje pri tolikšni ponudbi brez dvoma vsaj primerno poceni, ko je znano, da se vsako leto pred Vsemi svetimi v veliki meri podraži. S tem, da tržno nadzorstvo preganja te ženske, bo posredno doseglo samo, da bodo ostali prodajalci lahko vzdržali visoke cene na trgu. V bistvu pa takšne prodaje najbrž ne bo mogoče za-treti, ker je povpraševanje po jesenskem cvetju ta čas vsako leto mnogo večje, kakor ga morejo nuditi vrtovi ljubljanskih vrtnarjev. Če ca zasebniki ne bodo smeli prinašati na trg, se bodo tisti, ki ga potrebujejo za okrasitev grobov svojih dragih, morali le sami potruditi do lastnikov vrtov na periferiji in jih poprositi, da jim proti primerni odškodnini odistopijo nekaj krizan-tem. Takšna je pač navada na vsem svetu in je najbrž ne bo mogla zatreti niti stroga. neizprosna sedanja občinska uprava, ki si povsem videzu ne Šteje v kdo ve kakšen ponos, hiti na čelu mesta, ki bi ga po pravici lahko imenovali mesto vrtov.
OVOMALTINE BO OKREPILA TUDI VAŠE DETE!
Svoje naloge v šoli, kakor tudi v športu bo vaše dete lažje izvršilo z rednim uživanjem preizkušene, okusne, koncentrirane krepilne hrane Ovomaltine. — Ovomaltine pomaga, da se razvijejo duševne in telesne sile ter daje organizmu vašega otroka ono, kar mu je najbolj potrebno.
Samo z Ovomaltine se doseže Ovomaltinski uspeh.
Stotisoči so že to izkusili.
Prepričajte se tudi Vi!
Kupite še danes škatlico zdravja — škatlico Ovomaltine! Dobiva se povsod, počenši od din 6.50.
n— Prostovoljna gasilska četa Ljubljana-6everni del se zahvaljuje mestni občini ljubljanski, ki je prispevala z letošnjim proračunom 6000 din za potrebe čete, za nabave motorne brizgalne in za bencin- Poleg tega je MOL dala za zimo potrebno kurivo.
Iz Celja
e— Smrt mladega zdravnika- Včeraj ob 5. zjutraj je umrl v splošni bolnišnici v Ljubljani v starosti 27 let g. dr. Franc Ver-bic, zdravnik na kirurškem oddelku javne bolnišnice v Celju. Podlegel je po kratki bolezni. V celjski bolnišnici je služboval od 30. aprila lanskega leta ter je bil zaradi svoje ljubeznivosti in vestnosti splošno priljubljen. Pokojni je bil Ljubljančan in ga bodo jutri v Ljubljani položili k zadnjemu počitku. Bodi mu ohranjen lep spomin, težko prizadetjm svojcem naše iskreno sožalje!
e— Brzi turnir Celjskega šahovskega kluba. ki je bil odigran v sredo zvečer v klubski sobi hotela iEvrope« pod vodstvom g. Karla Dorna, se je končal s sledečimi rezultati: 1. Branko Diehl z 10 točkami izmed 12 dosegljivih, drugi in tretji Josip Grašer in dijak Skitek z 9, četrti inž. Sajovic s 7 in pol, peti in šesti Vladko Diehl in dijak Brodar s 7 točkami.
e— Pri vasovanju ga je ustrelil v usta. V torek zvečer je šel 2G-letni posestnikov sin Ivan VoduŠek s Sladke gore pri Šmarju pri Jelšah vasovat k nekemu deMetu. Ko je stopil k oknu. je železniški delavec p. d. Šmirjel: iz Sotenskega pri Šmarju, ki je bil z dvema drugima moškima v sobi, ustrelil s samokresom na Voduška in ga zadel v usta. Težko poškodovanega Voduška so oddali v celjsko bolnišnico.
e— Napad i nožem. V Skomarju pri Vitanju je posestnik S:moin Vodovnik v prepiru napadel 25-letnega pov>=tnika Viktorja Založnika iz iste vasi ter ga z nožem za-l>odel v hrbet in levo stegno. Založnik se zdravi v celjski bolnišnici.
Iz Maribora
a— Novo d>ievno zavetišče. Prejšnji mestni svet je ob mnrsejski tragediji sklenil počastiti spomin nepozabnega kralja Uedini-telja s postavitvijo impozantnega šolskega kompleksa v V. mestnem okraju in z otvoritvijo novega dnevnega mestnega zavetišča v V. mestnem okraju. Lani 1. decembra je bila otvorjena in blagoslovljena šola kralja Uedinitelja, v nedeljo 31 oktobra pa se ob 10. dopoldne otvori v Magdalenski ulici 28 mestno dnevno zavetišče za V. okraj. Po žunanovem nagovoru bo blagoslovitev zavetišča, ogled prostorov in pogostitev dece. Mestna občina ie namreč kupila primerno vilo v Magdalcn«ki ulici 28, jo preuredila za svrhe dnevnega zavetišča ter oskrbola prizidek, tako da bo novo mastno zavetišče, iniciativa prejšnjega mestnega sveta, lahko ustrezalo socialno skrbstvenim nalogam največjega delavskega mestnega okraja.
a— Pogreb avstrijskega generala. Včeraj popo'dne so pokopali z vsemi vojaškimi častmi na mestnem pokopališču na Pohrežju upokojenega avstrijskega generala Riegler-ja, ki je zadnie čase bival v Gradcu, kjer je tudi umrl. Pogreba se je v častnem številu udeležil oficirski zl>or mariborske gar-nizije z hrigadnima generaloma Hadž>čem in Stanoilovičem ter polkovnikom Boževi-čern na čelu- Častna četa 45. pešpolka je od-
Tarzan, živali ta plemena v pustolovskem velefilmu
TARZAN ZMAGOVALEC
Jonny VVeissmiiller	,
		
		IM
Veličasten zgodovinski film
LokD NELSON
Nemški dialog! Rezervirajte si vstopnice! Radi velike dolžine filma predstave ob delavnikih ob 16., 19. in 21.15 uri.
Veličasten pevski film
SAN FRANC5SCO
Jeanette Mac Donald — Clark Gable Grandiozno filmsko delo z najlepšimi pevskimi partijami iz Travnate in Fausta, ki obenem prikazuje potresno katastrofo San Francisca v letu 1906. Film v nemške % jeziku.
Predstave v Matici in Unionu ob 16, 19.15 in 21.15 uri.
dala salvo, v pof^ednji pozdrav pa je za grmela tudi baterija havbic, a vojaška godba je zaigrala žalostinko.
a— Potrčeva »Kjvflova kmetija«. Z ozirom na poročiio o priznanju književne nagrade Ivanu Potrču nam sporoča LVitfci->ki klub, da je sklenil vprizoriti riavedeho Potrčevo dramo v okviru Umetniškega tedna. da pa s tem še ni ničesar rečeno o kakšni nagradi, ker niso žirije doslej sklepale o noheni nagradi in ostanejo vse odločitve žirija glede nagrad tajne do kieva lazglasa na družabnem večeru v Mariboru do 27. novembra.
a— Ekonomski tečaj. Program; 1. natu-ralno gospodarstvo; 2. antično gospodarstvo; 3. gospodarstvo v dobi fevdalizma: 4. razvoj denarnega gospodarstva in kap talijem; 5. tehnična revolucija; 6. organizacija kapitalizma; 7. valutami problemi: 8. kreditni sistem; 9. tehnika mednarodne trgovine: 10. načrtno gospoiarstvo. Predavanja iodo vsako sre:o ob 20. uri na Trgovski akademiji v sobi št. 37. Predavajo strokovnjaki. Pismene prijave sprejema Ljudska univerza, Krekova 18 in ustne g. prof. dr. Crnek na realki. Tečaj se prične v sredo 3. novembra.
a— Šahovske novice. V torek zvečer se je pričel v kavarni »Central« splošni klubski turnir Mariborskega šahovskega kluba in so bili rezultati prvega kola naslednji: Kukovec: Kre«nik 1:0. Šetinc: Radolič 1:0, Stojnšek: prof. Sila 1:0, Senica: Nosan 1:0, Mišura: Rupar remis. partija Lukeš: inž. Prek pa je bila prekinjena- Drugo kolo se bo odigralo v torek 2. novembra ob 20. v Centralu. — V petek 29. t m. ob 20. uri se vrši v kavarni «Centrak klubski šahovski brzoturnir za člane Mariborskega šahovskega kluba.
a— Gledališke novice. Prihodnji teden otvori mariborska opereta letošnjo sezono s krasno Schubert-Bertejevo opereto »Pri treh mladenkah« v povsem novi zasedbi in opremi. Dirigira L. Herzog, režira P. Rasberger. Za praznike bogat spored, in sicer v soboto zvečer »Sodnik Zalamejeki«, v nedeljo popoldne »Bela bolezen«, zvečer »Trije vaški svetniki«. — V ponedeljek zvečer sMarija Stuari«.
a— Zasačen tihotapec. "Včeraj popoldne so košaški orožniki na tako zvanem Grajskem gozdu zalotili mlajšega moškega, ki je imel pri sebi večjo množico kresilnih kamenčkov. Gre za 28-letnega Franca Z. ki je oblastvom znan kot star tihotapec. Zdaj so ga zaprli.
a— Nezgoda »Pobreškega preradenta«. Neki kolesar je povozil na državnem- mostu Ludvika Hantiča iz Pobrežja, ki je po vsem mariborskem okolišu znan kot »pobreški prezident«. Hantič je pri tem dobil poškodbe na rokah in glavi.
a— Prerezane žile... V splosno bolnišnico so prepeljali mariborski reševalci 76-letno Antonijo Kreči cevo, ki si je v svojem stanovanju na Tržaški cesti 82 v samomorilnem namenu prerezala žile v zapestju leve roke- V bolnišnici eo ji rešili življenje. Krečičeva je dejala, da je sita življenja radi bede in bolezni
a— Vlomilci v cerkvi. V cerkev v Selnici na Muri so vdrli drzni vlomilci ter odnesli monštranco in kelih. Oblastva so vlomilcem že na sledu.
a— Malarija • .. Poročali smo že svojčas o malariji na Dravskem polju. Sedaj se je pojavila malarija tudi v ljutomerskem srezu in 'so zdravstvena oblastva živahno na delu, da odstranijo vzroke, ki povzročajo malarijo.
Vrests@??ska poročila
Dozdevno vreme v oktobru po stoletnem koledarju. Dan je dolg od 11 ur 43 minut do 10 ur in se do konca meseca skrči za 1 uro 43 minut.
P. 29. Ida, Narc. S. 30. Alfonz R. N. 31. Volbenk
jutranje megle, zelo mrzle noči, vetrovno kakor pozimi
Poročilo Meteorološkega zavoda aa aniverzl
27.	oktobra
Ljubljana 7, 766.8, 8.0. 92, SEl, 7, —, —; Maribor 7. 763-5, S.0, 80, S3, 0, —, —; Zagreb 7. 766.5, 10.0. 95, SE2. 4, —, —; Beograd 7. 767.0, 13.0. PO, O, 3. —, —; Sarajevo 7. 768.0, 7.0, 95, O, megla, —, —; Skoplje 7- 709.7, 9.0. 95, O, 0, —, —; Kumbor 7. 766.5, 17.0, 70, Ni, 3, —, —; Split 7. 766.2, 18.0. KO. E2. 5, —, —; Rab 7. 766.8, 16.0. 90. SSE3, 10. dež, 1.0-
Temperature: Ljubljana 17.4, 7.0; Mari-l»or 18.0. 8.0; Zagreb 20.0. 9.0; Beograd 24-0. 12.0; Sarajevo '21.0, 6.0: Skoplje 21.0, 7.0; Kumbor 21.0, 16.0; Split 21.0, 18.0; Rab 19.0, 12.0.
28.	oktobra
Ljubljana 7. 76 1 0, 13.8, 82. SW1, 7, —, —; Maribor 7. 7R2-3. 10.0, 80, O, 0. —, —; Zagreb 7. 764.0. 130, PO. VV1, 0, —, —; Beograd 7. 764.9. 13.0, 90. O. 0. —, —; Sarajevo 7. 766.7, 6.0, 95, O, megla, —, —; Skoplje 7. 767-7. 6.0, 90, 0. 0. —, —; Kumbor 7. 764.3. 13 0. 90. NNE3, 0, —, —; Split 7. 764.6. 17.0, 70. NE3, 3, —, —; Rab 7. 765.7. 16.0. 90, S2. 4. —, —.
Temperature: Ljubljana 191. 12.8; Mari-bor 16.0. 8.0; Zagreb 21.0. 120; Beograd 25.0. 13.0; Sarajevo 24.0. 5.0- Skonlie 23.0, 5.0; Kumbor —, -13.0; Split 23 0, lo.O; Rab —, 12.0.
> JUTRO« St. 253	■	g'	Petek 28, X1837
ZA DAME
JE KOMPLETNA KOLEKCIJA NOVIH MODELOV ZA JESEN IN ZIMO T VSEH VELIKOSTIH ŽE PRIPRAVLJENA. OGLEJTE SI JIH PRED NAKUPOM — KOT MNOGO DRUGIH BOSTE TUDI VI ZADOVOLJNL V KONFEKCIJI —
PAULIN - Ljubljana - Kongresni frg 5
Gospodarstva
Nas letošnji izvoz lesa
Poročali smo že o razmeroma ugodnem razvoju našega izvoza lesa v letošnjem letu. Izvoz gradbenega lesa, ki je znašal lani v prvih treh četrtletjih zaradi sankcij le 36.969 vagonov nasproti 63.388 vagonom v istem razdobju prejšnjega leta, se je letos povzpel na skoro 73.000 vagonov ter je bil še enkrat večji nego lani, vendar pa le za okrog 15'/« večji nego pred dvema letoma. Po vrednosti pa se je dvignil na 664 milijonov Din (lani 3.25, predi. 534). Izvoz drv se je sicer prav tako dvignil, vendar še hudo zaostajamo za zadnjim letom pred sankcijami, ko smo izvozili 9680 vagonov drv, medtem ko je letos znašal izvoz drv navzlic povečanju le 4780 vagonov. Opaža pa se v zadnjem mesecu naglo povečanje izvoza drv, kar je tudi v znatni meri prinomoglo k naraščanju cene. Pri izvozu oglja, ki se je dvignil od lanskih 787 na 1426 vagonov, zaostajamo prav tako še za letom 1935., ko je izvoz dosegel v prvih treh četrtletjih 1811 vagonov. Večji nego lani in predlanskim pa je bil le+os Izvoz lesnih izdelkov, zlasti pa izvoz pragov, ki se je povzpel na 40 milijonov.
Slika celotnega našega izvoza lesa in gozdnih proizvodov v primeri z lanskim letom je naslednja:
vagonov milj. Din jan. sept. 19?6	46.917 453 5
Jan. sept. 1937	91.108 857.1
Vrednost našega izvoza lesa in gozdnih proizvodov je letos narasla na 857 milijonov Din. tako da predstavlja naš letošnji lesni izvoz 18.8fl/n celotne vrednosti izvoza, medtem ko je lani predstavdjal v Istem razdobju le 16.5°/o.
Povečan izvoz v Italijo
V septembru smo največ lesa in gozdnih proizvodov izvozili v Italijo. Izvoz v Italijo se je v preteklem mesecu v primeri s prejšnjim mesecem dvignil od 2802 na 4480 vagonov, medtem ko je izvoz v Anglijo popustil od 2427 na 1670 vagonov. Nazadoval je tudi izvoz v Nemčijo od 804 na 558 vagonov, povečal pa se je izvoz v Madžarsko od 1048 na 1331 vagonov.
Po vrednosti je znašal v oktobru izvoz v Italijo 30.1 milijona Din, v Anglijo 18.9 milijona Din, v Nemčijo 10.1 milijona Din in v Madžarsko 8.4 milijona Din. Znaten pa je bil tudi izvoz v Nizozemsko, ki se je v tem mesecu nenadoma dvignil na 5.8 milijona Din.
Statistika za prvih devet mesecev nam kaže po vrednosti na prvem mestu še vedno Anglijo, kamor smo izvozili za 178.7 milijona Din lesa in gozdnih proizvodov (15.473 vagonov). Na drugem mestu je Italija, kamor smo izvozili za 168.2 milijona Din lesa in gozdnih proizvodov (22.642 vagonov), na tretjem mestu pa Nemčija s 122.3 milijona Din (10.133 vagonov). Znaten pa je bil tudi izvoz v Nizozemsko (56.3 mi-liiona Din) in v Argentino (28.2 milijona Din).
Tz Beograda poročajo, da je bil prejšnji teden dosežen sporazum glede razdelitve kontingenta za izvoz lesa v Nemčijo za četrto letošnje četrtletje, in sicer na podlagi celotnega. kontingenta, ki je bil določen na -iubrovniškem zasedanju iugosloven&ko-nem-škega gospodanskpga odbora. Na račun fe<ra kontingenta za zadnje četrtletje pa so baje prodane že znatne količine.
Nadaljnje naraščanje naših klirinških terjatev v Italiji
Po najnovejšem poročilu Narodne banke se je saldo naših terjatev v novem kli-ringu z Italijo v tretji četrtini oktobra ponovno povečal za 3.3 milijona lir in je dosegel že znatno vsoto 32.8 milijona lir (75 milijonov Din). Samo od 1. do 22. t. m. se je ta saldo povečal za 12.7 milijona lir. Kakor je znano, bi smel saldo v novem kliringu po julijskem sporazumu z Italijo znašati največ 20 milijonov lir. Nedavno so b'la v Rimu informativna pogajanja o ukrepih, da se nadaljnje naraščanje tega salda onemogoči. Ob tej priliki je bilo sporočeno, da stanje kliringa ni tako neugodno. lokor se zdi na prvi pogled, češ da so bila izvršena v Italiji znatna predplačila. medtem ko bodo jugoslovenski uvozniki riža v kratkem položili znatne zneske za uvožen riž, kar bo v kratkem povzročilo zooet zmanjšanje salda. Toda podatki, ki jih objavlja Narodna banka, ne kažejo še nikakih znakov preokreta, kajti prav v zadnjih 14 dneh so pokazali nadaljnje naraščanje naših terjatev. V starem kliringu se je saldo naših terjatev le
malo zmanjšal, in sicer za 0.3 na 40.2 milijona lir. Stare in nove terjatve v Italiji znašajo sedaj skupaj 73 milijonov lir, t. j. okrog 168 milijonov Din.
Saldo naših terjatev v kliringu * Nemčijo, ki je v zadnjem tednu narasel za 2.8 na 17.6 milijona mark, se je v tednu od 15. do 22. t. m. zopet skrčil za 2.1 na 15.5 milijona mark. Od ostalih aktivnih kliringov je omeniti kliring s Poljsko, kjer znaša saldo 15.0 milijona (+ 0.3) in kliring s Turčijo, kjer znaša saldo 8.3 milijona Din (+ 0.2).
Od pasivnih kliringov kaže povečanje dolžnega salda kliring s češkoslovaško. Saldo našega dolga v tem kliringu je ponovno narasel za 4.0 na 131.5 milijona Kč. V kliringu z Madžarsko se je naš dolg povečal za 2.2 na 8.4 milijona Din, v kliringu z Rumuni jo za 1.7 na 27.7 milijona Din. v kliringu s Francijo za 0.3 na 6.9 milijona frankov in v kliringu s Švico za 0.5 na 1.8 milijona švicarskih frankov. Zmanjšal pa se je saldo našega dolga v Belgiji za 0.2 na 4.0 milijona belg.
Protestna stavka trgovcev
Ljubljana, 28. oktobra.
Iz protesta proti novi uredbi o veleblagovnicah, ki dovoljuje ustanavljanje veleblagovnic v mestih z več ko 50.000 prebivalci in omogoča poslovanje nezakonito ustanovljeni beograjski veleblagovnici Ta-Ta, so se ljubljanski trgovci odločili, da za danes popoldne in jutri zapro svoje lokale.
Vest o tem svojevrstnem »štrajku« se je že dopoldne naglo razširila po mestu, da so ljudje lahko pohiteli z najvažnejšimi nakupi, saj so že opoldne ostale zaprte tudi vse trgovine z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami, ki si jih ljudje v veliki meri sproti nabavljajo vsak dan. Tako je mesto sredi delavnika dobilo lice malo čudnega praznika: medtem ko so delavci, uradniki in ostali meščani hiteli za vsakdanjimi opravki, so vrata trgovskih obratov zagrnili železni roloji, nanje pa so trgovci nalepili kratka sporočila o tem, zakaj so se odločili za tak korak. Zagrnili so tudi izložbena okna, da kažejo trgovine v resnici mrko sliko, kakršne o praznikih in nedeljah sicer nismo vajeni. V mestu je mnogo moderno urejenih lokalov, ki imajo velike impozantne izložbe brez rolojev, in njih lastniki so okna zavesili s suknom, da je zamrla prav vsaka sled sicer tako živahne trgovske podjetnosti v Ljubljani. Sreča je. da je padel »štrajk« prav v dneve pred prvim, ko je trgovski promet malo skromnejši. V večji meri bodo občutili izostanek poldrugega poslovnega dne samo trgovci s predmeti. ki so v kakršnikoli zvezi s praznikom mrtvih, zlasti ^večarne Na s\roj račun pa so prišli trgovski nameščenci in vajenci, ki so na lenem postali deležni praznika izven koledarja.
Po vesteh iz Beograda in Zagreba so tudi v drugih večjih mestih v Jugoslaviji trgovci zaprli svoje trgovine, seveda predvsem v Zagrebu in Beogradu, kjer so napovedali celo tridnevni štraik. Po naših informacijah so se akciji pridružili v Sloveniji tudi trgovci v Kranju, Kočevju, Ptuju in Črnomlju.
Seja Zveze Industrijcev
V torek je bila v prostorih Zveze industrijcev v Ljubljani seja celotne uprave pod predsedstvom predsednika g. Avgusta Prp.protnika. Na seji so obravnave Si vsa aktualna vprašanja, ki zadevajo interesa industrijskih podjetij.
Predsednik g. Prajprotniik je v svojem predseclstvenern poročil . poročal o novih pravilih Centrale industrijskih kOrpora~ij, ki bodo omogočila prožnejše in smotrnejše poslovanje te najvišje ustanove industrijcev. Uprava je določila delegate, ki bodo zastopali zvezo na zborih Centrale industrijskih korporaeij. Ti zbori bodo po pravilih ledno štirikrat na leto.
Poslovno poročilo, ki ga je podeli glavni tajnik dr. Golia, obravnava vse akcije, ki jih je pokrenila Zveza od zadnje seje uprave. V tem času je zveza prejela v izjavo razne načrte zakonov, pravilnikov in
uredb, glede katerih je podala na poziv centralnih mest svoje izjave in spremi-njevalne predloge. Posebno pozornost je posvetila novi uredbi o izrednem cestnem prispevku in pravilniku o pavšalni voztiin-ski taksi, ki velja od 1. aprila 1.1. Uprava je v tem vprašanju zavzela stališče, da je revizija pravilnika nujno potrebne, ker se mora industrijsko blago, ki ga podjetja prevažajo s svojimi Lastnimi motornimi vozili, brezpogojno oproatiti vozndnske takse. Poslovno poiočilo se bavi tudi z ajkcijo obrtnih zbornic proti rokodelskim delavnicam industrijskih podjetij. Posebno pozornost je posvečala zveza vpraša^ njiu občinskih trošarin na Surovine i« p°-rnožna Sredstva proizvodnje. V soglasju z ostalimi industrijskimi konporacijami sima-tra Zveza industrijcev, da so občinske trošarine na surovine in pomožna sredstva produkcije razvoju gospodarstva v veliki meri škodljive in se mora pobiranje takih trošLirin z zaikonom izrecno prepovedati.
Iz področja trgovinske politike poudarja poslovno poročilo kot najvažnejša dogodka trgovinski sporazum z Italijo in trgovinski sporazum z Nemčijo. Vse določbe novega trgovinskega Sporazuma z Italijo se praktično žal še ne izvajajo. Tako zl. e ti še ni prišlo do tarifnega izenačenja med našim in avstrijsikiim lesom, v tej zvezi poudarja tudi nujno potrebo, da se čimprej sklene trgovinska pogodba z Argentino, kajti nepogodbeno stanje, ki vlada med našo drža vo in Argentino, v znatni m&ri ovira meisebojni trgovinski promet.
Na seji je bilo nato podano poročilo o delovanju gradbenega in lesnega odseka Zveze industrijcev ter poročilo o sarajevskem zasedanju Stalne delegacije lesnega gospodarstva kraljevale Jugoslavije. Uprava je nato odobrila pravilnik o poslovanju strokovnih odsekov Zveze industrijcev in določila kandidate za davčne od/bore. Ob sklepu so razpravljali še o raznih tekočih zadevah.
Sadni sejem in sadna razstava v Mariboru
Maribor, 28. oktobra.
Sadni sejem in sadna razstava v Mariboru sta nadalje deležna živahne pozornosti ne samo mariborskega ter obmejnega prebivalstva; vsak dan se oglašajo številni gostje iz raznih delov naše države, ki pesečajo razstavo in sejem, prirejajo pa se tudi ekskurzije in poučni izleti. Povprečno se po dosedanjem poteku poseta lahko račima, da si ogleda sadno razstavo vsak dan 1500 do 2000 obiskovalcev. V celoti lahko cenimo, da je obiskalo doslej sadno razstavo v Mariboru okrog 20.000 posetnikov. Glede na lepo vreme računajo prireditelji razstave in sejma, da bo glavni naval, kakor je soditi iz prijav za zaključna dneva v nedeljo 31. oktobra in v ponedeljek 1. novembra t. I. Včeraj so prispele iz moravske, dunavske in drinske banovine številne ekskurzije sadjarjev in kmetovalcev z banovinskimi kmetijskimi in sadjarskimi referenti. Vse posetnike je razstava prijetno presenetila.
Nekakšen zastoj pa se javlja pri kupčijah. Interesentov za nakup kmsnega sadja je veliko število, vendar pa vztrajajo
razstavljajoči producenti na splošni ceni 4 Din za kg, dočim ponujajo zastopniki tujih in domačih tvrdk po 3 do 3.50 dinarjev za kg, preko te cene pa ne gredo. Pripomniti je, da ponujajo 3 do 3.50 Din celo za najboljše vrste sadja in ni bilo do danes še mogoče doseči zbližanja v ceni, tako da so se na sadnem sejmu čule od strani producentov oziroma njihovih zastopnikov izjave, da bodo razstavljeno sadje po končani razstavi in končanem sejmu rajši spravili v skupna skladišča in prodali na zagrebškem in ljubljanskem sadnem trgu, kjer upajo doseči boljše in ugodnejše cene, kakor pa jih sedaj ponujajo na sadni razstavi razni reflektantL Zdi se, da bo ob zaključnih dneh razstave in sejma mogoče doseči zbližanje v cenah. V tem primeru bi bilo sadje, kolikor ga je na razstavi, v kratkem prodano.
Gospodarske vesti
= Nadaljnji dotok zlata pri Narodni banki. Najnovejši izkaz Narodne banke od 22. t. m. zaznamuje ponovno povečanje zlate podlage, in sicer za 12.9 na 1738.2 milijona Din (lani 1589.6). Od začetka oktobra se je doslej zlati zaklad naše Narodne banke povečal za 34 milijonov Din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago, pa so se v tretji četrtini oktobra zmanjšale za 27.5 na 634.3 milijona Din. Menična posojila so se povečala za 13.5 na 1339.9 milijona Din. Znova pa se je povečala postavka raznih aktiv (ki vsebuje poleg tečajnih diferenc, odkupljenih mark in lir tudi razna posojila in najbrž tudi zlato) za 33.7 na 1921.7 milijona Din. Ta postavka je od začetka julija narasla že za skoro 800 milijonov. Obtok bankovcev se je v znatnejši meri skrčil, in sicer za 118 na 5654 milijonov (lani 5.154), zato pa so se povečale obveznosti na pokaz za 149 na 2640 milijonov.
= Narodna banka bo razpravljala o sanaciji naših denarnih zavodov. Iz Beograda poročajo, da bo 29. t. m. plenarna seja širšega upravnega odbora Narodne banke. Na tej seji bo prišlo ponovno v razpravo vprašanje sanacije naših denarnih zavodov.
= Da se prepreči izvoz našega bombaža
je Narodna banka o Ircdila. da bo o slej sama izdajala overenja za izvoz bombaža, in sicer v soglasju s posvetovalnim olbo-rom za industrijske r?sMine pri trgovinskem ministrstvu. Kakor zatrjujejo, ie treba preprečiti, da 6e ne bi naš bombaž izvozil v nekatere klirinške države.
— Konkurz je razglašen o imovini Franca Jenčiča, posestnika in bivšega trgovca z lesom v Breznu ob Dravi (upravnik mase dr. Ivan VVinterhalter, odv. v Maren-bergu; prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Marenbergu 4. nov. ob 11., prijavni rok do 30. nov., ugotovitveni narok 15. dec)»
Borze
28. oktobra
Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi v privatnem kliringu trgovali po 8.8150. V zagrebškem privatnem kliringu so avstrijski šilingi popustili na 8.77 (v Beogradu 8.77). angleški funti so bili zaključeni po 238 in giški boni po 29.6750. Nemški klirinški čeki so se v Ljubljani in Zagrebu podražili za pet točk na 13.95, medtem ko je bil v Beogradu tečaj na nespremenjeni višini 13.90; za konec novembra pa stanejo v Zagrebu 13 80, za konec decembra 13.7250 in za konec januarja 13.65.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca čvrsta in se je Vojna Skoda ponovno dvignila, tako da je prišlo do prometa po 420 in 423 (v Beogradu po 420). V ostalih državnih vrednotah ni bilo zakljuS-kov.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2389.66 — 2404.28, Berlin 1735.77 — 1749.65, Bruselj 729.25 — 734.31, Curih 996.45 — 1003.52, London 213.75 _ 215.81. Newvork 4289 75 _ 4326.75 — 4326.06, Pariz 144.76 — 146.20, Praga 151.33 — 152.43, Tnst 226.75 — 229 83.
Curih. Beograd 10. Pariz 14.51. London 21.48. Newvork 433.625. Bruselj 73.19, Milan 22.83, Amsterdam 239.7250, Berlin 174.2750, Dunaj 80.20. Stockholm 110.75. Oslo 107.95, KOhenhavn 95.90, Praga 15.19, Varšava 84.90. Budimpešta 86.25, Atene 8.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 420 — 423. 4% agrarne 53.50 den., 4% severne agrarne 53.50 den.. 6% begluške 77 50 den.. 6% dalm. agrarne 75.75 den.. 7% invest. 94 den.. 7% Drž. hip. banka 100.75 den.. 7% Blair 85.50 — 86, 8% Blair 91 — 90: delnice: Narodna banka 7100 den.. PAR 210 den.. Trboveljska 220 _ 235, Outmnrvn 45 — 51, Šečerana Dsijek 150 — 170. Du-brovačka 420 — 435, Jadranska 435 bL
Beograd. Vojna ftoda 419 — 400 (480% za dec. 417.50 den~, 4'/« severne agrarne M den., 6% begluške 78.25 — 78.50, 6% dalm. agrarne 76.25 — 76.50 (76.25), 7% invest. 95 den. (91.50), 7% Drž. hip. banka 100.25 — 101, 7% Blair 85 — 86. 8% Blair 94.25 — 95, Narodna banka 7500 —7600, PAB 214 den_
Blagovna triiiča
ŽITO
+ Chicago, 28. okt. Začetni tečaji: pSe-nica: za dec. 97, za maj 96.50, za julij 91.50; koruza: za dec. 58.3750 za maj 59.75.
+ VVinnipeg, 28. okt. Začetni tečaji: pšenica: za okt 125.50, za dec. 119, za maj 117.
+ Novosadska blagovna borza (28. t. m.). Tendenca mirna. — Pšenica (78/79 kg): baška 175 — 176. banatska 170 — 178, baška ladja Tisa 180 _ 181, ladja Begej 179
—	180. sremska 77/78 kg 174 — 175. slavonska 77/78 kg 175 _ 176. Koruza: baška in sremska 105 — 107; banatska 102 — 104. Oves: baški, sremski m slavonski 124
—	126. Rž: baška 164 — 166. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 130 — 13250 Moka: baška in sremska »Og« in »Ogg« 267.50 — 277.50; »2« 247.50 — 257.50. >5< 227.50 — 237.50; »6« 207 50 — 217.50: »7« 167.50 — 177.50; »8« 127.50 - 132.50. Otrobi: ba-Skl. sremski in banatski v vrečah 98_ 100. Fižol: baški beli. brez vreč 202 _ 204.
-)- Budimpeštanslca termlnska borza (28. t. m.). Tendenca slaba. Koruza: za maj 13.01—13.09.
BOMBAŽ
-f- Llverpool, 27. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 4.59 (prejšnji dan 4.60), za dec. 4.65 (4.67), za maj 4.74 (4.76).
New Tork, 27. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za nov. 8.15 (8.16), za dec. 8.13 (8.13), za maj 8.07 (8.08).
Drobiž s Koroškega
Celovec, 25. oktobra.
Minister za socialno politiko Resch je razrešil dosedanjega predsednika celovške delavske zbornice Huberta Matha in na njegovo mesto imenoval bivšega državnega podtajnika in sedanjega ravnatelja koroške bolniške blagajne Hansa Grossauer-ja.
CelovSki mestni svet je odobril koroškemu Heimatbundu podporo 1000 šilingov (9.000 din). Podžupan Kleinvvachter je v svojem govoru zatrjeval, da nima nihče namena zatirati slovenske narodne manjšine, kljub temu pa je dokazoval potrebo podpore za Heimatbund, češ da je treba podpreti vsako prizadevanje za »ohranitev enotnosti koroške dežele«. Predlog je bil seveda sprejet soglasno. Nelogičnost in neiskrenost med njim in izrečenimi besedami ni motila nikogar.
Tudi v škofičah, kjer je bila malo poprej lepa svečanost slovenske pesmi, so imeli plebiscitno proslavo, seveda docela nemško. Slavnostni govornik je bil vodja ta-mošnje orožniške postaje. Njegova izvajanja so izzvenela v ugotovitev, da Slovencev na Koroškem sploh ni ...
Pod geslom »Darujte za obmejno ozemlje!« je izvedel Heimatbund v plebiscitnih dneh veliko nabiralno akcijo po vsem Koroškem. Nabral je lepo vsoto okroglih 40.000 šilingov (360.000 din). Ves ta denar je seveda namenjen za raznarodoval-no delo med koroškimi Slovenci.
Francoski rezervni oficirji na poti v Dalmacijo
Skoplje. 28. okt AA. Naši rezervni častniki in bojevniki so skupaj s častniki 21. polka priredili snoči Irancoskim rezervnim častnikom na čast banket v Oficirskem domu. Na banketu je bilo izrečenih več zdra-vic, v katerih so slavili prijateljstvo in zavezništvo med Francijo in Jugoslavijo. Govorili so poveljnik 3. armije v Skoplju. ar-mijski general Milan Ječmenič, ban Marko Novakovič, predsednik skopskega odbora rezervnih častnikov, podpolkovnik Milan Go-lubovid, vojaški ataše pri češkoslovaškem poslaništvu v Beogradu polkovnik Mali, v imenu francoskih gostov pa bivši minister Desire Ferry. Včeraj so si francoski rezervni častniki na avtobusih ogledali kraje v južni Srbiji, kjer so bili boji med svetovno vojno. Nocoj so odpotovali z vlakom v Ped, odkoder bodo z avtobusi odšli preko Cetinja v Kotor in Dubrovnik, kjer se bodo sestali z drugo skupino francoskih častnikov. ki je odpotovala iz Beograda preko Saraieva.
70 let Leopolda Kraljiča
Včeraj je praznoval skromno v družbi svoje zveste družice Marije 70-leinico zvaničnik dri. železnic v pokoju. Leopold Kra-lič- Jubilant se ja rodil v Ljubljani kot sin žel. sprevodnika. Ko je odslužil vojake pri bivšem 17- polku, se je posvetil železniški
službi. Ko je leta 1906 istekla proga Trst— Jesenice, je bil imenovan za skladiščnika v Gorico, kjer je služboval do vojne z Italijo. V Gorici je moral kot odločen in zaveden Slovenec pogoltniti marsikatero grenko, zlasti v dobi paševanja postajenačelnika Wie-6erja.
Po prevratu je služboval najprej kot skladiščnik v Ljubljani, potem pa v Kamniku, kjer je šel v zasluženi pokoj. Ves čas službe je bil vsestransko priljubljen, ker j^ ravnal s strankami uslužno in nepristransko. Tudi v zasebnem življenju je bil vseskozi spoštovan in dober družabnik ter se ga marsikdo z veseljem spominja. Zdaj uživa v Šiški skromno pokojnino še vedno čil in zdrav. Tak naj ostane še vrsto let
NACE TJ
NAJ80USA POCENI BRITVICA!

vsako rezilo vsake britvice je v sakem omotu; enako ostro g r ; :; irr trpežno
Nase gledališče
DRAMA
Petek, 29. oktobra: Ob 15. uri: Julij Cezar. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 2—14 Din.
Sobota, 30. oktobra: Tarelkina smrt. Red B. *
Premiera Hemarjeve komedije »Firma«
bo prihodnji teden. Avtor je orisal s tinim
humorjem srečanje dveh ljudi: razvajene, 6lavljene umetnice, igralke Otočke, ki jo bo kreirala ga Mi ra Danilova, in modernemu življenju in uživanju njegovih lepot nekoliko odtujenega trgovca Brandta. Oba nadvse simpatično označena človeka pridobita z medsebojnim srečanjem vpogled v njima doslej malo znan svet. ter se hočeta vživeti vanj. Toda kljub dobri volji ni pravega mostu iz tako različnih družabnih krogov v zažoljeno okolje, in njihove poti se zopet ločijo. Brandta l>o igral g. Kralj. Važno vlogo garderoberke Marte in knjigovodje Chy-iiezeka igrata ga- Nablocka in g. Debevec. Režija je Debevčeva.
OPEKA
Četrtek 28. oktobra: Prodana nevesta. Petek, 29. oktobra: zaprto. Sobota, 30. oktobra: Ero z onega sveta. Izven. Gostovanje g. Milorada Jovanovi-ča basista beograjske op^re. Cene od 30 din navzdol.
*
Gostovanje odličnega člana beograjske opere g. Milorada Jovanoviča. V soboto se poje kot predstava izven abonmana Gotov-čeva opera >Ero z onega sveta«. Opera je bila izvajana samo enkrat v letošnji pred-sezoni in jc dosegla prav kakor lani doma in na gostovanju v Tnsiu in Reki nenavaden umetniški uspeh. Občinstvo bo torej brez dvoma dobrodošla ta predstava, ki se bo izvajala po daljšem premoru, poleg tega pa bo po=ebno zanimiva ker bo pel partijo Marka prvak beograjske opere g- Jovano-vič, ki ne uživa samo v naši državi temveč tudi v inozemstvu sloves odličnega pevca.
ŠENTJAKOBSKO GEDALIŠČE Sobota. 30. oktobra: »Lincoln«. Nedelja, 31. oktobra: »Lincoln«.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 29. oktobra: zaprto.
Sobota, 30. oktobra ob 20. uri: »Sodnik Za-
lamejski«. Red C. Nedelja, 31. oktobra ob 15- uri: »Bela bolezen«. Znižane cene. Ob 20. uri: >Trije vaški svetniki«. Znižane cene. Ponedeljek. 1. novembra ob 20. uri: »Mari-ja Stuart«.
RADIO
Sobota, 30. oktobra
Ljubljana 12: Pester program s plošč- —• 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Pester program s plošč.
—	14: Vremenska napoved. — 18: Za vesel delopust igra Radio orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac- ura: Vido — otok smrti (dr. Veselin čuič). — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Ah, kurjava, draga reč, — a brez nje je mrzla peč (pisan večer). — 22: Čas, vreme, poročila, spored- — 22.15: Za vesel konec igra Radio orkester.
Beograd 16.45: Narodne melodije. — 20: Pester koncertni spored. — 22.20: Narodne pesmi in plesi. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga 19.20: Češka narodna muzika- — 20.55: Orkestralen in pevski koncert
—	22.15: Plošče in plesna muzika. — Varšava 20: Lepe melodije. — 22: Orkestralen in pevski koncert. — Dunaj 12: Avstrijski skladatelji. — 15.15: Orkester mandolin.
—	-16.25: Koncert po željah. — 18: Pevska ura. — 19.30: Prenos Suppejeve opere »Fa-tinicac — 21.40: Skladbe za ček). — 22.30: Plesni orkester. — 23: Nadaljevanje plesa.
—	Berlin 19.10: Koncert kvinteta. — 20.10: Zvočna igra — 22.30: Lahka godba in ples.
—	Miinchen 19.10: Spevoigra. — 20: Motivi z Dunava. — 22 30: Sobotni ples. — Stuttgart 19.10: Koncert za delop-ust. — 20.10: Zabaven program h koncu tedna. — 22.30: Lahka godba in ples.
Iz Ptsfa
J— Otvoritev ljudske univerze. Sokolska prosvetna dvorana v Mladiki je bila zasedena do zadnjega kotička in poslušalci so z zanimanjem sledili izvajanjem arheologa prof. Baša iz Mar?' ora. Predaval je o poli-tični zgodovini štajerskih Slovencev. Obisk predavanja, je dokazal, da je ustanovitev ljudske univerze v Ptuju pesrečena. Odboru načeluje prof. Cajnkar.
j— Ptujska zadružna elektrarna ge je pričela ponovno baviti z vprašanjem vodovoda v Ptuju. Mestni svet je izvolil vodovodni odsek. v katerem so obč. svetniki prof. AH6, Berlič in Sarnar. Zadružna elektrarna je pa v odbor izvolila kot svoje delegate gg. dr. Fernvevca. Ogcelca in Zorčiča.
j— Obstrel«en od sina. V bolnišnico po pripeljali 60-letnega posestnika An'om Ser-din-ška iz Sv. Lovrenca. Pri zaslišanju je rzoovedal. da .ie prejšnji večer prišel dobre volje domov. Kmalu pa je n°stal dmžinski prepir, pri katerem ga je njegov las'ni sin s samokresom ustrelil v desnico. Zadeva je prijavljena Goiišču.
j_ Zvočni kino Ptuj- V soboto ob 20l in v nedeljo, ob pol 19. in pol 21. »Grad Vo-gel8d«. Za dodatek ob sobotah in nedelinh Foxov tednik ter kulturni film o naši drža-
^JUTRO« št. 253 i,	g	,	petek 29. X. 1937.
Japonsko orožje pred Sanghafem
Konec vohunke
Japonski yojašk| oddelki zasedajo Liukinhang potem« ko so se umaknile kitajske -------------- fata
Nov Italijanski praznik
Na zadnji seji italijanskega ministrskega sveta so na Mussolinijev predlog sklenili, da se 25. april proglasi z-a državni praznik. Tega dne se je rodil pred nedavnim umrli izumiteli M&rconi,
Poljski pianist Ignac Paderevvski, Id je živel zadnja leta v inozemstvu, je sklenil, da se navzlic svoji starosti (78 let) vrne v domovino, kjer se bo postavil na čelo gibanja za svobodnejši politični režim na Poljskem
»Veste, to ja strašna klepetulja. Kar vam jaz pripovedujem zdaj, bo ona jutri pripovedovala vsem drugim...«
(»Tidens Tegn<)
Spor med strato-sSernimi letalci
>
Usti so poročali, da pripravlja skupina znanstvenikov in letalcev na Poljskem polet v stratosfero, ki je dal prof. Piccardu povod, da jih je napadel, češ da so »pla-girali« načrt, ki ga je razložil glede takšnega podviga ob svojem zadnjem obisku na Poljskem. K temu napadu je objavil sedaj poljski znanstveni svet za polet v stratosfero uradno poročilo, kl Piccardove očitke zavrača.
Poročilo ugotavlja, da so poljski učenjaki Piccardove načrte ob njegovem obisku L 1935. v Varšavi označili za neizvedljive. Balon, s katerim se bodo poljski letalci dvignili v stratosfero, so si poljski učenjaki z njegovimi posebnostmi izmislili že pred Piccardovim obiskom.
Kmalu bo Imel svojo vladavino
Mongolski princ Teh, ki ga hočejo Japonci ustoličiti na prestolu nove države, sestavljene iz provinc, ki jih je v sedanjem japonsko-kitajskem sporu zasedla
japonska vojska
Japonci hočejo
podjarmiti svet
Problem japonske preobljudenosti je socialno, ne politično vprašanje!
Afera Barmat
Dva sleparja, ki sta zrušila belgijsko vlado
Na Dunaju je predaval legacijski tajnik tamkajšnjega kitajskega poslaništva dr. Fengšan Ho o ozadju kitajsko-japonskih sporov.
Predavatelj je skušal dokazati, da pomeni sedanji japonski napa! prvo etapo v stremljenjih japonskega imperializma, ki si hoče podjarmiti ves svet. Japonska si skuša že pred sredino prejšnjega stoletja z vedno istimi načini zagotoviti vlado na azijski celini, istočasno pa ograža tudi evropsko kolonialno posest v p rod i ran km v Južno morje. Japonci si gradijo svojo ekspanzij, sko politiko na panazijski ideji. Japonska se proglaša za predstavnico legitimnega budhizma. istočasno pa obljublja, da bo branila t.vli moha.nedansko versko svobodo. Kako daleč pa se japonski interesi protivijo tem dozdevnim panazijskim čustvom, je najbolje razvidno iz tega. da pobijajo kitajsko narodno misel v vsakem oziru, čeprav naglašajo uri tem neprestano tesno kulturno in krvno vez med obema narodoma.
Trditev Japonske, da je preobljudena država, ljudstvo brez prostora, je dr. Ho zavrnil z boga i i m statističnim materialom. Japonska je nač gosto naseljena, toda v številnih drugih državah n. pr. v Beigiji in Holandski, a tud; v mnogih kitajskih provincah, se ljudje gnetejo na še tesnejšem prostoru.
Japonski porodni presežek je znašal v letih 19:30 Jo 1034. komaj 13 _ odstotkov, torej dosti man: nego v večini južnoameii-
Gospodar se je umaknil
Nemški minister za gospodarstvo dr. H jal-mar Schacht se je moral na pritisk pruskega min. predsednika generala Goringa umakniti s svojega položaja
škili držav aH v Ri.siji. Picblem japonske obijuderioiti je prej 60ci;~>lei; problem. V industrijskih mestih «.taT,u;ejc ljudje v gneči, t<va podeželje ;e ir.ean\» malo oblj-ideno, ii.ai.j nego n. pr. v republiki Avstriji. Japonski kmetje so ubogi najemniki, ki jih ve epo63tniid in oderuhi grdo tlačijo.
Glede trditve, Ja so Japonci ljudstvo brez .provora, je z* i nivo vedeti, da znaša japonsko prebivalstvo na osvojeni Formozi komaj pet odstotka*. 'n od teh se bavi spet koteaj desetina s '►oljc-delstvom. V Mandžuriji predstavljajo Japonci oanes komaj dva odbitka prebivalcev iti še tu gre skoraj :zk'jiično za trgovce, uradnike in predvsem p.vtičiie agente. Dr. H > je zaključil svoje predavanj s tiditvijo, di se Kitajci borijo zoper nasilje za pravico in da ne branijo samo svoje domovine, temveč tudi večne dobrine splošn© kulture in civilizacije.
Med gosti praških hotelov je bilo že dovolj eksotov, ki so s svojimi nenavadnimi željami prirejali osebju že marsikakšno preglavico. Nekaj prav posebnega pa je v tem pogledu doživela sobarica v nekem hotelu na Vaclavskem trgu.
V soboto popoldne je prispela v ta hotel zakonska dvojica, ki je v hotelskem seznamu navedla kot svoje stalno bivališče Har-risburg v Pensilvaniji. Zakonca sta imela s seboj obilno prtljago, ki jo je sluga spravil v njiju 6obe. Potem sta odšla na sprahod po mestu.
Sobarica je hotela izkoristiti to priliko, da napravi v prostorih nekaj reda. Svoje de-
Bolgarski kralj otvarja novo železniško progo
Bolgarski kralj Boris je te dni otvoril novo železniško progo med Dupnico in G-ornjo Džumajo. Nova proga veže dolino Strume s središčem Bolgarije. Prvo lokomotivo na novi progi je vodil ošabno kralj Boris, ki je znan prijatelj strojevodij. V izhodišču in na kraju nove proge je imel bolgarski kralj tudi nagovor na zbrane množice bolgarskega ljudstva.
Blagoslovitev obnovljene katedrale v Soissonsu
Osem dni po blagoslovitvi silovite francoske katedrale v Reimsu, so odprli tudi katedralo v Soissonsu, ki je med vsemi francoskimi cerkvami najbolj trpela v svetovni vojni. Obnovljeno katedralo je blagoslovil kardinal Suhard.
Ta dni 60 izročili jetnišnici v Alžiru 23-letno Italijanko Amelijo Marianijevo. Bila je prelepa ženska in sa je pojavila v Alžiru kmalu po podpisu nvonske pogodbe. Policija jo je skrbno nadzirala, ker je vedela, da se je potepala po raznih sredozemskih pristaniščih, pri čamer je iskala posebno družbe francoskih mornariških častnikov.
Po kratkem času je imela policija dovolj dokazov v rokah, da deluje Italijanka kot vohunka. V ječi so jo spravili v posebno celico v tretjem nadstropju. V trenutku, ko niso pazili nanjo, je skočila skozi okno na cesto in obležala z raztreščanimi udi. Kakor je pokazala preiskava, je hotela lepa Ame-lija potovati iz Alžira v Libijo in od tam v Jemen-
Miss Evropa
V letošnji lepotni konkurenci za naslov miss Evrope je bila izvoljena miss Finska gdčna. Wikstroemova
lo je skoraj končala, ko je zagledala pod odejo ane izimed postelj nekakšno palico. Palica pač ne zpada v posteljo, si je mislila mlada ženska in jo je hotela položiti drugam. Z energično kretnjo pa je privlekla izpod odeje — živega aligatorja ...
Zverina je začela razsajati in se ji je iztrgala iz rok, dekle pa je imelo komaj še toliko moči, da je bleda od strahu planilo skozi vrata- Pred vrati se je zgrudila nezavestna. Šele po injekciji, ki ji jo ja dal na pomoč pozvani zdravnik se je osvestila, ni mogla pa ne stati ne govoriti in so jo odpeljali v bolnico. Tam so ugotovili, da je doživela živčni zlom.
Američan in njegova žena pa sta izjavila, da prenašata živega aligatorja kot talisman s seboj. Trdil je, da je žival popolnoma nedolžne sorte, vendar pa so zahtevali, da jo mora dostraniti. Mož pa je rajši še isti večer odpotoval iz Prage.
Ječa za poljub
Mlado Julijo Clarkovo iz Glasgovva je sodišče v Dundalku v irski ljudovladi obsodilo na mesec dni ječe, ker je ob slovesu z Irske, kjer je prebila svoje počitnice, svojemu prijatelju dala poljub. Poljub bi morda ne imel tako hudih posledic, da se ni zgodil na cerkvenih tleh.
Irska pa je pred dvema letoma sprejela zakon, ki strogo kaznuje vsako zbujanje javnega zgražanja na cerkvenih tleh ali pa v njih bližini. Julija je imela le to srečo. da je Irsko že zapustila, ko so jo tam obsodili. Toda nje prijatelj je moral plačati dva funta globe, kajti sodišče njega ni zašilo. Sodnik je dejal, da izreka za mladenko zaporno kazen zavoljo tega, da bi se nikoli več ne vrnila na Irsko. Ce se bo vrnila, bo morala pač sedeti.
Clarkova je prva hudodelka, kl so Jo kaznovali po novem zakonu. Ko so ji povedali o sodbi, je dejala, da niti več ne ve, kako se je imenoval mladenič, katerega je poljubila. Slučajno se je seznanila z njim in ker se je čutila zelo osamljeno, ga je poljubila.
Brata Julij in Henry Barmat, kl sta 8 svojimi špekulacijami povzročila krizo belgijske vlade in odstop ministrskega predsednika van Zeelanda, izvirata iz Ukrajine. Preselila pa sta se že pred svetovno vojno na Holandsko, kjer sta 6i pridobila znatno imetje. Po sklenitvi mirovne pogodbe sta se pojavila v Berlinu, kjer sta s podkupovanjem visokih uradnikov dobila velikanske kredite s strani državne pošte in pruske državne banke. Tik pred preds adniškimi volitvami 1. 1925- je nastal »Bermatov škan-dak, ki so ga nemški nacionalci izkoristili za propagando za Hindenburga. Poštni minister Hofle, ki je pripadal centrumu, se je hudo kompromitiral in je moral odstopiti Kmalu se je pa izkazalo, da so sa dali podkupiti tudi nemški nacionalni uradniki.
Brata Barmata sta prišla zavoljo sleparij pred sodnike, toda po procesu, ki je trajal celo leto dni, so ju glede 6leparstva oprostili in obsodili samo zavoljo podkupovanja na enajst oziroma šest masecev ječe. V ječo pa sploh nista prišla, ker sta bila kazen že odsedela v preiskovalnem zaporu. Potem sta živela na Dunaju in dolgo ni bilo o njima nobenega glasu.
Predlansko leto pa se ja zgodil nov bar-matski škandal: Julija Barmata so aretirali v Belgiji, kjer se je bil naselil. Očitali so mu, da se je udeleževal jx>narejanja in tihotapljenja slik. Toda nikoli ni bilo slišati ničasar o tem, da bi ga spravili pred sodišče- Za to kavalirstvo se je barmatsko ime Belgijcem sedaj zahvalilo na ta način, da
Požrtvovalni domoljub
se Je pojavilo znova v zvezi z odstopom mk nistrskeca predsednika van Zeelanda.
Belgijski finančni minister de Man, o katerem domnevajo, da mu bo poverjena sestava nove belgijske vlade po Van Zee« landovem odstopu
Vozač je zaspal pri krmilu
Te dni se je primerila med Munkačevim in Užhorodom huda avtomobilska nesreča. Neki avtomobil 6e je zaletel mel vožnjo v obcestno drevo. Pri tem sta bila od šestih potnikov dva hudo ranjena, štirje pa so dobili lažje poškodbe. Preiskava je ugotovila, da je zakrivil nesrečo šofer, ki je zaspal pri krmilu avtomobila.
NAMESTO ANEKDOTE
Neki amerišlkl milijarder je imel časih ekscentrične dotmisleke. Nekoč je v takšnem razpoloženju povabil k seibi na obed najbolj znane humoriste iz New Yorka. Ko so gostje sedeli za imizo, so prinesli slu žabniki ogromno skledo. Gostitelj je prijel za zajemalko in se obrnil k gostom z vprašanjem:
»Ali smem prositi za krožnike?«
Po teh besedah je zajel iz sklede — mero zlatnikov, katere je vsul vsakemu posebej na krožnik. Vsi so bili tako osupli aairadi talkšne »jiuhe«, da so v zadregi molčali. Samo neki karikaturist je imel toliko prisotnosti duha, da se je oglasil »Ali smem prositi še eno porcijo?«
VSAK DAN ENA
Tako rasejo krila rumenemu imperializmu
Aligator v postelji
čudna prtljaga dveh zakoncev iz Amerike
Eksplozija pozabljene mine
Usodna posledica malomarnosti
Pri Moosu v italijanski Tirolski prestavljajo ta čas cesto. Staro cestno površino morajo pri tem na raznih krajih odstranjevati. S tem delom sta bila zaposlena tudi 57letni delavec Angelo Camerotto in 331et-ni Umberto Danardi.
Ko sta s strojem na stisnjen zrak opravljala to delo, je nastala nenadoma silna eksplozija. Oba moža je vrglo 12 m daleč in sta boležala mrtva s strašnimi poškodbami. Oba sta bila poročena in sta imela osein otrok.
Preiskava o vzrokih eksplozije ja pokazala, da so bili pri gradnji stare ceste na
tem mestu svoječasno pozabili mino. s ka-! kršnimi so razstreljevali skalovje. Cela le« ! ta je šel živahan promet preko speče nevar-' nosti, dokler ni zahtevala življenja dveh delavcev in osirotila osem otrok-
Vsak dan drugje.••
Darovi za na minskega prestolonaslednika
Od brata angleškega kralja, vojvode Kent-skega, je rumunski prestolonaslednik Mihael ob priliki, ko so ga povišali v podporočnika. prejel v dar avto znamke Rolls Royce. Poljski maršal Ridz-Smigly pa mu je daroval krasno izdelano staro poljsko sabljo.
Vojvoda VVindfcorski s soprogo se je vrnil iz Nemčije v Pariz, kjer je izstopil na
Gare de l'Est
K nI farni pregled
Pred veliko razstavo bratov šubicev
Ce primerjam popularnost naših največjih duhov na polju literature in glasbe s popularnostjo glavnih zastopnikov likovne umetnosti v prejšnjih dobah, se ne morem otresti občutka; pri nas mnogo premalo skrbe, da bi občinstvo spoznalo in doživljalo dela naših velikih mojstrov čopiča in dela. Ne mislim na popularnost sodobnikov, ki jim ne manjka ocenjevalcev in pro-pagatorjev. Vendar nosi to propagator-stvo često pečat tendenčnosti, včasi morda tudi trgovske propagande, šele poznejšim generacijam bo dano, da najdejo v kaotični zmesi sedanjih umetnostnih stremljenj pravo jedro umetniške kvalitete. Morda je razgibanost današnjega umetniškega življenja eden izmed glavnih vzrokov, da pri tem pozabljamo na velike mojstre, ki so nam ustvarili našo slavno umetniško tradicijo. katerih pa povprečen Slovenec niti ne pozna. . ,
Vprašaje nafiega izobraženca, kaj ve o "WoLfu in o SuMcih in čudili se boste, kako nmk) jih je med njimi, ki slutijo, da bi ti Veliki umetniki zaslužili, da jim postavimo vsaj take spomenike, kakor smo jih postavili mojstrom besede in glasbe.
Z veliko kolektivno razstavo del Janeza In Jurija gubica, ki jo z vso vnemo pripravlja Narodna Galerija, se bomo Slovenci v znatni meri oddolžili svojima velikima prednikoma, ki sta nosila slavo našega
rodu po vsej Evropi.
» * *
V prostorih Narodne Galerije je živo kakor v panju. Slike velikega in manjšega formata, prinesene z vseh vetrov, brišejo, čistijo, obnavljajo in oživljajo, kajti le še malo dni nas loči od otvoritve ene naših najpomembnejših retrospektivnih razstav, kjer bo skoraj popolno življenjsko delo bratov šubicev razpostavljeno v praznični svežosti v vseh prostorih Jakopičevega paviljona ter še v veliki dvorani Narodne Galerije.
Za prireditev te razstave, ki je za nas vsaj toliko pomembna, kakor so bile za Italijane razstave Tiziana in Tintoretta v Benetkah, je bil sestavljen posebni pripravljalni odbor, ki mu načeluje dr. Rajko Ložar in čigar člani so gg. dr. Marolt, dr. Štele, akad. slikar Sternen, msgr. Ste-ska, dr. Milan šubic in upravnik N. G. Zor-man.
Težko mi je bilo dobiti g. načelnika dr.
Loža rja na razgovor o bližnji razstavi, kajti pred tako prireditvijo so minute dragocene. Vendar sem ga ujel, in kar bom v naslednjem povedal, je sad tega razgovora.
Pred vsem me je zanimalo izvedeti, zakaj se je pripravljalni odbor omejil zgolj na Janeza in Jurija, kajti — kakor znano — slikarski in podobarski rod šubicev je mnogo razsežnejši in, kolikor mi je znano, so prvotno mislili na razstavo vseh šubicev z izjemo živečih. Razlogi za to omejitev so prepričevalni: Z ene strani so tehničnega značaja, kajti vse gradivo, ki bi prišlo za tako razstavo v poštev, je preobsežno in preveč raztreseno, da bi ga bilo mogoče zbrati in razstaviti spričo omejenih sredstev in prostorov, ki so na razpolago. Z druge strani pa se slavna brata Janez in Jurij tako visoko dvigujeta nad ostalimi sorodniki, ki so bili pač podobarji in ,malarji', ne pa umetniki visoke kvalitete, da bi v istem razstavnem prostoru motila diakrepanca med obema skupinama.
S tem pa ni rečeno, da bi ne bilo vredno videti in študirati tudi del očeta Štefana in strica Janeza kakor tudi bratov Janeza in Jurija: Valentina, Pavleta in Lojzeta, kajti s proučitvijo miljeja, iz katerega sta izšla Janez in Jurij, bi bilo omogočeno bolje razumevanje njiju samih. Sploh bi bilo zelo koristno dobiti več vpogleda v delovanje naših podobarskih delavnic zaradi njih samih, kajti študij naše pretekle umetnostne obrti, ki je odraz okusa in kulturne stopnje svoje dobe, bi že sam po sebi opravičeval prireditev takih razstav.
Je pa še poseben načelen vzrok, ki govori za poudarjanje umetniškega dela obeh velikih bratov, namreč njihova vloga kot utemeljitelja preporoda slovenske likovne umetnosti ali — če hočete — kot začetnika slovenske moderne v širšem pomenu te besede.
»Ali bo ta razstava odprla nove poglede na zgodovino naše likovne umetnosti?« sem poizvedoval.
Brez dvoma; spoznali bomo oeuvre, ki je ne le ljubljanskemu občinstvu, marveč tudi umetnikom in drugim strokovnjakom skoraj docela neznan. Spoznali bomo, da je bilo to delo na visoki kakovostni stopnji. Na cerkvenih delih bomo videli, da sta Janez in Jurij dvignila niVo cerkvenega slikarstva ter da sta prinesla novih pobud svojim tovarišem in naslednikom.
Za zgodovinska razmišljanja je pa posebno važno, da nas vedi delo Janeza in Jurija neposredno v delavnico Janeza VVol-fa, pri katerem sta se šolala v mladih letih. Tam sta dobila bistvenih pobud za poznejše delo. Oba sta še v starejših letih gledala na Janeza Wolfa z veliko hvaležnostjo in s spoštovanjem. Janez šubic pravi v nekem pismu dobesedno: »Okusne jši dela sestavijo po naših cerkvah zdaj«. Wolfovo tradicijo sta Janez in Jurij prevzela ter izpopolnila do viška.
Ko sta brata zapustila delavnico svojega učitelja, sta šli njuni življenjski poti vsaksebi. Janez je krenil v Benetke in Rim.
Bivanje v središčih italijanske klasične umetnosti je bilo polno takih vplivov, ki so nujno vtisnili pečat njegovemu poznejšemu delu. Te pobude italijanske renesan-ce in italijanskega baroka se očitujejo v monumentalnosti Janezovih zasnov, v njegovih figurah in formah, v klasičnem ko-loritu, v harmoničnosti barvnih sestav, a tudi v detajlu, v fiziognomijah in v njih izrazu. Temu umetniškemu izrazoslovju je ostal zvest vse življenje, čeprav je pozneje svojo glavno delavnost razvijal na Dunaju. v Pragi in Kaiserslauternu.
Jurijeva življenska pot je pa bila malone obratna. Iz Wolfove delavnice je prišel naravnost na Dunaj ter je postal reden učenec umetnostne akademije, kjer so mu bili za profesorje znani realisti z Griepen-kerlom na čelu. Kako se je tam uveljavil, o tem priča zlasti dejstvo, da ga je hotel Griepenkerl imeti za asistenta na svoj specialki.
A z Dunaja ga je pot vodila na jug ob priliki častnega naročila za okrasitev Schliemannove palače v Atenah. Vendar ga tamošnji ambijent ni zadovoljil, zato je rad sprejel povabilo prijatelj Hynaisa ter se je podal v Pariz, kjer je našel ugodnejša tla za svoja umetniška stremljenja.
V primeru z Janezom kaže Jurij v kompoziciji svobodnejše zasnutke, je slikarsko nemirnejši — človek bi že kar rad govoril, uporabil izraz impresionizem —, je spon-tanejši in bolj kakor klasična forma mu je pri srcu slikanje v pravem pomenu besede, to je učinkovito povdarjanje barv in tonov. Da je Jurij večji realist od Janeza. o tem priča vrsta portretov, s katerimi je položil temelj modernemu slovenskemu portretu.
Tako torej vidimo v delu obeh bratov zanimivo poglavje zgodovine slovenske umetnosti: Jurij je predhodnik one generacije. ki je črpala svoja izkustva v Parizu. modernem središču umetniškega življenja, Janez pa tvori nekako zaključno poglavje dela onih umetnostnih stremljenj, ki so črpala predvsem iz zakladnice italijanske umetnosti.
A v ozadju teh dve dioskurov se vedno vidnejše odraža silhueta Janeza Wolfa, ki je v interregnu nesamostojnega umetnostnega življenja sredi prešnjega stoletja zasidral umetniško delo v slovenskem okolju ter vrgel valove umetniške tradicije tja do Ažbeta, saj je le-ta s ponosom zatrjeval o sebi, da izvršuje Wolfovo oporoko.
Pa še nekaj bo morda pokazala ta razstava. Spoznali bomo, kako se visoka umetnost razvija iz nadarjenosti ljudskih umetnikov in iz okolja ljubiteljev umetnosti. Razpredena družina šubicev s svojimi predniki in potomci nam priča o avtohtonosti one zavedno slovenske umetnosti, ki tvori po dolgi dobi raznih tujih priseljencev (Kuni, Goldenstein) in samo po krvi Slovencev (Pernhart) tudi v tem smislu novo dobo slovenske likovne umetnosti. Morda bo razstava šubicev učinkovala tudi kot neki korektiv za naziranje mlajše generacije, češ da se slovenska umetnost začenja šele v letu 1919 . . ., ter bo tako izvršila podobno nalogo, kakor velike retrospektive v Franciji.
Zanimalo me je izvedeti, ali je pričakovati. da se bo nabrano gradivo vsaj delno ohranilo za skupno zbirko v okviru Narodne Galerije.
Stvar ni lahka — je menil dr. Ložar —, cerkvene slike so bile snete raz oltarje in bodo morale čim prej zavzeti zopet svoje staro mesto, portreti so pa zasebna lastnina in znano je, kako težko se naš človek odloči zato, da svojo lastnino odstopi javni zbirki. Kljub temu se bo menda posrečilo pridobiti za NG katero sliko in skico.
»Ali bo zunanji uspeh razstave vsaj izčrpna monografija o bratih šubicih?«
Slike, ki jih z velikim strokovnim znanjem obnavljata potomec šubicev, prof. Mirko šubic in prof. Sternen in ki se bleste v popolni svežosti, se seve sedaj vseprek fotografirajo, s čimer bo ustanovljena realna podlaga za ilustrativno gradivo take monografije. Zgodovinski in umetnostno kritični del take monografije se tudi pripravlja. A o podrobnostih danes govoriti bi bilo še prezgodaj.
»Komu se moramo v prvi vrsti zahvaliti, da pride končno do te važne razstave?«
Na prvem mestu j6 treba imenovati nad vse vestnega in marljivega msgr. Stesko, ki je izpopolnil gradivo bivšega direktorja državne obrtne šole Ivana šubica, priob-čeno leto 1885. v Ljubljanskem Zvonu. Msgr. Steska je nabral mnogo novega gradiva ter je priobčil svoje izsledke v Dom in svetu ter v Mladiki. Na pobudo dr. Izidorja Cankarja je odbor NG zasnoval idejo o razstavi ter je izvedbo, kakor rečeno, poveril posebnemu pripravljalnemu odboru. Najprej je nastala potreba, da spozna ta odbor obseg razpoložljivega gradiva. V to svrho sem si ogledal vsa v poštev prihajajoča dela v raznih krajih, župniki in drugi lastniki so večidel rade volje pristali na to, da se slike posodijo za skupno razstavo. Transport slik je prevzel sam upravnik NG g. Zorman. ter je to delo izvrševal večinoma v času hudega deževja. Uspelo mu je, da so prispele vse umetnine brez poškodb v Ljubljano, kar je pač pripisati veliki rutini in spretnosti g. upravnika. Da je gospod Zoravm tudi duša vsega nadaljnjega pripravljalnega dela, je menda odveč povdarjati. Slednjič ne smemo pozabiti, da je ta razstava, kakor vse akcije NG. naš1 a vnetega pomagalca v osebi zaslužnega
predsednika dr. Windischerja.
* * *
Bila je že pozna ura, ko sva se z dr. Ložarjem razšla. Vesel sem bil najinega pogovora, vesel posebno zaradi tega, ker sem spoznal v znanem poborniku za najmodernejšo umetnost strokovnjaka širokih vidikov ter objektivnega pogleda na vse — tudi starejše — umetnostne pokrete.
Saša Šantel
Zapiski
»LJUBLJANSKI ZVON«
prinaša v pravkar izišli 9,—10. številki na uvodnem mestu nekrolog T. G. Masaryku iz peresa Bratka Krefta. Nadaljuje ee odlomek iz romana Franceta Novšaka »Dečki«, Joža Šeligo je prispeval ciklus »Drobnih pesmi«, ki znova potrjujejo njegovo pristno lirično občutje. Nadaljujejo ee »Pisma Ivana Prijatelja s študijskega potovanja 1903— 1904«, ki jih e primernim komentarjem priobčuje prof. dr. Rajko Nahtigal. V osvetlitev vprašanja Prijateljeve štipendije je to pot objavljeno neko pismo prof. Vatroela-va Jagiča. Ivan Potrč, čigar daljša povest
»Sin« Izide ▼ kratkem pri Vodnikovi družbi, je prispeval novelo iz kmečkega življenja «Sveti zakon«. Ivo Brnčič nadaljuje svoje razglabljanje svetovnonazorskih problemov v delu Ivana Cankarja ter vprašanj njegove politične in socialne ideologije, zlasti v zvezi z uvodi Izidorja Cankarja v Zbranih spisih. Ferdinand Godina je pi6ec novele »Trije«, ki odpira zanimiv pogled t kmečko življenje, D. Strašek pa zaključuje svoj članek o francoskem karikaturistu Ho-noreju Daumieru. Katarina Špur, znana či-tateljem »Jutra« s svojimi originalnimi reportažami iz raznih krajev naše domovine, zlasti iz Prekmurja, debutira v L Z s črtico »V sirotišču«. Anton Debeljak je zastopan e sonetnim triptihom »Nevidna krila«, ki originalno obravnava stari pesniški problem resničnosti in 6na, pesniških vrednot in vrednot tako zvanega praktičnega življenja. Pri nas, kjer je vprašanje mladinske književnosti večkrat v razpravi, utegne živo zanimati prispevek N. Bahtina »Otroška poezija v Rusiji«, v katerem najde čitatelj mnogo novih pogledov na teoretična vprašanja in posebej še na sedanje stanje originalne in močne ruske mladinske poezije. Tone Seliškar se zopet oglaša v LZ s prozo in sicer z daljšo povestjo »Izgubljeni svet«, ki se bo še nadaljevala.
V petitu so objavljeni članici: Nemir ob Tihem oceanu (F. Seršen), Trideset milijonov novih Američanov (po Louisu Adamiču Olga Grahorieva), Slovenski kmečki punti (Vito Kraigher) ter kritike: Puškin-Zupjp-čič, Pravljica o carju Saltanu (V. Šermaza-nova); Jožef Chmela?, Les minorites natio-nales en Europe centrale (P. Karlin); E. Vrane. Osnove strnjenega šolskega pouka v teoriji in praksi; A. Puškin-Mile Klopčič,
Pesmi (O. Berkopee). V Socialnem otnorni-ku obravnava Jos. Jurančič socialne prilike šolskega otroka krškega okraja in podaja izsledke ankete v tabeli, ki je tehten prispevek k spoznavanju stvarnih razmer, v katerih živi slovensko ljudstva
Dr. rvan Lah. Pcocm o kovača TOdMil
Za 28. oktober t L je naš posatelrj dr. Ivan Lah razposlal iz svojega vodm/stske-ga Tuscula, kjer se še vedno hrabro bori za zdravje, majhen bibliofilski tisk »Pesem o kovaču Tomažu«. Kdo je ta kovač Tomaž, je komaj treba omenjati, zlasti z 28. oktobrom, ki ne saimo Cehoslovakom, marveč tudi nam obuja lik velikega Osvoboditelja, saj je bil letošnji 28. oktober prvi brez njegove žive prisotnosti. Dr. Ivan Lah je v vezani besedi orisal pravljični potek Masarykovega življenja.
življenje včasih je kot pravljica: Nekoč je živel grajski kočijtež, imel je sanica, dobrega, veselega, ime mu po domače je bil6 Tomaž.
V sedemnajstih kiticah svoje pesmi opeva dr. Lah rast in stopnjevanje tega moža, ki postane iz nekdanjega kovaškega vajenca kladivar usode svojega naroda i, edien največjih med velikimi v sedanjem svetu.
življenje res je kakor pravljica — ko plava v slavi narodni junak, toda mladino je učil Tomaž: »Le delo, boj nas vodita do zmag!«
Pietetna pesnitev je lep slovenski prispevek k poeziji o T. G. M., ki je na Češkoslovaškem pogneila toliko nevenljivih cvetov.
S
T
Točke so milno potrebne
Na nedeljski tekmi med Baskom in Ljubljano bo spet enkrat boljša priložnost • • •
Nedavni poraz Ljubljane je po splošnih kritikah zakrivila napadalna vrsta našega Ugaša, ki po 65 minutah stalnega naipad3inja ni bila zmožna zabiti »Jugoslaviji« niti enega gola. Upamo, da bodo te kritike vzdramile tudi vodstvo »Ljubljane«, da bo postavila v napad sposobnejše ljudi, ki jih prav gotovo ima v svojih vrstah. Zdaj tudi že pravijo, da bomo v nedeljo res gledali najboljšo napadalno vrsto, ki jo more postaviti naš ligaš. Tudi Bask se za nedeljsko tekmo ojačuje in bo postavil proti Ljubljani svojo najboljšo emajstcrico. Obeta se nam torej naj. zanimivejša prvenstvena tekma v letošnji sezoni na ljubljanskih tleh.
številčno premočno izražen je bil za Ljubljano nedeljski rezultat, zato bo to nedeljo slovenska enajstorica napela vse sile, da dokaže svojim simpatizevjeim in vsej ostali naši športni javnosti, cia tudi
»Kranjc« zna igrati nogomet. Ne bo lahko obdržati doma obe točki, saj je Bask trenutno v odlični formi, toda od naših fantov pričakujemo, da bodo svojo publl ko razen vzdržljivosti in elana pokazali tudi vso svojo strelsko sposobnost. Mednarodni sodnik, ki bo vodil nedeljsko tekmo, je pa tudi jamstvo, da se bo tekma odigrala v mejah športne fairnesse in da bodo zlasti naši fantje lahko igrali brez strahu za svoje noge. Zavedajo naj se, da je treba prekiniti z ničlami v korist »Ljubljane«. Od vsega početka je treba zbirati točke, da se rešimo družbe onih klubov. ki se bodo morali proti koncu tekmovanja boriti za obstoj v ligi.
Bask je že določil svoje moštvo, ki prispe v Ljubljano v soboto pod vodstvom g. živkoviča, »Ljubljana« pa bo šele sestavila svojo enajstorico in bomo sestavo objavili v prihodnji številki.
Kolesarske dirke na Dolenjskem
K K Dolenje iz Novega mesta je dobro organiziral prve medklubske dirke
Kljub slabemu vremenu je novomeški kolesarski klub »Dolenje« preteklo nedeljo izvedel svoje dolgo pripravljene medklubske kolesarske dirke. Start in cilj sta bila v Gotni vasi pri Novem mestu pred gostilno Matko, kjer je tudi sedež kluba. Klub deluje že več let pod predsedstvom g. Jožeta Matka ml., pa je dosedaj prirejal samo klubske dirke za procvit kolesarskega športa v dolenjski metropoli. To pot je šel že zg, korak naprej ...
Dirka se je vršila na progi Gotna vas Novo mesto — št. Jernej — žabja vas in nazaj in je bila dolga 45 km. Na startu je bilo 13 vozačev, med njimi 7 iz ljubljanskega Heiimesa ter štirn z Vrhnike, osbaili pa so bili domačini. Tehnični rezultati so bili naslednji:
1. štirn Karel (SK Vrhnika) 1;22, 2. Lampret Slavko (Dolenje) 1:24, 3. Gre-gorič Janko 1:24 2 5, 4. Premk Pavel 1:24 3/5, 5. Grabnar Franc (vsi Hermes; Ljubljana) 1:25, 6. Mežnaršič Viktor (Dolenje) itd. Povprečna brzina zmagovalca je znašala 33 km na uro.
Dirka se je končala v najlepšem redu in brez vsake nezgode. Po končanih dirkah so bile razdeljene nagrade, katerih sta bila največ deležna prvak dneva štirn in pa junior Gregoric. V zaključnem govoru je predsednik kluba g. Matko med drugim obljubil, da se bo »Dolenje« prihodnje leto včlanil v kolesarskem savezu in še bolj posvetil svoj« moči športnemu kolesarstvu.
Pokalni turnir SK Mladike
V nedeljo in na praznik bo agilna Mladika organizirala pokalni nogometni turnir s sodelovanjem štirih ljubljanskih enajstoric po naslednjem razporedu:
v nedeljo ob 9. Mladika - Moste, ob 10.30 Ljubljana - Korotan, v ponedeljek ob 9. finale premagancev, 10.30 pa finale zmagovalcev prejšnjega dneva.
O podrob:iogtih glede moštev bomo še spregovorili jutri.
Občni zbor MK „Pohorja"
V »Mariborskem dvoru« je bil pred kratkim izredni občni zbor motociklističnega kluba »Pohorja«, ki bo velike važnosti za nadaljnji razvoj in procvit motociklističnega športa v našem mestu. Zborovanje je otvoril in vodil klubov pod predsednik Ivan Lah. ki je po uvodnih formalnostih prisrčno pozdravil delegate sorodnih društev ter številno članstvo, nato pa v kratkim besedah orisal klubovo delovanje v pretekli sezoni. Obširno poročilo o razvoju in klubovem delovanju je podal g- E. Fašing. ki je v svojem poročilu navedel vse uspehe, in prireditve »Pohorja« v letošnji sezoni. O uspehih najagilnejšega motociklističnega kluba v Mariboru smo tako že poročali sproti, zato jih danes zaradi pomanjkanja prostora ne bomo ponavliali. O gospodarskem stanju kluba je poročal g. Ffandl. v imenu nadzorne-' ga odbora pa g. Grgie. ki je odboru predlagal razrešnico, ki je bila tudi soglasno sprejeta.
Po kratkem odmoru eo sledile volitve in je bila soglasno izvoljena naslednja nova uprava: Ivan Lah predsednik, Milan Grgič I. podpredsednik. Avgust Jahn II. podpredsednik, Matija Višer blagajnik, Josip Hen-fel tehnični referent. Franc Hanl. go»nodar; odborniki: kapetan Vojislav Mandrovič, Franc Cančala, Ivan Zeai Miran Toroš,
Leopold Burijan, Branko Domicelj, Ivan .Ribič, Franc Koren. Športna komisija: Martin Gajšek, Jurij EIšnik, Bogo Weinhandl, Ciril Rušif. Kristian Lah, Anton Pšeničnik, fedi Koemut in Friderik Nas. Nadzorni odbor: Ivan Zgur in Franc Bezjak.
Soglasno in z velikim odobravanjem je bil nato izvoljen za častnega predsednika dolgoletni in zaslužni športni delavec g. E-Fašing, ki mu je klub v znak priznanja izročil častno diplomo. Pri slučajnostih so bili sprejeti važui sklepi, ki bodo prav gotovo pripomogli, da se bo klubovo delovanje še tolj poživilo in bo >Pohorje« v slovenskem in jugoslovenskem motociklietič-nein športu igralo ono vlogo, ki mu pripada. Ustanovljen je bil dalje tudi kegljaški klub zaradi čim živahnejšega družabnega življenja v klubu. Soglasno je bil tudi sprejet športni razpored za bodočo športno sezono, nakar je predsednik g. Ivan Lah zaključil lepo uspelo zborovanje naših ^Pohorcev«.
V nekaj vrstaSi
Na zadnji seji upravnega odbora JNS so bile verificirane vse ligaške tekme pretekle nedelje ,razen one med Jedinstvom in Hajdukom. — Na tekmi med Ljubljano in Jugoslavijo v Beogradu, ( ki je bila druga prireditev dvojnega sporeda) je bilo prodanih 4.235 vstopnic in so spravili pri blagajni škora/j 50.000 Din. Na seji je bilo govora tudi o tekmovanju za zimski pokal, o katerem se v zadnjem času mnogo razpravlja in paše, posebnoe v Zagrebu. Po izjavah zastopnikov prizadetih klubov so vse vesti o tem tekmovanju mnogo preuranjene in še ni prav nič določeno, kdo bo vse tekmoval in kdaj bi se te tekme mogle vršiti.
V enajstorici Gradjanskega, ki bo to nedeljo igrala doma proti Jugoslaviji, bo igral desno zvezo naš ožji rojak Zupančič, ki je zasedel to mesto zaradi nedavne slabe igre drago plačanega šmelička iz Osijefra. Ljubljana je dala zagrebškemu pivemu razredu zopet odlično nogometno moč, kakor jih je že toliko, ki doma niso mogli na boljša mesta.
Glede sodnika za nedeljško tekmo med Ljubljano in Baskom v Ljubljani krožijo po listih že kar bujne vesti. Sprva je bilo rečeno, da bo prišel to tekmo sodit Italijan, pozneje smo dobili telefonično vest, da ni izključen Švicar, danes pa čitamo v beograjskih listih, da bo fenomenalni ne-vtraJec na teij tekmi celo Anglež. Upajmo, da bo slednjič ostalo pri Italijanu, ki ga bo Ljubljana še najlažje »prenesla«. Kajti blagajne na novem igrišču so popolnoma nove in še vse premalo privlačne.
Zagrebški lahkoatletski trener Kulsrm, ki ga tudi v Ljubljani dobio poznamo iz lanske zimske seeone, že tri mesece na dobil nobene plače in mu je savez hrvatskih lahkoatletskih klubov dolžan okroglih 12.000 Din. Kuisma je zdaj že ponovno izjavil, da brez denarja ne more in ne zna živeti in da bo skušail po najkrajši poti priti do doma, pa potem tamkaj uveljaviti svoje pr^avice. Kuiamov primer je zopet zgovoren prispevek k poglavju o ureditvi naših športnih razmer in nas bo gotovo samo še bolj pioolavil po mednarodnem svetu.
Poleg tekmovanja za teniški srednjeevropski pokal za moške, ki ao ga letoe za prvo leto že odtgTetti, nameravajo prihodnje leto ustanoviti enako konkurenco tudi za dame, v kateri bi sodelovale ekipe Češkoslovaške, TtJalije, Avstrije, Madžarske, Poljske in Jugoslavije. Naša kraljica je za zmagovalca tega tekmovanja darovala dragoceno častno darilo.
Koncentrirana naravna hrana za lase
Prepreča in ustavlja izpadanje las, pospešuje rast las in ohrani kožo glave zdravo. Odstrani prhut
skoraj čez noč.
Postavite še danes steklenico Silvikrina na svoj umivalnik.
Silvikrin, Iznajdba slavnega biologa Dr-ja Weidnerja, je nov preparat, ki z zunanjim dovajanjem organskih tva-rin uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdravo rast las.
Lotion Silvikrin Din 27.—
Dobi se v vseh strokovnih trgovinah.
Skrbite za svojo kožo glave, pa bo tudi Vaša koža glave skrbela za rast Vaših las. Vaši koži glave je treba Silvikrina!
B—B—B—BP—BBIY-^M-Gi
Z razveijavlfjenjem občnega zbora jugoslovenskega olimpijskega odbora z dne 24. oktobra 1936 v Zagrebu je jugoslovenski olimpijski odibor prenehal delovati in tako je šlo leto dni v izgubo pri pripravah jugoslovenskih športnikov za II. olimpiado. Da začasno reši to krizo, je minister za telesno vzgojo izdal odlok, ki nadalnj« delovanje JOO.
S. K. Slovan. — Redni članski sestanek bo direvi ob pol 20. v gostilni Krušič. Udeležba strogo obvezna za vse igralce. —» Načelnik.
S. K. Svoboda. Danes od 15. do 17. obvezen trening. Ob 19. članski sestanek, važen tudi zaradi gostovanja rezerve. L moštvo igra v nedeljo prv. telemo v Kranju, juniorji pa prv. tekmo z Ljubljano kot predtekmo Bask : Ljubljana. Ob 19.30 seja odbora.
SK Slavija. Drevi ob 20. strogo obvezen članski sestanek za vse nogometaše. Ob 20.30 redna odlborova seja. Vsi, kfi imajo opremo docna, naj jo prinesejo s seboj. Tarjnik.
Službeno lz LNP. V štev. 27 Službenega Vestnika je med objavami p. o., spored prv. tekem za 31. t. m., pomotoma izosta-jo: V Mariboru, igrišče Železničarja, ob 15. Železničar ČSK, službujoči g. Miheljak. — Tajnik II.
SOKOL
članstvu in naraščaju ljubljanske sokolske župe
VSEM, KI HOČEJO NA VSESOKOLSKf ZLET v PRAGO!
Ker se bliža X. vsesokolski zlet v Pragi, ki bo julija 1938, za katerega vlada V sokolski in nesokolski javnosti veliko zanimanje, smatramo za potrebno javno objaviti sklepe Saveza SKJ in ljubljanske sokolske župe, tičoče se udeležbe na zle-tu v Pragi:
1.	v sokolski odpravi se bo zleta udeležilo samo članstvo in naraščaj, ki je član sokolske organizacije vsaj od 1. novembra 1937 dalje,
2.	vsak udeleženec Zleta mora imeti slavnostni kroj, telovadci razen tega še telovadni kroj. Za članice je dosedanji slavnostni kroj deloma spremenjen, za mo ški in ženski naraščaj pa je bil s 1. avgustom 1937 vpeljan nov slavnostni in telovadni kroj, katerega morajo imeti vsi udeleženci že za Prago,
3.	članstvo, ki je že izpolnilo 26. starostno leto in izpolnjuje pogoje pod točko 1. in 2., mora, v svrho priučen ja redovnih vaj posečati posebne ure za redovne vaje v svojem društvu. Od najmlajšega članstva in naraščaja bodo smeli v Prago samo tisti, ki bodo — izpolnjujoč pogoje pod 1 in 2 — vsaj od 1. novembra 1937 dalje redni telovadci, ki bodo brezhibno obvladati za Prago določene proste vaje in z njimi nastopili že na župnem zletu junija 1938 v Ljubljani,
4.	poimenske prijave za vse udeležence praškega zleta bodo društva poslala župi že do 1. januarja 1938. Te prijave se kasneje ne bodo izpopolnjevale. Za točno izvršitev teb sklepov so odgovorna dru štvena in četna načelništva, nadzor nad njimi ima župno načelništvo.
Opozarjamo članstvo in naraščaj društev sokolske župe Ljubljana in vso javnost na te sklepe v svrho ravnanja.
Obeaiem opozarjamo člane sokolskih društev, ki mislijo vstopiti v novo ustanovljeni župni jezdni odsek, a ."e še niso prijavili, da sprejema župe te prijave samo Se do 31. oktobra 1937. — Zdravo!
SoflooJsika župa Ljubljana
»JUTRO« st. 253
8
Pefefč 20. X. 1037
Trgouska hiša ZHVRNIK JAKOB - PTUJ Otuoriteo na nouD urefene moderne trgouine
v soboto, dne 30* oktobra«
OGLEJTE SI NEOBVEZNO NAŠO ZALOGO OftLEK, ČEVLJEV IN VSAKOVRSTNEGA PERILA IN MODNEGA BLAGA.	PRODAJALO SE BO PO NAJNIŽJIH CENAH.
Točno ob 15. uri presenečenje za vsakega obiskovalca
MALI OGLASI
Mfmmm
Besed« 1 Din. davek S Din. aa Šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši ineeek 17 Dia.
Hotelski kuhar
sa pensijtm in letoviščar-»ki hotel, dobi »talno službo. Zaposlitev lahko vselet-na. V poštev pride samo prvovrstna moč s prakso. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč 777«.
27704-1
Pekovskega
pomočnika
kateri bi po9odiii 8—10.000 din, sprejmem. — Jamstvo desetkratna vrednost. Ponudbe poslati na podružnico Jutra v Celju pod šifro »10.000«.	2SilO-,l
V Celju
■prejmem pisarniško Jiw>č, »nožno popolnoma strojepisja, slovenske stenografije, nemščine in ako mogoče hrvaščine in nemške stenografije. Ponudbe sa-mo • prepisi spričeval na ogl. «dd. Jutra v Ljubljana pod »Poštenost*.
£58187-1
C3EBS3
Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši meeek 17 Din.
Hranilne vloge
kupite ali prodate potom moje pisarne najboljše
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka ulica 12, telefon 38-10.
Družabnika
s pol milijona gotovine — iščem za napra-vo opekarne po novi iznajdbi brez žganja in brez krožne peči. Opeka postane vsled gotove primesi po štirih dneh trpežnejša ln odpornejša za 10°/« kakor žgana. Tudi je za 40*/« cenejša. Ponudbe je poslati na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Opekarna« 28318-16
Lepo sobo 1
s posebnim vhodom parketom in elektriko, oddam takoj v sredini mesta. — Mestni trg 17/11, vrata 8.
27173-33
Sredi mesta
■oddam opremljeno sobo, čisto, mirno, zračno, nedi jaku. Poseben vhod elektrika, lončena peč. Najemnina 260 mesečno. Prečna ulica 8.
28230-23
Lepo veliko sobo
solnčno, i vso oskrbo in souporabo kopalnice, oddam dvem osebam po zmerni ceni. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra.
28217-33
Naročniki »JUTRA« so zavarovanj za 10.000 Din.
Prilika
ugodnega nakupa trenškotov, hubertusov, obleke, perila Itd.
Presker
Sv. Petra cesta 14
||||il!U!llllll!UIIIIIIIUIUIIIIlllUtlllliUlllllUtillllllUlll!llllUII
Med mestom In deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik
Mlajšo prodajalko
začetnico, iSSem za modno trgovino. Plača 500 din za Bezajo. Ponudbe pod šifro »Začetnica« na ogl. odd. Jutra.
28233-1
Pekov, pomočnik
tre?-en. pošten, vajen vsakega dela, d"bi te koj delo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28235-1
		
Po	'ttk	i
Beseda 1 Din, davek 3 Din, ia šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši tneseK 17 Din.
Strojepisni pouk
Večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Dva oddelka — od pol 7. do 8. in od pol 8 do 9. zvečer. Najmodernejša strojepisni ca, na razpolago 215 najrazličnejših pisalnih strojev. — Vpisovanje dnevno od pol 7. do 6. zvečer. Šolnina najnižja. Pričetek pouka S novembra. Christofov učni zavod, Domobranska ce-sta 15.
28234-4
ti' !*
Beseda 1 Din. davek 3 Din, aa šilro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši iue»ek 17 Din.
Vitrino
aelo lepo, dobro ohranjeno, proda ABC, Ljubljana, Medvedova 8, telefon 24-44 (poleg gorenjskega kolodvora).
28026-6
Sezija namočene
polenovke
90 din. — Zaloga nagrobnih sveč poceoi. Oglejte si izložbe. Kovačrč, Miklošičeva 32.
28:03-6
Piščanci zaklani
sa obaro, pilote Itd. po Din 16 za kg, vsako sredo in soboto. Kmetijska družba, r. x. z a. Novi trg 3, telefon 21-05.
£7706-6

Oglase sprejemamo danes ves dan«
Oglasni oddelek „Jutra" v šelenburgovi ulici
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dua. Najmanjši znesek 17 Din.
Slava Gril
Kreme in knjige o kozmetiki. Pot na Rožnik 2, — nad Čadom.
28235-00
Stanovanja
Lepo stanovanje
dvosobno .iščem za 1. december v središču mesta ali blizu, prednost s kopalnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna mirna stranka«.
281S2-?la
Sobo in kuhinjo
iščem.V poštev pridejo samo ponudbe s ceno, na poštni predal 44.
28331-21a
Beeeda 1 Din. davek 3 i-ito. sa šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmiail znesek 17 Din.
Opremljeno sobo
oddam pri samostojni osebi. Gradaška ul. 8, pritličje.
28316-23
Opremljeno sobo
oddam Pod Gozdom 10, poteg Bellevue, Ljubljana VTL	28341-23
Opremljene sobe
poseben vhod, aolnčne, zračne, 1 ali 2 posteli event. t vso skrbo blizu tramvaja, poceni oddam. Sp. Si-Cenietova 31.
28161-23
ška,
G. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik postane umetni jahač
Belec je bil pa hvaležna žival in se je namenil, da stori vse, kar le more, ter pokaže svoje najlepše umetnije. Začel je takoj, ko je gospod Kozamurnik dospel v mesto. Belec je tam opazil okrogel cestni otok, sredi katerega je stal prometni redar in vihtil svojo palico.
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din.
Pisarniško sobo
v sredini mesta, za takoj ali 1. december, išče Združenje elektrotehničnih obrti dravske banovine v Ljubljani, Gledališka ul. 7/II.
28208-28a
Informacije
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjš* znesek 17 Din.
Izjava
Podpisana obžalujem, da sem gospodično Fras Maric® iz Selnice ob Dravi dne 18. 9. 1037 javno žalila in preklieujem svoje žaljivke ter se ji zahvaljujem da je odstorvila od tožbe. Kozaian Lucija.
28348-31
Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe:
Akordno delo, Br-em-en prosta, Brezplačna praksa, Dobro obiskovana, Dober motor, Dobičkanosna, Dober ZRslužek, Dober uspeh, Dve osebi. Eksistenca zasigu-nana, Fotoaparat Hvaležna, Hrastov les, Jumbo, Jesenice, Jamski les, Lojze-La-stno ognjišče, Mlad trgovec, Mirno, Moderni stroji, Marljiv 880, November, Nizka oena Nagrada. Ne predaleč, Odločnost. Oktober, Parcela, Pflajderca, Prijeten dom. Plačnik, Resen namen 100, Ročno delo Razvedrilo Simpatičen, Sobica, Srečna bodočnost, Stalen in točen, Srečno naključje Sreč«, Sama, Sigurnost, Samo začetnica, Takojšen pričetek. Tiha Sreča, Takoj ali za februar, Trgovsko naobraže-no, Ugodno, Uspeh, Ugodno prodam, Vdani prijatelj V brezhibnem stanju, Zlata jama 97, Značajna, Živeti hočem, 50, 151.000, £796, 888, 666, 18.000.
|Dopisi
Vsaka bes«*ta 2 Din; davek 5 Din za dajanje davek S Din, za dajanje tnesek 20 Din.
Dvignite pismo
pod šifro »Iskren in čisti račun« v ogl. odd. Jutra.
26215-34
Bodočnost!
Pridi sigurno TM. ob osmih zjutraj na staro mesto Sme, pod »Bodočnost«.
283)6-34
t, nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočem iitateljev. Bedno oglašanje v velikem dnevniku Je najuspešnejša investicija, (d prinese korist trgovcu tn kupcu.
UUULJUUUULIUUUU
Mario Salvi:
Lla ali Cora
»Vsi moji prihranki so bili!« je dejal profesor Epiianio Scartabella (po naše Epi-fanij Knjigočer) in začel vznemirjen stopati po sobi. »Bil je denar za poletno potovanje! Denar za najino garderobo! Najemnina! Vse je bilo preračunano! Do poslednjega vinarja. Tri tisoč lir! To vendar ni malenkost!«
Coralla. njegova žena, je sočutno skomignila z rameni Poskusila ga je potolažiti. Toda Epifanio ni maral o tem nič vedeti.
»Aktovko sem trdno držal pod roko,« je že triindvajsetig ponovil. Prav trdno in samo od najine hiše do cestne železnice sem šel peš. V tramvaju sem začel brati časnik. Pred vseučiliščem sem izstopil, na hodniku pa sem opazil, da nimam več aktovke.«
»Takoj bi bil moral telefonirati na ravnateljstvo cestne železnice.«
»Saj sem! Toda tam ni nihče ničesar dail. Kdo bo pa dandanes oddal tri tfcoč lir? In vendar, jaz na primer... bi bil to storil.«
»Da, ti! Toda vsj ljudi? niso tako neumni. In zdaj čakaš pač, Ja ti b) tTi tisoč lir padlo z neba!«
Epiianio je obstal.
»Da, kaj naj pa dragega storim, kakor da čakam?«
In kakor bi mu bila mogla dati >na kak šen svet, je pogicdal služkinjo, ki se je pokazala med vrati. Ta Da je sn-mo rekla: »Neki gospod bi rad govoril osebno z gospodom profesorjem.«
»Še tega se je manjkalo,« se je ujezil Epifanio, »da me zdaj kdo obišče. Kdo pa je? Kako se imenuje?«
»Tega ni povedal.« je odvrnila služkinja, ki ni ničesar vedela. »Toda vse kaže, da je boljši gospod. Lep plašč taa in pod roko aktovko.«
Se preden je moda te besed« izgovoriti do konca, st>a planila gospa Coralla in profesor mimo nje k vratom.
»Pros;m, le naprej! Prosim! Tu, prosim! Tale vrata, če smem prositi!
Tujec je resnično prinašal aktovko stremi tisočaki. Plemenito se je smehljal in re,kel:
»V vozu cestne železnice sem jo našel. Pod sedežem sem jo opazii. In ker bo papirji v njej povedali, kdo je lastnik, sem si dovolil...«
Eni farno in Coralla sta med navdušenimi »ahi« in »ohn« sp-ejela aktovko, in Epifanio je poprosil:
»Prosim vas, recite mi vendar, s čim ee vam moreva zahvaliti Toliko hvaležnosti vam dolgujeva...«
Toia neznanec se je branil.
»O. s^i sem storil samo to. kar je bila moja dol-žnoet. To bi bil napravil vsak pošten človek.« In potem se je predstavil: »Riutilio Benavente, inženjer.«
»Kakšno lepo ime,« si je mislila Coralla.
Ko se je inženjer po zanimivem pogovoru o vremenu, času, politiki in o raznih zvijačah in spletkah usode poslovil, je dejal Epifanio:
»0, kadar ne bost« imeli ničesar drugega početi, naju obiščite, da, celo prosil bi vas: obiskujte naju prav pogosto!« In Coralla se je pridružila tej prošnji z blaženim nasmeškom.
Ol tistega dne dalje je obiskoval Rutilio profesorja in gospo Corallo prav pogosto. Prišlo je celo tako daleč, da pri Scarta-bellovih brez inženjerja Rutilia Benaventa sploh niso mogli več živeti. Za kar je že šlo, profesor je vselej rekel:
»Poslušajva, kaj bo rekel Rutilijo!«
In goepa Coralla je potem navadno dejala:
»Benavente bo že uganil pravo!«
Moške kratke nogavice in ženske trpežne nogavice
dobite že v vseh boljših trgovinah z zaščitno znamko
»FAKO-NEPODERLJIVO«
in sicer po fiksnih določenih tovarniških cenah. — Zahtevajte torej to znamko, kajti ta jamči za kakovost.
\mm
■■ ENO IN VEČBARVNE
Umrla nam je iskreno ljubljena zlata, skrbna soproga, mama, tašča, stara mama, gospa
Franja Fajdlga
v 77 letu starosti, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb naše nepozabne ljubljene mame bo v petek 29. t. m. ob 14. uri iz hiše žalosti, Napoleonov trg. 5.
Rodbine: FAJDIGA, GREGORIC, KOSTEVC
In kadar je potem gospa Coralla igrala klavir, se je zdelo procesorju, da njegovih najljubših pesmi še nikoli ni igrala s tako velikim občutjem.
»Veš,« je rekla Rutiiliju, ki ga je že tikala, »kar si ti prišel k nam, je vse drugače. Vse bolj sveže, vse bolj ždvo, veš.«
In Benavente je ponosno, vedro gledal profesorja, med teci, ko jc njegova bela, •plemenitaška roka nežno obračata note in šo prsti gospe Coralle s poudarjenim izrazom udarjali na tipke.
Benavente je bil samec. Živel je brez lastnega doma, zdaj tu zdaj tam. »Kakor potepuh«, je pravil sam o sebi. Epifanio bi ga bil rad vzed v svojo hišo. Po prvem velikem dokazu njegove poštenosti mu je čisto zaupal. Toda kaj bi ljudje rekli! Ne, zaradi svoje žene tega ni smel 6torkti. Zaradi dobrega glasu. Toda da bi imel dobrega prijatelja vselej pri roki, je nameraval Epifanio najeti zanj 6obo v soseščini, ki bo čez nekaj dni prazna.
Rutilio se j» preselil v sobo v soseščini. Široko okno je gledalo na teraso, ki je pripadala na pol profesorjevi hiši, napol sosedni. Gosta jasminova živa meja je ločila oha dela kakor plot. Močan vonj po cvetju je zavel že prvi dan v Rutilijevo sobo. Zvezde so mehko svetile. Noč je bila čudovita.
Pri Scartabellovih so bila vrata na teraso odprta. Coralla je sedela pri klavirju, profesor pa je pri mizi obiral kost in okoli vratu je imel privezano servijeto. Večerjal je. Coralla se zanj niti zmenila ni. Igrala je. Strastno. Živo.
Tedaj je zaklical Rutilio čez živo mejo;
»Nebeško igraš... «
In skoraj hkratu se je oglasil Epifanio:
»Glej, ali si ee že vselil? Pridi vendar k nama? Kaj boš sam počel!«
Toda. oh, nekega jutra je bila jasminova živa meja vsa polomljena! Veje so visele v stran, zlomljene in obtrgane, brez števila belih cvetov je ležalo po tleh.
»Kaj naj pa to pomeni?« je vprašal Epifanio.
»Mačke so bilo najbrž«, je menila stara
služkinja.
»Ubogo cvetje!« je dejala Coralla in kri ji j,© šinila v obraz.
»Oh, saj niso tega nalašč storile«, je za-jecljal Epifanio, ki je mislil, da je odgovoren za početje 6vojih mačk.
»Ne, ni bilo nalašč storjeno«, je ponovila Coralla in se na gLas zasmejala.
Epifanio jo je presenečeno pogledal. Kaj naj to pomeni?, je žalostno mislil. In v skrbeli je vprašal:
»Zakaj se smeješ, Coralla!«
Takoj s& je nehala smejati in razdraženo je rekla:
»Zapomni si vendar že, da nočem biti več Coralla! Coralia eem. Reci mi Lia... ali Cora.«
»Znorela je«, si je mislil profesor in godrnja vo je odvrnil;
»Jaz sem te zmerom imenoval Corallo in te bom imenoval še naprej.«
Šla je in ee zaklenila v svojo sobo.
Opoldne je potrkal profesor oprezno na njena vrata. Coralla je odprla in prišla vesela kakor otrok k mizi. Imela je svetlo, globoko izrezano obleko. Na zapestju eo ji žvenketale zapestnice. Dosti je govorila.
»Kaj je z njo?« 6i je rekel profesor in se zgrozil.
In zvečer se je zaupal Rutiliju, ko je Coralla tekala po hiši kot živo srebro.
In potem je prišlo poslednje, najhujše.
Profesor je to zvedel na hoiniku vseučilišča. skoraj na istem kraju, kjer je nekoč opazil izgubo aktovke. Neki tovariš je prišel k njemu in mu veselo dejal-.
»No, Scartabella, ali si toda ti zadaj slamnat vdovec?«
In ko Epifanio tega ni razrnned, je dejal tovariš;
»Zakaj pa tebe ni bio na postaji?«
To je Epifanio še manj razumel
Po dolgotrajnem pogovarjanju je naposled zvedel, da se je njegova žena v spremstvu nekega gospoda odpeljala z rimskim e>ks-presom. še zmerom je bil toliko priseben, da je dejal:
»Da, res, pozabil sem, da je hotela odpotovati'v Palermo... da, v spremstvu mojega nečaka. Cez nekaj dni se vrne.«
Potem je odhitel, skočil na tram vsa j in se odpeljal domov. » ... ali Lia .., ali Cora ... « mu je šumelo v ušesih.
Doma je vprašal služkinjo; »Moja žena! Kje je moja žena?«
»Ne vem. Rekla je. da pojde za. nekaj dni stran. Toda vzela je s seboj veliki kov-čeg...«
Hotel je planiti na teraso in poklicati Rutilija. Teiaj je zagledal na pfcaini mizi pismo, ki ga je ona napisala. Poslovilno pismo. Bilo je dolgo in razvlečeno. Da jo žena. ki je rri razumel, je napisala Coralla. Zmerom je morala vdihavati prah starih knjig in živeti ob strani moža, ki je bil sam tako izsušen in zaprašen kakor stara knjiga. Svojo pravico do ljubezni terja, je pisala.
»Prekleta knjiga!« si je mMfl Epifasrio.
»Oprosti ml da sem ti prizadela to bolečino,« je pisala Coralla dalje. »Nisem mogla dnugače... Lia... «
»... ali Cora,« je spet mislil Epifanio,
S težavo se je odvlekel v jedilnico, kjer je stara služkinja pogrnila mizo. Osamljen je srebal mrzlo juho.
»Nič se ne da storiti,« je pomisKL, ko se je nekoliko pomiril. .»Nič se ne da. storiti. Samo čakati... Saj je pošten človek... Takrat mi je vrnil aktovko... Morda... privede ... nekega dne ... Č-Vo nepričakovano ... tudi... Corallo... nazaj... Saj je pošten človek...
Najslajša in najboljša
krepilna pijača je
BERMET — VINO,
črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci. — Gostilničarji nudita to špecijaliteto svojim gostom.. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci. Fruška gora.
IIIUIIIIIIIIIIIIIIUIIlIlilllllllllllllillllllllHIllilllllllllll
Lokomobilo,
dobro ohranjeno cca 40-50 HP kupimo. —. Ponudbe pod »822* na Propagando a. d. prej Jug. Rudolf Mosse a. d. — Beograd, poštni pretinac 409.
Veliko mamiSak turno trgovino
s hišo vred oddam v najem — eventuelno
prodam, v mestu na Gorenjskem. Potreben kapital din 400.000, ostalo po dogovoru. — Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Veletrgovina«.
Dne 28. oktobra 1937. je umrl v splošni bolnici v Ljubljani gospod
dr. VERBIC FRANC
ZDRAVNIK JAVNE BOLNICE V CELJU
Vestnemu in požrtvovalnemu zdravniku bodo ohranili bolniki, uprava in kolegij trajen spomin.
LJUBLJANA, dne 28. oktobra 1937.
Javna bolnica Celje
Prijateljem ln znancem sporočamo, da je umrla 25. oktobra v Trstu v 74. letu starosti naša mamica
Vfrginija Furlan
roj. Šivic
vdova po višjem računskem svetnika Pogreb je bil v Trstu in prosimo tihega sožalja. Trst, Basel, Ljubljana, London.
Dr. L. V. FURLAN, profesor na univerzi v Baslu; Dr. BORIS FURLAN, prof. na univerzi v Ljubljani; sinova; FREDA, ANA, sinahl; dr. VERA WEST, NADA, BORUT, STAšA, ALJOŠA, vnuki.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarnp d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ? Ljubljani.