% ?;v- V Goriei,v saboto 20. novembra 1876, „So{a'« izhaja Ysak Setvrtek in velja I poito prejemana ali r Oorici na dom pogiljana .• Vie ltto ...... f. 4.50 Pol leta......„ 2.30 oetvrt leta ,....., 1.20 ,.KmetovaIec" za naroSnike Soce Vee 1. f. 2—Pol leta f. 1. Za nenaroSnike: Vee leto f, 3.— Pol leta f. 1.60 fri oznanilih in ravno tako pri „po- »Ion»^»"Bepla5ajez*navadao tristopao into* S kr., fe it tiika 1 , L I:;: -'« Zarec© Cr „ 2 krat k« po proatora. fecaj V. | Poaamezna [gtevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici.pri PatemollijujvTwta v tobakarnicah „Via della caseraa 6Q« Ndrofininain dopisi naj seblago-voljno p.ogiljajo pod nariovom: Viktor Dolomec v Gorici. — ,. Bokopii se no vracajo} dopisi naj a« blagovoljno frankujejo. — Delaleem in dragim ne preraoinim to nnro6nina zniia ak§ it oglas* pri urcdniitvu, Glasilo slovenskega politiftiega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. — " " ..........\\......... Nazuauja se vam da je deriavno pravdntftvo tukjsno c. k. glavarstvo naprosilo naj denasnjo St. 47 Casopisa So6e zarad uvoduega Slanka „Nasa glavarstva" po svojih podredjenih organih zapleniti blagovoli. V Goriei doe 19. novembra 1875. POLJAK. LISTEK. (Noveleta,) Po danej snovi Spisal: Janko Leban, (Dalje.) In res, uze pri sledeSi touri skazal se je pevec „moifc beseda", pa je engaziral Ido iz teure tor plesal i njo neprestano. „Kdo pa je oni mladi gospod s ernoj bradoj, ki ple&e ravno zdaj % moj© h&erjoj V praSa majorka kopelj Ikega zdravnika, kateri se jej je ba§ blizal, da bi jo predstavil nekim gospem „presli§ala sem preje jegovo ime, ko se nam je predstavil." BBj, saj to je na§ famozni pevec, najzvestejSi gost SreCovrelski, ki uie sedem let nobene svlsone ne zamudi. Da je radikalno ozdravelv iraa se zabvaliti le nasi kopeljl ; on je—-da Vam s kratko povem:—baron pi. Bedern, naj IjubeznivejSi vseh naSih gostov in kavalijer v pravem pomenu besede. Gospa Zalnik-ova nlj bila te novosti le vesela, ne-go tudi dobro jej je delo, da mladi gospod tako rad in le I njeno hcerjo pleSe; razne sladke misli so jej borate sree.— V znani cvetliSki touri cotillonovi izrocil je baron Idi svoj Sopek, in skibao kontrolirajofia mati opazila jo pae dobro, da je gospod Bedern vsakokrat, 5e je njena be! s kakim driigim plesala, Ido neprestano z oerni sprem-Ijal. Da so jako zanima za deklico, nij bilo tezko opa-ziti. Ene toure Bedern nij plesal, nego zacel je, used-Si se k Idini materi, I njo iivahen pogovor. „Vi ste uze prej nekdaj tukej biii milostiva go-spa", priene pogovor. ^Da, pred lestimi leti." „Qotovo nijste dobro stcrili. da nijste meju tern Sasom vefi priSli k Srefievrdcu." Baron je i/igovoril po-slednje besede iako, kakor bi hotel majorki malo ofica-li zaradi jene izostaje,~a majorka pogleda ga pomenj-ljivo. MZakaj pa?" poprasa gapo kratkem molku. Baron je molLal; videlo se mu je da je vtopljen v neke spomine. Pa ta prestanek bil je majorki greuek, sMar ne poznate, da se je tu vse tako spreme-nilo ?B povzame ona zoput besedo. „Zelo se je spremeiiilo, zelo 1" klikne radostno baron , „poglejte le, kako graeijozno Vasa hierica plese in kako izvrstno!*— In zopet upre oko na Idi no postavo, katera se je odlikovala od vseh drugih vrstnic. 2daj prestane godba. Ida priskaklja vsa razvneta k svojej materi. Njen plesalee jo je cakal, da bi jo pe-ljal po sobani sem tor tja baron pa je ostal pri majorki, dokler se Ida ny vraila. Pies se je nagibal h koncu, uze so se posiavljal© nektere starejie dame, ostale pa so so zbrale v bllznjem Ust«Ja v Bosui in Ilei cegovlnl• Kakor razni telogrami mnogim listom porodafo. tudi oflcijoznim, izbojovali so nai5i jugoslovanski bratje, ystnfil v Horcegovini zadnji Sotrtok in petek tako vo-liko zmago, knkorSno So nobeno nij bilo zft&namo-Vftti od pofifttka vstanka do sodai. Ta bitva, ki je v detvrtok pri Pivi zacela so, nadaljovala so je v potek pri Murn!;ovi6i mej Oa^kim in Goranskim. Turkov jo bilo 5000 in sicer vojnkov, nli tudi vsi bliinji vstaiki vodje Sofiicn, l»eko, Kimonifi, Hufiivift in kapetan Vulo Hadjifi iz Pivo so svojo ^eto zoilinili, bila je lepa voj-ska 4000 vstftSov skupaj, toliko kolikor jiU do sodaj fie na nobenem bojiSfii nij bilo. Dasi so v^taSi imoli iznrjeno vojuko prod soboj in za petino Stev.Ino m«o. nej^e, s 1 avno so zmaga 1 i 1 TurSka vojska jo, kakor se bero v „Obzoru" in tudi v nem&kili porocilili, p o p o I n o in t o p o n a in razbita bila. Sciim in Sel'ket paisa sfca z enim delom svojo vojsko ,po noci poboguila. Turki so izgu-bili 800 mrtvih in bo vec rnnjenih, Mndgo so jih vstnSi ujeli, alt 2roz tri dni zopet izpustili V roke zmagovalnim vstasom je propal vos iivel ki so pa Turki v Ooransko vorili, veliko stroliva, dos» ti mul, 50 Satorov in 300 pu§k ostraguS. To je lep pleih—AH tudi izmej vstascv jih je mnogo palo, natni, ree 57 je mrtvih in blizu sto ranjenih. Mej mrtvim-je tudi vodja Vulo HadjiS in sest vsta§kih ofieirjev. „V vojski vstaSkej je veliko^ veselje zbog to slav-ne zmage,u pravijo telegrami, in 'to je naravno. Ta ve-lika zmaga bode imela velike dobro nasledke za vso stvar. Namesto da bi zima vstase unicila, kakor so nem-M Turki pri nas in okolo prorokovali, uaieujo njihove varvancrt. Tudi v Bosni so bile te dni sopet nekatoro bitke in hajduki nadlegujejo. Turke ter skrbe, da ustaja ne ugasne.— Sploh bo zdaj po veliki zmagi zaSelo se zivahnej-si zivenje; na Ornogorski meji se zbirajo mladenoi na tisooe in ustaSem ne manjka ne ljudi, ne ziveza. Hub-' saionu k vefierji. Baron poprosi majorko, da ju suie spremiti k mizi, zaradi" fiesar ga je majorka povabila, da prisede k njima. Idi nocoj nij disala nobena jed. Bagofria rudeSica pokrivala je njeni lici, a cipla jej je prav 2ivah.no bijla, —ocesi sti jej lesketali.— „Ti si prevefi plesala", meni-la je mati, toda Ida se je nasmehljala ter zagotovila, da bi lehko §e na novo plesati mogla. Majorka se nij spominjala, da bi bila videla Se ke-daj svojo hccr tako veselo, kakor ravno ta veSer. Stopro jo mati opominja, da bo skoro treba iti domov, po-stane deklica nekako siabovoljna. — Baron si na vso moo prizadeva, da bi strogo majorko §e. pridr&al. „Saj je se tako sgodeju, dejal je igraje z Idinim lepim pi-halnikom, „nij Se sile ne!" - „Mora biti uze cuz polnoLitt, opominja majorka, „zadnji vendar lo nofieve biti, vi'h tega pa ;radreve ju-tri ze zgodej v kopelj." „Xaj Se, polnoci, endnajsfca nij Se" odbila lu za-vrne baron in potegne svojo uw iz belega sviluatega brezirokavnika.— V tern momentu pogleda majorka svojo hcer. in se preplasi, ko vidi, da prej zareee lice njeno Ide postalo je nakrat smrtno bledo,~-op1aSena aria je deklica baronu na 6olo.----------- „Kaj ti je, dete rnoje ?" ( popraSa matiskrbno. „Nic\ ... prav nie", odgovori Ida skus6 zopet se nasmehljati in biti dobro volje. „A postala si ravno zdaj....w „I no,—uze vidim, da sem res nekaj! prevefi pie* sala: eutim se malo slabo; vstani, odidivel*— WP _^,jt, kateremo so biB ljnbrj&nski narodnjaki napravili itfajen banket, je sopet odsel v Hereegovino, da tarn sopet prerame kako povelje. Italijani se zraerom bolj zanimajo s» ustsjo; stari Garibaldi je uie sopet pisal LinbibratiJu sledeco pismo: Moji dragi in sijajni prija-taty'i! Podfieli ste teiavno niisyo, a lepo, ponosno in sveto, oqo da osvobodite zdihajoce suznje najgrozovitneje-«t tiranstva. Zavidam. Vast in Se nikoli roe nifso tako teiila Feta, nego denes, ker mi nij mogoee % Vami deliti slave in nevarnosti. Obernil sent sent se Die navse prebivalee, ki zdihnjejo pod otomanskim jarmom in nadejam se, da bom tltftai ozmagi Vasih zastav, janukor, ki imajo t trtji zgodovini Leonide, SparUnce in Skanderbege. Vat ikto, bojevari se potamezno ires sirao zdi m mi najMjli, Bodocnost je Vaia in troMjiv* polu-»*otna Tlsda koraka ? pogub, Sleherni mot, ki nij ˇam nawroteo, mitli si tndTsTOM Vafc sveto podv-Mtja m kakor Vam, bilo bo Teseljaserca za Vaso slavno imafo Valema 0. Garibaldijo. UT< Dopisi. ________j 30. oktob. (nadatfevanje). Vi ste se tako predrxno iznstili, da kaj imati Siginska in volfaa-ska tm pri tej lx\\ opraviti; ker pa na cesarski cesti Wtfjo, pofejte nam, po kaki obla&ti ft tudi KozarSCe-son in Modrejaanom pot eex sedanji stnni modrejski klantc odkunjete, da bi bili prisiljeni tudi v prihodnje at po njem trpinciti. akopram tudi oni imenitne nakla-d« a* skladovno cesto plaenjejo. Saj pravite, da modrejski klanee je sa rabo neugoden; na kak naein bi pa potem ondasnim prebivalcem ngoden bil. Povejte nam it, po kaki postavi vi prebivalcem severno zahodnega data glavarstva pot odkazujete, po katerem bi oni rao-rali hoditi in vozariti, ker pravite, severno zahodni del glavarstva bi imel najkrajSo pot v baJko-idrijsko doli-no ikoxi Tolmin; tedaj tudi njim pot zapirate eez mo-ditjtki klanee, ce bi kdo hotel na Modrejeah vino ali psenieo kupovati, ksr se je ze velikokrat zgodilo. Pri-moran bi bil tedaj skoz Toimin, Modrej in sv. Lucijo iti in tako tndi nazaj, akopram bi bila pot fcez Modrej-oe veliko krajSa. Enako bi bilo z volcanskimi krcmarji, ako bi hoteli dober „Cevedinu po eeni na ^Modrejeah kapiti. Morali bi skoz Tolmin ali pa po selski crti Modrejce iskaii, ali pa kup&jo pustiti in druzje vino iskati. Ali bi bila lepa komnnikaeija, ko bi se nasprotniko-va vojja izpolnila? Pa mislimo, da se bo ze poskrbelo, da ne bo drevje v nebesa rasllo. Prebivalci severno zahodnega dela glavarstva tndi naklade za skladovno c-sto placujejo, tedaj tudi oni leh-ko tirjajo, da je komunikaeija po vseh straneh odprta. V tern je zapopaden tndi ze preje omenjeni klanee, ki bi se ne rabil samo za Trento, kakor nasprotniki pra-vijo, nego tudi za severno zahotlne prebivalce. Nasprot niki tedaj hoeejo, Modrejcanom, Kozarseenom, Cigincem, Ueanom in Bntarjem, kakor tndi severno zabodnim prebivaleem zvezo cez Modrejce odrekati, akopram so oni od starih fiasov se eelo od obstanka svojih krajev mej seboj zvezo 5ez modrejski klanee imeli, in le modrejski klanee je za nje ngoden; tedaj lehko tirjajo, da se aravni in lepa eesta do Usnika napravi, da bodo vedno v zvezi. Prebivalci idrijske in eerkljanske doline pa, ki SO Le od nekdaj po strmem klanen vozarili, bodo potem Je lozej. Na kak nepodteni naSin b'-'-ejo nasprotniki, naj krajSo zvezo imenovanim vasem Oi-trgdti, katero ze to- lill ¦ ¦ ¦ Baron jn je hotel vstavljuti. a nie mu nij poma-galo. Majorka je jedva prieakovaia minute, da je bila s afierko sama.— JS.ot povej mi zdaj, kaj te je tam pri mizi tako jHrevzelo, ..„'..." opazila som pafi dobro: vsa rudefiica ti je zginola razobraza, ko je baron uro i/. zepa potegnii." DCuj me. mama!" zavrne Ida. RTa baron pa res nij to, ia kar ga imave." »Kaj misliS s tern reei? Jaz te ne nmejein." „Ta baron nij pravi bar on." „Kaj ti ne prijde na misel, Ida! Gospod zdravnik pozna ga ie sedem let i gaimenoje izgled vsega moztva.8 „Nij mogoee,..... jaz pa ga bolje poznam.- TJie aq sem ga pri denasnji veseliei agledala dozdevalo se mV^,* ikoJ» da P02naio to <»sobo, le, da je bil nekdaj bolj bled,--tndi polne brade Se nij imol."-------- . »Nnjno te prosim Ida. da govoriS jasneje ; ostani pri stvari. Kaj si tako znaraenitega videla na baronu ? „Fojdi prej gori, mama", odgovori dekliea, .tarn f suoi hoSem ti vse odkriti."— Prlsli sti bili namreS do doma.— Gospa Keza jn je nie cakaia in na njnno potrka-nje jima dveri odpre. PriSedSi v sobo, vrz« se Ida na naslonjafc in z ro-kama navzkrii nekaj fiasa tya pred se htrmi. A kmalu jo prasine neka misel. «Moj 3og. moj Bog l" zavpije bolestno vstavSi na-glo znasloiyafia, .zdaj sem pase svoj pahalnik pri pie- „Saj ti pravim, danes si vsa zmofiona;—da bi se le ne zgobil lepi pahalnik!« —" ^nafSR111^ ^ ne. bo; dobro se spominjam, da sem ¦MSThiti prav kraJ Muze» kier smovegerjali, a kedo bi mogel mu .j^^ y Xaidk okoln . !iko easa imajo, ki 5ez Modrejce pelje, jimbomo pozne-je se stevilkami pokazali, koliko so oni v zadnjih irasih naklad plaSalt za skladovno ce^to in kaj bo stala sekka mimo roodrejske, Poprej pa hocemo ravno one Stevilke porabiti, katero nam nasprotniki kazejo, ki jih pa mi ne razumimo. Da je selska «rta I50O*, nego modrejska krajSa, ne priznavamo, ampak na§ raLan je sle.lef i: selska bi imela 415* dolgosti na5" stnnali; modrejska pa 320° dolgosti na 5" strmali; A 260* na 3"; B 720* na 3"; A 136» na 2V«" B ^45° na 3 V'; A 735° na 1", B 50* na 2"; A 32S° na 6"; B 5S0 na 2" do 4*': tedaj do cesarske eeste v Podselo 1894° dolgosti; do ^fornaie- pa v Usnik 2015*. Od wfernai><* tlo adruiene selske drte je pa po lepi cesarski ivsti 910° dolgosti; tedaj 2025* Tako bi imela selska erta 415° na &'* strmali mimo modrejske, katera bi imela te 3tO* ns 5" strmali; selska bi imela pa 328* na 6", katere strmali modrej* ska nims; 415* na 5" strmali se ne da znizati tako, da bi erta blizo modrejske vasi ptdjala in od tam nazaj po porajdi doKosmeric, t-rtabi pa daljiabita. Ako bi se zaduji del fcrte, ki 6" strmali zna§ar na 3" zni2ala, bi se morala za 328* zdalj§ati; potem bi modrejska Ct-ta za 328* krajsa bila. Skrajsanje do zdrnzenja selske drte bi bilo 828°; tedaj kowfina do!g«>st modrejski* frte znasa 2597°, selske pa 2322*; tedaj bi bila selska m 375° krajsa. ManjSi strmali nego 5", 6" se ne ustevajo kot strmal; in mi bi bili gotovo sre&ni, ko bi bile na cesarski cesti le take strmali, knkor smo jib na sekko modrejski eesti pokazali. Sedaj pa priob&imo nasprotnikom se stevilkami naklade za skladovno eesto, katero .so Modrejeani phi-M\ in koliko ccste so oni v idrij.ski dolini napravili z nroboto.u Posten posestnik mi je tozil da je v idrijski dolini 14° odkazane ceste izvrsi!, vihu tega pa k* 2? t\ bilsemu zupana na Idriji g. Kovaeien placa!; enako in go huje bilo je z njegovimi sosedi, tako da jih je stala okoli 1000 f. omenjena cesta. Dalje placiijejo le, 6 Jet po 26°[„ naklado za skladovne ceste; kar xticse v 6 Ie-tih 591 f. 24 krM potem plafiojftjo hi 5 let 50°{ozn ro-boto in to znese v petih letih 947 f. 85 kr. Skupaj 2539 f. 9 kr.v Ueani, Ciginci, Rutarji in KozarScfni pa pla^njfjo letnih davkov 2600 f. 69'/, kr; naklado po 2(j°f0 bi z«a-§aie v 6 letih 4.056 f. 84 kr.; vsi skupaj so plafatli 6595 f. 93 kr. Naj tedaj slavno obuinstvo sodi, kaksnt poStenjaki so nasi nasprotniki, ki pravijo, kaj imajo ITfoin.je in Ciginci pri tej cesti opraviti, ker so na cesarski cesti ? Ali bi bilo posteno, da bi se takitn krajem, ki so ze toliko denarja daii, skladovno eesto eez Modrejee odrek-lo, ko se nij do sedaj §e prav ni6 v njih korist stori-lo? Kaj misKt^ velikasi, da smo taki bedaki, da homo va§o selsko trto, katera skoraj polovico vefi stane, nego modrejska, sprejeli? 0 ne menite, da imate tursko rajo pod sabo, katero bote zulili in ji pravice kratili ? Ne bo se ne vasa volja izpolnila, ne, akopram ste en pot cestui odbor na led spravili, ko se je prevariti dai, da je selsko Srto za skladovno cesto odlo&il, ker je nij dobro poznal Nij se enditi, da ste cestni odbor prevariti, saj se So sedaj trudite, obcinstvo javno zapeljati, da bi se za selsko poieguilo. Pa inislimoT da bo teiko Mo, akopram nas snrovo in grdo obrekujejo. 3Ioreda bi pa lehko kedo praSal, kje smo stevilke vzeli ? Nnrekal nam jih je cestni zvedenee, kateri je obe crti zmeril. Da so resnic-no njegove, tega se cestni odbor lehko preprica, kedar „Rnzjezila me bo§ skoro se svojimi dolzimi vvcdi, povejmi raji brez ovinkov , kaj te je pri mizi v salo-na tako osupnilo?"— Ida je strmela nekaj Sasa tja pred se, potem pa polozivli si prste na nstna priene: nKo je baron svojo nro iz zepa poiegnil, videla sem pofcg njegove ore obe-senoncekin, katerega sera bilapredSe-stimi leti berafiu vrgia v klobuk, na kojega smo sumili, da ......,.......u „Draga hcer«i! kako mores misliti, da bi bil oni berag baron pi. Kedern, ka-li? I* nDa, prav on je in nobeden drugi." „In zaradi tega, ker je imel eekia pri uri abesen mora biti potem prav tisti berae* ? Mar nijso si vsi ce-kini enaki?" „Da, da,—a edino le tist cekin mi to se ne do-kazoje, ...... nego videla sem se posebne ZDake/ BVedno bolj in bolj mi nejasno govori§u ! Jaz §e ni5 ne vem....... BVernjem ljuba mama;—zato pa imarao mi mladi ljodje boljgi spomin. Le dorassli si, kot poseben znak pri mladem beragtt bila je navedena takrat mala braz gotina napravem sencu,—glej, to brazgotino ima baron; je li nijsi opazila na njem?------ Mctjorki se jame dan iti. — „Za istino, spominjam se,........ toda bedarija! — Kako neki mora biti baron berae\ ali naopak: kako sa je mogel povadignoti oni berae do barona?!"—- „Ba§ to je vpraganje, ki me neznansko mnci !«— „No, pa u?.e vem kaj storim. Jutri se bom po-svotovala z gispqdora lecnikom o tej stvari. „Zdaj idive k pokojn !K— ¦ • (Konec prih,) mu je ljubo, ker mi nimamo navade ob^insto slepariti. Pricaknjemo tedaj po vsej pravi ci, da selska 5rta kmalu po vodi splava in si bomo od 8410 do 11690 g. raji pribranili, ali za druge potrebe potiosili, kar nam pri modrejski cesti ostane in borao za po^rebnejSe ceste potrebovali. Strmal selske in modrejske Lrte smo zadostno se Stevilkami dokazali. Da pa modrejska po lepih travnikiii in senozetah pelje, so nam nasprotniki sami v 35. §tev. rSofiett pritrdiii. Kar pa mocrirje na na§i firti zadene, to lepo gladko ceste me ne ovira. Saj so bili na Kue-zi in Hodajuzini §e hn.ji, pa se je yetidar trda cesta napravila. Na vasi crti je se hiijii sovra^nik, nego na nasej, to je burja, katera je gotovo 50 krat uiofinejSa, nego tukaj na Poljanceh. Da se v naSih krajih vse ceste le okoli hribov su-Sejo, kakor modrejska je uzrok tn, da nam ravmna pri-manjkujp. Selska Lrta bi peljala od mostft pri sv. Lu* ciji, po dveh rajdah na 5" strmali do Kosmerigfi; od tod po selskem polji in konec tega zopet na 0" strmali v grapo, ter bi se morala z mostom s cesarko cesto zdruziti, kateri bi najmanje 2400 f. stal. Enaka bi bila oglavju klobnka. Besnica je pa, da selska po guoju smrdi, ker je jako te^ko po takih strminah gnoj na Se-lo voziti. Gnoj je sicer dobra re6, Skoda le, da ima tako ostudno ime. Oprostite, da ne moremo gnoj lepsi imenornti, ker smo se vedno le s ko pita mi i polenami peLa!i. Kadi bi vendar vedeli. s 6im so se nasprotniki vse svoje dni necali, ki znajo tako lepo svojo surovost izraziti. Ker nam naisi nasprotniki o&itajo, da bi radi opeke in apno coz modrojoki klaiuu^ po najkrajgi poti vozili, vam odvrnorno, da gnoj se no more nikdar z opekarsico piimerjati. Opekarnice spadajo v obrtnijo, kam pa gnoj ? Ker ste nas zftrad Huma prav v zivo prijeli, re-koc, da smo va.s pcpolnoma ozulili, sami pa vefien spomin milovnnjn dosegli, vns hofiemo v tej refi, ker ste se mladi, male bolje podu5iti. Da pa obcinstvo zve, po kaksni poti so prebivalci backo doline preje vozarili, predno jo bila cesta eez Hum, vam hocemo povedati.— Prebivalci bncke doline so morali svoje pridelke iz Kw>yt(i skoz KlavXe ob obrozju Bace k sv. Luciji vo/,iti in od tod v Uorioo. Vse blago pa, katero so na 5—0 vozih k sv. Lneiji pripravill so tukaj izbasali in vse na en velik voz nalo/ili pa v Goriuo poljali wz modrejski k!anec. Bavno tako je bilo z blngom v Gorici kuplje-niin. Kar so nu enein vo/,;i k sv. Luciji pripeljali so tain izbasaii, en del naprej poljali, drngi del pa pri no-kem krrmaiju na Mosti: sliranili, tako, da so morali ;po 4—5 krat po shratijeno blago priti ter po malein izvo-zavati. To je slo teden za todnom. Kupei pa, ki nij* so samo zivino p" teh gr«lih grnpah pokoncdii, nego tudi sami sebe v rev^cino pahnili. so na tak nacin vse svoje zaslozke po ve&kratnih voznjah odinemu kremar-}u pri sv. Luciji ptmili, m;j z-pe do sitega polnili, ga zelo obogatili. same sebe pa obozali. To je obciastvu dobro znano. Huda je bila voznja po baLkej grapi, prosili so vozniki, naj se jim napravi kolovoz, pa vse zastonj, ter-pincili so sebo in zivino, kakor preje. KoneSno so bili vendar, menda 1. 1852 vsi fcupa-ni k glavarstvu poklicani, da bi se odlofiili ali za ba6-ko ali idrijsko cesto. Vsi zupani so prisli, le kremar iz sv. Lucije je poslal namestnika, podiupana, kuteri jn tndi za idrijsko cesto drzal. Ker nij sio po kremarje-vi misii, nij bil navzou; kajti po tern takeiu bi ne bil ves zaslnzeni denur kupcev pri njem ostal, kakor po-prej, ce se baeka cesta urcsnici. Mi smo pa pri ome-njenem shodu backo cesto kot va/nejso ixpoznali ter predlagali, naj se ta napravi, da se potem lehko tudi Grahovo, Bukovo in Cirkno zreie, da bodo tudi oni po tej cesti lehko vozarili ___________(Konec prih;) Iz Materije v Istri 10. nov. (Izv. dop.) (Otvorjenje naSe „narodne ufiilne.") Vieraj smo otvorili pri nas ne-vo nstanovljeno narodno u&lno slovesno. Narod se je te svecanosti brojno udelezil. Velik slavolok in krasen omenjeni naslov svct&ca narodne prosvete slovenske einita, tod mimo potujofiim mej Trstom in Reko poseben utis. Gromeci topiei (moznarji) so znanili vSeraj najpomen-Ijivej§i dan Materijcanov daleS okrog. Narod se je vrlo navduseval z raznimi govori v ufeilni. Vse je jako vne-to za napredek. Osobito p.ako ide zasluga neumerjoca or-ganizatorju te ucilne, g. Zupancicu, tukajsojemu zupanu in postarju. Tndi g. Kraljic, zupnik, je z obzirom na nan»dno solstvo jako toleranten. Da bi Je vsi gg. duhovni taki bili! Da bodemo tukaj stalno napredovali, to nam garantujo za to uneti in sposobnj mo2je §e neimenova-ni, na pr. mnogo cenjeni gosp. K a s t e I e c, kateri rad kot premoznik zrtvuje od svojega imetja za dobro stvar. In vsa njegova hisa je vsega Stovanja vredna,— Ker so pravila potrjena, otvorimo za bodofie leto tu „Lital-nico", in to tim loije, ker imamo blizo v Bre/.ovici od-licnega muzika, g. Medjo, uarodnega ufiitelja. Zivela slo-boda i zivel napredek ! Gradci 12. novembra. (Izv. dop.) V upravni odbor podpiralne zaloge slovanskih useucili§5nikov v Gradci so se izvolili za solsko leto 1875-76 sledeci gg., i sicer izmed akademicnega senata: g. prof. dr. Grogor Krek i g. prof, dr, Bidermann; izmed vseu6ili§5nikov gg.: Krsnik stud. med.; Fr. Znpanec stud, med.; F . ZakrajScek, stud. phil.; Sket, stud, phil,; Kovafi stud, jur., M. Novak stud, jur.— V prvi odborovi seji 9. t. m. 8e je dovolilo petnajstim prosiicem /.a meseo no-vembra 67 for., trem se je podpornina za sedaj odbila. Vecina prosilcev so novinci, doSli s prazno roko na vseufiiliSCe, a zdatno je podpirati upravnemu odboru pri slabem gmotnera °*anju nikakor ni mogoce. Kajti, kakor je razvidno iz poroSila denarnicarjevega v obcuem zboru 4. t. m., glavniea po dpi mine zaloge znasa zdaj, ko se ji je pridjalo 55 for. za leto 1875, v nominalni vrednosti 1775 for. Po drugtvenih pravilih se smejo le obresti omenjone glavnice i posamezni daruvi za pod-poro porabiti i tudi ti le z ozirom na poninozeujo yS pokazali, na kateri stra-ni da stoje, a vendar so graSki dopisi v Poiitiko o tej zadevi pretirani Pred nem§kim komerzom je bila bakljada rektor-ju, ki se je pa slabo izversilu. ker ju bila nasa stran-ka sklenila, da se je ne udelezi, de jo bodo hoteli Nem-ci osnovati tisli dan, ko bode njih komers. Zadnji tre-nutek sklopilo se je bilo sicer tudi v tern neko zedin-jenje, a nasi Ijudje neso imeli nikake simpatije do ba-kljade in zato so vefiidel i/ostali. Zaterditi mi je tre-ba, da letoSnja dva komersa nikakor nesta pripomogla k zedinjenju vseh gra§kih vseucilisf-nikov, nego ai sto-pita obe stranki sedaj se bolj ostro nasproti. H koncu bt morda se utoguiie koga mikati narod-nostne razmere na§e univerze. V tem somestru je upi-sanih (brez theologov) 630 rednib sluSateljev. Vselt npisanih sploh z farmaceut: in izvanrednimi je okoli 750, torej 100 menje, nego lani. Med rednimi sluga-telji je 364 Nemeev, 172 Slovanov, 82 Itali.jauov, 7 Magyarov, 4 Romuni in 1 G< rk. Na filozoflski fakul-teti je 56 Slovanov, med temi 42 Siovencev; na medi-rinski 30 Slovanov, med temi 14 Hrovatov in 5 Siovencev (mnogo nevpisanib se pri prav I ju sedaj na rigo-rose); na juridi&ki 86 Slovanov, med temi 42 Siovencev, torej vkup 89 Siovencev. Politicni pregled. Notranja avstrijska politika w\ i.' zaCela Cud-no sukati; mmisterstvo je mej dvema ognjema; lastna ustavoverna stranka mu daje neznupniee, opo-zicija pa se je zedinila in je uze storila dva jako va2na koraka proti rninisterstvn. PreSli teden je bila v drz. zboru debata o WiUlauerjevem predlogu; najzmoznojsi voditelji opozicije: grof Hohenwart, G-roMski in drugi so ta predlog pofoijali s tehtni-mi razlogi in dokazovali, da dr& zbor nij kompe-tenten predrugafiiti Solskih postav, katere so postav-no v podrocju de2. zborov; a vse to nij nic" poma-galo, akopram je tudi minister Stromajer pridra-2il se mnenju opozicije; ustavoverna voCina nij po-sluSala ministerstva in ker je opozicija videla, da nifi ne opravi, zapustila je zbor s pvotestom pred glasovanjem. Ustavoverci so ostali skoro fiisto sa-mi, le nekateri s 1 o v e n s k i poslanci so jim de-lali dru^bo; mudilo se je vistavovercem in morda tudi iz dvorljivosti so prav hitro konfiali debato in sprejeli predlog Wildauerjoy, proti katerem je gla-sovalo samo ministerstvo z Sloveuci vrod.-— Mini-sterstvo je v tej d^bati dobilo prav jasno nezaup-nico od lastne stranko in v nobeni ustavni dr^avi no bi bila vei mogoca taka vlada, a sedajno mini-sterstvo je parlamentarifini wunicum* in se sploh ne briga za parlamentarne klofute. Sopct drug udarec jo dobilo ministerstvo te dui; vso opozicijoimlno strunko so so zedinilo prvi-krat in vsi oposicijoualni poslanci podpisali so in-terpflliacijo, katora prav ostro graja gospoilarstvo sedajno vlado in kar naravnost prorokuje propad Av-strije, fa) so no zboljSa okonomifino stanjo. Va^no je to, da sta na coin to iutorpellacijo podpisana Ho-howart in Groholski in za iijinu vsi poslanci prav-no stranke, vsi Poljaki, Sloveuci in moravski Oohi. S tem jo storjen vaien korak in inogofie je, da so bodo Poljaki zdaj pnpok'onu zdrn^ili z drugo opo-zicijo, kar jo tudi njih 'toditelj Groholski v daljsom govoru ustavovorcem povedal. To bi bile jako ze-loti in nadojati se jo, da bodo tudi vsi slovonski poslanci broz razloeia postopali v soglasju sd zedi-njeno opozicijo.— To dni pa sopot kakih 50 usta-vovorcov ministerstvo intcrpelliralo zarad trgovske politike; oni nanirec zahtevajo, da so Avstrija po-prime si sterna, ki varuje douia'/) obrtnijo in naravnost obsojujejo dosedajnopostopanje ministerstva. Ministerstvo je nekda iz same bojazni obljubilo, da bo odpovedalo Anglezki kupcijsko pogodbo. Razvidno jo toroj. da ministerstvo je v prav cudnem polozaju in da zdaj opozicija lohko prav dosti opravi, co s^ odlo-ii za kak onergiuen korak.— Kakor mi zdaj re^, presodimo, bo ministeistvo vkljub vsoj nevihti Se zmorom ostalo na krmilu, kor par-lament jo tako sestavijen, da mu kmalo ta, kmalo ona frakcija pomaga iz zadr:>ge. Opozicija mora torej tako postopati, da krono primora k interveucyi, da krono preprifia, da tako ne more vec naprej.— Naj bi zdnizena opozicija v torn obziru posueinala ustavoverco, ki so Hohenwartu na vse mogoco nafiine intrigovali, doklcr ga nij ccsar odstavil. Zdaj je moment, da opozicija poka^e, da je v resnici zmozna vstvariti v Avstriji uov sistem, novo vlado. Cesariea jo pisala sestricini nadvojvodinji Ma-i-iji Klotildi pisino, v katerem pravi, da daruje 10.000 gld. za* razsirjenjo izobraievalifiSa za oficir-ske hiere v Hernalzu na Dunaji, in prosi njo po-moci in druge vse. S tem se je nabira zacela. lutrovo pitauje dola najveCo preglavico evrop-ski diplomacyi. Kakor se sli§i bodo vse tri sever-ne velovlasti terjalo od sultaua, da izvede obetane reformo pod kontrolo in sicer tako, da bo Avstrija kot najbliznja velevlast v Bosno in Hercegovino svojo vojs'ko poslala in tarn mir naredila. Na dvoru je nekda propala turSla stranka in Audrassy sara se mora podvreci, Co hoCe se minister ostati, novi po-litiki, ki meri na to, da si Avstrija osveji Bosno in Hercegovino. — Pomeuljivo je tudi to, da je v Zagrebu iz§la te dni neka brosura pod naslovom „Avstrija in Jugoslovani."—Pisdtelj te broSure jo nekda eden najboljsih austrijskih generalov. BroSura kar naravnost zagovarja pravico Avstrije do Bonne in Hercegovino in svetuje Austriji, naj se brez vseh ovinkov proklifie kot dedinja TurSke v obeh omenje-nih deSelah. Za^etek akcije omenjonih velevlasti bo skupna nota na TurSko vlado in do spomladi se bo menda vsa refi razvozlala. Vse drugafte pa mislijo ustaSi. Mej tem ko skrbe, da ustaja ziva ostane <5ez zimo, so odposlaii deputacije na Dunaj, v Pe-trograd in Berlin, da doticniin vladam predlo^ijo pogojo za mir. UstaSi izjavliajo, da nogejo po nobenom na5inu ostati pod tursko vlado, da gelijo, da bi velevlasti vojaSko posedle Hercegovino in Bosno in da bi po torn iz obeh dezel napravile vazalno driiavo podka-kim kristjanskim princom. Nekteri listi pa hocejo vedeti, da bo Sultau imenoval kristjana Konstant BK'endija za namestai. ka velikega dela Hercegovino in tako sam zaCelpo-mirje z ustaSi, Nam se dozdeva da jo vse to pro- 0 Srbiji se prav nid no sliSi; samo to je va2no, da so pri obfiinskih volitvah po vsem Srbskem zmagali odloftni libera lei BVancoska narodnvt sknpaiua je sklenila z 81 glasovi vefiiue, da so voli po arrondissemont^slste. mu, ne po listinskih skratinijah, to je, udjb zbor-nice so volijo vsak posobtj, v vsaewn arrondisse-mentu jeden, ako ima pak arrondissemont voo kot 200,000 probivalcev, toliko vefi poslnncov. S tem skiepom so zgubili republiknnci prav mnogo. Iz Riuia so pigtj: V pravdi zarad umora urod-nika Souzoguo jo bila denes sodba razgladoua. Lu-ciani, ki je "iz politionoga sovraStva l)il .pofiotulk umora, in njegova tovariia, Farina in Morolli, po-sredoyalca, kakor tudi mizar Vtam, ki so je da) iiajoti, da jo ml v roko vzol in umor izvel. Ob-sojeni so na prisiluo dolo colo aivljoijo. Skaipa^ ti, ki jo no/, preskrbol iu /.alo tudi toJion bil, opro-stou jo od porotnikov. Razne vesti. Ciir. A. h. n»jio) povruil se jo vooraj iz Pari-za, kar nazoanjamo njegovim kliontom iu sploh slovou* skomu obiVmstvu.— (Mup^lfaka BburnlOA fSi»rllk») jo poslala mini-sterstvu zahvalno adresso in zaupuico zarad tega, ker je predlozilo dr%. zboru predelsko zelczuico.—Kakor sli-simo. bodo tudi zupanslva so&ke doline poslale mini-sterstvu enako adresso. , «osp. J. KriHtan je, kakor je JCmetovalec" iize zadnjic pcrocal, imenovau za glavnega u&telja na pre-pnrandiji v Kopru in so je zaLetkom tek. mosoca prese-lil na svojo novo mesto. Pri njegovem odhododu mu po javnein potu dvojno srfino zahvalo. Prvift za to, ker je na nasi .soli v resnici strokovnjasko, marljivo, z ljube-znjijo do stvari podueeval in mene v gospodarstvu pod-piral, drugifi ker je izvrstno uredoval Kmetovalca in v tern oziru ueutrudljivo sodolovai za prospeh kmetijStva na Slovenskem. Naj bi temu pofiotju tudi zanaprej zvest ostal. ter mu nikdar svoje izdatne podpore ne odtegnil. Na zdravje! R. Dolenoc. vodja vinorejske Sole na Slapu in lastnik „Kmetovalca." jezika zmoSen, inaCe naj pa nam posljejo dezelnih jezikoT sposobnega Sastnika. En narodni vojak. 't (¦» Btove* bc asm pile si. ofct.:) 2e dolgo karces. ienirji naSerte predelske zelezniee od Trbiza do Bovca natanjeno mirijo, zaznamnjejo in prora5une napravljajo. To se mora prav hitro dokoncati, ker sera iz gotovega lira izvedel, da precej, ko se bo drzavni zbor se§el, tudi predelBka zeleznica na dnevni red pride. Naj vam Le to poro5im, da so prve na&xe nekaj premenili, kar polajsa izvrgitev in ponize stroske, in da so do zdaj skepne stroSke za to crto z dyojnim kolo-vozjem 2e izraeanili in predlozili. Od zdaj naprej pa nataneno zaznamnjejo in proradnne posameznih objektov izdelojejo. Kakor so zvedeli inzenirji tukajjeroinisterstvo uze izdelalo zeleznifni program za eelo Avstrijo, in kot ena prvihfignrira n?/^predel3ka,katera bo tndi najbrze za-dobila ve5ino in se bo morda nze zaiela zidati prih. spomlad. — Plani saj so uze tako nataneni in obSirni, kakor to zahteva najbliznji zadetek dela. — Kedar §e kaj zvem, vam sopet poroeam. Nadjam se, da ne bo zastonj, in zares tezko pri-cakojemo zacetka tega dela, ker za tukajsne prebivalee je ta edina nada, si stanje zbopati. (H««alje «• «i»ri*VHll ¦• Ker«eK«viBsfce sir»«a, Zbirka obeine Sv. Kriz pri Trsta f. 17 s. 28. g. Zord, e. k. postar r Bovcu 3 g!d. 80 s. Mi smo priporocali narodnjakom, da bi tudi sta-ro obleko naberafi; za nboge Heroegovince, a prav ma-lo sejezgodilo dozdajv tern obziru; vsled gesar §e en-krat toplo priporoLamo vsim narodnjakom, naj nabe-rajo staro obleko in naj nam jo posljejo pred ko mo-goLo.— («. rraitja Erj»vec) professor na goriSki realki in znan slovenski pisatelj je imenovan za rednega pro-fessorja zoologiie na zagrebskem vseuSiIi§c-i. Prav iskre-no Cestitamo! JL II Velika zaloga tehtnih batov za novo mero medenih in zeleznih uradno boliranih po najniiji ceni. KARL pi. MULITSCH v raStelu St. 460, Tomag Bosenberger naznanja sloveskemu oWinstvu, da je sopet odprl „Restavcijo „Air Europaft na Travnika ter izro5il nje YOtlsfevo Anionu Maimrdi-ju, dozdaj odgovornema natakarja pri Marzini-ju. V tej noroodprti restumciji se bode to5ilo saoio najboljsia mar6m pirn (Export Marzen), izvratna dmaca, vipavska in furlanska vina in postrezalo se bode gostom z izgledaimi porcifami okusnih jedi-—\u ?se to po mjntiji ceni.— Ysako rtedeljo in vsak praznik bodo v glavni, veliki dvorani godba. Obiskajte prid-no „Evropo", dobro iadober kup boste jeli, pi-li in zbbavali se.— S I, novembrom prevzame podpisani res-tavracijo pri „Marcini-ju.<< Skrbel bode za izvrstno jed in pijaSo, to(5no postre2bo po n a j n 11 j i ceni.— Priporoca se torej slovenskemu ob-Cinstvu. da ga obiskuje.— Emit Mandler. Pretergani all kilovi kjujbolj§o pomod^e si naro6ijo mazi-lo proti kili (Bruchsalbe) od Oottflieb Slur-zenegrsrer in Herts an (Scbweiz). Mnoga spricala so pridjana navodu za rabo, Pomoc je hi-tra in gotovo.—-Dobi se v lon5kah za 3 gld. 20 sold, pri omenjenemu Stnrzeneggerju, ali pri Josef Wets, Mohren-Apothekc Wien, Tuehlanben N.o 27 ali pa pri Stgmiindti Mittlbacher, lekamiSarjn v SEa^rebll. % Hisa na prodaj Hi§a na prodaj; V Idriji je sredi mesta trinadstropna hisa z 13 sobami, kuhinjo, jako primer-|nem, velikim hramom za ketfimo in lepem vertom, prostovoljno na prodaj: cena jej [je 2500 fl- Kupazeljni naj se blagovolijo pri ured-niStvu wS0CE* oglasiti. Hisa na prodaj Podpisani naznanja slavnemu ob5iastvu, da je odprl krojaSko delalnico v So Ik a nil in da se bo potrudil gg. narofinike postreCi dobro in prav dober kup. MARTIN POBEftAJ v NajcenejSe in naJboljSe Zepne lire prodfcjara po sledoii ceni: Za samo 3 gld. ffia.M"» * delftlc* *™ Gaiua M «•¦ ca ixa, 2en»ka nn iz Alfeuied-irebra 9d iiiu « gi. »w Kr,prav Upa in to6Mi flcllllO 6 SO ele?antl5a «linderai.ft uia ix Britania 9a III A Ai prava anSle^ka 13 lotna arel>rua cilindenka <9«uav ^# nrtanjena in garantirana ura. fi«IH0 A lepa, e'egantna ura, cilinder arebrn sadame, d +*¦*¦+** is we^erna precizna anker- KjtlllO l«f. 14t 410 1 O ura moinx v Brabra in na-tanj(!na; tudi garantirana, fiAniA -g q» s a Pravn ftnglejSka ura iz Talmi—zlata-^a""' **»¦ t»w rcmontoir po uotoiu Hlbtwnu Ro» skopf, ki ne navija brcz klju^a. I« ure so po Tsem svetu poznane zarad lopote in natacijfinosti, katero zadnjogarantujem. K vsaki pri raeni kupljeni uri pridenem K««M« primerno vcriiico iz Talmizlata.— Wmsm, Statt. Wollzelle, N.ro 21. Pismena naro^iU se to&no izvrSujejo proti poSiljatvi denara, ali pa s povzetjom, Ces. kralj. dvorni puSkar ¦mm. ISMCv-~KSa*Xm.a»sf#» -t MliirlhorM priporofia: Puttse duocevhe od predej za nabijati iz Meza od * .... 11 gl—kr. (do najviije cene.) Pu§ke dvocevke od predej za nabijati iz svila (drota) 16 „ — » (do najvisje cene.J Lefausckeitx (lefoie) iz svila od 22 » — » (do najviije ceno^ • Lencaster (lenkaster iz svila od .......40 »-, (do najvisje cene.) Beoofaerje.....• 7 „ -—.„ (do najvisje cene.) Pistole dvocevke .... 2 „ enocevne .... 1 *'-»»•*• Izurjeni in dobri kamnorezi dobe lebko dobre in stake slu2be V k a m-noloittnzamarmorT Stopni-kn pri sv, Lnciji na mostu. Lastnik: YDKTOB DOLENEC Izdavate^ in za uredniStvo odgovoren: ALOJ55IJ VALENTINClC— T;skar; PATEBHOLLI t Gorici.