Štev. 70.
V LJnbllanl. v pondeljek, dne 27. marca I91L
Leto XXXIX.
s Velja po pošti: as
Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'—
za četrt leta za en meseo za Nemčijo oeloietno „
6-50 „ 2-20 29'-
za ostalo Inozemstvo „ 35*—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12-— za četrt leta „ . „ 8'— za on meseo „ . „ 2'—
V	upravi prejemali mesečno K 1*90
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta(72mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „
za trikrat...... 10 ,,
za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
; Izhaja:;
vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
uar Uredništvo Ja t Kopitarjevi nllol štev. 6/I1I. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je y Kopitarjevi nllot štev. 8. tco Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega S strani.
Za belo Ljubljano!
V soboto dopoldne jc v veliki dvorani »Uniona« pred množico volivcev S. L. S. — navzočih je bilo tisoč mož — poročal načelnik S. L. S. dr. Ivan šusteršič. Ta shod je tem važnejši ker ni bilo mogoče radi kratkega časa razviti posebne agitacije in ker je bila kljub temu udeležba večja kot na vseh dosedanjih liberalnih shodih, na katere dan in dan bobna »Narod« z veliko reklamo, a volivcev ne privabi. Shod jc pokazal čvrsto organizacijo in zavednost volivcev S. L. S.
Z velikanskim navdušenjem jc množica pozdravljala došlega dr. Šusteršiča, ki je otvoril shod in predlagal za predsednika g. Ivana Krega r j a. Demonstrativno je množica zaploskala in z burnim »Živio« soglasno izvolila za predsednika g. Ivana Kregarja.
Ivan Kregar pozdravi zborovalce in da besedo dr. Ivanu Šusteršiču.
DR. IVAN ŠUSTERŠIČ
izvaja, zopet viharno pozdravljen, sledeče:
Delo S. L. S. v državnem zboru.
Prihajam iz državnega zbora, koder se je zadnji čas položaj tako poostril, da jc mogoče, da se državni zbor razpusti in imamo pričakovati novih volitev. Poslanci »Slovenskega kluba« sicer nismo bili za to, da sc položaj ravno sedaj privede clo katastrofe, iz razlogov, ki so itak znani. Toda to jc bil sklep »Slovanske Unije«, sklep, vsled katerega se smatramo kot zvesti člani »Unije« vezane in bomo vsled tega postopali tako, kakor je sklenila večina ),Slovanske Enote«. (Bravo - klici!)
Po nemških listih se razširjajo novice, kakor da bi nekateri člani »Slovanske Enote« v proračunskem odseku zdaj hoteli sklepati nekake kompromise in ocl znanega sklepa parlamentarne komisije »Slovanske Enote« odnehati baje za ceno treh ministrskih portfe-ljev. To je pa vso gola kombinacija in jaz sem uverjen, da temu ni tako. Kajti noben član »Slovanske Enote« v proračunskem odseku nima pravice sklepati kakršnihkoli kompromisov, ampak to spada edinole v kompetenco parlamentarne komisijo »Slov. Unijo«. Če bi bilo res, kjir nemški listi pišejo, potem bi to pomenilo čin skrajne nediscipline (Živahni klici: Tako je!) in, čo
je to res, potem bo morala »Slovanska Unija« iti narazen! (Burni klici: Tako je!) Disciplina jc pogoj obstoja in napredka »Slovanske Enote«. Kakor smo se mi pošteno in brez pridržka podvrgli sklepu »Slovanske Unije«, tako zahtevamo, da se vsi njeni člani tega, kar se jc sklenilo drže! (Viharno pritrjevanje.) Mi ne damo s seboj igrati (Burni pritrjevalni klici.) in preko naših glav sc ne sme ničesar zgoditi, zakaj mi, ki imamo za seboj vse slovensko ljudstvo, smo tako močni, da to preprečimo! (Tako je!)
Preideni do vprašanja italijansko fakultete. Znano vam je, cla smo mi lansko leto v tej zadevi započeli skrajen boj zoper vlado in njeno večino v proračunskem odseku, boj, ki jc prive-clel do zmage, ker sc jc vsled tega drž. zbor moral zaključiti. Odpor zastopnikov »Slovenskega kluba« v proračunskem odseku jc bil namreč nepremagljiv, ker lo ti so v polni mori svojo dolžnost izvršili (Klici: Bravo!), dočim pa zastopniki drugega jugoslovanskega kluba svoje dolžnosti niso izvršili (Burni klici: škandal!), da, zgodilo se je še hujše! Ko jc namreč bil državni zbor zaključen, so nam padli v hrbet (Sramota!) in nas napadali (Fej - klici!), ker smo zvesto izpolnili, kar jc bilo v skupni seji članov obeli klubov soglasno sklenjeno! Mi smo bili izdani od naših takozvamb najožjih bratovi (Burni klici ogorčenja.) To dejstvo jc položaj izpremenilo, ker mi bi sc bili, če bi bili hoteli vztrajati v svoji opoziciji, imeli boriti proti trem frontam, prvič proti vladi in njeni večini, drugič proti tihemu odporu vsa h naših slovanskih zaveznikov, ker ti so vsi za to, cla se laška fakulteta ustanovi na Dunaju, da, oni so v svojem srcu celo za to, da sc napravi- v Trstu, to je v osrčju slovenskega ozemlja — in tretjič bi imeli računati z izdajstvo m naših najožjih sorojakov. (Klici: Sram jih bodi!) Ta položaj je torej privedel clo tega, da so ga sedaj nismo več branili, da se laška fakulteta ustanovi provizorič-no na Dunaju, dosegli smo pa, da bo o vprašanju, kain se bo la fakulteta iz Dunaja premestila, še le novi državni zbor sklepal. (Bravo!)
Naloga slovenskega ljudstva ob novih volitvah.
Do takrat pa, to trdno upam, nas bo slovensko ljudstvo osvobodilo vseh izdajalcev (Viharno, dolgo trajajočo pritrjevanje.) in upati je tudi, da bo vlada do takrat že marsikaj storila v smeri udejstvenja slovenskega vseuči-
lišča. Posrečilo se nam jo namreč v proračunskem odseku, da sc je sprejel predlog, da vlada takoj začne s pripravljalnimi doli za slovensko vseučilišče in ni nobenega, dvoma, da če pride v plenumu zbornico do glasovanja, se bo tudi tu isti sklop storil. Tako smo v zadevi slovenskega vseučilišča storili korak naprej in nobena vlada sc odslej nc bo mogla več izgovarjati, da parlament ni za slovensko univerzo, ampak vsaka vlada bo odslej vezana spoštovati, kar je parlament v tej zadevi sklenil. Čo pa pride zdaj do razpusta zbornice, kar je skoraj postalo neizogibno, pa bo tudi laška fakulteta v vodo padla. Glavna stvar je, da pri novih volitvah za državni zbor slovensko ljudstvo skrbi za to, da bo bodoča slovenska delegacija v državnem zboru imela enotno lice (Veliko odobravanje.), da bomo vsi Slovenci res skupaj delovali kakor bratje (Tako je!), no pa kakor dozdaj, ko so nekateri izdajalci za hrbtom podirali, kar smo mi zidali. (Burni klici: Sramota!)
Liberalna »skrb« za slovensko vseučilišče.
Najsmešnejše pa jo, če zdaj različni liberalni govorniki na svojih shodih oznanjajo, tla smo mi, S. L. S., pokopali ljubljansko vseučilišče (Smoli.), ker smo v deželnem zboru sklenili, da se vseučiliški fond — 700.000 K — izroči »Zadružni Zvezi« kol brezobrestno posojilo. Seveda, govori sc lahko, kar se hoče, ampak če, se spričo vsega, kar se je. zgodilo, od liberalne strani trdi, da smo mi tisti, ki smo slovensko vse-učiliško vprašanje kompromitirali, je to vrhunec predrznosti. Bil jc skrajni čas, da sc je dežela Kranjska poprijela skrbi za zadružništvo, ki jc postalo velesila v gospodarstvu deželo. Največji greh liberalne večino bivšega kranjskega deželnega zbora je bilo ravno to, da so je zoper zadružništvo samo hujska-lo, storili pa niso v tem pogledu nič, razun da so osnovali »Glavno posojilnico« (Tako jc! Velika veselost.) in »Agro-Mercur«. (Ponovna veselost.) Vsled teh grobov liberalne stranke sc jc polotil ljudstva tak nemir in tako nezaupanje, da je bilo treba odločno vmes poseči in dežela je to storila, je zaklicala ljudstvu: V zadružništvu jc tvoja prihod-njost! Temu zadružništvu lahko za-ujiaš, ono jc od zdaj v okrilju in pod varstvom dežele!
Kar so pa tiče vseučiliškega fonda, .je bil največja oslarija, prav brez vsakega zmisla. Čo mi potom svo jo politične moči vlado prisilimo, da usta-
novi slovensko vseučilišče, potom nobeden ne bo vprašal za tistih 700.000 K, š« boljše bo, če jih ni. Zakaj, če so. bo vlada rekla, dežela naj le da za vseučilišča, saj jc v ta namen že denar naložila in mi bi ga morali dati — če pa fonda ni in bo vlada po naši politični moči prisiljena vseučilišče ustanoviti, ga bo morala, ali mi kaj imamo ali nič nimamo. (Tako je!) Vlada ho morala denai dati in zanjo jo 700.000 K malenkost za. našo deželo pa jc to veliko. Dežela si ta denar torej lahko prihrani; ta vseučiliški fond jo bil Čisto mrtev, zdaj pa bo v Zadružni Zvezi, ki ga bo itak deželi na zahtevo morala vrniti, plodo-nosno živel. Ni mi seveda treba po udarjati, da se jo ta neumna ideja, da jo dežela nalagala fond za vseučiliščei porodila v glavi bivšega ljubljanskega župana. (Velika veselost.)
Občinske volitve za Ljubljano in liberalni shodi.
V kratkem sc vršijo občinske volitve, Bivši gospodarji ljubljanskega občinskega sveta so šli zdaj po svetu (Veselost.) in listih svojih par misli, kar jim jih je še ostalo, (Ponovna veselost.) razkladajo po raznih oštarijah po beli Ljubljani. Jaz sem si o teh njihovih shodih dal poročati in som sledeče izvedel: prvič da so govorniki vedno oni in isti (Veselost.), drugič, da ti go-vorniki vselej govore eno in isto. (Velika veselost), tretjič da je njihovih po. šavccv vselej okoli 30 do 40 (Klic: 11!); včasih tudi 11 (Burna veselost), in četrtič da so tudi poslušavei zmiraj eni in isti. (Viharna veselost.) Zdaj pa ne vem, ali imajo I i poslušavei, ki. vedno ono in isto pesem poslušajo, tako slab spomin, da jo morajo vodno nanovo poslušat, (Veselost.), ali pa. je petje teh različnih Reisnerjev in Ribnikarjev — tako se menda eden teh tičev piše —< tako sladko, (Velika veselost.), da ga tako radi poslušajo. (Burna veselost.) Toga nc vem, ampak to vem, da je zelo čudno, ako stranka, ki je skozi desetletja sama gospodarila na ljubljanskem magistratu, v slučaju volivnega boja ne zna nič drugega kakor da laže, obrekuje in izliva cele golide najsmrd-ljivejše gnojnice na posamezne osebe (Klici: Žalostno!), ros. žalostno je, da tako dela stranka, ki jc toliko lot bila na krmilu ljubljansko mestne uprave, od katere bi volivci predvsem pričakovali. da bi povedala: To in to smo naredili, ko smo bili gospodarji v beli Ljubljani! (Tako jc!) O tem se pa na li-licralnih shodih nič ne sliši in čisto prav imajo ti ljudje, da nič o tem nc
LISTEK.
Ji. L.:
Vinar.
Študentovska zgodba iz naših dni.
(Dalje.)
II.
Soparen, vroč popoldan prve dni avgusta.
Mrtva, težka leži solnčna luč nad dolino, kakor razpaljeno morje jo polni tja gori clo skalnatih vrhov, kipeČih nad njo v nebo. Komaj moro uzreti oko skoz to solnčno meglo njive, grmovje in senožeti, ki se spuščajo polagoma tja doli proti prašni, boli cesti v dolini.
Ocl dveh visokih hrušk pred Poto-karjevo hišo prihaja gorak vonj venetih listov in sadov, pod zidom za bor-jačem stoji na. njivi sirek tiho in mirno, niti sapica ne zgane svctlozclenih list ov in rumenkastih bander na vrhu stebel.
V senci pod hruško leži v travi Ignacij Potokar, roke ima sklenjene Pod glavo in njegove oči gledajo zamišljeno ravno tja, kjer se med dvema koloma v ograji vidi v dolini šempa-
vas. Trudne, nezadovoljne so nje-
gove misli, morda zavoljo vročine in pojočih škržatov, morda zato, ker ni že dva dni videl Nolice, morda vsled osamclosti in praznoto, ki pride včasih bogve zakaj v človeško srce.
Tam doli ob mlinu kosijo. V vrsti stoje gospodar Potokar, njegovi trije sinovi in dva strica. Krepko mahajo, da študent skoraj sliši rezko ječanje pod koso padajoče travo in cvetja, včasih se kdo ustavi, potegne iz osel-nika oslo in daleč okoli zadoni krepki, odločni, zveneči glas kose, ki ,jo kosec brusi.
Ignacij Potokar gloda in posluša in misli . . .
Kako sc jo zgodilo vse to?
Natančno sc izkuša domisliti in si predstavljati očeta, kakor ga je videl tisti dan po kosilu, ko sta ostala sama v kamri. Visok in krepek sedi za mizo pod podobo hišnega patrona, svetega Jurija, solnce sije na mizo, razsvetljuje belo stene, njegovi žarki zrejo radovedno skozi okno kakor nagajivi otroci, ki bi radi videli, kaj jo v stari, častitljivi omari, stoječi v kotu s svojimi temnimi šipami, kot otroci, ki bi radi vedeli, kaj premišljuje molčeča, siva peč v drugem kotu, kaj tiktaka velika ura na steni, kjer se včasih odpre linica in zakuka drobna kukavica, da se resni svetniki in svetnico božje
krog nje v črnih, črvivih okvirih začudeni spogledajo, kakor da se vprašujejo, kdo jih moti v globokem premišljevanju, v katero so zatopljeni žo od davnih, davnih dni . . .
Ignacij Potokar misli in vicli natančno očetov zagoreli obraz pred seboj in njegove resne oči, ki zro malomarno skozi okno, sliši bobnanje njegovih prstov po oribani, javorjem mizi in v njegovi duši trepečejo šo očetovo besede: »Kam lore.j misliš?«
Težko, usodepolno vprašanje, na katero se študent ni upal takoj odgovoriti. Davno žo jc jo pričakoval in vendar ga je iznenadilo.
Kako je žc odgovoril?
»Ne vem šc natanko, oče. Pojdem, povprašam in poizvem, kako in ka j, in potom vam povem. Pa saj ni še take silo, še dva meseca počitnic je skoraj in do tedaj jc šc čas . . .«
Tako jc dejal in lagal in se izku-šal izviti, dasi je žc natančno videl pred seboj pot, po kateri pojclo. O sramota, cla ni prvi trenutek povedal vseh svojih misli in namenov, cla mu jo morala pomagali iz zadrego laž, ki ga je izdala prvi hip. Zakaj oče. ga je pogledal z resnimi, prodirajočimi očmi.
»Saj veš, kam ti je pot odprta in zakaj smo te dali v šolo!« jc dejal počasi, vstal in oclšoi.
— Veš, zakaj smo te dali v šolo! —> ponavlja študent v mislih in zapira oči, da bi lažje pretehtal in spoznal pomen teh važnih besed. Kakor pred leti vicli septembersko jutro, ko so je poslavljal prvič v življenju od matere, od bratov, ocl rojstne hišo in od domače vasi. Težko je bilo slovo in komaj je slišalo žalostno srce zadnje materine besede: »Moli rad, Boga se boj in priden bodi, da postaneš kda} gospod!« In ko jo šol z očetom po klancu iz vasi, sc je vsak hip ozrl s solznimi očmi nazaj, kakor bi sc no moglo srce odtrgati od doma, polno bridkosti in nejasnih, zlili slutenj in in strahu precl mestom in njegovim življenjem, ki je tako skrivnostno in tujo bdelo za hribi v medli jesenski luči. Tako daleč jc bilo, da se je zdela pot od doma do njega dolga in žalost-, na kakor sama večnost . . .
In zdaj? 17. plahega šolarja je postal .ponosen študent, v katerega zre s spoštovanjem vsa vas, katerega pozdravljajo možakarji kakor gospoda. Spoznal je življenje, nekoč šo neznano kakor knjiga, s sedmerimi pečati zaprta, pred dušo so vstali veliki, svetli cilji, na vse strani se odpira svet, pro« sta, lopa je pol vanj, človeku so zdi, da bi stopil in napravil mal izprehod in bi bil že sredi vseh njegovih vabečih;
govorijo, ker vse, kar so naredili, Je bilo Ljubljani le v največjo škodo in največjo sramoto! (Burno pritrjevanje.) Jaz spominjam le na tiste sramotno dogodke, ki so se zgodili v beli Ljubljani od 20. septembra dalje! (Viharni klici: Tako je! Klft: Eni so pri tem obogateli!) Iver pa liberalci nič ne vedo povedati, moramo pa mi govoriti.
Kdo je naredil draginjo?
Liberalci zopet razpošiljajo letake zoper draginjo. Smeh.) Pravijo: Ali hočemo, da bo v Ljubljani še večja draginja? Nobeden od nas (Veselost), jaz že ne (Velika veselost), pa tudi vi ne (Seveda ne!), vsak od nas rad bolj po ceni kupi. o tem smo vsi edini. Liberalci so pa bili skozi dvajset let neomejeni gospodarji Ljubljane in zdaj jih mi vprašamo, kaj so pa naredili oni zoper draginjo? (Tako je!) Ali pade odgovornost za draginjo v Ljubljani na nas, ki nismo imeli v Ljubljani nič govoriti. ali na tiste, ki so vso komando imeli?
Mi poznamo veliko draginjo v Ljubljani. res, to namreč, da ko so liberalci prišli na magistratu na krmilo, smo plačali (J odstotkov naklade, danes pa po dvajsetletnem liberalnem gospodarstvu plačujemo 35 odstotkov občinske doklade. (Burni klici: Tako je!) Ali ni to draginja? (Klici: Petintridesetod-stotna!) .Mi vemo, da ko so gospodje prišli na magistratu do vlade, je ljubljanski župan dobival 2000 gld. plače, danes pa dobiva 13.000 K na leto; to i e tudi d r a g i n j a! (Klici: Pa kakšna!) To gre tudi na naše žepe, to vsi plačamo, ne samo liberalni občinski očetje. .Mi toliko vemo, da se je cela ljubljanska občinska uprava silno podražila, vemo tudi, da ima Ljubljana po liberalnem občinskem gospodarstvu veliko več dolga, kakor ga je imela. in to je treba plačati, to je treba obrestovati, in vse to gre na naše žepe. (Tako je!)
Kdo drži z graščaki?
V temle plakatu, ki so ga zdaj liberalci dali natisniti, pravijo, da delajo draginjo veleagrarci, graščaki, in da se je treba zato upreti zoper graščake, S. L S. pa da dela z graščaki, liberalci pa so zoper graščake! (Viharna veselost.) Vi se sinejatc, in res, to, kar tu pišejo, je žc vrhunec zatelebanosti. To je žc vrhunec predrznosti, če liberalci tako špekulirajo na pozabljivost Ljubljančanov. da so oni zoper graščake, ko so ravno mestni liberalni poslanci bili skozi leta in leta najožje zvezani ravno z graščaki zoper S. L. S., zoper slovenskega kmeta! S. L. S. je- zastopala in zastopa slovenskega kmeta, nikdar pa graščaka in ga nikoli ne bo. Gra-ščak naj si sam pomaga, ima deset poslancev. Liberalna stranka pa je deset let ležala na trebuhu pred baronom Šveglom, to ve že vsak otrok, zdaj pa liberalci tule črno na belo zapišejo, da so ti graščaki krivi draginje! S tem so si liberalci sami smrtno obsodbo zapisali. Saj «o bili o n i zvezani s temi graščaki in torej tudi oni draginje so-krivi. (Klici: Tako je!)
Kmet in meščan skupaj I
S. L. S. zastopa koristi slovenskega kmeta. Ob naši strani so stali od začetka v najviharnejših bojih slovenski kmetje (Klici: Živeli!), zakaj slovenski kmet je vedel, kje je njegova prava korist, po njem je S. L. S. postala močna, ne samo po Kranjskem, po celem Slovenskem in v celi državi. (Burni bravo-
krasot in sladkosti. Ignacij Potokar se je odtujil domu. vse vezi, ki so ga nekoč vezale tako« tesno nanj, so skoraj potrgane kakor popotnik, ki jc prenočil eno noč v vasi. bi romal v svetlem jutru iz nje in nič več bi se ne oziral nazaj . . . Zakaj tuj jo postal lomu in nič več ga ne more vezati na njegov mir in patriarhalično udobnost.
Tuji so mu postali svojci, njihove poti niso njegove, njihovi nameni niso več njegovi ,nihče ne razume njegovih ciljev, njegovega hrepenenja in njegove ljubezni. Zato molči študent vse dni, ko jo doma, zamišljen polega v senci pred hišo, brez besede sc izprehaja včasih po travnikih in po samotnih stezah med grmovjem krog vasi, domači se mu čudijo in ne morejo umeti, zakaj je postal zadnja leta tako molčeč in resen . . .
»Saj veš, zakaj smo te dali v šolo?«
Kakor večen refren stare pesmi donijo te besede v Potokarjevi duši. Natanko ve odgovor nanje, lahek odgovor, a vendar tako težak in usocle-poln za njegovo mlado, po prostosti hrepeneče srce.
Ignacij Potokar je vedel, da pričakuje oče, da stopi sedaj v semenišče, da ga mati že vidi v duhu v zlatem plašču pred oltarjem, darujočega Najvišjemu nrvič nekrvavo daritev. (Dalje.)
klici.) Vprašam vas: ali je, kar fe kmetu prav, v Škodo mestu? Če ima kmet
denar, ga ima celi svet. Mesto ne sme nikdar biti v sovraštvu s kmetotn /Veliko pritrjevanje), kmet in mestjan morata skupaj držati! (Zelo veliko pritrjevanje.) Liberalci so pa belo Ljubljano s kitajskim zidom obdali (Tako je!) in so rekli: Interesi meščana so nasprotni interesom kmeta, oni so neprestano hujskali meščana na kmeta. To je laž in to laž je meščan moral drago plačati. Posledica tega lažnjivc-ga hujskanja je bila, da jo kmet dobil moč, meščan jo je pa zgubil. (Pritrjevanje.) Tega mora biti enkrat konec. Ljubljana mora tudi napredovati, in mi vsi želimo, jaz tudi želim, saj sem tudi jaz ljubljanski meščan, da Ljubljana napreduje. Ljubljana je odjemalec kmeta in kmet je odjemalec Ljubljane. Če krneti sklenejo, da v Ljubljani nič več nc kupujejo, kaj bi bila posledica? To bi bilo še veliko hujše, kakor je konkurz »Glavne« 1 (Velika veselost.)
Kje je politična moč in kje je ni?
Pri občinskih volitvah, ki se bodo zdaj vršile, se mora vsak volivec vprašati, kaj hočem na magistratu? Ali hočem, da bodo vladali na magistratu tisti. ki imajo kaj moči (Živahni klici: Tako je!) ali tisti, ki je nič nimajo? Kdor ima moč, politično moč, ta more kaj doseči, ta more uspešno gospodariti, kclor je nima, pa ne more. Gospodarstvo se od politične moči ne cla ločiti, tudi v gospodarstvu odločuje politična moč. Če hočete, da gre na magistratu tako naprej, kakor je šlo dozdaj skozi dvajset let, to lahko dose-žete, lahko imate Še nadalje Bolčove-ga Pepeta za občinskega svetovavca. (Veselost.) Lahko imate tudi velikega prešičarja Elija Precloviča (Veselost) in podobne za občinske svetovavce. (Klic: čvckavce!) Ti vsi skupaj nimajo nobenega političnega ugleda — osebno jih je mnogo poštenih in honetnih ljudi — ampak političnega pomena nimajo ti nobenega. To se je videlo posebno takrat, ko so morali narazen iti (Veselost), proti svoji volji, jim je bilo vsem zelo žal. (Velika veselost.) Za to se gre, ali mestno gospodarstvo poverite stranki, ki kaj pomeni v deželi, ki ima v rokah deželni zastoj), ki ima na Dunaju I ako pozicijo, da se je vsi boje (Živahno pritrjevanje); zakaj če mi sklenemo, to se bo zgodilo in to se ne bo zgodilo, takrat sc vsi zboje,. takrat so vsi nasprotniki na tleli! (Burao pritrjevanje.) Za to se gre, ali pridejo v mestni zbor ta.ki, ki so v deželnem zboru dokazali, da znajo gospodariti, ali pa stranka, ki. nič nc jiomeni. To bo vsak zase čisto lahko odločil.
Ne bom povedal, kje je bilo in no bom imenoval nobenega imena, dogodek sam pa je sila zanimiv in značilen. Ko smo sc nekoč nekje posvetovali v navzočnosti zastopnikov različnih strank, ali bi se tudi Kranjska udeležila neke razstave na Dunaju in ali bi sc tudi Ljubljana udeležila, je eden bivših ljubljanskih občinskih svetovalcev, in sicer eden izmed najbolj odličnih, eden, ki bo najbržeje tudi zdaj kandidiral, tako-le rekel: »Kaj pa ima Ljubljana na tej razstavi izpostaviti? Edino, kar bi mogla izpostaviti, je naš občinski svet, ta je res speciallteta! (Viharna dolgotrajajoča veselost.) To jc sodba enega najodličnejših in najpametnejših bivših ljubljanskih občinskih svetovavcev o bivšem liberalnem
Dve izvirni slovenski premieri Samosvoj* in Domen.
V soboto 25. t. m. so igrali v deželnem gledališču Kristanovo dramo »Samosvoj«, 26. t. m. v nedeljo pa Česniko-vega »Domna< v Rokodelskem Domu. Obe igri sta uspeli, uspeh pa ni bil le »Aehtungscrfolg«, bil je kaj več. Ker sem pisal o obeh delih obširneje že v »Dom in Svetu«, naj se ozrem tu samo na odrsko stran uprizoritev.
»Samosvoj« io briljanten v ekspo-ziciji, slabejši v sredi, koncem pa zopet raste in postaja dober. II. dejanje ima predolgo dialoge in ker je vrhutega še prizorišče precej nenavadno in dame na njem neverjetne, zato jo to dejanje najslabše. Sicer pa je igra tako čedna, da smo radi pozabili na nemogoč motiv drame, namreč zemljiško ekspropria-c.ijo v svrho zasebnih korisli. Če pa pre-zremo to nemogočo premi so, moramo priznati, da je zgrajeno krog tega ogrod ja dejanje konsekventno in umetniško. Scmpatja najdemo v drami prazna mesta, ki nas puste hladne, ker jih občutimo kot praznote, ki so potrebne nepotrebnosti; vendar nam večina prizorov sega do srca in koncentrira nase vse naše zanimanje.
Iffralo se je prav dobro, in mi sc lc
občinskem svetu. Tako liberalci sami o sebi sodijo.
Kako so liberalni občinski svetovarel svojega župana prodali.
Kdo hodi na ljubljanske liberalne shode govorit? Prvo besedo, sem slišal, ima neki profesor Reisner (Smeh), ta ponavlja zmirej ono in isto. Reisner, to je nemška beseda, to prihaja od nemškega reisscn, to je trgati, in to je res čudno pri njegovih govorih, da čc on govori in ga pameten Človek posluša, ga čisto gotovo začne v možganih trgati. (Burna veselost. Res je!) Tudi ta Reisner nc ve nič povedati o tem, kako je liberalna stranka na magistratu gospodarila. Kako je gospodarila, je pokazala zlasti v zadnjih letih; da ni v korist Ljubljane, ampak le v njeno škodo, o tem smo vsi edini. (Pritrjevanje.) Pa ona tudi ni vedela varovati največje dragocenosti, ki jo Ima naše mesto, njegove samouprave! (Klici: Res!) Kaj pa hočete ocl stranke, ki ima tako malo soli v glavi, od ljudi, ki so takrat, ko je bil položaj za Ljubljano najbolj kritičen, ko je avgusta lanskega leta prišlo z Dunaja ocl cesarja no-potrjenje ljubljanskega župana, izgubili vso glavo, ko jim je zastal ves njihov aparat v glavi, ko so jim možgani popolnoma odpovedali in so vzeli di-namitno patrono in so sami sebe v zrak pognali! (Dobro-klici! Veselost.) S tem so sijajno dokazali, da v glavi prav nič nimajo. To je bil njihov naj-modrejši sklep. (Velika veselost.) Varstvo mestne samouprave je vendar naj-odličnejša naloga stranke, ki ima. v rokah mestno gospodarstvo. Saj je bilo tem lažje se za mestno samoupravo zavzeti, ko se je tucli S. L. S. takrat z vso odločnostjo postavila za to, da se mestna avtonomija varuje. Pa kaj hočete? Naj kdo hišo zgradi, zadostuje en neumen otrok, da jo zažge. (Pritrjevanje.) Namesto da bi se bili liberalci takrat obrnili do S. L. S., ki ima moč, do svojih sorojakov, in bi bili rekli: skupno varujmo mestno avtonomijo! so pa šli in se pogajali z nekim privandranim štajerskim hofratom, ki jih je srečno tako daleč pripeljal, da so sami glavo svojega župana prodali. (Viharna veselost.) Pogajati se, kdo naj bo zdaj župan, to se pravi v takem trenutku, samoupravo mesta izročiti na milost in nemilost vladi. Nc rečem, cla so pri tem imeli hudoben namen, ne, zadosti modrosti niso imeli (Smeh), tiste modrosti, ki bi bila potrebna v tistem kritičnem času.
Kaj pa S, L. S.?
In tako je mestna avtonomija za nekaj časa po zaslugi liberalnega občinskega sveta ljubljanskega za nekaj časa zalonila. Kaj pa naša stranka? Naša stranka pa se je z vso vnemo lotila odločnega dela, da. ljubljansko mestno upravo preosnuje in je zoper najhujši odpor liberalne ljubljanske stranke sklenila nov občinski red in občinski volivni red za Ljubljano! (Živahni živio-kliei.) Liberalci so vrata na magistrat zapirali, S. L. S. pa jih je ljudstvu na stežaj odprla, rekoč: Zdaj pa vsi notri! (Viharno ploskanje in odobravanje.) S. L. S. je dosegla, da bodo odslej na rotovžu zastopniki ljudstva, ne pa posameznih omizij! (Tako je!) Mi smo pa dali politično enakopravnost tudi našim ljubljanskim so-meščankam. (Dolgotrajno, živahno ploskanje.) S tistimi pooblastili, s katerimi so morale v liberalni dobi voliti ljubljanske meščanke, sc je uganjal
čudimo, kako so se mogli po izreku g. Go,vckarja igravci braniti drame, češ da jih uloge nc interesirajo, da so jim antipatične, itd., ko so vendar storili vse, kar so mogli in sicer z veseljem in uspehom. G. Govekar pa je imel pri fre-netičnem aplavzu občinstva priliko opazovati, cla so tudi še »drugi« slov. dramatiki na svetu, dasi sc igrajo prav na koncu sezije, ki imajo uspeh in sicer velik uspeh, — dasi ob značilno praznih ložah in le napol zasedenem parterju. Takemu občinstvu, ki resne drame niti gledat ne gre, privoščimo prav ocl srca razne »Šarivarije«.
Sel sem v gledališče s prepričanjem, cla bi moral igrati Rometa Buho-slov, po premieri sem pa bil vesel in zadovoljen, cla ga je igral Nučič. Pozabil je na-se in postal Rome. Nov način igre, karakteristična maska, umetniška kreacija. Brez najmanjšega patosa, vse umorjeno in mirno! Naravnost velik v IV. dejanju. Nesimpatični Rome nam je postal simpatičen. Tej res izborni kreaciji naše čestitke, katerih naj bo v polni meri deležen tudi klasičen Ve-rovškov Komar. Iz naivne šegavosti je vzrasla nagajivost, iz nagajivosti trma, iz trme sovraštvo. Vsi prehodi igrani naravno in s tako silo utvarjanja, da je vsaka misel, da so cla uloga še drugače itrrati, v nas umrla. Naravnost fenotne-
velikailski švindcl. Jo prišel k vollvl; kak človek iz magistrata, pa jo volivk podpisala, kar je hotel, ne enega, šc ti pooblastila mu jc dala, da je imela mj in si je mislila: Zdaj sc pa med.sebi stopite, če se hočete! (Veselost.) Scvctl je vsak rekel: Gospod župan se vni pustijo prav lepo priporočit (Smeli potem je vsaka podpisala, seveda, in stil se jc gospod župan le precl volil vami tako lepo priporočat, po volitva so pa volivkam, recimo našim ubogit branjevkam ravno tako nagajati raj lični komisarji. (Klic: Živinski dot tarji!)
Zdaj bo pa ženska šla volit sama i bo volila po svojem prepričanju! To j delo S. L. S. (Bravo!) Bo čisto nemott na od raznih sitnežev moškega spol (Veselost), zato smo določili celo po sebne volivne komisije zanje in v te komisijah bodo tudi lahko ženske čla niče. (Živahno odobravanje.) Ta zakoi vsi občudujejo, po celi naši državi gr sloves o njem, vsi nemški, da, francc ski in celo ameriški listi so obeudovaj o njem pisali. Povsod se je reklo: To j eden najnaprednejših zakonov, kako jih je sploh na celem svetu. (Veliko pri trjevanje) in zdaj pa pride kakšei Reisner in čveka, da smo mi nazad lijaki! (Veselost.)
V zrak liberalno stranko!
Iz tega je jasno razvidno, na kater strani je v resnici skrb za našo beli Ljubljano. Zato je dosledno, da bo vsa] pametni ljubljanski volivec 23. aprili poveril gospodarstvo na ljubljansken magistratu S. L. S.! (Viharno ploskanj in pritrjevanje.) Liberalna stranka j pojiolnoma zrela za to, da izgine s po vršja! (Tako je!) Ona tekom svojog dolgoletnega gospodarstva ni vedeli zadobiti zaupanja ljudstva, nasprotni ona je vse storila, da izgubi to zaupa nje. Čas je, da je enkrat konec liberal nega gospodarstva! Pomislite, kak čudno bi bilo, če bi ljubljanski volivc ljubljansko-gospodarstvo zopet poveri liberalni stranki, tisti stranki, ki se j upirala z vsemi močmi volivni pravic tistih, ki bodo 23. aprila korakali m volišče! Cel svet bi se moral čuditi, di ima Ljubljana take prebivalce. Jaz pi imam trdno zaupanje do ljubljanskil someščanov, da bodo kot.zreli mož je in zrele žene korakali na vo lišče in volili tako, kakor bo prav Ljub Ijani. (Veliko pritrjevanje.)
Rekel sem. da so bivši liberalni ob činski svetniki svojčas dinamitpatron v roko vzeli in sebe v zrak pognali. Ti aprila pa vi na podoben način pošto pajte — vsak vzemi dinamitpatraio to je glasovnico, v roko in poženite i zrak liberalno stranko! (Živahni klici Bravo! Tako bo!) To je v vaših rokal in če boste tako storili, se bo začeli nova doba za našo Ljubljano, za naši stolno mesto, za središče vesoljne Slo veni je. Završujem s klicem: Naše stol no mesto, središče Slovenije, ta krista v kroni slovenskega naroda: Zivio! 2i vio! Živio!
Tem besedam je sledil buren aplavi in dr. Šusteršič je končal med vihar nim ploskanjem in odobravanjem.
Predsednik Ivan K r e g a r se dr Susteršiču za njegov govor zahvali, kat izzove ponovno ploskanje.
Nato se oglasi za besedo
DR. LAMPE.
Govornik izvaja, živahno pozdrav ljen. sledeče:
Predvsem smatram za svojo dolž'
naleti je bil konec. Tam sta Nučič ii Verovšek ustvarila prizor, ki je bil umetniški užitek. Marjana — Danilova ni bila slaba, a ni izprožila v nas pre pričanja, cla jc umetnost, kar je podala, ampak le dobra rutina. Ivanka — Se-trilova je, če.abstrahiramo od odprt« izgovarjave, bila prav dobra. Ažbot -Grom nas sicer ni docela zadovoljil, a je mlad, resno stremeč in vpoštevanja vreden talent. Stare — Rasberger izbo-ren karakter. V predzadnjem prizoru V. dejanja bi zaslužil separaten aplavz. Šimačkov -- Mižati jc bil lesen; slabemu igranju je iskal opore v nemogočih gestah. Danilov Lukežič, tip, ki je zlata vreden; Bukšek — Grjavec je pa pol uloge »pojedel«, ker nemogoče hlasta kadar govori. Vendar je bil v III. dejanju neprimerno boljši kot v I. in H Ker leži vsa sila igre v Rometu in Komarju in sta bili ti dve ulogi prav izborili, je igra še lažje prodrla. Konv parzerija slovenske drame naj se odslej imenuje po zaslugi »štorarija«. Gosp. pisatelju in ravnatelju Govekarju, ker je igro blagohotno dal vendarle uprizoriti, na uspehu prav iz srca čestitamo.
--o--
Tudi »Domen«, ki ne aspirira na strogo literarno kritiko in ki je prve
)Ost, cla izrazim zahvalo našim držav-lim poslancem (Bravo!), kateri so v lajtežavnejšili časih pogumno in 1110-Iro zastopali koristi slovenskega nuro-la, domovine in v obče vsega slovan-ikega ljudstva v državi. (Tako jc!) Ta nočna pozicija naših zastopnikov v dr-■avi nam claje poguma, cla se nc boji-no teh majhnih ljudi, ki zdaj strašijo jo Ljubljani. (Pritrjevanje.^ Naši Ijud-e so dozdaj v Ljubljani bili vedno v strahu in si niso veliko upali, saj nas jodo preglasovali. Tako je bilo včasih, a lanes je drugače. Zdaj po novem voliv-iem redu, pride S. L. 8., pridejo naši liožje čisto gotovo v občinski svet, to jm ne more uiti, ali tako ali drugače, diod na magistrat jc S. L. S. zagotov-jen. Zastonj sc topol nc bomo borili! {tnalu bodo volitve, naši nasprotniki ,o pa že vse obletali, so si pete in jedke obrusili (Veselost), so vsako reč že stokrat povedali, so se že utrudili. Teh <e nam ni več bati. Zdaj bomo mi zajeli govoriti, pa bomo stvarno govorili n ko bo naša stranka v magistrat vstopila, bo vstopila stranka, ki hoče de-ati in ki bo delala tako in bo delala na o, da dobi prejalislej občinsko gospodarstvo v svoje roke! (Živahno odobravanje.) Zato agitirajte za udeležbo na naših shodih, da bomo na dan volitev kakor en mož nastopili! (Klici: Tako je! Bomo!)
Mi stojimo zdaj pred dogodki, katerih važnosti niti presoditi ne moremo. V državnem zboru nekaj poka, iinalu bo moralo počiti in se ho odločilo, ali gre parlament ali gre vlada. Saj potem pride, kar hoče, to vemo, da se bodo združili vsi pravi slovanski n krščanski ljudje v naši državi, potem se v Avstriji proti Slovencem in katoličanom ne bo dalo nikoli več vladati! (Pritrjevanje.) In tu so naši državni poslanci, ki vsi gledajo nanje, vsa slovanska ljudstva, cela država, tu .o neustrašeni in zvesti borilci za pravice slovenskega ljudstva (Navdušeno vzklikanje in ploskanje) in zato zadostimo lc svoji dolžnosti, če našim zastopnikom pod vodstvom našega dr. Susteršiča (Viharni živio-klici) izrečeno naše popolno zaupanje (Ponovno ploskanje) s pozivom, da vztrajajo dalje, da sc ne dajo od nobene sile zlo-niti, ampak našo zastavo zmagonosno nesejo do konca.
Tem besedam je sledilo nepopisno navdušenje in pravi vihar pritrjevanja er prisrčne ovacije na dr. Susteršiča in poslance »Slovenskega kluba« so odmevale po celi dvorani.
Zaupnica S. L, S.
Nato se vzdigne predsednik shoda, Ivan Kregar, sc zahvali dr. Lam-petu za njegov govor, zlasti pa za to, da je predlagal državnozborski delegaciji S. L. S. zaupnico. Predsednik da zaupnico na glasovanje. Vse roke se vzdignejo, vsi navdušeno zakličejo. Predsednik odredi potem protiglasova-nje in pozove tiste, ki so nasproti predlogu, naj vzdignejo roko. Nobeden! Predsednik nato konštatira, da sc je zaupnica soglasno sprejela, kar izzove vnovič viharno odobravanje.
Nato pozove predsednik Ivan Ivre-frar v krepkih besedah navzoče zboroval«-, da gredo na krepko agitacijo. Zvesto stojimo na strani S. L. S. in neustrašeno pojdimo dne 23. aprila v boj za njene kandidate! Trdno upajmo, da sc želje liberalcev ne bodo izpolnile,
nec pisatelja, ki že sili iz začetkov kvišku, kaže resno voljo, in uspeh, ki ga je dosegel, ne ho v nemalo izpod-bujo pisatelju, da nam čez čas napiše delo, ki bo spadalo med strogo literaturo in se bo izogibal Vseh hib, ki so pri prvencih neizogibne. Predolge scene ima, mestoma mu uide iz rok nit kompaktnosti in arhitektonike, še ne-sigurno tipanje krog skrivnosti tehnične strukture drame, razvrstitev scen in oni strah preskrbne motivacije, ki raje pove kako stvar dvakrat kot enkrat, nepoznanje učinka slehrne besede, ki hi mogla, rabljena na nepravem mestu, ubiti iluzijo — vse to so Libe, ki jim ne uide noben prvenec. Vendar sodimo, da ho pisal, ki nam jc 'Ial HI. dejanje »Domna«, še dela, ki bodo dozorela in res lopa. To tretje dejanje jc biser, po katerem sodeč, hi mislili, da ga je napisal dozorel umetnik. Tu je toliko dejanja, tako velike sile, nciskanega efekta, dramatične napetosti, strahu in sočutja, da smo ga odkrito veseli, kot je. lahko pisatelj nanj ponosen. Lavorov venec, ki ga je dobil med frenctiČnim ploskanjem, naj nni ho v bodrilo, cla bo njegova druga igra vsebovala Vsaj 3. tako dejanje. Igrali so »Domna« dilctantje šentpeter-skega prosvetnega društva »Prosvcta«. Ostali so po večini v meri cliletantizma, mestoma so se nekateri povzpeli čez srednjo mero. Doslej so bili vajeni haši dilctantje, da so jih naši listi ko-
upajmo in delajmo na to, da liberalno podrtijo popolnoma v zrak poženemo! (Viharno pritrjevanje.) Shodov sc bo še veliko vršilo. (Bravo!) Zato vas šc enkrat poživljam, možje iu žene. agitirajte, siožuo agitirajte, vsi agitirajte! Živela S. L. S. Živio naš dr. Šusteršič!
Tem besedam Ivana Kregar ja jc sledilo burno ploskanje in tako se jo s splošnim navdušenjem končal ta lepi in tako mnogoštevilno obiskani shod.
Dsievsie novice.
&hod Kmečke zveze v Črnomlja
je sijajno uspel. Deželni glavar pl. Šuklje je v poldrugournem govoru poročal o vseh zadevah, tičočih se Belokrajine, o stanju belokranjske železnice, o gospodarskih načrtih deželnega odbora za Bclokrajino, o delovanju deželnega in državnega zbora. Udeležencev je bilo 400.
H- Pastirski list novega tržaškega škofa, četrto postno nedeljo se je pre-čital po cerkvah tržaško-koprske škofije prvi pastirski list novega škofa, v katerem se isti v krasnih besedah predstavlja svojim podložnim. A šc posebno ljubeznjiva je bila poslanica novega škofa duhovščini, priobčena v zadnji ševilki »Curiac Episcopalis«.
+ Deželni zakon o melijoracijskem zakladu (zaklad o deželni kulturi in ceslnih zgradbah) je dobil cesarjevo sankcijo.
-!- Vesela vesf iz Hrvaške. Iz Zagreba prihaja vest, cla sc deluje n a kooperaciji s e 1 j a č k e stran-k e. i n h r v a š k c s t r a n k e prava, v kateri so hrvaški krščanski socialci. Ta kooperacija hi se raztegnila, na prihodnje volitve ter bi te clve stranki složno nastopali v volivni borbi. Dal Bog, da se to izvrši in da se tej armadi skoro pridruži tudi oni del stranke prava, ki ga vodi dr. Mile Star-čevic. Naj to delajo nujno in požrtvovalno vsi, ki jim je na tem, da Hrvaška postane res Velika in v njej gospodari njeno resnično ljudstvo.
Direktna železniška zveza Mona-kovo - Ljubljana - Opatija in zboljšanje žel. zveze Maribor - Ljubljana - Jesenice. Žel. minister Glabinski jc poslancu dr. Benkoviču na svoječasno intervencijo v gori navedeni zadevi to dni naznanil sledeče: S 1. majem t. 1. se upc-Ije direktna zveza Monakovo - Opatija via Ljubljana na ta način, da bode imel vlak iz Jesenic št. 1717 neposredno zvezo z vlakom št. 73 ju ž. železnice (ki pride ob 9. uri 35 minut iz Maribora in odiclc ob 9. uri 45 minut proti Št. Petru); v ta namen bo vlak št. 73 malo pozneje iz Ljubljane odhajal proti Št. Petru. — Ako bi sc ta zveza premalo uporabljala, potem se hode ustreglo v bodoče stari želji Sp. Štajerja, da sc zveze dopoldanski vlak št. 73 juž. žel. iz Maribora z gorenjskim vlakom št. 1724; v ta namen bo treba vlak št. 73 preložiti za eno uro nazaj in paziti, da se ohranijo zveze v Zidanem Mostu in Celju.
-'r- »Edinost« jc zamerila »Slovencu«, ker ni v svojem poročilu o posve-čenju dr. Karlina tržaškim škofom omenil, da so se te cerkvene slavnosti udeležili tucli nekateri slovenski mestni očetje ter pravi, da je ta »Slovenčev« molk zelo značilen. Nas, ki dobro verno, v kaki smeri sc je gibalo clelova-
vali v zvezde in delali iz njih umetnike, ki so neprekosljivi. Tako nenaravno in skrajno škodljivo navdušenje ubije v res talentiranih igravcih čut za potrebo šolanja in štueliranja ulog, v iictalentirauih pa goji neredno domišljavost. Temu hvalisanju mora biti konec. Kritik naj sicer nikdar ne pozabi, da so igrali »dilctantje«, a tucli tu naj bo objektiven sodnik. Dobri talenti so Sadarjcva, Kristofič in Zabavnik; iz teli utegnemo dobiti čez čas clobre igravce; srednje so se izkazali Anka, Meta. Špilkin Jožck; drugi so pač dilctantje, kot jih najdemo povsod, brez posebno dobrih ali posebno slabih lastnosti. V celoti sc je igralo v danem okvirju dobro, mestoma je privrela na dan čelo »štimunga«, govorica vseh je bila uprav dobro narodna, ljudska — dve izjemi sta neprijetno motili z »eljanjem« kompaktno večino, govorečo v srednji meri med slovnično iz-govarjavo in dialektom — kar je vse hvale vredno. Prizor na preji je bil slikovit in lep. Režiser je imel na razpolago majhen prostor, a ga jc izrabil, kolikor ga je pač mogel. Dobro ubrano petje je poživljalo igro. V celoti — resna volja, stremeče igranje in up v pri-hodnjost. Dvorana je bila prav natlačena. Publika se je smejala včasih takrat, ko bi sc ne smela. Bil sem večera vesel in bi rad kmalu doživel kaj enakega.	A' H.
nje »Edinost« z ozirom na zasedenje izpraznjene stolice Sv. Justa, so prsti srbeli, da bi bili pisali, ko smo opazovanj obnašanje istih krogov »Edinosti« prej in jiotein, ko je dr. Karlin zasedel st^roslavno tržaško škofovsko stolico, pa molčali smo iz usmiljenja do »Edinosti«. — »Edinost« ima sedaj besedo.
-f Liberalni naskok? Liberalci poskušajo te dni naskok na neko našo posojilnico. Med naskakovalci so člani »G lavne posojilnic c«. Kako se lo strinja s prizadevanji gospodov, ki hočejo »Glavno posojilnico« sanirati? Mi smo mirni.
.+ »Učiteljski Tovariš« v svoji zadnji številki tako psuje in bluje, kakor da bi ga bila cela čreda steklih volkov napadla. Sleparji, banditi in cigani je še najlepše, s čimer nas to ogledalo liberalne učiteljske inteligence obklada, da, celo pasji bič se nam obeta! Mi se jako bojimo, nc — pasjega biča, ampak tega, da bi »Tovariš« ne napravil s tem preveč konkurence »Jutru«, ki je clozdaj imelo neoporečno prvenstvo v take vrste zmerjanju. Mi hi se zato s »Tovarišem« tudi ne pre-kljali, če ne bi kot kristjani prisojali liberalnim učiteljem vendarle saj še pol atoma pameti, da izprevidijo, kam s takim načinom hoja jadrajo. Glejte, prijatelji, »Učiteljska tiskarna« je zadružno podjetje, torej svoje vrste. Za vse, kar ta tiskarna tiska, so moralno soodgovorni zadružniki, to je liberalni učitelji, med katerimi je vendar šc nekaj takih, ki še niso svojega razuma vsega na kan t prodali. In ta razum hi jim moral reči, da tiskarna tistega stanu, ki se ima za najprosvitljenejšega in ki druge uči elementov kulture in morale, pod nobenim pogojem ne bi smela tiskati revolveržurnala, tucli v tem slučaju ne, če bi od tega profit imela. Veliko hujše pa jc, če učiteljsko zadružno podjetje tako kloako tiska z izgubo. Gospodom od upravnega sveta »Učiteljske tiskarne« moremo povedati to, da dolg, ki ga ima pri njih »Jutro«, ne znaša samo 23.000 K, ampak skoraj še enkrat toliko, samo da se druga polovica tega dolga cla prikriti, kar ni nobena umetnost. Kar so namreč »Jutrovci«, ko so svoj po krivici list začeli izdajati, tako rekoč kot osnovni kapital naložili, to je bil »fond perdu«, to je komaj za clva meseca bilo. »Učiteljski Tovariš«, ki zdaj tako neznansko zabavlja, naj nam vendar konkretno odgovori na naša vprašanja: Koliko v resnici znaša dolg »Jutra«, kako je »Učiteljski konvikt« in »Vdovski zaklad« naložen, ali in kako se obrestujeta in kakšna jc varnost? Če bo pa »Tovariš« tiskarno na ta način hranil, da nam ho take bombe na glavo metal, bo le potrjeval sum, da pri njem ni vse v rcclu. Groženj »Tovariša«, »Jutrove-ga« najnovejšega konkurenta, se pa pri nas toliko bojimo, kakor Kurenta. Da bosta organa »Učiteljske tiskarne« do 23. aprila lagala, obrekovala, in z najsmrdljivejšo gnojnico vse naše može ocl prvega clo zadnjega oblivala, to itak že vemo in nam nc bo zavoljo tega niti en siv las zrastel. Vprašanje pa jc, če bo — »Jutro« la hoj preživelo. Torej lc korajžino psujte, dokler je še dan!
—	Dr, Mechia, stolni kanonik in kancler v Trstu, odpovedal se je svoji službi kot kancler.
—	Stavka mornarjev v Trstu končana. V tržaški mestni telovadnici v ulici della Valle je bil včeraj shod stavkujočih mornarjev. Na tem shodu so socialni demokratje poročali, cla so brodolastniki pripravljeni se spustiti v pogajanja. Potrebno pa cla je, da mornarji takoj zopet prevzamejo delo. Mornarji so pričeli klicati, da ne verjamejo praznini obljubam, da hočejo uspehe, črno na belem. Ko je govoril Pittoni, je mnogo zborovalccv zapustilo dvorano in socialnim demokratom klicalo: »Iz d a j a 1 c i ! « Za socialne demokrate pomenja to velik moralen poraz. Kakor se čuje, pojdejo mornarji danes zopet na delo in so sprejeli predloge brodolastnikov. Po shodu, na katerem se je sklenilo, da se stavka konča, so napravili nasprotniki tega sklepa, del natakarjev in mladih nastav-ljencev na ladjah, poulično demonstracijo, pri kateri so klicali živio generalni štrajk 1902. Policija jc razkropila demonstrante.
—	Morilec pri Karlovcu najdenih umorjenih in oropanih Amerikancev prijet. Iz Karlovca poročajo. Slike umorjenih Amerikancev so te dni razstavili in priobčili v listih. Gostilničar gosp. Facan iz Banije pri Karlovcu je spoznal v sliki enega umorjenih, ki je v družbi nekega po zunanjščini njemu dobro znanega moža iz Kladuše v Bosni, nedavno pil v njegovi gostilni. Oblast je takoj z avtomobilom poslala detektive in Facana proti Kladuši. Nedaleč od Kladuše sreča avtomobil dva človeka, ocl katerih eden jc nosil kovček, »To ie tu!<; jo zaklical detek-
tivom gostilničar Facan ter je pokazal na moža, ki je šel poleg onega, ki jo nesel kovček. Avtomobil se je ustavil in detektivi so vprašali moža, če ve, kjo stanuje v obližju duhovnik, ker imajo pri duhovniku opravka. Ko so možema obljubili bogato nagrado, sta oba moža stopila v avtomobil ter se z detektivi odpeljala dalje proti Krstunji. Tu sc je avtomoliil ustavil pred gostilno, kamor je šla družba pit, eden detektivov je pa skočil po bližnje orožnike. Ko so orožniki clošli, so oba moža takoj aretirali. Mož brez kovčeka, katerega je spoznal gostilničar Facan, ie vprašan za ime, rekel, da mu je ime 1 k a n M i 1 k o v i č iz K 1 a d u š e. Pri možu s kovčekom so našli v kovčeku 400 kron, nekaj listov, glasečih se na neke ljudi v Ameriki, in delavsko obleko. Takoj so dei tektivi spoznali, da to ni nikak sokrL vec Milkovičev, ampak da ga je Milko-vič vodil, da postane njegova nova —. žrtev. Detektivi so takoj zaslišali celo vrsto oseb, ki so izjavile, da je Ikan Milkovič redno spremljal one, ki so odhajali v Ameriko. Po opisu iz Korane in Kolpe izvlečenih oseb so priče iz Kladuše spoznale svoje znance in rojake, ki so odpotovali v Ameriko, ki pa Amerike nikdar videli niso, ker jih je Ikan spremljal na drugi svet . . . Ikan Milkovič je vodil te osebe preko Topu skega v Karlovec, da jih odpravi v Ameriko, namesto tega jih je pa ubil, oropal in vrgel v Kolpo, oziroma v Ko-rano. Gostilničar Facan bo dobil na glavo morilčevo razpisanih 1000 kron.
—	TJmrl je 24. t. m. na Glincah mizarski pomočnik Mihael Leveč, brat učiteljice Marije Leveč na. Polici; star 25 let. Naj v miru počiva!
—	K slučajem črnih koz. Kakor smo poročali, so se poleg prvih dveh pojavili v ljubljanski okolici še štirje slučaji črnih koz, tako da leži sedaj pet za kozami obolelih bolnikov v bolnišnici za silo. V mestu pa se pojavljajo poeclini slučaji škrlatice in nastopajo ošpice. Koliko žalostnih slučajev bi se dalo preprečiti, čc bi prizadeti krogi občinstva takoj izolirali vsakega bolnika. Z ozirom na to iznova toplo priporočamo plakat »Nalezljive otroške bo* lezni v sliki in besedi«, ki ga je po dr. Trumppu za. naše razmere priredil mestni zdravnik dr. Blehveis Trsteni-ški. Plakat nam v izbornih slikah in poljudnem popisu precločuje vse nalezljive bolezni, tudi koze, ki jih je sedaj posebno važno razločevati od noric. V oficielnem organu avstrijskih uradnih zdravnikov pravi dr. Scliaffran: »Plakat je torej predvsem vporaben za šole vseh vrst. Osobito hi se moral v korist učiteljem nahajati v vsaki konferenčni sobi, a tudi pri poduku higiene na učiteljiščih bo dobro služil, ker sc karakteristična, slika mnogo bolj vglobi v spomin, kakor pa se še tako dober popis.« Mi pa pravimo: Nc lc vsaka šola bi morala imeti ta plakat, temveč vsi prizadeti krogi, tedaj vsaka večja rodbina predvsem pa tovarne in podjetniki, ki imajo po več delavcev in pa naša izobraževalna društva. Slike ne bodo le ljudstvu zarisale v spomin, kako izgleda ta ali ona nalezljiva bolezen, temveč ga bodo tudi vedno spominjale toli potrebnih varnostnih naprav. — Plakat nalepljen na lepenko, dobiti je za ceno 4 Iv v »Katoliški bukvami«.
—	Umrl jc v Rimu dne 21. marca v onclotnem samostanu usmiljenih bratov bogoslovec 4. leta, usmiljeni brat Fridolin B ač. a r iz Ivandije v Novem mestu, kateri bi bil imel letos o Veliki Noči prejeti mašnikovo posvečenje. Deloval je nekaj časa v Gradcu v ondot-ni bolnici usmiljenih bratov, potem 6 let v Kandiji in od tu sc je podal na povelje svojih prednikov v Rim študirat bogoslovje. Priporoča se prijateljem in znancem v molitev ter blag spomin.
—	Ponesrečeni otroci. V Temnici na Krasu se jc trileten otrok igral pri ognjišču. Vnela se mu je obleka. Otrok je zadobil take opekline, da je umrl. Mati otrokova je v norišnici; oče pa je bil v oštariji. — V Doberdobu je padla v vodo 21etna hčerka znane družine Pe-riceve. Oče, ki je delal tam blizu, zapazi na vodi kos krila. Misleč, da jc kaka obleka padla v vodo, potegne na suho, in šele tedaj opazi mrtvo truplo svoje hčerke.
—	Sneženo neurje na Goriškem iu Koroškem. Pretekli teden je v Bovcu divjalo silno neurje: sneg in veter. Padlo je 45 cm snega. Med Trbižom in Logom pošta ni vozila tri dni. Na Predilu jo padlo 1 m 30 cm snega. — Dne 15. t. m. se je v Rablju vtrgal sneženi plaz in poškodoval »cesarsko« tvornico. K sreči so delavci ravno pred pol ure odšli z dela domov.
—	Smrtna nesreča. Dne 19. t. m. se je v Črnikalu v Istri ubil Anton Leon iz Črnikala. Ko je okrog 10. ure ponoči vinjen šel domov, jc padel čez črnikal-sko steno in se ubjj. 41kohoi — mori'.
>— Slovenci v Ločniku. V Ločniku pri Gorici, ki šteje 490 hiš, med temi gotovo 100 slovenskih, prebiva nad 500 Slovencev. Našteli pa so jih le 01. Slovenskih otrok samih jo v šoli 60; slovenskih listov hodi v Ločnik nad 50. Tu so vidi, kako so »delali« Lahi ljudsko štetje.
—	Spomin bitke pri Novari je dne 23. t. m. praznoval 47. pešpolk v Gorici. Zvečer jo bila po mostu godba, zjutraj pa vojaška maša na Travniku ter parada.
—	Gorelo jo dne 21. t. m. ob 3. uri popoldne v Zarečju pri Trnovem. Zažgala sta dva 4—61etna otroka posestnika Roliha, igrajo se z žveplenkami v lopi z listjem. Prizadeta sta posestnika Rolih in Kandare; prvemu je pogorela hiša s pritiklinami, drugemu pa veliko novo gospodarsko poslopje s kletjo. Da se ni požar razširil, je zasluga vrlih zareških deklet in fantov. Požrtvovalno so delali (udi trnovski Orli. Bistriško požarno brambo bi bilo v marsičem grajati, toda zaenkrat zamolčimo. Prizadeta sta bila sicer zavarovana. a škodi primerno z jako nizko vsoto.
—	Semenj za živino in blago v Sp. Gorjah pri Bledu se bode vršil na cvetni petek t. j. dno 7. aprila t. 1. K obilni udeležbi so vabijo prodajalci in kupci.
—	Umrl je na Dobravi pri Pod-nartu posestnik g. Matevž Šolar, oče dr. Fr. šolarja, odvetnika v Trstu.
—	Kožo za podplate so sklonili tovarnarji podražiti na 20 K za 100 kg.
—	Prijeta vlomilca. Prod par dne-ci opoldne vtihotapila sta se dva uznio-viča v gostilniško sobo Franceta La-merja na Selu. Splezala sta skozi odprto okno z namenom izvršiti tam kako večjo tatvino, kajti v bližnji sobi je bilo nakopičenega raznega blaga, kakor vina, slanine, smodk in drugih reči v vrednosti blizu 1000 K. K sreči ju jo zasačil gostilničar ter enemu odvzel ključ od gostilniško sobo, drugi jo jopa smuknil skozi okno. Oba mlada malopridneža so orožniki vjeli.
—	Slovenca ponesrečila v Ameriki. Iz Minnesote poročajo, da se je ponesrečil v Pitt-rudniku na Elba-nasel-bini rojak John Ravnikar. Padel je pri delu 125 čevljev globoko ter so tako hudo poškodoval, da jo še isti večer v bolnišnici umrl. Bil je star 26 let ter se je šele pred pol lotom oženil. — V Che-rokee, Ivans., se jo ponesrečil rojak Fr. Zerko, doma iz Vač pri Litiji. Sodaj sc nahaja v Pittsburgu v bolnici z zlomljeno nogo in desno roko. Če bode še okreval, ni znano.
Koroške novice.
k Občni zbor S. K. S. Z. za Koroš-sko. Včeraj, v nedeljo, se je vršil v Celovcu občni zbor Slovenske krščansko-socialne zveze, ki jo uspel jako dobro. Vkljub jako slabemu vremenu in vkljub temu. da so razna društva na deželi imela svoje prireditve, jc bila udeležba zlasti z dežele jako velika. Zastopana so bila skoraj vsa društva, ki so včlanjena v Zvozi. Debate so se vršil^ v najlepšem redu, bile so zelo živahno iu vseskozi stvarne. Vladala je najlepša harmonija. Tako je bilo mogočo, da so je v primeroma kratkem času (zborovanje jc trajalo tri ure in pol) obravnalo mnogo jako važnih predmetov. Zlasti živahno so posegali v debato monsignor Podgorc, dr. Ehrlich, urednik Smodcj, clr. Božič in fanta Pečnik iz Železno Kapljo in Cvetko La-puš iz Šentjanža. Izvoljen jo bil stari odbor, kateremu so jo od vseh strani izražalo popolno zaupanje. Zbor je sprejel soglasno resolucijo, da so izrazi ogorčenje nad petkovim telegramom »Slovenskega Naroda« o Zvezinem občnem zboru in nezaupnica neznanemu dopisniku. Obširnejšo poročilo prinese naš list pozneje.
k Aprilova električna železnica v Celovcu še nc bo vozila 1. aprila, kakor so prej enkrat poročalo »Froie Stirn-men«, in sicer bojda no zaradi nanovo padlega snega, ki je v Celovcu siccr takoj izginil.
Liublianske novice.
lj Javno predavanje S. K. S. Z. se
vrši jutri, 28. t. m. ob VL> 8. uri zvečer v mali dvorani »Ljudskega doma«. Prodava gosp. dež. nadzornik inž. Janko Rataj o velezanimivem predmetu: »Moderne naprave za preskrbo most z mlekom«.
lj »Shode se igrajo.« Tako pravi rlovtip Ljubljančanov o »shodih« bivših magistralnih prvakov, ki vabijo in vabijo na svojo shode, pa ž njimi lo pomnožujejo svojo blamažo. Od petka na včeraj jo ta gospoda priredila tri shode, ki naj bi pričali, kako si želo Ljubljančani nazaj bivši magistralni
terorizem, ki pa so le pokazali, da se Ljubljančani vedno manj zanimajo za liositolje starega magistralnega zisto-ma. — S h o d p r i D o b e v c u n a Bregu j c bila u p r a v k a i a -s t r o f a 1 n a b 1 a m a ž a za staro-nuigistratovee. Na shod jo prišlo celih 16 oseb, vštevši »slugo liarodno-napred-ne stranke«, Ljubiča, »napredna« govornika, »Narodovega« poročevalca, vladnega zastopnika, dveh naših somišljenikov, za katere so iznašli svobod omisleci ljubeznjivost »klerikalni vohuni«, cenilca in zlatarja Krapeža, zastopnika liberalne trnovsko smole g. Smoleta, s katerim bo liberalna stranka imela ravno tako smolo kot so jo imeli veteranci, in nekaj socialnih demokratov, — iz dvorskega okraja, za katerega je bil shod prirejen, ni bilo torej takorekoč nič ljudi in nič liberalcev. Do četrt na deseto uro so sklicatelji čakali, da se položal izboljša. Med tem so navzoči živahno razpravljali o argentinskem mesu in konstatirali, da nima nič okusa. Ker več volivcev le ni bilo, je ustal dr. Ribnikar in za 8. uro sklican shod po n4 na 10. uro otvoril, obžalujoč, da niso liberalci nikjer varni pred »klerikalnimi vohuni, ker je v Ljubljani že toliko klerikalcev, da v vsakem kotu čopi gotovo kak klerikalni vohun.« Glavni govornik je bil dr. Triller, ki je žalostno pričel, da. ta shod pravzaprav ni shod, ampak le »prijateljski razgovor« (!), »kajti naši ljudje so na ta dan umivajo in preoblačijo.« Ko je dr. Triller to govoril, je bila ura že V. 10., kar je zelo značilno, kako dolgo so morajo liberalci umivati in pre-oblačevati. Do kodaj so bodeta pa dr. Triller in Ribnikar umila, tega pa ni povedal. Po tem zanimivem uvodu jo dr. Triller dejal, da »bo nekaj povedal, kar je že najmanj desetkrat povedal,« in pričel jo s starimi svojimi nc-umitimi frazami o cestnem zakonu, o melijoračnem posojilu itd. Dr. Triller je potom navzočo pozival, »naj pazijo, da če bodo duhovniki izrabljevali spo-vednice, naj lo povedo liberalni stranki, ki bo že skrbela za to, da. se ta zakrament odpravi in spovednice po-dero« . . . (Na dr. Trillerja se gotovo nobena spovednica ne bo podrla.) Naposled je govoril šc Ribnikar in priporočal list mladinov. Dr. Triller razburjen: »Prosim, dajte mi hitro četrt vina«. — V soboto so šli nato liberalni prvakarji mačka zdravit na shod » p r i p a n j u « v Vegovih ulicah, kjer so zborovali pred osebami, ki niti volivne pravice nimajo. Poleg teh oseb jc bilo na shodu še 18 liberalcev, tako da jc na »shodu« bilo komaj 30 oseb. Ribnikar je tu farbal, da mora vsak Slomškar podpisati župnikom 12 točk, katerih se mora držati, ako hoče biti imenovan. Silno so jo pritoževal nad »klerikalci«, češ, da ga pridejo vleči na shode in mu celo nalašč ploskajo. Govoril jo tudi Rcisner, ki pa ni nič povedal o svojem slavnem kon-sumu in k a ko se d a j prosjači, da bi vlada pokrila p r i -m a n j k 1 j a j ! Ko so nevolivci pri panju postali nekoliko nemirni in je nek nevolivec, prav krepko napojen z laškim vinom, upadel vmes: »A nauš gobe clržu,« sta Ribnikar in Reisner hitro pobrala svoja šila in kopita. — Zaključil naj bi te »manifestacije« včeraj d r. Tavčarjev shod v restavraciji p r i » A u r u «, ki pa jo bilo pravzaprav dr. Tavčar-Ljubičevo pogorišče. Bilo je lo kakih 30 oseb, ki so prišle poslušat dr. Tavčarja in njegovega govorniškega konkurenta Ljubiča, ki jc bil, kakor znano, radi raznih »vest-nostij« v službi odpuščen oolo iz prisilne delavnico. Neki slučajno navzoči kmetovalec se jo oglasil na shodu k besedi ter prosil za pojasnilo, če bodo morali oni, ki imajo pri »Glavni« pet-kronski delež, plačati takoj ali pozneje svoje tisočake. Ribnikarju jo malo zastalo, obljubil jo dati pojasnila po shodu. Če je to storil, nc vemo. Shod se je kmalu nato zaključil, kor pa jc bila udeležba tako maloštevilna in ves shod tako malopomemben, je pač škoda, prostora, da bi šo kaj več o njem pisali. Vsak dan prinaša liberalni stranki novih blamaž.
lj Po okolici se vozijo liberalni agitatorji, a okoličani jim kažejo vrata. Tudi v Bizovik so so pripeljali to dni in hoteli dajati za. vino, a nihče se vina ni hotel pritakniti. To jo moško! Eden najbolj vsiljivih agitatorjev jo vodovodni instalater J. Babnik. podomačo Pogačar, okolu katerega so navadno vrtita mali soda p Bernot .in ljubljanski liberalni Pust. Ti ljudje bi boljo storili, da bi so resneje brigali za svojo obrt. v okolici takih mojstrov no potrebujejo!
Ij Posledice zadnjega deževja. Vsled večdnevnega deževja so reko in potoki tako narastli, da jo voda začela presta pljn t i svojo bregove ter preplav-i Ifati nizko ležeče njive in travnike.
Tudi Ljubljanica je tako hitro narasla, da so morali že včeraj dopoldne zopet odpreti Gruberjev kanal, da. se prepreči grozeča poplava ljubljanskega barja. Vzlic tej varnostni odredbi so nekateri deli v predkrajih pod vodo. Na preplavljenih, z ozimino obsejanih njivah je škoda znatna.
lj Kaj se tiska v »Učiteljski tiskar-ni?« V listu, v katerem objavlja upravni svet »Učiteljske tiskarne« na uvodnem mestu svoje izjave in ki ga tiska »Učiteljska tiskarna«, zadružno podjetje, za katerega moralno je odgovorno kranjsko liberalno učiteljstvo, se danes bore med inserati tole:
Vdovec star 25 let, ki jo bil šele trikrat po nedolžnem zaprt na 4 mesece, se želi poročiti z gospico ki ima temno preteklost. Ponudbe pod »Gliha skup štriha« na upravništvo »Jutra«.
Torej poloficiozno glasilo tiskarne liberalnega slovenskega učiteljstva služi za kuplarja med možmi in ženskami temne preteklosti! Nek drug in-serat je pa tako grd in prašičji, da ga sploh ponatisniti ne moremo. Tako izvršuje »Učiteljska tiskarna« po svojih pravilih svoj namen razširjati izobrazbo med ljudstvom s tem, da pusti v listih, ki jih zastonj in z velikanskim deficitom tiska, priobčevati inserate različnim propalicam, ki iščejo sebi enakih. V takem listu, koder korespondi-rajo med seboj različni prešički, se upravni svet »Učiteljske tiskarne« brani! To moče sila lepo luč na tisto učiteljstvo, ki jc tiskarno kot svoje zadružno kulturno podjetje ustanovilo. In s tako »Učiteljsko tiskarno« naj .ima kdo kaj opraviti? Pripomnimo, da je odgovorni urednik »Jutra« sodaj, ko jo Miha Plut moral odstopiti od odgovornega uredništva, neki Lah, ki je celo — doktor in hoče biti zraven še slovenski pisatelj »Matice«, »Mohorjeve družbe« in tako dalje! Kam pridemo s takimi pisatelji in takimi predstavniki napredne inteligence!
lj Anton Aškerc, mestni arhivar, namerava, kakor se govori, stopiti v pokoj. Za njegovo mesto se namerava poganjati dr. Ivan Lah. Ne bo nič!
lj Umrla je včeraj popoldne v Gorici gospa Katarina F o g a r, soproga veletržca in veleposestnika, gosp. Alojzija Fogar in tašča gospoda Kari Pollaka ml., sina tovarnarja v Ljubljani. Naše najiskrenejše sožalje!
lj Umrl je včeraj znani brivski mojster na Sv. Petra cesti, g. Mohar. Naj v miru počiva!
lj Pogreb č. g. župnika šusteršiča se je včeraj izvršil velečastno za moža, ki je vsled ogromnega dela za versko in narodno probujo naših ameriških rojakov legel v prezgodnji grob. Kljub silnemu nalivu se jo včeraj pop. zbralo prod hišo žalosti ogromno ljudi, da se poslovo od dragega rojaka. Na krsti pokojnikovi sta ležala zadnja pozdrava ameriških rojakov: krasna venca uredništva »Amerikanskega Slovenca« in K. S. K. Jednote, katere ustanovnik je bil pokojni župnik Šusteršič. Uredništvo in upravništvo »Amerikanskega Slovenca« in K. S. Iv. Jednota sta poslala tudi brzojavni sožaljki, ki v gin-Ijivih besedah izražati žalost ameri-kanskili Slovencev ter se združujeta v klicu: Pokojniku večna slava, trajen spomin! Sprevod je vodil prevz. škof Ivan Stari ha ob a sistenci svetne in redovne duhovščine. V viško-glinško občino. kjer je pokojniku tekla zibelka, so se prijatelji pokojnikovi v sprevodu peljali v li kočijah. Župna cerkev, kjer so jo vršil obred, je bila do mala polna ljudi. Ocl tu so truplo blagega pokojnika spremili na. pokopališče. Gg. bogo-slovci in ondotno katoliško slovensko izobraževalno društvo so pokojnemu ob nešteti množici občinstva v slovo zapeli tri žalostinke. Č. g. Frančišek šusteršič jo prvi duhovnik, ki počiva na viško-glinškem pokopališču. Z njim je legel v grob zadnji član nekdaj imovito in obče spoštovane Bobonč-kovo rodovine. Naj počiva v miru v zemlji domači, katero je ljubil z zvestim srcem in krepkimi, požrtvovalnimi dejanji! Hvaležen mu spomin!
lj Podporno društvo uradnikov c. kr. užitnine je imelo v soboto popoldne v gostilni pri Mikužu v Kolodvorski ulici svoj letni občni zbor. Otvoril ga je predsednik Fr. Rupnik, ki jo pozdravil navzočo ter naznanil, da je deželni odbor prošnji društva ugodil, ter dovolil enkrat za vselej dopust članom za obiskovanje društvenih soj. Na poznejšo prošnjo so jo dovolilo članom tudi enkrat za vselej dopust za posečanje občnih zborov. Iz teh ukrepov jo torej razvidno, da deželni odbor ni nasproten društvu, kot so krožilo med člani neosnovano vesti, kakor tudi ni nasproten društvu svetnik Zajec, ki jo glede dopusta za občne zbore sam obvestil po okrožnici vse bolotno urade. Iz tajniškega in blagajniškega poročila I posnemamo, da jo imelo društvo pet
ustanovnih članov in 49 rednih. d| hodkov je imelo 341 K 28 vin. in primi roma zelo malo izdatkov. Prebral se 1 nato tudi zapisnik zadnjega občnegl zbora, odobrili so se društveni računi na kar so se vršile volitve odbori Skrutinatorja sta bila gg. Tomažič jI Dornig. Izvoljeni so bili: za predsediil ka Fran Rupnik, za podpredsedniki Anton Hafner, za tajnika Ivan TomJ žič, za tajnikovega namestnika Fral .Telšnik, za. blagajnika Andrej Sevcl za blagajnikovega namestnika« Iva! Teme, za odbornike Ivan Žagar, Fl Štrukelj, Josip Misclj, Andrej Hvasl ja, Jakob Otrin, za odb. namestniki pa Ivan Porent, Pavel Kranjc in Gal par Gela. Pri slučajnostih je poročal tajnik Kralj, da je prosilo v preteklej letu za podporo 7 članov, dalo pa se jI gmotno podporo 6 članom. Predsednil Rupnik predlaga v imenu odbora, nal društvo izplača v slučaju smrti kakel ga člana takoj 200 Iv soprogi umrlega,! slučaju smrti žene pa članu 100 K. Obči ni zbor je ta predlog sprejel soglasni na kar se je zborovanje zaključilo. I lj Osebna vest. K najvišjemu ral čunskemu dvoru je odpoklican v služI bovanjo g. Jožef Skalar, računski ofil cijal deželne vlade v Ljubljani.	i
lj Simultanska produkcija šahovl skega mojstra dr. Vidmarja se je v pJ tek končala s tem, da. je clr. Vidmal dobil od 22 partij 19.	I
lj Užitninski prejemnik »Maronil Na neki tukajšnji mitnici službujl užitninski prejemnik, ki titulira užitl ninske paznike, pristaše S. L. S., s pri imkom »ta črni«. Možu svetujemo, nal bo le pri miru in naj najprvo sam svoj« osebo pregleda in pomisli nazaj nI tiste čase, ko jc bil sam v resnici črti ker je »maroni« pekel. Mož naj le poj misli, da jo Andrejček zrasel od milo! darov, ki jih je njegova mati dobila 1 »črnih« zavodih. S svojo užitninski liberalno organizacijo naj pa užitninl ske paznike, poštene ljudi, kar pri miril pusti. Koliko bo vredna ta liberalni »organizacija«, bomo pa v kratkem razi krili.	I
lj Redni letni občni zbor pogrebni bratovščine sv. Jožefa se je vršil nI praznik sv. Jožefa na galeriji »Ljudi skega Doma« ob 3. uri popoldne. Načeli mik Pavšok pozdravi, navzočo ter otvori zborovanje ob pol štirih. Besedo podeli društvenemu tajniku, ki poroča o delol vanju odbora, pristopivših in umrli! udih, ter o stanju društvenega, prem« ženja. Pogrebov se je priredilo 16, ia plačalo pa devet. Denarni promet jI znašal v pretečenem lotu 5589 K 77 i in sicer je bilo prejemkov 3005 K 14 j izdatkov pa 2584 Iv 63 v. Društveno prel moženje se je pomnožilo v proteklenl letu s prebitkom prejemkov, nedvigl njenimi obrestmi od naloženih glavnil in šo neplačanimi obroki pristopivšill novih udov za 1684 K 13 v. Računski pregledniki poročajo, da so bili vsi ral čuni najdeni v najlepšem redu tel predlagajo odobrenje istih ter da se izl reče zahvala odboru za marljivo delol vanje; kar se sprejme z odobravanjeni soglasno. Nato se jo vršila volitev nol vega odbora v katerega .so bili izvoljeni sledeči udje: Štarkel Henrik; Šoukal Fran; Fras Ivan; Borštnar Franc; Veri ber Amalija; Cerkovnik Elizabeta; Zal vri Marija; Pavšok Franc, Šemo Antoni rač. preglednika. Imena izvoljeni« udov v odbor jamčijo, da bo isti skrbel tudi v bodoče za napredek društva ■ vsemi svojimi močmi. Društveni tajni« poroča dalje, da jo društvo v preteče! nem lotu lepo napredovalo in da sel med drugimi počastili društvo s svojinl pristopom tudi štirje visoki cerkveni dostojanstveniki in sicer: prevzvišeni g. škof Ivan Stariha; prečastdti g. drl Jos. Lesar, vodja bogoslovja; preč. g! dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja! in proč. g. Josip Dostal kn. škof. tajniki To poročilo vzamejo vsi navzoči z veli! kini zadovoljstvom naznanje. Nato s® razpravljajo šo nekateri manjši nasvel ti odbora in posameznih udov, nakai zaključi načelnik zborovanje ob tričetf na pet. Vabijo so zopet vsi oni, ki še ni so vpisani v to bratovščino, da. se čim prejo vpišejo; kajti čini več nas bo, ton lepšo bomo lahko prirejali pogrebe, K so ])ri bratovščini mnogo cenejši, knkoi če jih prirejajo posamezniki sami. Ka' jo pa šo važnejše je to, da se daruje z8 vse živo in mrtve ude 43 sv. maš vsak* leto ter takoj po smrti za vsakega po sameznega uda dve sveti maši. Velike ga pomena jo to zlasti za one, ki nimaji po svoji smrti nikogar za seboj, ki bisi jih spominjal v molitvi. Za pristop f jo oglasiti pri vodstvu bratovščine vsa' dan od 2. ure popoldne naprej in sicfl Pred škofijo št. 13. I. nadstropje.
I j Umrli so v Ljubljani: Antol I.uschutzkv, dijak, 19 let. — Dorotoji Vehovec, vpokojona delavka tobnčn' tovarne, 53 lot. — Štefanija Gregnvec vdova zavarovalnega uradnika,-27 'c! Marjeta Pctančjč, delavčeva Zon«
33 let. — Ivan Agnič, delavec, 73 le!,
—	Fran Benkovič, usnjarski pomočnik, 42 let. — Marjeta Dežman, občinska uboga, 65 let. — Helena Stembal, delavka, 59 let. — Marija Večorin, pletilja nogavic, 25 let. — Antonija Mihelič, mestna uboga. 70 let. —• Fran Otrin, pismonoša, 35 let.
lj Za Rokodelski dom v Ljubljani je daroval milostni gosp. prelat Janez F lis, stolni kanonik in generalni vikar, 20 kron. Bog povrni!
lj Klub slovenskih amater • fotografov v Ljubljani. Kakor smo že poročali v listih, priredi društvo »K. S. A. F.« prvo svojo razstavo. Otvori se meseca maja t. 1. v umetniškem paviljonu g. R. Jakopiča skupno z običajno spomladansko umetniško razstavo, na kateri bode poseben prostor določen za razstavo našega društva. Vse člane, ki se hočejo razstave udeležiti, uljudno prosimo, da nam to nemudoma javijo, rila se jim potem pravočasno dopošljejo vsa tozadevna potrebna pojasnila. Pravico udeležbe na razstavi imajo le člani društva, zato se zajeclno opozarja tudi vso amaterje, ki še niso prijavljeni društvu in se žele razstave udeležiti, kakor tudi biti deležni vseh udobnosti, ki bodo združene s to razstavo, da isti nemudoma javijo svoj pristop k društvu. Ker je to pri nas prva skupna umetniška amater-fotografska razstava, je želeti, da bi se je vsi naši amaterji v kolikor mogoče polnem številu udeležili. —- Razstavljalcem, kakor tudi društvenim članom so na spomladanski umetniški razstavi zagotovljene razne udobnosti. Prijave je pošiljati na društveni odbor: Klub slov. ama-ter-fotografov v Ljubljani. — Odbor.
lj Vsem volivcem priporočamo, da si nabavijo »Občinski red in občinski volivni red za deželno stolno me sto Ljubljano«, ki sta ga priredila dr. L. Pogačnik in dr. F. Tomažič in je izšel v »Katoliški Bukvami«. Cena 80 h. — Ker se urno bliža čas občinskih volitev, je naravnost potrebno, da vsak volivec, predno gre volit, natančno prouči nova, važna določila volivnega reda. Vsakemu bo služila v to svrho kot najboljši in najbolj avtentičen vir knjižica, ki je izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani, ki je založila tudi »Občinski red in o b č i n s k i volivni red za vojvodino Kranjsko«; cena istotako le 80 h. — Vse volivce opozarjamo na navedeni knjižici ter jih toplo priporočamo.
lj Napetnik proti oškropljenju z blatom pri hoji vsled dviganja pet je peti primer j en in prožen kovinast oklep, ki ima na znotraj mestoma kratke in ostre bodice, zadaj pa vstavljen zaokrožen varstven gumast nastavek. Če se hoče natakniti napetnik na peto, treba je malo raztegniti njegov oklep in ga nato natakniti, pri čemur se vsled prožnosti zopet zoži in prime pete z bodicami. Tako se ob deževnem vremenu hitro in lahko natakne, ob lepem vremenu pa istotako naglo odstrani.
—	Pričakovati je, da bo napetnik, ki bo lično izdelan, vsled svoje praktičnosti prišel v splošno rabo po mestih in trgih.
lj Krojaški pomočnik, star 35 let, fšče službo. Govori slovensko in nemško. Naslov pove uredništvo.
lj Nočno službo imajo tekoči teden lekarne: Bohinec, Rimska cesta; Levstek, Resljeva cesta in Trn-k o c z y, Mestni trg.
Štajerske novice.
š Iz Ptuja se nam piše: Vaš članek pod naslovom »Velika lumparija« v 66. številki Vašega cenjenega lista vzbudil je splošno senzacijo — in tudi splošno ogorčenje. Kaj si pritepeni dr. Plachki vse ne dovoljuje, je res nečuveno. Nesramnost, tega sladko priliznjenega nemčurja presega v resnici vse meje. Z' Linhartovo pomočjo hoče bojkotirati vse spodnještajerske posojilnice. Res je sicer, da je ta nadutnež svak nad-pravdnikovega namestnika g. Tschecha v Gradcu; res je tudi, da si domišljuje, da se čuti popolnoma mirnega pred vsakim kazenskim preganjanjem in da si na ta račun dovoljuje marsikaj, kar bi vsak drug odvetnik odklonil; toda kako je vendar le mogoče, da naš gospod državni poslanec in senatni predsednik dr. M. Ploj ne obračuni s tem človekom, ki hoče v prvi vrsti oškodovati hranilno in posojilno društvo v Ptuju, kojega načelnik jc gospod dr. J u r t e 1 a . najožji prijatelj in somišljenik dr. Ploja? Mi v Ptuju že vemo, kako ta stvar stoji. Dični dr. Ploj ima nasproti justičnemu ministru vezane roke tudi takrat, ko s e g r e z a ugled i n m o v a 1 i č o n t c r g m o-•e n p r o s p c h njegovih, P 1 o -.levih, najožjih prijateljev ' u somišljenikov! To je izkusil
že marsikateri Plojevih pristašev in prijateljev. To bridko izkušnjo čuti sedaj g. dr. Jurtela na svoji koži. Prav je tako! Da bi le prišle kmalu nove volitve, ki bi take »značaje« pomedle iz pozoriSča! V to pomozi Bog! — Nekdanji pristaš dr. Ploja.
š Fram. Pri nas smo imeli dne 25. t. m. mladeniški shod in dne 26. t. m. politični shod. Na mladeniškem shodu je govoril dr. Korošec, na političnem shodu sta poročala dr. Korošec in Pi-šek. Volivci so izrekli poslancem zaupanje ter odobrili njihovo postopanje na Dunaju in v Gradcu.
DRŽAVA PRI PRODAJI LLOYDOVIH ZEMLJIŠČ SILNO OŠKODOVANA.
Dunaj, 24. marca. V včerajšnji seji je poslanec Malik v svojem dejanskem popravku ugotovil, da je avstrijski Llo.vd prodal erarju za več nego šest milijonov kron takozvana arzenalska zemljišča v Trstu. Poizvedbe v zemljiškem uradu v Trstu so dokazale, da tozadevno zemljišče večinoma ni niti lastnina Lloycla, marveč erarja. (Čujte! Čujte!) To zemljišče, ki si je je prilastil Lloyd brez kupne pogodbe in zemljiške vknjižbe, je ne more Lloyd tudi pod naslovom priposestvovanja zahtevati kot lastnino, ker manjkajo pogoji priposestvovanja (zakonitost in poštenost posestva). Razun tega je Lloyd del erarju prodanega zemljišča že prodal tehniškemu zavodu. Po tej transakciji je erar protizakonito priznal Lloydu 34 milijone kron kot kupno ceno. Ta škoda, ki jo trpi država, se povečuje še bolj s tem, da je Lloyd prodana zemljišča, v koliko so ista vknjižena njemu v prilog, svoječasno kupil od erarja za 87 stotnik m2, dočim je erar plačal 36 K za nv. škoda, ki jo je trpel erar, znaša potemtakem 52 milijona kron. Vzpričo tega dejstva, ki izvira iz uradnega vira, se mora zahtevati, da se pogodba razveljavi in da se trgovinskega ministra stavi na zatožno klop.
Pojasnila o inseratih daje upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za deset vinarjev.
Telefonsko in brzojavna poročila.
KDO GRE?
Dunaj, 27. marca (ob 10. dopoldne),
V	soboto se je vršil dolg ministrski svet, v katerem so se storili oclločivni sklepi, kaj je storiti. — Te sklepe je ministrski predsednik v nedeljo v poldrugo uro trajajoči avdijenci sporočil cesarju. Kakšen rezultat, je avdijenčtt imela, o tem baron Bienerth molči. Za danes ob 2. uri je ministrski predsednik povabil k sebi načelnike večinskih strank in bo morebiti nasproti njim namignil, zakaj se je vlada odločila za slučaj, da budgetni provi-zorij do 31. t. m. ne bo rešen. Dogodki današnjega dne so se v parlamentu ravnotako razvili kakor pretekli petek. Budgetni odsek se je sešel ob 10. uri dopoldne in načelnik baron Chiari je takoj odredil nadaljevanje budgetne debate. Prvi je začel govoriti češki agrarec Spaček, ki je govoril 2 uri, na kar je prišel na vrsto Rusin dr. Lev/i c k y, za njim pa vodja socialne demokracije clr. A d 1 e r. Ob 1. uri opoldne se je odredil odmor do 3. ure popoldne. Popoldne se zbere tudi parlamentarna komisija »Slovanske Enote«, v kateri se bo najbrže sklepalo, kaj bi se imelo zgoditi v slučaju, ako bi se v budgetnem odseku poizkušalo z dolgo sejo budgetni provizorij rešiti. Ker pa je zdaj še 15 govornikov k generalni debati oglašenih in ker so se opozicio-nalni govorniki dali vnovič vpisati za govornike pri specialni debati, je upanje, cla se proračunski provizorij reši, jako majhno. Vprašanje, ali gre vlada ali parlament, je še vedno na vrsti in gotovega zdaj še ni ničesar.
»SLOVENSKI KLUB« IZDA PROKLA-MACIJO NA SLOVENSKO LJUDSTVO.
Konec zbornice gotov.
Dunaj, 27. marca (ob 3. popoldne).
V	zbornici se ravnokar kolportira z vso gotovostjo vest, cla bo zbornica še danes odgodena. Kdaj se razglasi razpust, to je odvisno od tega, kako se cesar odloči, h kateremu se Bienerth še tekom popoldneva poda. »Slovenski klub« je imel danes sejo, v kateri se je z razpustom kot z dejstvom računalo in se je že posvetovalo o sestavi proklamaclje na slovensko ljudstvo. Vsi slovenski poslanci so na Dunaju zbrani. V zbornici je jako živahno. Budgetni odsek se zbere ob 3. popoldne, splošno se pa sodi, cla te bo seja kmalu oclgodila.
PRVE LJUDSKE ZBORNICE NI VEČ!
Dunaj, 27. marca (' j 4. popoldne). Ministrski predsednik baron Bienerth je poslal predsedniku poslanske zbor
niče dr. Pattaju odlok, s katerim cesar odgodl zbornico. Razpust se izvrši v kratkem. V prihodnjih dneh se vrši ministrski svet, v katerem se bo določil dan razpusta in se posvetovalo o terminu za razpust. Tudi se bo vršilo posvetovanje, kaj se ima zgoditi z bančno predlogo in brambno reformo. V dobro poučenih krogih se trdi, da bo ministrstvo Bienerthovo podalo formalno demisijo. V brezparlamentarnl dobi se bo s § 14. uzakonil budget, 70-milijonsko posojilo, reforma osebno-dohodninskega davka, to je povišanje višjih kategorij, in davek na žganje. Tudi t»e bodo izvršile velike izpremem-be v kabinetu in se bodeta baje reakti-virala portfelja ministrov - krajanov. Termin za nove volitve še ni določen, menda jih nameravajo razpisati jeseni, po juliju.
CESAR O POLOŽAJU.
Dunaj, 27. marca. Pri včerajšnji otvoritvi industrijskega doma se je cesar pogovarjal tudi z baronom Ciljanjem. Cesar je rekel: »V parlamentu vladajo zelo neprijetne razmere.« Baron Chiari je odgovoril: »Z obstrukcijo je težko delati«. Nato je cesar dejal: »To je res zelo žalostno.« Baron Chiari je storil s tem veliko neprevidnost, ker ni bilo nobene niti najmanjše obstruk-cije. ampak čisto normalna opozicija.
RIMSKI POPOTNIK.
Dunaj, 27. marca. Poslanec Stein-wender razglaša, da se bo rimsko potovanje nemškonacijonalnih poslancev vršilo tudi, če se zbornica razpusti. .Seveda ne bodo potem to več nobeni poslanci, ampak navadni romarji.
DEMONSTRACIJA BANČNIH URADNIKOV V PRAGI.
Praga, 27. marca. Protesten shod je priredilo 800 bančnih uradnikov, ker je osrednja banka nemških hranilnic prepovedala bančnim uradnikom pristopiti državni zvezi bančnih uradnikov.
VELIK POŽAR V PAPIRNICI PRI GRATWEINU.
Gradec, 27. marca. Danes ponoči se je v oddelku za cunje v papirnici Ley-karn & Josefsthal v Grat\veinu unel požar, ki je kmalu zadobil velikanske dimenzije. Požar danes še traja dalje.
KRIZA NA RUSKEM.
Peterburg, 27. marca. Danes sta izšla od ministrskega predsednika Stolypina kontrasignirana carska ukaza, glasom katerih se duma in državni svet za tri dni odgodita, vsled česar dobi vlada pravico v tem času na podlagi § 65. državne ustave uzakoniti znani Stolypinov predlog, s katerim se uvede nacionalna kurialna uprava v zahodnih poljskih gubernijah. Vsled tega dogodka so se zbrali oktobristi kot večina zbornice in sklenili opozicijo, predsednik dume, oktobrist Guč-kov, pa je- podal demisijo. Verjetno je, da bodo sploh vsi oktobristi svoje mandate odložili. Gubernator Trepov in mogočni Durnovo, ki sta. proti Stoly-pinu intrigirala. in dosegla, da je začas moral odstopiti, sta do 1. januarja 1912 začasno vpokojena.
KITAJSKA ODNEHALA.
Pekin, 27. marca. Po dolgem posvetovanju jc kitajski urad za zunanje zadeve nasproti ruskemu poslaniku Korostovcu izjavil, cla Kitajska ruske zahteve glede konzulatov v Mandžuriji brezpogojno sprejme. Do tega se je kitajska vlada zato odločila, ker še ni pripravljena za vojsko.
NOVO LAŠKO MINISTRSTVO.
Rim, 27. marca. »Tribuna« poroča, da je Giolitti sestavil sledečo definitiv-no ministrsko listo: konstitucionalci Giolitti, predsedstvo in notranje reči; di San Giuliano, zunanje; Finocchiaro, justica; Spingardi, vojska; Cattolica. mornarica; Facta, finance; Tedesco ali Abinente, zaklad; Pozzi, pošta; socialist Bissolatti. poljedelstvo in trgovina; radikalca Credaro, nauk, in Sacchi, javna dela. Pričakovati je odločnega protikatoliškega kurza, zlasti glede na šolo in zakon.
NEMŠKI CESAR V BENETKAH.
Benetke, 27. marca. V Benetke se je pripelja) dvorni vlak nemškega cesarja dne 25. t. m. ob 12Vii popoldne. Nemškega cesarja in cesarico je pozdravil vojvoda Abruški. Cesar Viljem je brzojavno pozdravil kralja Viktorja Emanuela.
MEXIKANSKA KRIZA.
Mesiko, 27. marca. Me.vikanski kabinet je demisioniral. Govori se, cla ho v novi kabinet sprejet tudi član in-surgentov. Uporniki so baje zopet porazili vladne čete, od katerih je padlo i bojda 160 mož,
VELIKAN S K POŽAR V NEW YORKU,
New York, 27. marca. V neki 10-nadstropni hiši, v kateri se nahaja ce-luloidna tovarna, se je zgodila eksplozija in se je vnel velikansk požar. Med 1500 delavci in delavkami je nastala grozna panika. Delavke so skakale na ulico, kjer so z razbitimi udi obležale. Delavci so se skušali rešiti na ta način, da so se oprijeli električnih žic, ki so v tovarno napeljane, toda žice so se potrgale in delavci so telebnili na ulico, kjer so z zmečkanimi trupli drug na drugem obležali. Veliko trupel so našli tudi v predoru za zrak, kar so jih pa rešili, je večina tako opečena, da mnogo od njih ne bo okrevalo. Mrtvih je 148 oseb; tovarna je do tal pogorela.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA NA ATLANTIC ŽELEZNICI.
London, 27. marca. Na progi Atlantic se je podrl most, ko je vozil čezenj osebni vlak. V reko se je prekucnilo več vagonov. Mrtvih je 40 oseb, med njimi jih je 20 vtonilo.
CARNEGIE OBDARIL JAPONCE.
London, 27. marca. Iz Novega Jor* ka se poroča, da je daroval znani mili-arder Carnegic japonskemu vseučilišču Wasada v Tokiu štiri milijone dolarjev.
POVOŽEN GENERAL.
Trst, 27. marca. V Trstu je bil povožen v Gradcu stalno bivajoči vpo-kojen general Gold. Kolo je šlo generalu čez glavo. Gold je smrtnonevarno ranjen. Star je 69 let.	' 1 ■
Kupujte le vžigalice: „U Horisl obmeinim Slovencem'*
Razne stvari.
Leteči peklenski stroji. Iz Londona poročajo: Znana aviatika Lowinger in White izdelujeta z orožnim tehnikom Maximom male letalne stroje v vojaške svrhe, ki bi mogli nositi v zraku neizmerne množine razstreliva. Pri celi zadevi se gre za napravo pendenta k potom brezžičnim tokom vodljivim podmorskim čolnom, na katerih seveda ni moštva, in ki v bližini sovražnih ladij izpraznijo na morsko ekio veliko množice dinamita ter tako povzročajo pogubo sovražnim ladjam. Enake stroje mislijo omenjeni trije izdelati, seveda kot letalne stroje.
Nova iznajdba v elektriki. Danec VValdemar Poulsen jc iznašel nekaj povsem novega na }>olju elektrike. To je: električno luč brez žic. Poskušal je veliko in sc veliko trudil, dokler ni popolnoma vzpel. Danes mora biti vsaka električna luč zvezana z dvema žicama, da gori. On je pa. iznašel tako, da ni treba nič žic, po katerih teče elektrika. Kakor brzojavimo brezžično, tako bomo imeli tudi luč brezžično.; Ne pozna se sicer šo stroja, ve se pa za gotovo, da je vse to res. Poskušal je že to v javnosti. Na eni strani velike dvorane je stal on. na drugi pa njegov po* magač, kateri je držal električne luči. In začele so naenkrat goreti, dasi jih je držal popolnoma prosto v zraku in ni bilo stika z nobenimi žicami. Ta iznajdba je velikanskega pomena. Saj je znano, da moramo imeti po dve žici za vsako svetilko in da morajo biti napeljane iz tovarne. Baš danes je vsaka iznajdba, katera odpravlja žice, izredno dobrodošla, saj imamo po velikih mestih toliko različnih žic, cla nc bodo kmalu nobenega prostora več. A nc samo to. Žice so vse iz bakra, baker je pa zelo drag. Na ta način se bode električna. luč tako pocenila, cla jo bode pre-. mogel vsak človek.
Kometi v letu 1911. V letu 1911. s« hode videlo na, nebu nekoliko kometov ali repatic, a ie za vrlo kratek čas. Prvi je komet Broockov (1889). ta komet je že dne 8. januarja dosegel svoj perihel. Drugi je komet Enckejeva repatica. Ta pojde skozi svoj perihel sredi meseca avgusta. Ker ima slabo svetlobo in ker mu je potovanje slabo preračunano, jo bo težko najti na nebeškem svodu. Tretja je Barnandova repatica, ki bo tudi menda poletu najbližja solncu. Četrta je repatica »Templum I.«. To repatico so videvali leta 1867.. 1873, in 1879. Ocl tedaj je niso več videli. Zdi se. rla je tako blizu svojemu razsulu, da jo ho težko opaziti na nebeškem svodu. Peta je repatica Brorsenova, ki ho v decembru najbližja solncu. Z naše zemlje se jo bo težko opazilo.
Kraljevi grad — javen hotel. 12
Lizbone se poroča: Portugalska vlada namerava preurediti grad v Casaesu, kjer je doslej bilo letovišče portugalske kraljeve družine, v velik mednaroden hotel.
Zaradi kajenja odrezali jezik. \t
New Yorka se poroča, da so morali zdravniki nekemu Tos. Flamierju odrezati pol jezika, ker se mu jc na io-
liku naredil rak radi proobilega kajenja. Popušil jo na dan po 20 cigar in poleg tega je še vodno v ustih držal pipo. Da se rak ne razširi, so mu morali odrezati pol jezika. Sedaj pi« i, da ne bo več kadil.
Papiga rešila življenje, \a \ngle-škem jo pred nekaj dnevi rešila papiga svojemu gospodarju življenje. Če tudi so čuje to nekoliko neverjetno, vendar jo resnica, da se ima gospodar samo njej zahvaliti, da bodi še po svetu. Vsa stvar so je doigrala takole: V Celkanu na Angleškem je nastal v neki trinadstropni hiši požar. Ker je bila pozna noč ter so že vsi stanovalci hiše spali, opazili so požar šole v zadnjem trenotku ter pobegnili iz hišo. Ko so došli ognjogasci, so je splošno mislilo, da ni nikogar več v hiši. Medtem jo prodrl ogenj žo do tretjega nadstropja in naenkrat so začuli ognjogasci skozi neko okno tretjega nadstropja presunljive klico: »Papa, pojdi hitro sem!« Ker so mislili, da kliče zgoraj v stano-vanju kak otrok, na katerega so domači pozabili, pristavili so ognjegasei hitro lestve ter je eden izmed njih hitro splezal po njih. Ko jc došel skozi okno v sobo, ki jo bila že polna dima, je zagledal sredi sobe kletko, v kateri jo neprestano klicala papiga: »Papa, pojdi hitro sem!« Poleg kletke pa je ležal na tleh gospodar, omamljen od dima v nezavesti. Bil jc zadnji čas, da so rešili njega in papigo. Nekoliko trenutkov pozneje so je hiša podrla do temelja. Tako jo papiga rešila življenje svojemu gospodarju.
Budimpeški natakarji za odpravo napitnine. Natakarji v Budimpešti živahno agitirajo med seboj za odpravo napitnine. Pretekli ponedeljek zvečer so priredili tri javne shode, na katerih se je razpravljalo o socialnem stanju natakarjev in o odpravi napitnine. Natakarji zahtevajo namesto napitnino odstotke od dohodkov, ki jih imajo gostilne in kavarne, v katerih služijo. Izvolili so poseben odbor, 100 članov, ki ima nalogo skrbeti, da se izvedejo njihove zahteve.
Stavka kočijažev v Ameriki. Iz N"ew Yorka se poroča 21. t. m.: Mogoče bo že v par dneh izbruhnila v vseh velikih mestih Zedinjenih držav stavka voznikov, kočijažev in šoferjev. V New Yorku stavka že sedaj 15.000 voznikov. V pristaniščih in na kolodvorih se vedno bolj kopiči blago, ki ga pravočasno ne odvažajo. Lo malo je voznikov, ki hočejo delati, ker so boje nasil-stov stavkujočih. Policija je brez moči ter ne more braniti voznikov, ki hočejo delati. V Washingtonu se namerava 10.000 voznikov pridružiti stavki.
Zapuščina v uri. Zasebnica Elizabeta Glassner v Eggendorfu na Nižjem Avstrijskem je kupila pred leti od nekega starinarja staro stensko uro. Pred dnevi, ko je uro snažila, jc našla v uri skriven predal in v njem več zavojčkov starih bankovcev. Poleg bankovcev je bil papir z napisom: »To jc moja zapuščina onemu, ki bo to uro imel v časteh.«
Pol milijona gaže. Ruski pevec Chaljapin bo v prihodnji sezoni pel v teku petih mesecev iOkrat v Evropi ter bo zato dobil od nekega konzorcija pol milijona gaže, kakršne doslej še ni imel noben pevec. Chaljapin bo pol po dva večera tudi na Dunaju in Budimpešti.
Občni zbor delničarjev Jadranske banke v Trstu. Kakor smo že sporočili, vršil se je v soboto, dne 18. tekočega meseca ob 6*30 uri zvečer v prostorih banke V. redni občni zbor delničarjev gori navedenega zavoda. Zborovanje je otvoril v odsotnosti predsednika g. Ivana Mankoča, podpredsednik g. doktor Gustav Gregorin, ki je konstatiral, da j c bil občni zbor pravilno sklican in da je z ozirom na zastopano število delnic (5840 delnic s 378 glasovi), sklepčen. Gospod podpredsednik je pozdravil navzoče delničarje, ki so se v obilnem številu udeležili občnega zbora, predstavil zastopnika c. k. vlade, c. k. okrajnega glavarja g. Edv. F a b i a n i j a, in c. k. notarja g. dr. G. Z e n c o v i c h a ter poročal o poslovanju banke v minolem lotu. Iz toga poročila razvidimo, da je Jadranska banka v minulem letu povišala delniško glavnico od kron 3,000.000 na K 4,000.000 in v tem letu od 4,000.000 na K 0,000.000, kateri znesek je že danes popolnoma vplačan. Obe dve emisiji sta imeli izredno lop vspeh, kar najbolje priča o zaupanju merodajnih krogov v ta naš zavod. Filijalka v Opa-

Briljanti po nizki ceni.
tiji dobro vspeva in tudi glede filijalkc v Ljubljani, ki je bila to loto ustanovljena s tem, da je naš zavotl provztjl poslovanje ..Trgovsko obrtne banke" v Ljubljani, je pričakovati, da bo dobrb izpolnj ovala svojo nalogo, t stanovljij-nje naše filijalke v Ljubljani je biib od merodajnih krogov ljubljanskih navdušeno pozdravljeno in g. podpredsednik citira tudi tozadevna poročila glavnih ljubljanskih listov, ki se izražajo zelo simpatično o ..Jadranski banki". Avstrijskoparobrod.no društvo „Dalma-tia", pri katerem je .Jadranska banka" že od začetka sodelovala, je stopilo lansko leto v novo ero. Posrečilo se je, dobiti od vlado, ki si je obenem zagotovila večji vpliv na upravo podjetja, nove ugodnosti, spremeniti popolnoma statut društva in sanirati društvo tako, da je pričakovati žo to loto lepega vspe-lia in kmalu tudi dobrega obrestovanja delniške glavnice. Moramo tudi nagla-siti. cla je vlada imenovala našega ravnatelja, gosp. M a k s a A n t i č a, predsednikom društva „Dalmatie" in jc s tem tudi dokumentirala zaupanje merodajnih državnih krogov v naš zavod. Tudi šped. in kom. družba .,Balkan'1 lepo napreduje in sc spremeni to leto v delniško družbo s kapitalom Iv 500.000. Omeniti moramo tudi, cla jc bila .,Jadranska banka" oficijelno vspre-jeta v konzorcij za oddajo 4 odstotkov avstrijske kronske rente pri vseh emisijah leta 1910 in tudi to leto pri emisiji K 118,695.000. Skupni promet v minolem letu znaša K 756,459.897-64, čisti dobiček pa K 349.459'93 (nasproti lanskemu za K 91.541-20 več) kar odgovarja 83/4 o/0 obrestovanju delniško glavnico. Rezervni fondi so narastli z dotacijo iz čistega dobička za leto 1910 na kron 338.000-— in se povišajo z ažijom V. emizije delnic za približno nadaljnili K 100.000-— Podpredsednik g. dr. Gregorin je zaključivši svoj nagovor prosil navzoče delničarje, cla ohranijo svoje prijateljstvo in simpatijo našemu zavodu tudi za naprej in cla podpirajo s tem delovanje upravnega sveta in rav-nateljsva.— V smislu pravil je imenoval g. podpredsednik za skrutinatorja delničarja gg. Candolinija in Ko-kalja, za verifikatorja zapisnika gg. H a r 1 o v i č a in K a 1 i s t r a in za zapisnikar] a podravnatelja banke g. S k orle o v s k e g a.— Na predlog delničarja g. Kalistra se letno poročilo — z ozirom na to, da ima že vsak delničar poročilo v roki —, ni čitalo. — Čista bilanca 31. decembra 1910 izkazuje sledeče številke: Aktiva: gotovina v blagajni K 233.J30-83, menico kron 2,895.869-10, vrednostni papirji K 641.630-20 konzorcij alni posli K 95.99965, dolžniki kron 11,354.959,50bančno poslopje K 257.449-67 inventar K 48.925-58 skupno 15.428.264-53 kron.
Pasiva: delniška glavnica kron 4,000.000 rezervni fondi K 266.987-50, vloge K 3,504.187-98, upniki K 6,877.846-95, transitivne obresti kron 55.165-44, trate kron 374.489-74, nedvignjena dividen-da kron 481, čisti dobiček kron 349.541'92 skupno kron 15,428,264-52. — Član nadzorstvenega sveta g. Ulčakar je poročal, da je nadz. svet bilanco točno pregledal in jo našel v popolnem redu. Predlagal je, da se podeli upravnemu svetu absolutorij in da se vsprejme predlog istega glede razdelitve čistega dobička. Ta predlog se enoglasno sprejema, vslocl česar so izplača za 1. 1910 (i. odstotna dividenda t. j. K 24"— po delnici, pričenši od 1. prih. meseca t. 1. Na predlog delničarja g. Kalistra so bili za leto 1911 zopet enoglasno izvoljeni isti gospodje v nadzorstveni svet banke. Predlog upravnega sveta za povišanje delniške glavnice na K 12,000.000 in s tem spojeni predlog glede spremembe pravil, sta bila enoglasno vzprejeta. Ob enem je pooblastil občni zbor upravni svet, da izvrši povišanje kapitala po lastni razsodnosti ali deloma, ali na enkrat in da sam določi pogoje tozadevne emisijo. Ker ni bilo nobenih drugih predlogov, j c podpredsednik g. clr. Gustav Gregorin zaključil zborovanje in ponovno se zahvalil gg. delničarjem na zanimanju za zavod. (992)
rIM« 5(2311?: Oli^E™
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 27. Pšenica za april 1911 Pšenica za maj 1911 . . Pšenica za oktober 1911 Rž za april 1911 . . . Rž za oktober 1911 . .
marca.
Oves za april 1911 . . Koruza za maj 1911 . .
trdneje.
11-68 11-26 10 84 8-18 8-08 8-51 5 61
Po bolezni je treba krepilnega
ampak biti mora učinkujoče — na primer Scott-ova emulzija. Napravite enkrat z isto poskus. Žc po razmerno malem zavžitju se bodete počutili boljše. Temu jc vzrok čistost in izborna kakovost vseh sestavin, ki jih ima Scottova emulzija in vsled posebnega Scott-ovega pripravljanja.
Scotf-Dua
3109 emulzija
da nove moči mnogo hitrejše	PdsZlc s t0 to kot navadno ribje olje in se v - ribičem - kot
ta namen vporablja in priporoča	garancijskim znakom
od zdravnikov že 34 let.	Scott-ovega ravnanja!
Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin.
Dobi sc v vseh lekarnah.
Višina n. morjem 30fr2 m, sred. zračni tlak 730-0 j
0	Cas opazovanja	Stanja barometra v min	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	c 5 ~ 'J 2 C rt " t Tšc>
25	9. zveč.	724 2	60	si. svzh.	dež.	
»	7. zjutr.	725 0	5-7	9	n	277
	2. pop.	727 7	87	sr. svzh.	»	
t	9 zveč.	29'9	87	sr. vzh	*	
»	7. zjutr 2. pop	354 37'2	3 9 90	si. svzh. si. jug.	megleno oblačno	211
Srednja predvčerajšnja temp 6 0\ norm. 5 4», bredma včerajšnja temp 7 7°. norm 5 6J
B, 973
Ob pretresljivi izgubi naše predobre mamice, gospe
nam je došlo toliko sožalja, cla so nam ni mogoče zahvaliti vsakemu posebej. Izrekamo tedaj vsem srčno zahvalo, prečastiti duhovščini, g. dr. Zamiku za požrtvovalnost in vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki bo na ka-koršenkoli način počastili spomin pre-blage pokojnice in spremili k zadnjemu počitku nam nepozabno mamico.
Zagorje ob Savi, 22. marca 1911.
Žalujoči ostali.
939
Kolesarsko društvo v Borovnici je v svojem občnem zboru z dne 5. t. m. podarilo prostovoljnemu gasilnemu društvu borovniškemu znesek K 50-—, za katere se podpisane društvo tem potom najtopleje zahvaljuj o.
Za prostovoljno gasilno društvo v Borovnici:
Ivan Švigelj,	Anton Drašler,
t. č. tajnik.	t. C. načelnik.
za lahko delo začasno v najem V Lc za krmitev in snažonje mora skrbeti. Kdo da konja, pove upravništvo. 998 3
Stalno in aobro službo iščem
aH fcafco drut$o Sem enc.ko službo, izučen rokodeSsiva, oženjen, star 25 let. Nasiov pove uprava tega lista.
920
vzame takoj v pouk pod ugodnimi pogoji Janez Božič, kamnoseški mojster, Volšperk, Koroško.
1000
f
Potrtim srcem javljamo v svojem imenu kakor tudi v imenu njenega sinčka Janko-ta Gregorca vsem sorodnikom tužno vest, da mu je ljubljena mamica, oziroma hčerka, sestra, svakinja in teta, gospa
kfiija Gregn roj. Šusteršič
po dolgi mučni bolezni v 27 letu mirno v Gospodu zaspula.
Pogreb nepozabne rajnke bo v torek dne 28. t. m. ob 5. uri popoldne iz Salendrove ul. 4. na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. mase zadušniec se bodo brale v več cerkvah.
Preblago ranjko priporočamo v prijazen spomin in molitev.
Ljubljana dne 27. marca 1911.
Žalujoči ostali.

Med dolgo boleznijo in po v odom smrti naše predrage iskreno ljubljene soproge, oziroma clobrc matere, sestre in tete, gospe
Terezije Štibernfk
gcstilničarke
smo dobili toliko iskrenega sočutja da nismo v stanu se vsakemu posebej zahvaliti za izraženo sožalje.
Zahvaljujemo se tem potom iz celega srca za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in za tolažbo ob prerano odprtem grobu.
V Ljubljani, dne 24. marca 1911.
999
Žalujoča rodbina
SiSiiernikova.
v ^ v >" * 'v, •
Razpisuje se sSužfea
e	ne?
N9I9II' 9 M PflHi
v St. Janžu na Dolenjskem 993 Nastop dne 24. aprila 1911.
ki jo je spisal dr. Krek. Prijazne ponudbo z navedbo cene naj sc pošljejo pod „Akademie Z. 7307" na naslov. Kaasenstein & Vogler A. G. Dunaj I./1.
—-- exportna tvrdka ur.zlatnine	'	• j:
jan a Mestni trg it, srebrmne. bastna tovarna ur v Švici. f§........