PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ ~ ~ .. Abb. postale I gruppo * L16D8 90 lir Leto XXVm. Št. 77 (8170) TRST, petek, 31. marca 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni »Slovenija« v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SEJA MINISTRSKEGA SVETA POD PREDSEDSTVOM ANDREOTTIJA Vlada je odobrila poročilo o položaju italijanskega gospodarstva za 1.1971 Zastoj proizvodnje je vsaj delno rezultat mednarodnega položaja in monetarne krize Pozitivna ocena sklepov EGS o poljedelski politiki - Danes prehod pristojnosti na dežele RIM, 30. — Danes se ie sestala vlada pod predsedstvom Andreottija ter odobrila poročilo o gospodarskem položaju v državi za leto 1971. Poročilo, ki ga bosta predložila parlamentu ministra za proračun in za zaklad, uvodoma navaja, da je leto 1971 poteklo v razburkanem mednarodnem kontekstu, ki je ustvaril vrsto problemov za vse industrializirane gospodarske sisteme Zahoda. V tem letu so namreč poleg proizvajalnega zastoja in poudarjenih inflacionistič-nih teženj zabeležili ie posebno hudo mednarodno monetarno krizo. Tako je bilo leto 1971 na mednarodni ravni leto poudarjenega zastoja, kn se je v skoraj vseh državah zavrl razvoj, medtem ko se je povečala nezaposlenost, istočasno pa so se zvišale cene. Italijanski gospodarski položai je seveda občutil posledice mednarodnega stanja, predvsem glede izvoza, cen in investicij: sistem pa sta označevala predvsem dva negativna pojava, in sicer zastoj na področju gradbeništva ter zmanjšanje zalog. Oba pojava sta imela posledice za številne druge sektorje gospodarstva: tako ie na primer skrčenje naložb v gradbeništvu privedlo da padca investicij za stroje in prevozna sredstva s strani gradbenih podjetij. Izčrpanje zalog pa je privedlo do manj- še proizvodnje. in do motenj v proizvajalnih procesih. Iz poročila izhaja, da se ie kosmati narodni dohodek povečal v letu 1971 za 8,1 odstotka v denarju, v realni vrednosti pa samo za 1,4 odstotka. Sicer pa poročilo dodaja. da so v vseh evropskih državah zabeležili znaten zastoj v višanju dohodka v orimeriavi s preteklim letom. Tudi cene so se v tem letu povečale za R.6 odst., kar pa je mani kot v Veliki Britaniji in enako kot v Nemčiji in Nizozemski. Globalni viri dohodka, s katerim je država razpolagala, so se zvišali v bistvu v enaki meri kot dohodek in znašajo skupno 75.192 lir. Od teh je šlo nekaj manj kot 50 milijard v potrošnjo, skoraj 13.000 milijard pa za investicije. Izvoz je dosegel vrednost okrog 13.000 milijard. Kljub težavnemu mednarodnemu položaju se italijanski izvoz ni skr- NA PARLAMENTARNIH VOLITVAH 7. MAJA Več kot 37 milijonov volilnih upravičencev Po vsej Italiji so začeli deliti roiilna potrdila - Dokument CK P SUJ P RIM, 30. — 7. maja bo za ob-1 zvišanje pokojnin) predvideva pro-novo poslanske zbornice smelo gla-1 gram neofašistov nekatere zelo zgo- sovati nekaj več kot 37 milijonov ljudi. Med pregledom in obnovitvijo volilnih seznanom so namreč ugotovili, da je volilnih upravičencev 37.093.991, od katerih 17.750.541 žensk. Za senat so te številke nekoliko manjše, saj imajo volilno pravico samo državljani, ki so izpolnili 25. leto starosti: nove senatorje bo izvolilo 33.798.757 volivcev. od katerih 16.048.692 moških in 17.750.065 žensk. Sicer pa se bo to število nekoliko skrčilo do 22. aprila, ko bodo še enkrat pregledali volilne sezname ter iz njih črtali vse, ki so v tem obdobju umrli. Naj za primerjavo omenimo, da je bilo na preteklih parlamentarnih volitvah leta 1968 35.566.493 volilnih upravičencev za poslansko zbornico in 32.517.638 za senat. Danes so medtem začeli po vsej Italiji deliti volilna potrdila, ki so jih končali tiskati včeraj, kot predvideva zakon. Delitev potrdil bo trajala verjetno nekaj tednov, kdor pa ne bo dobil dokumenta do 22. aprila, ga bo lahko sam dvignil pristojnih občinskih uradih. Na političnem področju beležimo danes dokument, ki so ga odobrili včeraj na seji CK PSIUP skupaj z volilnim programom, ki ga pa bo objavilo pozneje strankino glasilo «Mondo nuovo*. Dokument med drugim ugotavlja, da se je v CISL v ACLI in v naprednih katoliških silah uveljavila težnja po povezavi z ostalimi delavskimi silami na razredni ravni, medtem ko je KD postopoma zadobivala značaj vedno bolj konservativne stranke, predstavnice kapitalističnih interesov. Nedvomno je, da je KD ubrala pot premika na desno, kot je razvidno iz sestave enobarvne vlade, iz dosedanje volilne kampanje in tudi iz zadnjega vsedržavnega sveta. V takem položaju ni več mogoče — po mnenju PSIUP — da bi si socialisti še vedno delali iluzije, da bi lahko vodili posredovalno vlogo med KD in celotno levico. Obnova sodelovanja med demokristjani in PSI bi namreč lahko temeljila samo na še bolj nazadnjaških pozicijah. PSIUP meni, da je edina realistična osnova za izhod iz sedanje krize enotnost levice, ki lahko ustvari alternativo vladi in oblasti. Zaradi tega PSIUP predlaga sporazum med vsemi silami levice za prihodnjo zakonodajno dobo. Sporazum naj bi v perspektivi širšega strateškega sodelovanja določil nekatere kratkoročne in srednjeročne cilje in vseboval obvezo, po kateri naj bi vsa levica bila na opoziciji, ali naj bi skupno prevzela vladne odgovornosti, če bi se ustvarili pogoji za to. Tudi misovci so medtem objavili svoj «program», če naj ga tako imenujemo. Poleg nekaterih vome zakonske ukrepe, kot so pa-rifikacija črnosrajčnikov salojske republike z bivšimi borci, ponovna uvedba smrtne kazni za nekatere zločine in omejitev pravice do stavke. Ameriški phantomi za atenske polkovnike VVASHINGTON, 30. — ZDA in Grčija so se dogovorile za dobavo 36 letal tipa phantom grškim oboroženim silam. Ameriški vladni funkcionarji so izjavili, da je namen dobave «modernizirati grško vojsko in utrditi vlogo grškega letalstva na južnem boku NATO*. čil, pač. pa je ostal približno na isti ravni kot lani. Zvišala se je družinska potrošnia za 2.6 odst. v realni vrednosti v denariu pa kar za 7,9 odst. Leto 1971 ie tudi zabeležilo skrčenje ravni zaposlitve za 0,3 odst. Poročilo zaključuje, da obračuni leta 1971. bodisi sami po sebi, predvsem pa v primerjavi z obračuni preteklih let. kažejo na zastat razvoja proizvajalne dejavnosti, kar ie omejilo zvišanje dohodka. Poročilo pa na zaključku ugotavlja tudi. da so se predvsem v zadnjem trimesečju preteklega leta pokazali nekateri pozitivni znaki, ki bi lahko pomenili, da ie najbolj kritična točka proizvajalnega zastoja že mimo. Na današnji seji vlade so poleg poročila o gospodarskem položaju proučili tudi zadnje sklepe, ki so jih sprejeli v Bruslju glede poljedelske politike Evropske gospodarske skupnosti, o katerih je poročal minister Natali. V tej zvezi so ugotovili, da ti sklepi ustrezajo liniji italijanske vlade, po kateri naj italijansko poljedelstvo postane, ob finančnem sodelovanju skupnosti, bolj učinkovito in kompetitivno. Vlada je ugotovila da so bruseljski sklepi pomenili važen preokret v evropski poljedelski politiki, predvsem zaradi tega. ker je prvič prišlo do skupnih obvez glede vprašanj harmoničnega razvoja različnih ozemeljskih realnosti skupnosti. Glede dogovorjenih sprememb cen poljedelskih pridelkov je vlada ugotovila, da ustrezajo previdnosti, ki jo zahteva sedanji gospodarski položaj skupnosti ter da upoštevajo potrebe italijanskega poljedelstva. Vlada je tudi izrekla prepričanje, da te spremembe ne bodo privedle do zvišanja cčn za potrošnjo. Vlada je tudi poslušala poročilo ministra Gatta o poverjenju nekaterih državnih kompetenc deželam ter o premestitvi 15.000 državnih uslužbencev deželam. Kot določa zakon, bo ta prehod izveden jutri, 31. marca. Vlada je tudi odobrila nekatere zakonske ukrepe predvsem glede javne uprave, izvedla nekaj sprememb v vodilnih organih državnih ustanov ter določila tudi premestitve nekaterih prefektov. Glede naše dežele ie vlada sklenila imenovati dosedanjega namestnika vladnega komisarja dežele Furlanije - Julijske krajine dr. Vinoenza Molinarija za prefekta v Gorici. Prekinjena pariška pogajanja o Vietnamu PARIZ, 30. - Voditelj delegacije 1 ZDA na pariških pogajanjih o Viet- OKREPITEV BRITANSKE VOJSKE V SEVERNI IRSKI Britanci so prevzeli oblast v Ulstru v znamenju številnih bombnih atentatov Triurna bitka v Belfastu med britanskimi vojaki in oboroženimi civilisti ^ i H MMj | *.* mm >,;■ . Pred tem so se dalj časa branili s streljanjem in ranili dva policista. Odkrili so jih po mučnem iskanju. Trije tehniki, Angleža Turner in Ban-ner ter Kanadčan Law so bili živi. V hiši je bila tudi neka ženska z ■UMU.. Tudi Rauti premeščen v Milan Misovski voditelj Pino Rauti v avtomobilu, s katerim so ga pripeljali v milanski zapor (Telefoto ANSA) MILAN, 30. — Vrata milanskega zapora San Vittore so se danes zjutraj odprla za člana vodstva MSI Pina Rautija, ki so ga karabinjerji pospremili iz Trevisa, kamor ga je dal zapreti tamkajšnji preiskovalni sodnik Stiz. Rimski časnikar je dospel z avtomobilom s civilno registracijo, vklenjen v lisice. Spremljala so ga štiri vozila karabinjerjev. Pred vrati San Vittoreja. kjer so bili na preži fotografi, se je Rauti še poskusil nasmehniti in pozdraviti z vklenjenimi rokami. To je bil dokaj klavrn nasmeh, glede na hudo obtožbo, pred katero se bo moral zagovarjati in ki predvideva najhujšo kazen, dosmrtno ječo. Rautija so zaprli v samici, nedaleč od celice, kamor so včeraj pospre- zgolj demagoških postavk (n. pr. mili njegovega »kamerada* Franca Fredo. Tretji člen «čme celice*, založnik Giovanni Ventura, je še v zaporu v Bassanu, po pričakovanjih pa bi ga morali že jutri pospremiti v Milan. Današnji «Avanti» je objavil izvlečke utemeljitve preiskovalne razsodbe. s katero je sodnik Stiz predal akte milanskemu sodišču. Razsodba je zanimiva predvsem zaradi tega, ker dokazuje, da so bili krvavi atentati v Milanu in Rimu samo zadnji in logični člen dolge verige atentatov, ki so bili skrbno pripravljeni za dosego točnega cilja. Ta cilj — ugotavlja razsodba — je «strmogla-viti državno ureditev po izvedbi postopne teroristične dejavnosti, ki naj povzroči zmedo v ljudeh ter razširitev mišljenja v korist obnove centraliziranih in hierarhičnih struktur*. «Ni slučaj — pravi Stiz v razsodbi — če sta Ventura in Freda povedala Lorenzonu in Panu, da njun akcijski načrt predvideva sistematično in intenzivno izvedbo terorističnih a-tentatov, da so potrebni novi pristaši, da je treba izkoristiti obstoječo sindikalno napetost*. Danes se je tudi zvedelo, da so proti Pinu Rautiju in drugim šestim osebam že leta 1950 začeli sodno preiskavo pod obtožbo obnovitve razpuščene fašistične stranke. 19. novembra ga je policija aretirala, vendar pa je bil kmalu izpuščen na svobodo, postopek pa je bil arhiviran. (Na 6. strani objavljamo članek o povezavah «čme celice* iz Trevisa s tržaškimi fašističnimi krogi ter o vznemirljivih razpletih afere). dvema otrokoma. Policisti so tedaj, očitno po navodilih notranjega ministrstva, pripeljali anarhista Sadija, po poklicu odvetnika (aretirali so ga bili pred časom), z namenom, da bi posredoval za brezpogojno izpustitev ugrabljenih tujcev. Sadi s pogajanji ni uspel. Gverilci so namreč zahtevali izpustitev treh tovarišev, ki jih je neko posebno sodišče obsodilo na smrtno kazen zaradi ugrabitve ameriških vojakov. Tedaj je policija začela streljati. Ali točneje: tako se zdi, kajti od tega trenutka dalje so vesti iz uradnih virov skrajno protislovne. Viri, ki so blizu policijskim organom, so namreč sporočili, da so se gverilci dalj časa branili s streljanjem. Pri tem naj bi ranili dva policista, ki sta obkoljevala zgradbo, v kateri so bili zabarikadirani ugrabitelji. Tedaj so mladi Turki spoznali, da se policijske oblasti nočejo pogajati in da jim sploh ni mar za tuje talce. Zbirati so začeli razstrelivo za strašni samomor. Pred tem so izpustili iz zgradbe žensko z otrokoma, ki se je hitro oddaljila. Nekaj minut pozneje je bruhnil proti nebu stolp plamenov, dima in kamenja. Eksplozija, ki je ubila ugrabitelja in talce, je do tal porušila hišo. Policijske oblasti so tedaj prepovedale širjenje te vesti Obljubile so, da bo uradno sporočilo izdalo notranje ministrstvo. Res ie nekaj ur pozneje v Ankari bila objavljena tiskovna izjava, po katen naj bi ugrabitelji ubili svoje talce še dopoldne. Dolgo pozneje nai bi policisti vdrli v hišo in v spopadu s strelnim orožjem ubili deseterico ugrabiteljev in odvetnika. Zakaj kar dve verziji o tragičnih dogodkih? Verjetno so izraz zadrege turških oblasti, saj ne gre za zgolj notranjo zadevo Turčije, temveč za življenja tujcev, dveh Angležev in Kanadčana, ki so državljana zavezniških držav. Za sedaj ni vesti o odjeku, ki ga je vest iz Turčije imela v tujini, predvsem v Angliji in Kanadi. Krepitev odnosov med SFRJ in Francijo BEOGRAD, 30. — V zveznem tajništvu za zunanje zadeve se je danes končalo dvodnevno politično posvetovanje med namestnikom zveznega tajnika Jaško Petričem in glavnim tajnikom francoskega zunanjega ministrstva Hervejem Alp-fandom. Na pogovorih sta Petrič in Alpfand izmenjala misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih in dvostranskih odnosih. Največji del njunega pogovora se je nanašal na sedanji položaj in na bodoči razvoj v Evropi. Pri tem sta obe strani poudarili vlogo in pomen neodvisnosti vseh držav ter potrebo, da vse evropske države prispevajo k uresničevanju pogojev za nadaljnji napredek evropskega sodelovanja in postopno zagotovitev evropske varnosti. Obe strani sodita, da so do- s trans kih pripravljalnih konferenc za sklicanje evropske konference o sodelovanju in varnosti. Na pogovorih je bila nadalje izražena zaskrbljenost zaradi zaostritve položaja na Sredozemlju. Pri tem je bil govor o naporih za dosego popuščanja napetosti na tem področju. Petrič in Alpfand sta nadalje obširnn govorila o dvostranskih odnosih in ugotovila, da temeljijo na trdnih osnovah tradicionalnega prijateljstva in sodelovanja na vseh področjih. Posebno sta še opozorila na gospodarske odnose, ki so sicer dobri, a bi jih bilo treba še izboljšati. Z jugoslovanske strani je bilo na pogovorih izraženo pričakovanje, da bo francoska vlada tudi nadalje zagotovila vse pogoje za normalno življenje in delo Jugoslovanov, zaposlenih v Franciji in da bodo francoske oblasti sprejele učinkovite ukrepe, da onemogočijo protijugoslovansko teroristično delovanje. Herve Alpfand je danes popoldne odpotoval v Dubrovnik, od koder bo v soboto nadaljeval pot v Rim. Visokega francoskega vladnega funkcionarja je v Beogradu sprejel zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac in se z njim dlje časa pogovarjal. BONN, 30. — Lansko leto so v Zahodni Nemčiji zabeležili precejšnje povišanje cen, in sicer 5,8 odstotka. Največje povišanje cen v EGS je bilo lani na Nizozemskem, kjer se je življenje podražilo za 7.9 odstotka. PO UNIČENJU VUG0T0URSA V STOCKHOLMU Jugoslavija zahteva kaznovanje atentatorjev Švedske oblasti naj sprejmejo ukrepe proti ustaškim teroristom (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — Obisk zveznega tajnika za zunanje zaueve Mirka Tepavca v Siriji in Libanonu pomeni, po izjavi zastopnika zveznega tajništva Milana Zupana na današnji tiskovni konferenci, nadaljevanje prijateljskih odnosov z državami, s katerimi Jugoslavija sodeluje na področju neuvrščenosti iin dvostranskih stikov. Zaradi sedanjega položaja na Bližnjem vzhodu in Sredozemlju je obisk Tepavca v teh državah tembolj aktualen. Zato se pričakuje, da bo Tepavac poleg dvostranskih vprašanj s svojimi kolegi razpravljal o vprašanjih Bližnjega vzhoda in Sredozemlja in drugih mednarodnih vprašanjih skupnega interesa. Milan Zupan je obvestil novinarje, da bo Tepavac aprila obiskal tudi Egipt, točen datum obiska pa bo dogovorjen te dni. Eksplozija bombe v jugoslovanski turistični agenciji Yugotoursa v Stockholmu, je po izjavi Zupana novo teroristično dejanje usmerjeno proti Jugoslaviji in njenim zastopstvom na Švedskem. Smoter te akcije je tudi pokvariti odnose med Jugoslavijo in švedsko. Pričakujemo, je dejal Zupan, da bodo vlada Švedske in švedski pristojni organi povzeli najodločnejše in u-činkovite ukrepe, da se onemogoči tako in drugo teroristično delovanje na ozemlju Švedske, da se bo nadaljevala odločna preiskava, da se odkrijejo in kaznujejo kriv-zoreli pogoji za uresničenje več- i ci atentata na prostore Yugotoursa. Pomočnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Miloš Lalovič je izrekel odpravniku poslov švedskega veleposlaništva Alardu zaskrbljenost jugoslovanske vlade zaradi nadaljevanja protijugoslovanskega in terorističnega delovanja na Švedskem. Lalovič je spomnil švedskega diplomata na prejšnja opozorila in zahteve švedski vladi ter zahteval, da švedska vlada in dru-di pristojni organi švedske sprejmejo odločne ukrepe, da se prepreči teroristično delovanje proti Jugoslaviji, da bi pokvarili prijateljske odnose med obema državama. Lalovič je tokrat zahteval, da Švedi odkrijejo atentatorje na prostore Yugotoursa v Stockholmu, da jih kaznujejo, da o tem ob ve stijo jugoslovansko vlado. B. B. LONDON, 30. — Britanska vlada je danes prevzela vso oblast v Severni Irski. Zadevni zakon je bil v tretjem čitanju odobren danes zjutraj po 20 urah neprekinjenega zasedanja poslanske zbornice. Nato je zakon soglasno odobrila lordska zbornica, nakar je kraljica Elizabeta na osnovi sprejetega zakona izdala zadevni odlok. Kmalu nato je odpotoval iz Londona v Belfast minister Whiteiaw, ki je prevzel v Ulstru vso oblast, i etao etao etao eta etaoinetaoin Prvi dan neposrednega prevzema oblasti Londona v Ulstru je potekal v znamenju številnih bombnih atentatov, ki so v raznih mestih povzročili mnogo ranjenih in veliko škodo. V Lisburnu pri Belfastu, kjer je sedež glavnega poveljstva britanske vojske na irskem otoku, je eksplodirala močna bomba postavljena v avtomobil, ki so ga teroristi parkirali v dvorišču neke trgovine. Eksplozija je povzročila 18 ranjenih. Da ni prišlo do še hujših posledic se je treba zahvaliti nekemu civilistu, ki je šel mimo trgovine in je z izredno prisebnostjo vstopal v avtomobil ter ga odpeljal iz dvorišča na sredino ulice. V Belfastu je eksplodirala bomba v trgovini s tekstilnim blagom protestantskega občinskega svetovalca Carsona. Tudi tukaj je bilo sedem ranjenih. Hiša pa je bila močno poškodovana. Toda vesti o atentatih in o splošnem položaju v Severni Irski, ki prihajajo iz Londona, so v zadnjih dneh izredno skope. Očitno je, da odkar so oblasti sklenile, da bodo neposredno prevzele oblast v Ulstru, izvajajo v Londonu tudi strogo cenzuro nad vestmi, ki prihajajo z irskega otoka. Zato smo včasih prisiljeni, da poročamo o dogodkih, ki so se pripetili dan poprej, ker so jih oblasti namenoma zamolčale. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo povečalo število britanskih vojakov v Ulstru. Za sedaj so poslali v Belfast še en bataljon vojakov. 4.000 vojakov p« je v stanju pripravljenosti in lahko vsak čas odpotujejo z vso vojaško opremo v Severno Irsko. V bolnišnici v Belfastu je danes umrl britanski častnik, ki je bil preteklo noč hudo ranjen, ko je eksplodirala bomba, katero je hotel onesposobiti, častnik je bil v rivilu, ko so ga opozorili, da je v nekem avtomobilu pred županstvom nastavljena tempirana bomba. Preteklo noč sta v času šestih ur eksplodirali v bližini belfaškega županstva kar dve bombi. Desničarska fronta severnoirskih protestantov, ki je v preteklih dneh vodila velike demonstracije in 48-urno stavko proti raznustu krajevnega parlamenta in odvzemu oblasti krajevni vladi, se je danes dejansko razbila. Voditelj skrajne desničarske organizacije »Vanguard* Wilham Craig je izjavil, da bodo nadaljevali boj proti londonski u-pravi v Severni Irski. Po drugi strani pa je dosedanji predsednik ulstrske vlade Faulkner, ki .je v prejšnjih dneh sodeloval s Craigom, danes poudaril, da on in njegovi ministri bodo sodelovali z britanskim mmistrom Whitelawom, da pa bodo odklonili vsako podporo in vsako i sodelovanje s komisijo, ki jo bo britanski minister imenoval, da bo opravljala razne civilne posle. Hkrati je Faulkner nozval Irce. nai opustijo nasilna deian;a in naj se ra’e pripravijo, da bodo čez leto dni ponovno trdno prevzeli oblast v roke, ko bo potekla doba londonske uprave. I Sinoči je prš'a iz Belfasta kratka 1 vest, da je prišlo v belfaškem katoliškem mestnem predelu Ander-sontovvn d0 prave hitke med britanskimi vojaki in oboroženimi civilisti. ki ie trajal več kot tri ure. Med hudim streljanjem je bila ubita ena ženska, en britanski vojak pa je bil ranjen. (Na sliki: po eksploziji avtomobila pred beifaškim županstvom, ki na srečo ni zahtevala človeških žrtev). (Telefoto ANSA) Boji v Vietnamu SAJGON, 30. - Ameriško poveljstvo v Južnem Vietnamu je danes sporočilo, da so osvobodilne sile v vzhodnem Laosu sestrelile z raketo «Sam» štdrimotorno ameriško letalo s 14 člani posadke na krovu. Letalo ie bilo oboroženo in so ga uporabljali v izvickviške namene. Poleg tega so Američani sporočili, da so letala B-52 ponovno začela močno bombardirati osvobojeno o-zemlje v Južnem Vietnamu. Danes .je prišlo do hudih spopadov tudi med vietnamskimi osvobodilnimi silami in sajgonskimi vojaki. Na.jhu.i-šd spopadi so bili na laoški meji. Rogers o Nixonovem obisku na Kitajskem WASHINGTON. 30. — Ameriški zunanji minister Rogers ie v in terv.ju.ju televiziji izjavil, da ne davno potovanje Nixona na Kitajsko «močijo krepi perspektive mi ru». Po njegovem mnenju, .je Nixe novo potovanje ustvarilo pogoje za zmanjšanje napetosti med ZDA ir Kitajsko in na celotnem azijskem področju. Potem ko je zagotovil, da potovanje Nixnma v Peking ni imelo protisovjetskega značaja, je vendar priznal, da ie zbližanie z Ljudsko republiko Kitajsko povzročilo czačasno napetost* med Wa-shingtonom in Tokiom, ki pa j« bila kmalu odpravljena. WASHINGTON, 30. - Predstavnik Bele hiše je izjavil, da bo predsednik Nixon med potovanjem \ Sovjetsko zvezo obiskal Teheran. To vest so potrdili tudi v iranski prestolnici. MEDTEM KO VOLILNA KAMPANJA ŽIVOTARI Začelo se je razdeljevanje volilnih potrdil po sekcijah Protest KPI zaradi zlorabljanja pravice demokristjanov do lepljenja volilnih plakatov — Slovenski komunisti se zavzemajo za izvolitev poslanca Škerka in za oddajanje preferenčnih glasov zanj Volilni urad tržaške občine je bora SKGZ Bogo Samsa podčrtal. včeraj izročil volilna potrdila 50 raznašalcem, od katerih bo vsak imel po dve sekciji. Skupno bodo torej v teh prvih dneh poskrbeli za 100 sekcij od skupnih 366, se pravi za pičlo tretjino. V prihodnjih 15 dneh pa bodo razdelili vseh 214 tisoč volilnih potrdil, kolikor je volilnih upravičencev v tržaški občini. Volilni urad bo v naslednjih desetih dneh pregledal vsa potrdila, ki jih raznašalci iz enega ali drugega razloga niso mogli izročiti. Od 25. aprila pa se bodo upravičenci, ki do tistega datuma niso dobili svojega potrdila, lahko obrnili do volilnih uradov v svojih občinah. Kot smo dejali je v tržaški občini približno 214.000 volilnih upravičencev, potrdila pa bodo razdeljena po barvah. Ženske nad 25 let starosti bodo dobile potrdila roza barve z zelenim tiskom, moški nad 25 let — roza s črnim tiskom. Ti bodo v volilnih sekcijah prejeli dve volilnici, eno za senat, drugo pa za poslansko zbornico. Bela potrdila z zelenim tiskom bodo za ženske od 21. do 25. leta starosti, bela s črnim tiskom pa za moške med 21. in 25. letom. Ti bodo prejeli samo eno volilnico in sicer za poslansko zbornico. Krščanska demokracija je letos predstavila kar devetsto prošenj posameznikov za dodelitev prostorov za volilne lepake, ki so namenjeni organizacijam, ki podpirajo posamezne stranke. S tem so si njeni podporniki zagotovili kar polovico vseh razpoložljivih prostorov za lepake. S tgm v zvezi je avtonomna federacija KPI objavila tiskovno poročilo, v katerem obsoja tako početje in ugotavlja, da je v škodo svobode obveščanja drugih političnih strank. Zakon, ki predvideva prostore za lepake organizacij, ki podpirajo razne stranke, pa je bil odobren zato, da bi preprečil taka pretiravanja. Če bi vsaka stranka naredila isto, bi zakon kaj kmalu zgubil na veljavi. Zaradi tega je avtonomna federacija KPI protestirala pri županu in pri prefektu, na katerega je tudi naslovila pismo, v katerem obsoja početje občinskega odbora pri dodelitvi prostorov za volilne lepake. V pismu je tudi rečeno, da zakon predvideva predpise v primeru prošenj, katerih namen je omejiti svobodo volilne propagande kvalificiranih skupin in organizacij. Ta svoboda pa se lahko zagotovi samo z uravnovesjem nasprotnih interesov in z onemogočenjem zlorabljanja pravice do propagandi. Zato zahteva KPI, naj občinski odbor znova dodeli prostore za lepake. Položaj je popolnoma različen v občinah, ki jih upravljajo komunisti (Milje, Zgonik, Dolina), kjer je več kot 50 odst. volivcev komunistov in bi zlahka preprečili drugim skupinam, da bi izvajali volilno propagando. Do tega pa ni prišlo in v teh občinah so razdelili prostore za lepake tudi drugim silam brez nobenih diskriminacij. Volilnih shodov včeraj v našem mestu ni bilo, pač pa so v krožku za politične in sociološke raziskave «Pinko Tomažič* sinoči Slovenci, udeleženci kongresa KPI, poročali o svojih vtisih in pri tem še zlasti podrobneje razpravljaii o stališču, ki ga je kongres sprejel v odnosu do Slovencev v Italiji, ko je vključil v tej zvezi v partijski program poseben člen o zaščiti slovenske manjšine. V tej zvezi je prvi govornik Stojan Spetič ob zaključku podčrtal izreden pomen izvolitve slovenskega poslanca v rimski parlament in dejal, da se slovenski komunisti zavzemajo, da se ponovno izvoli poslanec Albin Škerk in da bodo zanj dali preferenčni glas, saj na tak način partija omogoča Slo vencem njihovo vlogo protagonista v boju za dosego nacionalnih pravic. Kot gost je član izvršnega od- da je izvolitev slovenskega poslanca izredno pomembna za vso slo venko narodnostno skupnost v I-taliji in izrazil upanje, da bo Škerk ponovno izvoljen v rimski parlament. Stojan Spetič je v obsežnem u-vodnem poročilu teoretično poglobljeno govoril o perspektivah preobrazbe italijanske družbe, ko so reforme dejanski detonator. Gre za široko zavezništvo napredno u-smerjenih komunističnih, socialističnih in katoliških množic v smeri socialistične preobrazbe. To je originalna italijanska pot, ki se ne more zgledovati na noben drug obstoječi model in za katero je značilna široka demokracija na bazi in bistvena enotnost sil, ki se sklicujejo na socializem. V ta okvir se logično vključuje v program partije tudi poseben člen o narodnostnih manjšinah, ki predstavlja pogoj za si>delavanje z drugimi političnimi silami. Poslanec Škerk je nato govoril o izkušnjah zadnje zakonodajne dobe, ko je bilo sicer zelo mnogo narejenega, doseglo pa se ni dovolj predvsem zaradi nasprotovanja močnih sil v krščanski demokraciji. Vendar pa je zelo važno, da je postala zahteva po globalni zakonski zaščiti že nekako logična in da je uspel skupni nastop vseh Slovencev, saj je lahko tudi v bodoče učinkovit samo enotni boj za naše pravice. Poslanka Marina Bemetič je nato govorila o izbiri demokratičnega razvoja, ki ni nekaka lahkotna perspektiva temveč težaven in dolgotrajen proces, v katerem smo neposredno zainteresirani Slovenci. Zadnja je spregovorila mlada Tamara Blažina o tehničnih pripravah za kongres ter podčrtala, da je bilo na njem prisotnih izredno visoko število mladih delegatov. Dr. Molinari imenovan za goriškega prefekta Na včerajšnji seji ministrskega sveta so imenovali dosedanjega vladnega podkoraisarja za deželo Furlanijo - Julijsko krajino dr. Vin-cenza Molinarija za novega gori-škega prefekta. . Dr. -MoUaarL.je bil vladni, deželni, pod komisar v Trstu od leta 1965, že leta 1969 pa je bil povišan v rang prefekta. Z imenovanjem za goriškega prefekta je bil ponovno vključen v ustrezni stalež. V času njegovega službovanja v Trstu naj omenimo pogajanja z Jugoslavijo za maloobmejni promet in njegovo izredno komisarsko vodenje tržaške uprave v letih 1969 - 1970. Dr. Molinari je tudi podpredsednik italijanskega dela mešane italijan-sko-.iugoslovainske komisije za manjšinska vprašanja. Svojo kariero je dr. Molinari začel leta 1945, ko ga je takratni CLN imenoval za tajnika prefekta. Med občnim zborom je tekla razprava o načrtovanem srečanju med Evropskim federalističnim gibanjem in strankami, do katerega naj bi prišlo v aprilu in na katerem naj bi razpravljali o izvolitvi Evropskega parlamenta. • Minister za šolstvo je odredil podaljšanje do 10. aprila roka za predložitev prošenj za pripust k posebnim habilitacijskim tečajem. Zaradi tega sta podaljšana tudi roka do katerih morajo ravnatelji zavodov (do 11. a-prila) posredovati te prošnje skrbnikom in ti šolskim ravnateljem (do 19. aprila). OD JUTRA DO VEČERA NA DELU POSEBNE ZDRAVSTVENE EKIPE ji • ACEGAT sporoča, da bodo njegovi -- mMib Wi................- uradi jutri, 1. aprila, odprti od 7.30 Dolga kača ljudi okrog poslopja občinskega higienskega zavoda, ki čakajo do 10.30. na cepljenje linillllllllllllllllflflllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIII PO PREVENTIVNIH UKREPIH MINISTRSTVA ZA ZDRAVSTVO Od danes cepljenje proti kozam tudi v vseh občinskih ambulantah V ambulanti higienskega urada v Ul. Torino so včeraj cepili do 4000 oseb ■ Občinski odbornik za zdravstvo zagotavlja, da bo cepiva dovolj POZIV VOLIVCEM Federalistična mladina o nevarnosti fašizma Tržaška sekcija «Evropske federalistične mladine*, ki se je sestala 28. t.m. na svojem rednem občnem zboru v Trstu pod predsedstvom Bruna Pinamontija je pozvala velivce, naj glasujejo proti fašizmu in se strnejo okrog demokratičnih in protifašističnih strank. V resolucijo, ki so jo sprejeli ob zaključku občnega zbora, pravijo dobesedno: cObčni zbor G. F. E. ugotavlja v sedanjem političnem kontekstu resno nevarnost, ki io predstavlja oživljanje fašističnih teženj, ki so neločljivo povezane z nacionalističnimi komponentami, nasprotnimi demokratični in evropeistični ideji. Zato se čuti dolžna pozvati vse volivce naj odklonijo vsak avtoritarni in šovinistični mit in naj se strnejo okrog demokratičnih in protifašističnih strank.* Danes bodo cepili proti črnim kozam ne samo v ambulanti higienskega urada v Ul. Torino 8. ampak tudi v 10 občinskih ambulantah v Trstu ter v občinskih ambulantah v podeželskih občinah. V ambulanti v Ul. Torino in v pomorski ambulanti (Ufficio di Sani-ta marittima) bodo izdajali mednarodno potrdilo o cepljenju, v ostalih ambulantah pa navadno potrdilo, ki velja samo za prehode čez italijansko - jugoslovansko mejo. V Ul. Torino bo cepljenje od 8.30 do 14. ure, v občinskih ambulantah pa od 8.30 do 12. ure. Pokrajinski zdravnik in občinski zdravstveni funkcionar sta sinoči izdala skupno poročilo, v katerem poudarjata, da za sedaj ni na Tržaškem nobene osnove za zaskrbljenost. ministrstvo za zdravstvo pa je odredilo, zaradi previdnosti, da se mora cepiti proti črnim kozam vse osebje, ki bi bilo lahko v nevarnosti okužbe (zdravniško osebje, agenti policije, karabinjerji). , Občinski odbornik za zdravstvo dr. Gaetano Blasina nam je sinoči zagotovil, da cepiva ne primanjkuje, da bodo prišle še nove pošiljke, da sta za to poskrbela ministrstvo za zdravstvo in dežela, da ie na razpolago za cepljenje dovolj zdravnikov in bolničark Preventivni ukrep ministrstva za zdravstvo in omejitveni predpisi glede prehoda čez mejo zaradi pojava črnih koz v Jugoslaviji so seveda povzročili posebno stanje tostran in onstran meje. večje in manjše nevšečnosti, zaskrbljenost. Promet skozi mejne bloke se je nenadoma skrčil za 80 odst., v Trstu .je bilo zelo malo gostov iz Jugoslavije. Le redki Tržačani so lahko šli na iugoslovan.sk/> stran, dolge vrste pa so bile riredsinoč-njim, ker so se mnogi vračali iz hitro in s Krasa, ko so izvedeli za nove ukrepe, marsikdo pa ie zvečer pohitel čez mejo po bencin. Naval, kot ga ne pomnilo, je bil včeraj dopoldne na občinskem uradu za higieno v Ul. Torino 8. kjer je ambulanta za cepljenje, ki izdaja mednarodna potrdila. Ljudje so začeli prihajati že v zgodnjih urah, potem pa se je vila in zelo počasi premikala dolga vrsta. Marsikdo, ld je prišel boli pozno, se je prestrašil, ali naveličal ter odšel domov. V ambulanti je nepretrgoma delalo 30 zdravnikov in bolničark, na pomoč so poklicali zdravstveno o-sebje iz drugih ambulant. Delali so do 18.30, dokler na bilo več nobenega v vrsti. Računajo, da so cepili od 3.500 do 4.000 ljudi ne samo iz tržaške občine, ampak tudi iz drugdh italijanskih mest in inozemce, ki so bili namenjeni v Jugoslavijo. Tako so cepili tudi skupino izletnikov iiz Bologne, ki je odšla na izlet v Zagreb, s katerim je Bologna sklenila pobratimstvo. Skupino ie spremljal tudi občinski odbornik, ki se ie zahvalil za uslugo. Tudi v Miljah so imeli včeraj dopoldne precej dela. ker so prihajali ljudie, zlasti izletniki iz Italije. ti so jih na bloku pod Škofijami zavrnili in so se hoteli cepiti, da bi lahko nadaljevali pot. Cepili so približno 70 ljudi, dokler jim ni zmanjkalo cepiva. Nadaljevala bodo danes, od 9. ure naprej. V Dolini bodo začeli cepljenje ob 14.30 v občinski ambulanti v Dolini. Kaže torej, da se bo stanje polagoma normaliziralo, vendar pa bo moral marsikdo spremeniti svoj načrt in počakati še kakšen dan za izlet ali nakupe v Jugoslaviji. Pri cepljenju bodo imeli prednost tisti. ki morajo potovati v Jugoslavijo zaradi službene dolžnosti, dela in opravkov. Gneča na hodniku občinskega higienskega zavoda ne konfederacije dela. Jugoslovansko delegacijo je vodil predsednik zveznega komiteja za promet in zveze Miloslav Milutinovič, italijansko pa generalni sekretar Italijanske federacije pristaniških delavcev Giovanni Bruzzone. V dopoldanskih razgovorih Sr> obravnavali dejavnost sindikalnih organizacij v omenjenih panogah ter možnosti za prihodnje sodelovanje. Danes si bodo italijanski gostje ogledali koprsko tovorno pristanišče ter se pogovorili tudi s predstavniki sindikalne organizacije v luki. L. O. • Izvršni komite sekcije KPI Pinko Tomažič je poslal tovarniškemu svetu Italcantieri v Tržiču brzojavko, v kateri izraža svojo solidarnost z delav ci tovarne, ki so zavrnili fašistično provokacijo brodarja Laura. Demonstracija delavcev tovarne Grandi Motori Delavci boljunške tovarne Grandi Motori so v okviru svojega stavkov nega gibanja za čimprejšnje priznanje s strani delodajalcev njihove zahtevne platforme, demonstrirali po Ul. Flavia in v industrijskem pristanišču. Promet je bil dobrih dvajset minut prekinjen, nakar so se delavci GMT vrnili v tovarno. Do včeraj so na Koprskem cepili že 40 tisoč oseb Nepotreben naval na koprski Zavod za zdravstveno varstvo Ekip in cepiva je dovolj, primanjkuje pa rumenih knjižic Zaskrbljenost gostincev na obali DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI Naš koprski dopisnik nam je včeraj sporočil naslednje. Na področju šestili občin koprske zdravstvene regije, ki zajema razen obalnih tudi bistriško, sežansko in postojnsko občino, so do 14. ure včeraj cepili proti kozam že 34 tisoč prebivalcev, do večera pa se je to število povečalo že na nad 40 tisoč. Posebne zdravstvene ekipe od jutra do večera s skrajno požrtvovalnostjo o-pravljajo svoje delo, pri čemer je treba povedati, da se tudi državljani zelo disciplinirano udeležujejo te preventivne akcije. Občinske skupščine so storile vse potrebne korake, da se zdravstvenim delavcem olajša delo. Med drugim so jim ponudile tudi dodatne administrativne kadre, kar pa za sedaj ni bilo potrebno. Na področju šestih občin koprske regije je trenutno pod zdravstvenim nadzorom 18 ljudi. Pri tem je treba poudariti, da ne gre za karanteno, saj so to izključno osebe, ki so prišle iz južnih predelov države, vendar niso bile v nikakršnem stiku z obolelimi. Pristojni organi so tudi odločno demantirali vesti, da bi se pojavil primer črnih koz na Primorskem. ali sploh v Sloveniji. Medtem je včeraj na obalnem področju zavladala povsem nepotrebna panika v zvezi z ukrepom italijanskega ministrstva za zdravstvo o prepovedi prestopa meje za tiste potnike, ki nimajo potrdila o cepljenju proti črnim kozam. Zjutraj je več sto ljudi zasedlo koprski zavod za zdravstveno varstvo in zahtevalo rumene knjižice, s katerimi bi lahko potovali čez mejo. Zaradi tega je delo zavoda zastalo skoraj za dve uri in na pomoč so morali poklicati celo organe ljudske milice. Stvar se je hitro uredila na osnovi sporazuma naših in italijanskih obmejnih oblasti, po katerem lahko jugoslovanski državljani, lastniki obmejnih prepustnic, potujejo v Italijo s potrdilom o cepljenju, na katerem pa morata biti žig in podpis direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo v Kopru. S potnim listom pa lahko potujejo le tisti, ki imajo tudi rumeno zdravstveno knjižico, čeprav je bilo vznemirjenje ljudi, ki delajo na obmejnem področju, ali imajo tam nujne opravke, deloma razumljivo, pa so zdravstveni organi odločno poudarili, da brez discipline ne bo šlo. Dovolj je namreč ekip in cepiva, poskrbeli pa so tudi za dodatno pošiljko rumenih knjižic. Medtem je na slovenski obali dokaj nenavadno stanje, kar zadeva promet. Na prste bi namreč lahko prešteli avtomobile In drnca vozila z italijansko registracijo. Seveda to stanje ne bo trajalo dolgo in je posledica ukrepa italijanskega ministrstva za zdravstvo, ki je seveda večino ljudi presenetil. Čeprav se bo to stanje^ v nekaj dneh uredilo, ko si bodo zainteresirani oskrbeli ustrezna potrdila, pa so vendar obalna turistična podjetja močno zaskrbljena. Portorož in Piran, ki sta imela za praznike razprodane vse zmogljivosti, prejemata številne odpovedi. Razumljivo pa je, da se bo tudi število izletnikov močno skrčilo. L. O. - - Cepljenje kar po tekočem n atu, Od 11. do 14. maja Izlet v Mauthausen Združenje bivših političnih depor tirancev (ANED), ki ima svoj sedež v Ul. Crispi 3 (te. 730-306) organizira od 11 do 14. maja avtobusni izlet v Avstrijo in ogled koncentracijskega taborišča Mauthausen. Odhod bo 11. maja ob 6.30 s Trga Garibaldi, ob 7. iz Tržiča, ob 7.30 iz Gorice, ob 8. iz Vidma. Izletniki se bodo peljali pio Kanalski dolini in se bodo ustavili za kosilo v Judenburgu, okrog 18.30 pa bodo prispeli v Linz, kjer bodo prenočevali. Naslednji dan si bodo ogledali Linz in koncentracijsko taborišče Mauthausen. V soboto, 13. maja, se bodo odpeljali v Salzburg, kjer si bodo ogledali zanimivosti okolice in mesta ter prenočevali. V nedeljo, 14. maja. se bodo spet vrnili v Mauthausen, kjer se bodo udeležili mednarodne svečanosti ob obletnici osvoboditve taborišča, nato pa se bodo skozi Steyz. Leoben in Beljak vrnili domov. Stroški za potovanje, prenočevanje, zajtrk, kosilo in večerjo znašajo 40.000 lir. Ob vpisu je treba plačati na račun 15000 lir. Kdor se hoče udeležiti izleta, naj pohiti. Vpisovanje sprejemajo na sedežu v Ul. Crispi 3 do 15. aprila. Predavanje za starše Znanstveni licej F. Prešeren v Trstu prireja v okviru usmerjevalnega tečaja v sodelovanju z združenjem staršev dijakov v petek, 7. aprila 1972 v šolskih prostorih na Vrdelski cesti predavanje z naslovom: KAKO POMAGATI OTROKU PRI IZBIRI POKLICNE IN ŽIVLJENJSKE POTI. Govoril bo pedagog prof. Franc Pe-diček. Začetek ob 19.30. Vabljeni! OBVESTILO SG Slovensko gledališče v Trstu obvešča, da gostovanje Baleta SNG iz Ljubljane, napovedano za 3. in 4. april, odpade zaradi preventivnih ukrepov proti črnim kozam. OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Prijava dohodkov (Vanoni) za leto 1971 Kmečka zveza opozarja člane, da zapade danes rok za prijavo dohodkov prejšnjega leta. Prijavo morajo izpolniti in vložiti vsi, katerih dohodki (od plač, od zemlje, od hiš itd.) presegajo 960 tisoč lir letno. Lastniki hiš morajo prijavo izpolniti tudi čc sicer njihovi dohodki ne presegajo 960.000 lir. Naj ljudi ne zavede dejstvo, da jim prijavnice ne pošljejo več na dom, ker so kljub temu podvrženi hudim globam, če bi svojih dohodkov ne prijavili. Kmečka zveza tudi letos, kot običajno, izpopolnjuje v uradnih urah (8,—14., ob četrtkih, 8,—12. in 15,—18.) in oddaja prijave za člane. Tiskovine za prijavo bodo dobili pri nas (ni jim jih treba kupiti v trafikah, kjer so naprodaj), s seboj morajo pa prinesli: davčne kartele za leto 1971, potrdilo delodajalca o plači v letu 1971 (če so v službi), podatke o dohodkih iz najemnin (če dajejo v najem hišo, stanovanje ali zemljišče), osebne podatke družinskih članov. iiiimiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiumiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiMHiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiimHiiiiiimiiimuimiiiiiimmima ZA 15 DO 27 ODSTOTKOV OD 16. APRILA DALJE Tržaško pristanišče v škripcih zaradi zvišanja poslovnih tarif Povišanje tarif pripisujejo sprejemu zahtev pristaniščnilkov, v resnici pa je posledica zaostalosti tehničnih naprav VČERAJ V KOPRU Sestanek pristaniških sindikatov CGIL in SFRJ V Kopru sta se včeraj sešli de-_ legaciji sindikata pristaniških delav-i cev Jugoslavije in Italijanske sploš- Tržaško pristanišče bo s 16. aprilom povišalo svoje tarife za okrog 25 odstotkov, oziroma v razponu do 27 odstotkov za posamezne blagovne in operativne zvrsti. To povišanje pripisujejo dejstvu, da je ministrstvo v Rimu pristalo na zahteve pristaniških delavcev, ki jih vsebuje njihova platforma zahtev, dejansko pa gre na rovaš tehnične zaostalosti našega pristanišča, saj je znano, da sta od predvidenih 20 milijard lir, kolikor bi jih bilo treba za popolno modernizacijo pristanišča bili nakazani v okviru «pla-vega načrta* le 2 milijardi, dejansko uporabljenih pa le nekaj milijonov. Zavedajoč se, da bo podražitev pristaniških uslug tržaško pristanišče znatno huje prizadela kot o-stala italijanska pristanišča, predvsem pa genovsko, je vladni komisar dr. Abbrescia že pred časom posredoval pri ministrstvu za trgovinsko mornarico, da bi se tej nevarnosti izognili z izdatnim finansiranjem s strani pristojnega ministrstva. Prefekt Abbrescia je v tem smislu posredoval tudi pri predsedstvu vlade in notranjem ministrstvu, vendar odziva ni bilo, kar samo potrjuje gluhost osrednjih organov za potrebe tržaškega pristanišča. Genova je že 23. t. m. objavila nove tarife, ki bodo za izkrcavanje in vkrcavanje blaga višje poprečno za 21 odst. oziroma za 23,4 odst. za pavšalno izkrcavanje, za 19,2 odst. za normalne, polne kontejnerje in 21. odst. za prazne kontejnerje, od 13,5 do 13,6 odst. za razsuti tovor itd. Genovskemu zgledu so seveda takoj sledila druga in med njimi tudi tržaško pristanišče in čeprav je bilo povišanje v zraku, je njegov obseg vendarle pomenil pravi šok tako za domače kot tuje špediterje in brodarje, ki se s svojimi ladjami opirajo na tržaško pristanišče. Medtem ko bo Genova podražila tarife za blago, polizdelke in surovine, namenjene predvsem državnemu zaledju, s čimer se bo povečala konkurenca Marseilla, Amsterdama in Rotterdama, bo moral Trst voditi boj z jugoslovanskimi pristanišči, z Bremenom, Hamburgom, Rostockom, Ščečinom, Gdanskom in Gdynio. Konkurenca pahljača, ki bo težila na Trst, je nedvomno mnogo širša od one, ki obkoljuje Genovo, kar naravno pomeni, da bo breme podražitev pristaniških uslug Trst mnogo huje občutil kot Genova in še nekatera druga pristanišča. Spričo dejstva, da se tržaško pristanišče seveda ni moglo izogniti obveznostim v zvezi s sprejetjem delavskih zahtev, preostaja samo še upanje, da bodo tudi razna inozemska konkurenčna pristanišča prisiljena povišati svoje tarife. Po drugi strani pa bo lahko delno omilila negativne posledice o-menjenih podražitev večja produk-itivmost dela v pristanišču, saj je dejavnik »hitrost* izredno važen za vse kliente, ki prihajajo v naše pristaniških operacij pa je spet odmeril na razpolago številna druga nadomestna pristanišča. Povečanje produktivnosti oziroma hitrosti pristaniških operacj pa je spet odvisno od modernizacije naprav. V tej zvezi je zlasti zaskrbljujoče dejstvo, da v drugih državah v nasprotju z Italijo na tem področju ne spijo. V Bremenu in Hamburgu gradijo vedno nove in modernejše tehnične naprave za specializiran blagovni promet, kot je na primer kontejnerski, «ro-ro», «lash», z večstransko uporabnimi in takoimeno-vanimi polkontejnerskimi ladjami. Poljska pristanišča se prav tako hitro modernizirajo, da bi lahko zadostila potrebam Madžarske, češkoslovaške, Vzhodne Nemčije, romunske Transilvanije. Sovjetska zveza je odprla novo kontejnersko linijo Evropa — Sibirija — Japonska, povečala se je plovba po Donavi itd. O vsem tem bo moralo računati tudi in predvsem tržaško pristanišče, u-poštevajoč po vrku, da je tržaško pristanišče med vsemi najbolj prizadeto zaradi zapore Sueškega prekopa, preko katerega so se pred letom 1967 odvijali najbolj kvalificirani prevozni tokovi proti ekvatorialnim in monsumskim področjem. Spričo vsega tega je še toliko bolj nujno, da bi vlada in dežela upoštevali vse te negativne dejavnike in zagotovili takojšnjo pomoč pri stanišču. OBVESTILO SGZ Slovensko gospodarsko združenje o-pozarja vse svoje člane, ki niso še izpolnili prijave dohodkov Vanoni, da zapade rok danes, 31. t. m. Vabi zato vse interesente, da se takoj javijo v uradih združenja, ki so jim na razpolago vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.30. TAJNIŠTVO Razstave V Kulturnem domu antološka razstava grafike Avgusta Černigoja. Demetrij Cej razstavlja svoja dela v galeriji Go-Go v Hruševici pri Štanjelu. Razstava bo odprta še danes. V občinski galeriji razstavlja Mino Rigotti. V galeriji Cartesius razstava del tržaškega slikarja Cornachina. Trajala bo do 14. aprila. V galeriji «La Lanterna* razstavlja svoja dela slikar Dino Predonzaoi. Razstava bo odprta mesec dni, do 24. aprila. V galeriji «Russo» razstavlja slikar Deziderij Švara. V galeriji Torbandena razstavlja do 12. aprila slikar Decillia. V Tržaški knjigami razstavlja svoje najnovejše grafike s kraškimi motivi Edvard Žerjal. Razstava bo trajala do konca aprila. V galeriji «11 Tribbio* bo danes popoldne ob 18.30 otvoritev razstave del slikarja Iacobia. Razstava bo trajala do 22. aprila. V galeriji Rossoni bo od 1. do 10. aprila razstavljal svoja dela tržaški slikar Giorgio Laurenti. Nazionale 16.00—22.10 «Quattro točeni di campana*...*. Kirk Douglas in Johnny Cash. Film vvestem v barvah. Fenice 16.00 «Bianco, rosso e...». Barvni film. Sofia Loren in Adriano Celentano. Eden 15.30 «L'udienza». Barvni film. Claudia Cardinale, Ugo Tognazzi, Vittorio Gassman. Grattacielo 15.00 «Fratello sole, so-rella luna*. Barvni film F. Zeffi-rellija. Excc!sior 16.00 «Irresistibile copia*. Zabavni film s Stan Laurelom in Oliverjem Hardy. Ritz 16.00 «Per una mandata di soldi*. Barvni western film. Paul New-man in Lee Marvin. Alabarda 16.30 «Oceano». Kinemaskop-ski film v barvah. Režiser Folco Quilici. Aurora 16.30 «Cinque disperati duri a morire*. Barvni film. Impero 16.30 «Love story». Barvni film. Mac Graw. Cristalio 16.30 «Bello, onesto, emigrato Australia sposerebbe compaesana il-libata*. Barvni film. A. Sordi in C. Cardinale. Capitol 16.30 «Speedy e Silvestro*. Risanke v barvah. Moderno 16.30 «Sole rosso*. Barvni film. Charles Bronson in Alain De-lon. Vittorio Veneto 16.15 «La grande bat-taglia del Pacifico*. Barvni film. Ideale 16.00 «1 tre del Colorado*. Barvni film. George Martin in Pa-mela Tudor. Astra 16.30 «Brevi amori a Palma di Maiorca*. Barvni film. Alberto . Sordi. Abbazia 16.00 «Un uomo, oggi*. Barvni film. P. Newman, J. Woodward in A. Perkiils. Razna obvestila Ljudska prosveta Prosvetno društvo «Ivan Cankar* obvešča, da bo danes, 31. t. m. ob 20.30 odborova seja. Priporočamo, da se odborniki seje točno in polnoštevilno udeležijo. Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi v torek, 4. aprila ob 20. uri prosvetni večer, na katerem bodo člani umetniške skupine «U» govorili o likovnem ustvarjanju. Razlago bodo ponazorili z razstavo svojih del. Razstava bo nato odprta občinstvu do nedelje 9. aprila: ob delavnikih od 17.30 do 19.30, v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Slovensko gospodarsko združenje — Družabni izlet in avtomobilska ocenjevalna vožnja — 30. 4. in L 5. 1972 v Kranj .o goro. Cena 10.500 Ur. Vpisovanje vsak dan na sedežu združenja v Trstu Ul Fabič Filzi 8. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ organizira letovanje v Zg. Gorjah pri Bledu. Vpisovanje v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 11.30 na sedežu v Ul. Geppa 9 v Trstu. Slovensko planinsko društvo sporoča, da je zaradi preventivnih ukrepov na meji odpovedano zimovanje na Golteh. Včeraj- danes Danes, PETEK, 31. marca BOGOMILA Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 18.31 — Dolžina dneva 12.44 — Luna vzide ob 20.38 in zatone ob 5.55 Jutri, SOBOTA, L aprila HUGAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 16 stopinj, najnižja 11,7, ob 19. uri 13,2 stopinje, zračni pritisk 1017,8, rahlo narašča, veter 7 km na uro, severni, vlaga 80-odstotna, nebo 7/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,5 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. marca 1972 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 6 oseb. UMRLI SO: 70-letna Ildegarda Ho-fer vd. Dreos, 70-letni Carlo Cher-sovan, 78-letna Grazia L’Erario, 51-letna Norma Bertani por. Sinosi, 79-letna Angela Levantini vd. Ciriello, 73-letni Nello Molinari. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26, Rossetti Emili, Ul. Combi 19, Al Samaritano, Trg Ospedale 8. Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina, C. S. Giacomo 1, Grigo-lon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1. Ai Due Mori, Trg Unitš dJtalia 4, Al S. Lorenzo, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj). Preminil je naš dragi DAVID FONDA Pogreb bo jutri, 1. aprila, ob 15.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v skedenjsko cerkev. Užaloščeni: žena Pina in hčerka VijoUca z možem Claudlom Mino skupno z brati, sestro in drugimi sorodniki Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38006 Pred enim letom nas je zapustil naš dragi mož in oče ANGEL RUSTJA Gabrovec, 31. marca 1972 Z žalostjo se ga spominjajo: žena Julka in sinovi Mario z ženo Boženko, Božidar in Oskar GORIŠKI DNEVNIK K POROČILA DR. SONJE MAŠERE NA OBČNEM ZBORU SPOT Vertikala in planinski dom novi pobudi tržaških planincev Pozitivna ocena pojava množične udeležbe mladine pri smučanju - Od tromeje do Jadrana Na predvčerajšnjem občnem zboru slovenskega planinskega društva v Trstu je bil izvoljen, kot smo že porogali, novi štirinajstčlanski odbor, kateremu so zaupali nalogo, da bo v letošnjem letu skrbel za še uspešnejši fazvoj planinstva na Tržaškem ozemlju. Potreba po razširitvi odbora je Postala očitna zaradi preobremenjenosti posameznih članov spričo njihovih poklicnih obveznosti in delovanja V okviru društvenega življenja. Na Predvčerajšnjem zboru se je postavilo tudi vprašanje vključitve predstavnikov podeželskih planincev. To vprašanje je v okviru odbora težko rešiti, ker ni vedno zagotovljena navzočnost teh predstavnikov na red-Pih sejah. Zelo verjetno bo novi odbor poskrbel za zaupnike v raznih krajih našega podeželja. Na vsak način pa je obračun, ki 8a je predsinočnjim podala na 18. občnem zboru SPDT njegova predsednica dr. Sonja Mašerova, zelo pozitiven. Obstajajo seveda določene Senčne strani, ki povzročajo zaskrbljenost. Iz poročila dr. Mašerove je razvidno namreč, da je smučarska dejavnost v SPDT prerasla v najpomembnejšo dejavnost ter s tem zasenčila vse druge. Pri tem mislimo Predvsem na planinski odsek, ki je bil nekoč steber vse naše planinske dejavnosti. V zadnjih letih se je zgodilo, da je smučarski odsek pri SPDT doživel nesluten razmah ter vključil v svoje vrste stotine in stotine mladincev, ljubiteljev tega zimskega športa. V tej zvezi je dr. Mašerova v svojem poročilu rekla dobesedno: «Za- radi tega so letele kritike na društvo, češ da bi se moralo preimenovati v smučarsko društvo. Jaz pa mislim, da je to prehodna faza v razvoju našega društva: iz mladih smučarjev se bodo počasi rodili mladi planinci. Za sedaj je pa res. da je velik vzpon mladinskega članstva zasluga le mladih smučarjev. Privlačnost smučanja tiči verjetno v možnosti izvajanja velike hitrosti, ki je za današnjo mladino eden najbolj zaželenih užitkov, če pa je to združeno z gibanjem v čistem gorskem zraku, z uživanjem naravnih lepot, z živčno sproščenostjo, z zdravim a-gonizmom, je naša dolžnost, da ta zdravi šport posredujemo čimvečjemu številu naše mladine iz vseh slojev naše družbe*. Predsednica dr. Mašerova je precej kritizirala v svojem poročilu delovanje planinskega odseka. Njena kritika je brez dvoma upravičena, ker so subjekt in predmet tega delovanja v glavnem samo starejši člani društva. Potrebno bi bilo razgibati tudi mlajši rod ter ga povesti skupaj z izkušenejšimi člani v naše bližnje m bolj oddaljene hribe in gore. Ob robu organizacije našega tržaškega planinstva deluje tudi večje število samotarjev, «divjakov», kot jih imenujejo drugje. Po mnenju predsednice ni ta pojav prav nič škodljiv. Potrebno bi bilo le vključiti na ta ali na drugi način te samotarje v splošno dejavnost našega slovenskega primorskega planinstva. Dr. Mašerova je v nadaljevanju svojega poročila govorila o delovanju ••miiniiHimiiiiiiiniiiiiiimHiMHmmimmmiHiHiimummiiiiiiiiiiiiniiiiHHmiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiM DEŽELNO POSVETOVANJE 0 PROMETNEM VOZLIŠČU PRI RONKAH Načrt za povezavo letališča z avtocesto Trst-Benetke Načrt je obrazložil predstavnik «Autovie venete» inž. Cuttini V kratkem začetek del na prvem odseku nove povezave Včeraj so se sestali v Trstu ftredstavniki krajevnih uprav in državnega cestnega podjetja ANAS. da bi v okviru deželne uprave preučili vprašanje ureditve cestne povezave med letališčem v Romkah in avtocesto Trst - Videm - Benetke. Na srečanju so bili, poleg deželnega odbornika za urbanistiko De Carlija, predsednik goriške pokrajine dr. Chientaroli. predsednik goriške trgovinske zbornice Luipie-ti, tržiški podžupan Semola, odbornik za javna dela v Ronkah Visdntim, župan iz Starancana Gal-biati, podpredsednik letališke ustanove Corberi. predstavnik družbe sAutovie venete* inž. Viggiani in drugi. Vprašanje povezave med letališčem v Ronkah in avtocesto ter še Posebej z državno cesto št. 14 (Trst - Benetke) se je postavilo že Pred časom. Dohod na letališče v Ronkah je danes možen iz tržaške umeri samo skozi mestno središče v Ronkah in nato po delu državne Peste št. 14 (upoštevajoč odcep na avtocesti Trst - Benetke). Da bi se izognili temu ozkemu grlu je Soriška pokrajinska uprava zaupala družbi «Autovie venete* nalogo, da pripravi načrt za čimbolj smotrno povezavo, upoštevajoč' medob tinski regulacijski načrt na področju občin Tržič. Ronke in Sta-fancan. O tem vprašanju se je govorilo že na nekem lanskem srečanju, včeraj na ie inž. Cuttini. Predstavnik »Autovie venete*, pojasnil načrt prvega dela oovezave Pied avtocesto in letališčem Deželna uprava je v ta namen že dodelila finančna, sredstva v višini 600 milijonov lir. Prvi del cestne povezave bo dolg neka’ več kot 2 km. Cestišče bo široko 16 m (14 m uporabnih stez ter 2 in varnostnega pasu). Možnost je, da bi Se ta cestna povezava v bodočnosti Podališala do industriiskeaa predela v Tržiču Vsa udeleženci včerajšnjega srebanja so pristali na predloženi načrt ter so zahtevali naj bi ga čimprej uresničili Predsednik go Hške pokrajine Chientaroli je zagotovil, da bodo začeli dela _ na omenjenem odseku v najkrajšem času. Odbornik De Carli je na kraju izjavil, da ima gradnia omenjene cestne povezave splošen deželni pomen In da odgovarja smernicam gospodarskega načrtovanja in skladnega izvajanja urbanističnih načrtov. Obvestilo pridelovalcem oljk Obveščamo vse pridelovalce oljk. da so pri patronatu Kmečke zveze INAC, Ul. Geppa 9. Trst, tel. 35-458 na razpolago tiskovine za državni prispevek. Vabimo vse zainteresirane, da se či/nprei zglasijo pri uradih (umik: vsak aan od 8-14. ure. v četrtek od 8-12 in 15.30-18. ure) patronata in da izpolnijo te prošnje, na podlagi katerih bodo dobili doklado približno 270 lir za kg olja. ki so ga iztisnili iz pridelka oljk. Zainteresirani nai prinesejo s seboj: 1. potrdilo oljarne, kjer so oljke stiskali; 2. katastrski izvleček parcel, na katerih gojijo oljke Rok za vložitev prošeni zapade 30. aprila. Upravičence pozivamo torej, da se zglasijo čimprei da vložijo prošnje pravočasno. Sumljiv izvor večje vsote denarja Leteči oddelek tržaške kvesture je prijavil sodni oblasti 36-letnega Maurizda Daria iz Padove, ker je imel večjo vsoto denarja, ne da bi znal obrazložiti od kod jo je dobil in . zaradi .prekrška zakona javne varnosti o posebnem nadzorstvu. Daria so aretirali že pred dnevi na podlagi zapornega ukaza zaradi obsodbe zaradi goljufije. Pri pregledu njegovih osebnih stvari pa so mu našli kar 821.500 lir, za katere ni znal — ali ni hotel — povedati od kod so mu prišle v žepe. V zadnjem času ni namreč sploh delal ali se ukvarjal s kakšno redno dejavnostjo. Poleg tega je imel že prej «težave» z zakonom in sodna oblast iz Padove je izdala ukaz, da se ne sme oddaljiti od svojega rodnega kraja iz varnostnih razlogov. alpinističnega odseka. V tej zvezi je rekla, da bo alpinistični odsek z boljšo povezavo s planinskim in mladinskim odsekom črpal od teh dveh nove člane plezalce. Prvo srečanje teh odsekov je predvideno za 9. april v Glinščici. V svojem poročilu se je predsednica društva dotaknila še dveh zelo pomembnih vprašanj, in sicer «zamejske vertikale in postavitve lastnega planinskega doma Slovencev v Italiji. V tej zvezi je izjavila: «Naša zamejska vertikala, katero smo začeli uresničevati pred dvema letoma, je sedaj v celoti začrtana in na nekaterih odsekih že markirana . Zagotovili smo si sodelovanje uglednih kulturnikov: kakor prof. Matičetovega, prof. Cevca, prof. Savnika, prof. Kunaverja, prof. Merkuja, dr. Tute in Žive Gruden, ki bodo opisali kraje, po katerih bo potekala vertikala, iz kulturno zgodovinskega, geografskega in etnografskega vidika. Iskanje poti in prehodov, markiranje, je delo, ki zahteva dneve in dneve hoje, poizvedovanja pri domačinih, pregledovanja specialk, sestankov in tako dalje in se zatorej ne more zaključiti tako hitro kot bi si želeli. V to delo smo vključili iskušene planince kot so dr. Rafko Dolhar, Stefan Bratož, dr. Tuta in nekateri mlajši zelo aktivni člani kot brata Bole, Dana in Zvonko Sosič, Lidija Podgornik, Pija Hmeljak in drugi. Želimo, da bi ta naša vertikala, ki bo potekala od severne tromeje do morja — do spominske plošče našim padlim planincem v Glinščici, po samo narodnostno slovenski zemlji, pripomogla k večjemu medsebojnemu spoznavanju zamejskih Slovencev in večjim stikom med nami in brati planinci iz Slovenije. Letos se bo uresničila naša največja želja: Slovenci v Italiji bomo imeli svoj planinski dom. Čeravno se to zdi enostavna zadeva, je v resnici zapletena z velikimi zaprekami. Ker naše planinsko društvo ne more biti posestnik nobenih nepremičnin, se med našimi člani ustanavlja zadruga, katere člani bodo edini lastniki in uporabniki tega doma. Uskladiti je treba torej potrebo velike vsote denarja z majhno finančno možnostjo članov planinskega društva. Na prvem sestanku bodočih zadrugarjev, ki je bil v Ulici Geppa dne 5. marca, se je večina prisotnih izrekla za prvi osnutek pravilnika. Kljub temu bodo verjetno potrebni popravki in bo v kratkem najavljen še en sestanek*. Izvoljen je bil za 1 leto odbor, čigar predsednik je Stanko Požar, podpredsednik pa Riko Majovski. Odborniki so naslednji: Adolf Junc, Miran Kuret, Ugo Margon, Danilo Micheluzzi, Pavel Paoli, Stojan Per-tot, Stojan Udovič. V nadzornem odboru so: Blažič in Budin člana, Kodrič Dušan predsednik. Mislim, da je ta sklep o nakupu planinskega doma zgodovinskega pomena ne samo za naše društvo ampak za vse Slovence v Italiji, ki bi se morali z navdušenjem polnoštevilno odzvati*. PREVENTIVNO CEPLJENJE PROTI ČRNIM KOZAM Včeraj močan zastoj v prehodih na meji zaradi zdravstvenih predpisov o cepljenju V Novi Gorici so do včeraj cepili več kot polovico prebivalstva Tudi na gorički občini delajo zdravniki z vso paro: včeraj cepili 1.500 ljudi - Na' mejnih prehodih le 10 odst. običajnih prehodov niimiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiHiiiuiimiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHmiiiiiiiuiiiuiiiMiiiii ŠE ENA HUDA PROMETNA NESREČA Pri miramarskem podvozu avto trčil v podporni zid Enega potnika so pridržali v bolnišnici s pridržano prognozo, drugega pa za SO dni Tudi včeraj se je pripetila huda prometna nesreča. Že dva dni se bori s smrtjo 22-letni Mario Crisman iz Križa, ki je predvčerajšnjim ponoči izgubil ravnotežje s svojo lambretto in udaril zelo močno z glavo ob zid. Včerajšnja huda nesreča pa se je pripetila kmalu po 14. uri zaradi prevelike hitrosti s katero je vozil 34-letni Antonio Sangermano iz Ul. Bergamino 5 svoj fiat 125 z evidenčno tablico TS 143808. Ko je privozil pod železniški nadvoz v Miramarskem drevoredu (peljal se je proti mestu), ga je zaneslo ob podporni zid na desni strani mostu. Pri tem sta se ranila njegova sopotnika, njemu samemu pa se ni zgodilo nič hudega. Ponesrečenca sta 34-letni Vito Gesmundo iz Ul. Ghirlandaio 41 in 24-letni Roberto Ambrosi iz Ul. Flavia 22/1. Prvega so sprejeli na nevrokirurškem oddelku s pridržano prognozo zaradi preloma lobanje, krvavenja iz ušes, možganskega pretresa in zloma desnega stegna, Ambrosija pa so sprejeli na oddelku za oživljanje zaradi udarca po glavi, rane na desni senci in zloma desne ključnice, zaradi česar se bo zdravil kakih 50 dni. Tatovi v uradih Ponziane Boren plen za tatove, ki so se spravili nad športno društvo Pon-ziana. Vdrli so v stanovanje v tretjem nadstropju poslopja v Pasaži Fenice 2, kjer imajo svoje urade razni profesionisti in društva. Tatovi so verjetno vdrli med opoldanskim odmorom skozi vhod in se lotili vseh vrat: edina, ki jim je uspelo odpreti z močnim sunkom, so bila prav vrata Ponziane, v uradu katere so našli v nekem predalu nekaj manj kot 30.000 lir. Tatvino je odkril odv. Egon Flo-ridan, ki ima svoj urad prav v istem stanovanju Tatovi so Dosku Nesreča španskega mornarja na ladji Nesreča, ki se je pripetila 21-letnemu Špancu Francu Manuelu Tunnasu, bi lahko imela mnogo hujše posledice. Na glavo mu je padel težak predmet in mu povzročil rano, zaradi katere bo ostal v bolnišnici 10 dni. Tunnas, ki je po poklicu mornar, je včeraj zjutraj delal na krovu nemške ladje «Orientville», ki je zasidrana v bližini miljske ladjedelnice S. Rocco. Nenadoma se je iz višine utrgal težak predmet in ga zadel v levo sence. V bolnišnico so ga pripeljali z rešilnim avtom Rdečega križa. NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V kratkem bodo zopet odprli upepeljevalnik pri Sovodnjah Dokončni načrt za novi mestni vodovod Vrsta čakajočih ljudi pred občinsko ambulanto v Gorici V sredo zvečer je bila običajna tedenska seja občinskega odbora v Gorici ki .jo je vodil podžupan Fantini. Ob tej priliki so odborniki obravnavali tekoče probleme občinske uprave s področja šolstva, javnih del, socialne pomoči, občinskih uslužbencev in splošnjih zadev. O teh problemih so poročali odbornik: Tomassich, Agati, Moi-se, Paulin in Ciuffarin. Odbornik Tomassich je med drugim tudi sporočil, da bo upepeljevalnik pri Sovodnjah ostal še nekaj dni zaprt, ker sedaj tam nameščajo nove očiščevalne naprave, ki naj bi odpravile dosedanje pomanjkljivosti, ki so dale povod za pritožbe prizadetih Sovodenjcev in štandrež-cev v prvem obdobju obratovanja teh naprav. Obenem bodo namestili tudi potrebne naprave, ki naj bi odpravile smrad, ki ga je do sedaj širil upepeljevalnik. Na predlog odbornika za javna dela Agatija pa bodo predložili občinskemu svetu na njegovi prihodnji seji v odobritev spremembo v splošnem načrtu za novi goriški vodovod, ki ga je izdelalo občinsko podjetje. Kot znan0 predvideva izvedba tega načrta v celoti skoro 1.127 milijonov lir stroškov; od tega bodo v prvem delu njegove izvedbe potrošili 600 milijonov lir. Bencinske črpalke poleti Z ukrepom deželne uprave od 23. decembra 1969 je bilo urejeno o-bratovanje bencinskih črpalk na Glavna tema včerajšnjih pogovorov v Gorici in na podeželju je cepljenje proti črnim kozam. Na mejnih prehodih je zelo malo prometa, kajti po nalogu italijanskih zdravstvenih oblasti ni moč vstopi-na italijansko ozemlje brez u-streznega potrdila o opravljenem cepljenju. V občinski zdravstveni ambulanti so včeraj cepili proti črnim kozam skoro 1.500 ljudi. To so glavne vesti o psihozi, ki ,e že v sredo zvečer zajela Gorico. V večernih urah je namreč pokrajinski zdravnik dr. Montagna izdal odlok o prepovedi prehoda meje. V Novi Gorici so pričeli cepiti proti črnim kozam že v torek in v prvih dveh dneh cepljenja je bilo že veliko jugoslovanskih državljanov cepljenih. Na meji je prišlo do precejšnjega zastoja, zlasti v večernih lirah, ko gredo mnogi iž videmske sosedno jugosi vilrii videmski avtomobilisti so se tako. znašli pred prepovedjo prehoda meje in šb zaradi tega v poznih večernih urah z vso vnemo iskali odprte bencinske črpalke v Gorici, ker so bili njih rezervoarji prazni. Tako so imeli na Agipovi bencinski črpalki ob Mostu 9. avgusta sinoči veliko dela s polnjenjem tankerjev videmskih avtomobilov. Do skoro popolnega zastoja je prišlo na mejnih prehodih včeraj zjutraj. Pri Rdeči hiši je odprta le polovica cestišča in obmejni stražniki ter financarji nimajo skoro nikakega dela. Po nekaterih računih se je promet včeraj zmanjšal kar za 90 odstotkov. Zjutraj Šo na italijanski strani zavračali številne italijanske avtomobiliste, ki so hoteli na drugo stran meje, prav tako zjutraj pa je veliko Jugoslovanov moralo prej na cepljenje v ambulanto Zavoda za zdravstveno varstvo na Rafatu, kjer so cepili vsakogar, ki je to zahteval. V tem zavodu in tudi v drugih krajih v novogoriški občini so cepili tudi nekaj sto italijanskih državljanov, ki jih je nenadna odločitev našla včeraj in danes na jugoslovanskem ozemlju. Cepljenje se v vsej Sloveniji, torej tudj v novogoriški občini, vrši načrtno. Cepiti so pričeli v torek in v treh dneh so stvar o-pravili z več kot polovico prebivalstva. Računajo, da bo cepljenje do sobote zaključeno. Posebne e-kipe zdravnikov in bolničarjev hodijo v tovarne, v šole in na druga delovna mesta, kjer cepijo po vrsti vse. Cepljenje je v Sloveniji obvezno. Cepljenje je zastonj, kdor želi imeti mednarodno potrdilo pa mora odšteti pet novih dinarjev. Povedati moramo, da na meji italijanski obmejni organi dovolijo italijanskim državljanom vstop v Jugoslavijo, le povratek ni mogoč brez potrdila o cepljenju. Zaradi tega so se mnogi italijanski državljani, ne da bi čakali na dolgo vrsto na goriški občini, napotili kar peš čez prehod na Rafutu in šli v že omenjeni zdravstveni dom ............................................um....... (ki je nameščen v stari egipčanski vili na Rafutu - Pristavi) ter se vrnili domov po kratkem čakanju. V Gorici so včeraj cepili okrog 1.500 ljudi. Cepijo v ambulanti zdravstvenega urada na županstvu v Ul. Mazzini. Že navsezgodaj, pred osmo uro, je bila pred uradom dolga vrsta ljudi. Včeraj so bili trije občinske zdravniki prezaposleni z delom ves dan. V vrsti je bilo istočasno po več sto ljudi, vrsta se je vlekla ne le po notranjih prostorih stavbe, marveč je bila tudi na pločniku v Mazzinijevi ulici. Čakati je bilo treba tudi po dve uri. Trem zdravnikom pomaga deset bolničark, osem u-radnikov pa piše mednarodna potrdila, ki stanejo 1.000 lir. Cepljenje je zastonj, kdor hoče mednarodno potrdilo pa mora odšteti zgoraj navedeno vsoto. Občinski zdravnik dr. Gregorig nam je v včerajšnjem pogovoru *&.***>« i" v — J prihodnjih dneh cepili ves dan, od 8. do 12. in od 15. do 20. ure. Cepivai imAjo dovolj, nekaj jim ga je dobavila deželna uprava. Dr. Gregorig nam je dejal, da bi bila dobrodšla pomoč drugih zdravnikov ,ki bi lahko cepili v bolnišnicah ter na delovnih mestih. Pri nas sicer cepljenje ni obvezno, zaradi nujnosti vsakdanjega prehoda meje, pa ljudje potrebujejo mednarodna potrdila o cepUeniu. Povedali smo že, da je bil prehod pri Rdeči hiši včeraj nenavadno miren in skoro zapuščen. Izjemo je tvoril le tovorni promet s kamioni, kajti šoferji avtev^kov, tako Jugoslovani kot Italijani, so se že pred dnevi cepili proti črnim kozam. V jugoslovanskih trgovinah je bilo včeraj ves dan skoro prazno, saj so manjkali italijanski kupci, isto lahko trdimo o nekaterih soriških trsovinah, kjer so skoro doepia manikali kupci iz Jugoslavije. Prenoved prehoda meje je prizadela tudi številne kmetovalce - dvolastnike s te in z druge strani meje, ki so bili prav v tem zanje tako važnem trenutku prikrajšani prostega prehoda meje. PO SKLEPU OBČNEGA ZBORA Sovodenjska posojilnica za slovenske ustanove Odlikovanje predsednika nadzornega odbora Franja Rojca Ko smo poročali o letnem občnem zboru sovodenjske posojilnice, smo omenili, da so od čistega dobička določili eno četrtino v dobrodelne namene. Ta delež znaša 265 tisoč lir in upravni odbor je odločil, da ga bodo takole porazdelili med posamezne ustanove: Za Dijaški dom v Gorici so namenili 70 tisoč lir: za Športno društvo Sovodnje 70 tisoč lir: za Slovensko sirotišče v Gorici 40 tisoč in prav toliko za Alojzijevi šče; za sili vdreti tudi v njegov urad, a Glasbeno šolo v Sovodnjah 25 tisoč niso uspeli. * ter 20 tisoč za šolski patronat v Sovodnjah. Na občnem zboru so odlikovali bivšega predsednika nadzornega odbora Franja Rojca z zlato kolajno za njegove zasluge in delo v odboru posojilnice in predsednik Če- VESTI IZ DOBERDOBA Cepljenje otrok Danes ob 8. uri bi v občinski ambulanti v Doberdobu obvezno cepljenje proti črnim kozam, david in tetanusu za otroke do enega leta starosti. Starši, ki so že dobili va bilo, naj pripeljejo svoje otroke točno ob uri v ambulanto. Poleg tega bo drugo cepljenje proti črnim kozam za otroke do 8. leta starosti. Občinski zdravnik bo danes cepil proti tetanusu tudi vse tiste otroke, ki bodo letos šli v kolonije. Občinska uprava iz Doberdoba sporoča, da v Doberdobu ni pristojnega zdravstvenega urada, kjer bi se lahko ljudie množično cepili proti črnim kozam. Iz tega razloga se vsi tisti, ki se nameravajo zaradi nastalih okoliščin cepiti proti tej bolezni, lahko zglasijo na zdravstvenem uradu v Gorid ali v Tržiču, kjer bodo o cepljenju dobili tudi zaželeno mednarodno potrdilo. — Pouk v otroškem vrtcu v Doberdobu se bo po velikonočnih počitnicah začel spet v petek 7. aprila — Zaradi odsotnosti profesorja ne bo korektivne telovadbe od do 21. aprila. Redni pouk korek tivnih telovadnih vaj se bo začel spet v soboto 22. aprila. Velikonočni izlet SPD Ker je zaradi zapore državne meje m.................................................. SKLEPI GORIŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE «Dan zunanje trgovine» v okviru «Espomego» Z njim naj hi povečali iztoz proizvodov goričke industrije v države Srednje Evrope Upravni odbor Trgovinske zborni- na zdravljenju 27-letnega Carla Vice je na svojih zadnjih sejah proučil med drugim tudi številne probleme, ki so v zvezi s pripravljajočo se blagovno razstavo Es-pomego v Gorici. Poleg raznih pobud, ki so že v teku je odbor trgovinske zbornice sklenil, da bodo v to gospodarsko manifestacijo vključili tudi program za «Dan zunanje trgovine* s* katerim nameravajo posredovati večje stike krajevnih izvoznih podjetij z uvozniki iz Jugoslavije, Avstrije, Nemčije in Madžarske, ki se zanimajo za goriške proizvode po katerih je povpraševanje na njihovem tržišču. Potrebo po taki pobudi je pokazala anketa Trgovinske zbornice, ki ;o je poglobil tudi Zavod za zunanjo trgovino, iz katerega se je pokazalo, da je možno boljše izkoriščanje izvoznega potenciala nekaterih važnih krajevnih proizvodov, zlasti na področju slaščičarske, li-kerske, tekstilne in industrijskega gradbenega materiala. «Dan zunanje trgovine* namerava-;0 organizirati za začetek maja. S tem predlogom trgovinske zbornice se strinjajo tudi vodstvo Zavoda za trgovino z inozemstvom (ICE) in njegovi uradi na Dunaju, v Zagrebu, ipešti ter v Koelnu. Ti uradi bodo poskrbeli za naslove tistih inozemskih operaterjev, ki naj bi jih ob tej priliki povabili v Gorico, kjer naj bi se srečali z našimi izvozniki. Zato organizatorji upravičeno pričakujejo, da bo ta manifestacija nudila ugodno priliko za vedno večji razvoj trgovine naše pokrajine z državami Srednje Evrope. Odbor trgovinske zbornice je imenoval tudi posebno komisi jo, ki bo poskrbela za Register trgovinskih operaterjev in komisijo za proučevanje kandidatov za vpis v tak register na osnovi predpisov zakona 426 o disciplini trgovine. Ob koncu je odbor proučil tud nekatere pritožbe proti sklepom pri kontingentiranju blaga goriške proste cone. ta način, da so vse črpalke razdelili v štiri skupine A - B - C in D; v vsaki je bilo po 25 odst. črpalk. V zvezi s tp razdelitvijo se odreja za dobo od 1. aprila do 30. septembra naslednje obratovanje črpalk ob nedeljah in praznikih: Vsak 1. - 3. - 5. praznik v mesecu itd. Bodo odprte črpalke skupin A + B. Vsak 2. - 4. itd praznik pa črpalke skupin C + D. Urnik je od 7. do 12.30 in od 15. do 20.30. V istem obdobju bodo od 23.30 pa do 7. ure opravljale nočne službe naslednje črpalke: V Gorici AGIP Ul. Aquileia - V Tržiču ESSO; V Ul. Bolto: AGIP v Ul. Boito. V Gradežu: SHELL na Trgu Carpaccio Predvajanje filma «Bratovščina sinjega galeba» Sporazum med Slovensko prosvetno zvezo in včlanjenimi prosvetnimi društvi (ki so spodaj posamično navedeni) bodo na Goriškem v prihodnjih dneh vrteli slovenski mladinski film «Bratovščina sinjega galeba*. Film je posnet po istoimenski mladinski povesti pisatelja Toneta Seliškarja in je bil pripravljen za televizijo. Predvajali sta ga tako slovenska kot italijanska televizija. Film je v dveh delih, zaradi tega bosta V okviru vsakega presvet-nega društva dva večera. Spored predvajanj je naslednji: p.d. z katerih pronicajo daljni odmevi keramične lepotnosti vzhoda v abstraktni predelavi. MILKO BAMBIČ ..................iiiiiiiii....iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMMiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiii... ...........umu* do 20.12.) O- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Organizirajte si delo tako. da vam bo ostalo nekaj prostega časa Neki sorodnik vas bo zaprosil za uslugo. Bik (od 21.4. do 20.5 ) Zagotovljen vam je uspešen rezultat nekega srečanja. Nobenih novosti na čustvenem področju. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Razširite krog poslovnih poznanstev. Nepričakovan zaslužen uspeh. RAK (od 23.6. do 22.7.) Napoveduje se vam lepa bodočnost z novimi perspektivama. Skušajte vnesti nekaj več reda v družbi LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaše ideje in nasveti bodo upoštevani, če jih boste predložili o pravem času. HOROSKOP Skušajte ostati daleč od spletk. DEVICA (od 23 8 do 22.9 ) V svojem delovanju se ne boste mogli ogniti manjšim nesporazumom. Vzroki ljubosumnosti bodo izginili. TEHTNICA (od 23.9. do 23,10.) Skušajte rešiti vsa še neopravljena dela. Pazite se pred zankami, ki vam jih nastavljaio zvite lisice. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Lotili se boste več del hkrati. Neki sorodnik s simpatijo sledi vašemu delu. STRELEC (od 22 11 pravili boste izdaten napor, da hi rešili zapleteno vprašanje. Možnost daijšega potovanja. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) O-dličen dan za vse, ki delajo na račun drugih. Skušajte spoštovati vse. ki vas obkrožajo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne razglašajte na ves glas tega. o čemer ste se raztovarjali s predstojnikom. Ne ustvarjajte si nepotrebnih težav. RIBI (od 20.2. do 20.3 ) Če imate poseči v spor, skušajte nanj gledati kar najbolj trezno Sklenili boste novo prijateljstvo. TOME SVETIMA llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll TRETJA KNJIGA Krtina je dobro poznal teren, kamor je namenil preboj, a se je obotavljal. Kako pripeljati nekaj sto ljudi skozi globinske nemške zasede, čez cesto in progo v gozdove Jelovice, oddaljene najmanj pet ur hoda? Izvor trdnosti in moči je skrivnost. Krtina je bil človek volje in odločnosti, v kritičnih trenutkih je znal pridobiti ljudi, znal je ravnati z njimi. Proti večeru je ledeni dih vetra odgrnil z vrha megleno ponjavo. Prav na konici gore so tedaj zagledali Nemce ob mitraljezih. Videli so tudi žične ovire, v katerih so visela trupla... Nemce so imeli sedaj kot na dlani. Toda Krtina ni pustil streljati, da ne bi izdali položajev — municljo so potrebovali za preboj. Tudi Nemci niso streljali. Le daljnoglede so imeli oficirji nenehno na očeh. Vsi razen izvidnikov v ježu so izginili pod ženijo, in tako Nemci niso imeli kaj videti. Kmalu potem je zagrnil goro nov val goste megle. V prvem mraku je predhodnica mitraljezcev in komandirjev z brzostrelkami In bombami, odeta v bele halje, zavila na pobočje. «Srečno!» je voščil Krtini Blisk. Sedel je na nahrbtnik in opazoval, kako temni nebo. Kot sence so se izgubljali borci v temine. In čim dlje so bili od njega, tem bolj ga je preplavljala tesnoba. Imelo ga Je, da bi odšel z njimi. Toda kam? Kdaj in kako se bo vrnil v bazo, kjer ga čaka Maks? Cut dolžnosti mu je pomagal premagati živalski nagon, da bi odšel s čredo. Poslednji so izginili v temi. Zdaj je bil sam z mrtvimi in ranjenimi sredi sovražnih vrst. Sam, ker ima svojo pot, drugačne dolžnosti ko drugi. Zdaj je zavidal tistim, ki so se borili z vidnim sovražnikom — on se je moral vselej boriti z nevidnim... , Pod vrhom gore je bila tihota tako strašna, da se Je moral odpraviti na negotovo pot. Najprej se je splazil do najbližjega mrtvega Nemca. Vojak je bil v zadnjem smrtnem krču zasadil roke globoko v sneg, da se je uprl strmini. Bil je že trd. V strmini mu ni mogel sleči kamuflažne obleke, ki jo je sedaj najbolj potreboval. Zato ga je odsankal nekoliko niže, v strelski jarek. Vzel mu je tudi orožje. Zdaj, ko je bil tak kot Nemci, v belem dresu, se je bolje počutil. Z nočjo je sneg otrdel in se ni več udiral. Nenadoma so zasijale nad njim rakete in ga zaslepile. Za nekaj časa se je potuhnil, nato pa se je pognal kot senca v teže prehodno pobočje. Nekajkrat je naletel na mrliče. Pomislil je na Žvana, ki prav tako ledeni nekje pod vrhom, in tudi na tistega, ki ga je ustrelil v hrbet, če pride živ iz te ledene mišnice, bo iskal vse življenje tiste, ki streljajo iz megle v hrbet. In obračunaval bo z njimi brez usmiljenja in predsodkov! Kopice mrtvih po jarkih in na žicah, vsi, ki jih je videl, zadel obnje z nogo, jih slutil m mrtvaškem prtu gore, vsi so ga rotili: Blisk, poišči naše morilce, poišči jih, če si mož! Po ledenih planjavah se je spuščal v vijugah. V čem je mik žrtvovanja? Kje je zasidrana dolžnost? Kje je moje pravo mesto? Kako daleč sega človekova odgovornost? Zakaj so umrli vsi ti ljudje? Nuja po golem življenju je prerastla v moč. V megli je zaslišal glasove. Kakorkoli se umika, slej ali prej bo naletel na Nemce. Veter je dvignil meglo in zalesketale so se mrzle zvezde. Nenadoma je zagledal šest Nemcev, ki so šli drug za dragim proti njemu. Obrnil se je od njih. «Hej, kamerad, kam?» je zavpil eden. «Jaz imam svojo nalogo!« Stali so In ga gledali, kako je s strmine, kjer ni imel kritja, zavil na rob. Tam se je potuhnil za prvo skalo in jih čakal z naperjenim avtomatom. «Nor je!« je nekdo viknil. «Gremo! Vsak naj se zanima zase!« je dejal dragi. Niso šli za njim, temveč so se vrnili. Ko je bal spet sam, je zavil v strmine, kjer med skalami in redkimi viharniki ni bilo ne mrličev ne sovražnika. Na sedlu nad Baško grapo je jekndlo streljanje. Obstal je. Vedel je, da se ondod prebija glavnina skozi zasede. Ugotavljal je, koliko bred pa zbrojevk in Šarcev pčje. Streljanje je potihnilo že po desetih minutah. Bil je vesel: razbili so zasedo. Potem je zašel v skalovje, škrbine in čeri so se spuščale v prepaden svet. Zdaj ga je ogrožala gora bolj od ljudi. Kolena so se mu tresla in v želodcu je čutil slabost. V ustih je topil sneg. Iznenada je zaslišal vzdihe, kot bi nekdo umiral. Minilo pa je pol ure, preden se je privlekel do police, kjer je našel dva partizana. Vedel je, da se je mnogo ranjenih razteplo na vse strani, največ pa v nedostopno skalovje. Čut usmiljenja ga je vlekel naprej. Tako je prilezel do njiju. Eden je ležal vznaik ,že mrtev, dragi pa je slonel na skali in vzdihoval. Ko je zagledal Bliska v belem nemškem dresu, je segel po puški. Komaj ga je prepričal, naj ne strelja, ker mu hoče pomagati. Zlezel je k njemu. Bil je mitraljezec iz Kosovelove, doma s Krasa. Njegov pomočnik, čigar puška s tremi naboji jima je še ostala, je izkrvavel. Ta pa je bil ranjen v trebuh, na srečo skozi prazno črevesje. Bil Je izčrpan In na smrt obupan. Blisk ga je stežka pregovoril, naj se pusti izvleči iz skalovja. Le misel na ženo in otroka, ki sta ga čakala doma, mu je dala moči, da je tvegal. Na polici so se mu tresle noge kot trs v vetra. Blisk mu je podajal roko in premagovala sta strah pred globino korak za korakom. Na ledu pa je možu spodrsnilo. Toliko da ni Bliska potegnil za seboj. Padel je vznak v skalno korito in se strkljal navzdol. Iz globine so privreli kriki. Vse pobočje gore, do gozda, je odmevalo od bolečine... Blisk je z roba strmel za njim. «Kako nor sem,« je pomislil. «Ko da ne bi imel dovolj lastnih skrbi, si nalagam 9® tuje. če bi hotel reševati vse ranjene, ki jih bodo jutri zjutraj popokali Nemci, bi sam sebe obsodil na smrt. Saj imam vendar svojo nalogo! Stran moram! Ta glas bo privabil Nemce, kot privabi ranjena divjad na sled zveri.« Šel je naprej, toda krik mu je sledil in vedel je, da md ne bo ubežal. Pomislil je, kako bi bilo, če bi bil on na njegovem mestu in kaj bi pričakoval od tovariša. Čeprav sta se videla prvič in se bosta morda tudi zadnjič, mora pogledati, kaj je z njim. Vrnil se je. Globoko spodaj na robu gozda je zabobnela nemška strojnica in lok svetlečih se krogel se je usul v smeri krika. «No, zdaj bom imel še Nemce za vratom!« je mislil Blisk-Pa se je vseeno spustil v žleb. Ranjenca je našel zagozdenega med dve skali. Tako J® bil polomljen, da se ni mogel ganiti. Pod njima prepad, nad njima strmina — pot nazaj bo huda. «Ne morem te izvleči, tovariš.« «Ubij me! Samo to te prosim!« «Ne morem!« čeprav je bilo brezupno, ga je skušal dvigniti. Zaman-Spet ga je preplavljala tesnoba. Spodaj so se utrinjale rakete-Čas na gori smrti se je zgostil. «Daj mi pištolo, če me ti ne moreš!« Bliskovo zavest je zagrnila čudna vročica. Iz toka Je potegnil pištolo in jo repetiral. «Kam?» je vprašal tovariša, s katerim sta sl v tej borni url postala najbližja. V siju mrzlih zvezd Je zaznal v očeh obsojenega potni' rjenje In zahvalo. Z zadnjo močjo je dvignil Okrvavljeno roko na prsi. «Tu, tu je moje srce...« Blisk je pritisnil. Človek je obmiroval kakor kamen med kamenjem... Blisk se je naslonil s čelom na mrzlo skalo. Ulile so se PORT ŠPORT ŠPORT KOLESARSKA DIRKA PO KAMPANUl Franco Bitossi ponovno zmagal NEAPELJ, 30. — Tudi tokrat je zmagal Bitossi', prav tako kot minulo nedeljo v Reggio Calabrii. Toda tokrat njegova zmaga ne bo deležna polemik. Italijanski državni prvak je namreč zmagal z naskokom, saj je prehitel svojega klubskega tovariša Bergama za 22 sekund, ostale pa še za več. Kolesarska hiša Fi;lotex je danes dosegla velik uspeh, saj je osvojila poleg prvega in drugega mesta, po zaslugi Švicarja Fuchsa tudi peto. Eden današnjih glavnih favoritov, Šved Gosta Petterson je bil šele šesti z več kot poldrugo minuto zaostanka. Kot je bilo pričakovati, je danes padla odločitev med vzponom na Vezuv. Ta del proge je predstavljal novost za letošnjo dirko. Prejšnja leta je bila namreč proga prelahka in prihodi na cilj so bili skoraj vedno skupinski. Vzpon na neapeljski ognjenik pa je povzročil krepak izbor med tekmovalci, kar dokazuje, da je bila proga res težka. To dodatno potrjuje podatek, da je od 90 tekmovalcev, ki so startali, prišlo do cilja le 35. Značilno pa je, da so bili med temi, ki ^ so uspešno premagali ob zaključku dirke 9 km dolg vzpon na 831 tnetrov visoki Vezuv, vsi najboljši. Edino «vidno» odsotnost sta predstavljala Sercu in Hubreschts, ki sta odstopila. Do odločilnega pobega je prišlo 20 km pred ciljem. Osem kolesarjev se je pognalo proti ognjeniku. Polovica je kmalu zaostala in 3 km pred ciljem so ubežno skupino sestavljali le še štirje tekmovalci: Zilioli. Bitossi, Dancelli in Bergamo. Dva km pred ciljem si je Bitossi priboril 50 m naskoka in se ni več pustil ujeti. I Lestvica: 1. Franco Bitossi (Filotex), ki je prevozil 230 km dolgo progo v 6.14’ s poprečno hitrostjo 36,890 km na uro. 2. Bergamo (Filotex) 22” zaost. 3. Zilioli (Salvarani) 23” 4. Dancelli (Scic) 42” 5. Fuchs (Filotex) 1’18” 6. Petterson Gosta (Ferretti) 1’31” 7. Boifava (Zonca) 1’37” 8. Basso (Salvarani) 2’03” 9. De Wlaeminch (Dreher) 2’31” 10. Motta (Ferretti) 2’48” 11. Maggioni (Dreher) 2’51” 12. Moser Aldo (GBC Sony) 2'53” 13. Michelotto (GBC Sony) 2’56” 14. Oonti (Ferretti) 2’57” 15. Favaro (Ferretti) 3’ 16. Oolombo Ugo (Filete*)’ 4’09” 17. Farisato (Ferretti) 4’13” 18. Ritter (Dreher) 4’16” * 19. Moser Diego (GBC) 4’16” 20. Gimondi (Salvarani) 4’22” itd. Najboljše čase na 9 km dolgem vzponu na Vezuv (763 m višinske razlike) so dosegli: 1. Bergamo 28’54” 2. Fuchs 29’49” 3. Bitossi 30’42” 4. Motta 30’48” 5. Marggioni 30’49” 6. Moser 30’57” 7. Zilioli 31’06” 8. Dancelli 31’25” 9. Michelotto 31’55” 10. Conti 31’56” * M Drevi bodo odigrali v Rimu do datno finalno tekmo italijanskega odbojkarskega prvenstva med Rui-nijem iz Firenc in Pagninijem. V italijanski A ligi sta šesterld zaključili prvenstvo z enakim številom točk. Tekma se bo začela ob 21. uri, sodila pa bosta Tržačana Facohet-tin in Caputto. Jutri bo italijanska televizija ob 14.20 prenašala po drugem sporedu povzetek tega pomembnega srečanja. V Rimu je odvetnik Trabucco sklenil pogodbo z neko zavarovalno družbo za zavarovanje italijanskih nogometašic v primeru poškodb v igri. * * * Na petem mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Vidmu so dosegli naslednje rezultate: Bologna — Udinese 0:0 Atalanta — Triestina 3:0 Fiorentina — Pordenone 1:1 Lanerossi Vicenza — Aquileia 3:1 • » * V Veroni so dosmrtno diskvalificirali igralca tretje amaterske lige, ker je med neko tekmo s pestmi napadel sodnika. AVTOMOBILIZEM Avtomobilski raliye po Maroku bo od 27. do 30. aprila. Največ možnosti za zmago imajo avtomobili citroen — maserati, ki So že lani osvojili prvo mesto na tem tekmovanju. P, \ Ginrtoole — Primorje: Prosečani so bili v tej tekmi boljši od nasprotnikov a so osvojili le (očko imiiiiiiimiiiinimmmiimimmiiHiiiiiiiiiiiiiiimiriiiiiiimiiiiMtiiiiHiiiiMiiiiiifitiiiiiriiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiaiiiiiiiuiMiiiiiiiuj« SPOMLADANSKI DEL NOGOMETNEGA PRVENSTVA V ZCNL Po zadnjih prijateljskih tekmah v nedeljo tudi Goričani za točke Zadnjo nedeljo so vse štiri | seveda v republiški SNL. enajsterice iz Goriške v pripravah za bližnje prvenstvo v ZCNL Slovenije, imele še zadnje nogometne preskušnje. nekako generalko. Tako je ekipa Vozil iz Nove Gorice gostovala v Tolminu, kjer je z 2:0 v skromni tekmi sicer prepričljivo odpravila borbene domačine in je obenem tako postala pokalni prvak nogometne oodzveze Nova Gorica. NK Adria iz Mirna je uspešno igrala v Sežani, medtem ko je NK Primorje iz Ajdovščine gostilo NK Izolo. V nedeljo. 2. aprila, se ob 15 30 začne prvenstvo, v ZCNL. V Novi Gorici bodo gostovali Jeseničani Primorje bo v Tolminu. NK Adria pa bo morala na najbolj vroča tla v Domžale, ki daje to pomlad igrišče na razpolago NK Litdj-t. ki je sicer jesenski prvak te lige. Vneti privrženci nogometnega športa bodo že to nedeljo prišli na svoj račun, kajti začelo se bo prvenstvo tudi v primorski bgi in iiniiiiimiiiiiiiliiiiiiHiniiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiMnnuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuuiiiiiiNfiii SREDNJEEVROPSKI NOGOMETNI POKAL Partizan-Fiorentina končno le v Beogradu FirfeNtiE, 3(T —' Čoviraitno nogometno srečanje med beograjskim Partizanom in Fiorentino, veljavno za srednjeevropski pokal, bodo le odigrali v Beogradu, kot je bilo prvotno določeno. V prvi tekmi v Firencah je zmagala Fiorentina s 3:0. Povratno srečanje bi moralo biti po prvot- nem umiku na sporedu 5. aprila v Beogradu, vendar so odgodili zaradi epidemije črnih koz, ki se je pojavila v Jugoslaviji. Najprej so predlagali, da bi tekmo opravili v Trstu, potem pa sta se obe društvi le sporazumeli, da jo bodo odigrali v jugoslovanski prestolnici. Na sporedu bo 3. maja. Sedaj se gre pa zares in videli bomo katera enajsterica se ie bolje pripravila... Varl R. V PRIJATELJSKI TEKMI (Pre)visoka zmaga Adric nad Taborom Tabor — Adria 1:4 (1:1) SEŽANA - Igrišče NK Tabor, vreme sončno, teren suh in slab za igro, gledalcev 100. STRELCI: 0:1 Gorkič (Hm), 1:1 Železnik, 1:2 Piščanec, 1:3 Bratuž (avtogol)) 1:4 Gorkič (11 m). ADRIA: Leban (Fratnik), Devetak, Ferfolja, Uranič, Gorkič, Iv-čev, Fornazarič, Čargo, Piščanec (Rupnik), Frančeškin, Uršič, Silič. TABOR: Lutman, Bole (Pirje- vec), Kariš (Prelec), Može, Bratuž, Bezek, Jeiušič, Stojič, Pahor, Mimica, Železnik (Antončič). V zadnji prijateljski tekmi pred začetkom spomladanskega dela prvenstva v vseh republiških in tudi v primorski ligi, je mirenska Adria (najbrž) previsoko premagala sežanski Tabor. Sežančani namreč niso igrali podrejene vloge in so imeli precej časa celo več od igre, vendar so bdlj pred nasprotnikovimi vrati dokaj neiznajdljivi, pa tudi brez Sreče. Zlasti razburljivo je bilo takoj v začetku drugega' polčasa, ko je, žoga dvakrat letela v nebranjena vrata Adrie, kjer pa sta jo v zadnjem hipu izbila preko stative Ivčev in nato mladi Silič. Mirenski igralci se niso toliko trudili in naprezali kot njihovi vrstniki iz Sežane. Razigrali so se šele po Pi-ščančevem golu, ko so Uprizorili nekaj nevarnih napadov in si tudi zagotovili visoko zmago. Med zanimivostmi tekme lahko omenimo dve pravilno dosojeni e-najstmetrovki v korist Adrie. Pri prvi je Fornazarič kljub prekršku dosegel gol, vendar je sodnik že pred tem žvižgal enajstmetrovko. Pri drugem pa se je Rupnik sam znašel pred vratarjem Tabora Lutmanom, ko so ga od zadaj zrušili-Srednji branilec Adrie Gorkič, ki Intcr — Sloga: po petih setih je morala kraška šesterka položiti orožje preti bolj uigranim Interjem je izvajal obe enajstmetrovki, je spet dokazal svoje mojstrstvo v strelih z bele pike. B. P. HOKEJ NA LEDU BUKAREŠTA, 30. - Poljska je danes premagala Jugoslavijo s 5:3 na svetovnem hokejskem prvenstvu B skupine v Bukarešti. To je bil že četrti poraz Jugoslavije. Včeraj pa so dosegli naslednje rezultate: Japonska -— Norveška 4:4, Poljska — Romunija 7:0 in ZDA — V. Nemčija 5:5. TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTEV Naraščajniška ekipa Gaje še vedno na vrhu lestvice Nepričakovan poraz mladincev Primorja - Presenetljiv remi Zarje proti Bregu med začetniki Mladinci Mladinci pnoseškega Primorja so v nedeljo nepričakovano zgubili tekmo z enajsterico CRDA. «Rdeče-ru-meni» so nastopili z nepopolno postavo, igrali pa so res slabo. Zato so poraz zaslužili, čeprav ne s tako visoko razliko v golih. V nedeljo se bodo Prosečani srečali z nevarno ekipo Triestine, ki vodi na lestvici. Če bodo nastopili s popolno postavo ter če se bodo potrudili tako, kot v prvi tekmi, lahko upajo na dober rezultat. IZIDI Triestina — Libertas 7:0 CRDA — Primorje 3:0 Edera - CGS 0:2 Don Bosco — S. Giovanni 0:4 LESTVICA Triestina 8 CRDA in S. Giovanni 4 Libertas in Don Bosco 3 Primorje in CGS 2 Edera 0 PRIHODNJE KOLO S. Giovanni — Libertas Primorje — Triestina CGS — CRDA Don Bosco — Edera Naraščajniki SKUPINA A Padriška Gaja nadaljuje s serijo pozitivnih nastopov. V treh srečanjih so namreč «zeleno-rumeni» osvojili vseh šest točk. Tokrat je bila «žrtev» Gajevcev ekipa Olirn-pie z Grete. Slovenski fantje so se morali precej potruditi, da so spravili nasprotnika na kolena, na koncu pa jim je to uspelo pred- uiiiiiniiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiumuiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiivnimiiiiiiiii V PRVENSTVU «P0MLAD» Proti pričakovanju visok poraz Poleta PRVENSTVO «POMLAD« Italsider — Polet POLET: Kraus, Purič, Dolenc, Edi Sosič, Tavčar, Dolenc, Škabar, Guštin. V zadnji tekmi prvenstva «Po-mlad», ki so ga preči 'časom odgo Idili, je Polet doživel nepričakovano visok poraz. Takoj pa moramo povedati, da so poletovci nastopili brez dveh svojih standardnih igralcev, brez Marka Starca in Gantarja. Priznati pa je tudi treba, da so bili predstavniki Ital-sidra tokrat zelo razpoloženi in so bili izredno točni pri metih na koš. In kot bi to ne zadostovalo, je še sodnik Bozzetto močno oškodoval Polet z dokaj čudno odločitvijo: izključil je namreč Edija Sosiča zaradi dozdevne namerne osebne napake. Škoda, kajti v popolni postavi bi bili poletovci gostom gotovo enakovreden nasprotnik. I bo v telovadnici v Ul. Caravaggio, 114*42 in sicer ob 18. uri. Za naše predstavnice bo ta tekma težak posel, kajti igralke Ricreatorija so v zadnjih srečanjih napredovale. Če pa bodo naše košarkarice igrale odločno in požrtvovalno lahko pričakujemo lepo presenečenje. Verjetna Po-letova postava: Vesna in Morana Taučer, Wilhelm, Vaclik, Škerla-vaj, Rosana in Nadja' Sosič, Knez, Hrovatin. MLADINSKE IGRE Na igrišču »Prvi maj* bosta danes na sporedu dve tekmi košarkarskega turnirja v okviru mladinskih iger. Na sporedu bo namreč predzadnje kolo tega turnirja, ki je zaradi udeležbe in navdušenja igralcev nedvomno dosegel lep u-speh. DANAŠNJI SPORED: 15.30 Levi - Lisice 16.30 Tigri - Orli Počitek: Kondorji. NARAŠČAJNICE Danes bo Poietova ekipa naraš-čajnic igrala prvenstveno tekmo proti moštvu Ricreatori. Srečanje ■llll|l■lllllll|||||■llllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||| ZA MLADINSKE IGRE NA GORIŠKEM MLADINCI, PRIJAVITE SE! Mladinske igre na Goriškem se bodo kmalu začele, zato je priporočljivo, da se vsi tista, ki nameravajo sodelovati pri katerikoli) panogi na teh igrah, takoj prijavijo. Letos lahko sodelujejo pri igrah vsi mladinci, ki so rojeni od leta 1957 do vključno 1961, pri neobveznih panogah pa lahko sodelujejo tudi mladinci, ki so rojeni od leta 1956 do leta 1964. Vsi vpisani mladinci lahko gredo brezplačno na zdravniški pregled, na občinski zdravstveni urad v Ul. Mazzini 7, ki jliim bo na razpolago vsak ponedeljek, sredo in petek od 16. do 18.30. Vsa potrebna pojasnila latkho ekipe in posamezniki dobijo na občinskih uradih. PRIJATELJSKA TEKMA Bor — Polet Na stadionu «Prvi maj* bo torej daneg popoldne dokaj živahno Poleg mladinskih iger bo na spo redu prijateljsko srečanje med mla dinskima peterkama Bora in Poleta. Tekma bo ob 16. uri, na igrišču na prostem. b. 1. SABUAtUE V Madridu se je včeraj pričelo svetovno mladinsko sabljaško prvenstvo. V moškem floretu so se po dveh izločilnih tekmah uvrstili v četrtfinale naslednji italijanski zastopniki: Bernkopf. Montano, Pezza. Italijanskim sabljačem je uspelo premagati v izločilnih tekmovanjih mnoge tuje predstavnike svetovnega slovesa. vsem zaradi odločne in homogene igre. V prihodnjem kolu bo Gaja odigrala zaostalo tekmo proti Mugge-sajni. Po predvidevanju bi morali Slovenci osvojiti obe točki. IZIDI Edera — Triestina B 0:2 S. Sergio — Libertas Rocol 0:2 Olimpia Greta — Gaja 1:2 CGS — Giarizzole A 2:1 Počitek: Muggesana LESTVICA Gaja, Triestina B, CGS Giarizzole A Edera S. Sergio in Muggesana Libertas Rocol Olimpia Greta PRIHODNJE KOLO Triestina B — Libertas Rocol Gaja — Muggesana Giarizzole A — Olimpia Greta CGS — Edera Počitek: S. Sergio SKUPINA B Slovenski derbi med Vesno in Bregom se je končal brez zmagovalca. Križani so pretežno napadali, niso pa uspeli presenetiti odločne brežamske obrambe. Remi ni koristil nobeni ekipi, saj se bosta morali sedaj obe precej potruditi, da bi se obdržali na čelu lestvice. Vesna bo imela v nedeljo lahko delo. Gostovala bo pri Costalungi, ki vsaj na papirju nima možnosti za zmago. Težja preizkušnja čaka brežan-ske nogometaše, ki se bodo spopri jeli s Triestino A. «Plavi» bodo morali napeti vse sile, če bodo ho teli osvojiti obe točki. IZIDI Triestina A — Esperia 3:1 Libertas TS — Oostalunga 4:0 Fortitudo — Initer SS 7:1 Vesna — Breg 1:1 LESTVICA Libertas TS 9 Vesna 7 Breg in Triestdina A 6 Fortitudo 5 Esperia 3 Oostalunga 2 Inter SS 0 PRIHODNJE KOLO Oostalunga — Vesna Breg — Triestina A Fortitudo — Esperia Inter SS — Libertas SKUPINA C Proseško Primorje je odneslo iz tekme z Giarizzalama -B samo toliko. Remi pa je precej oškodoval «rdeče-rumene», ki so bili stalno v napadu. Streljali so iz vseh položajev, vendar niso uspeli zatresti nasprotnikove mreže. Prosečani so zopet dokazali, da imajo na j večje pomanjkljivosti v napadu, kjer jim manjka spreten strelec. V nedeljo se bodo proseški na raščajniki srečali z Rosandro. Tre ner ta nogometaši računajo na zmago. ki bi predvsem izboljšala raz-po’nž°nje v moštvu. Union je tudi v nedeljo prosene til, ko ie iztrgal drugemu na le stvici, Don Boscu, dragoceno točko Z nekai več športne sreče, bi lahko Podlonjerci tudi zmazali, vendar jim ie pemaoikanje dobrega strel ca to preprečilo. Union bo odigral prihodnjo tekmo na velikonočni ponedeljek, ko bo sprejel v gosta poprečno enajsterico Roianeseja. Če bodo igrali Podlonjerci tako, kot so v zadnjih dveh srečanjih, jim zmaga ne bo ušla. IZIDI Roianese — S. Giovanni 2:3 Don Bosco — Union 0:0 Giarizžole B — Primorje 0:0 Rosandra Z. — Ponziana 0:7 LESTVICA S. Giovanni 10 Ponziana 7 Don Bosco 6 Primorje in Union 4 Giarizzole B 3 Rosandra Z. in Roianese 1 PRIHODNJE KOLO S. Giovanni — Giarizzole B Rosandra — Primorje Don Bosco — Ponziana Union — Roianese Začetniki Zarja je pripravila prarvo presenečenje, ko je v soboto remizirala z Bregom. Za osvojeno točko se morajo Bazovci zahvaliti dobri ekipni igri, ki je povsem o-nemogočila napade brežanskih po sameznikov. »Plavi* so povedli kma lu po sodnikovem žvižgu, to pa nt potrlo Zarje, ki je izenačila v dru gem polčasu. V soboto bodo odigraii samo zaostalo tekmo med Inter SS ta Zau-lami. IZIDI Edera — Esperia 0:15 Zauie — Giarizzole 0:1 Fortitudo — Libertas 1:0 Inter SS — Libertas n. o. Breg — Zarja 1:1 Počitek: Muggesana M. K. AVTOMOBILIZEM je včeraj na dvajse- V Dar es Salaamu startalo 86 avtomobilov tem avtomobilskem safariju po vzhodni Afriki. Prvič odkar obstaja to tekmovanje, bosta start in cilj v glavnem mestu Tanzanije. * « * Ferrari se bo udeležil avtomobilske dirke «1000 km* v Brand’s Hatchu, veljavne za svetovni pokal. Avtomobile modela 312/P bodo upravljaje dvojice Andretti -Ickx, Regazzonj - Redman in Pe-terson - Schenken. Feri-ariji se bodo udeležili 25. aprila tudi dirke «1000 km* v Monzi. TENIS Na mednarodnem odprtem teniškem turnirju v Monte Carlu so dosegli naslednje rezultate: Jovanovič (Jug) - Gasiorek (Pol.) 6:2, 6:4, 6:2: Jovanovič - Strudza (SZ) 6:1, 6:3; Korotov (SZ) - Di Matteo (It.) 5:7, 6:4, 6:3; Med ženskami je Italijanka Bas-sijeva premagala Sovjetinjo Moro zovo s 6:2, 6:3. KOŠARKA RIGA, 30. — Sovjetska ekipa Daugwa iz Rige je premagala praško Šparto (ČSSR) z 80:49 (32:25) v prvem finalnem srečanju tak movanja za pokal evropskih prvakinj. Prve finalne tekme za pokal pokalnih prvakinj med Leningradom in Voždovacem v Leningradu niso odigrali, ker sovjetske oblasti (za radi epidemije črnih koz) Jugoslovankam niso izstavile vstopnih vizumov. * * * ATENE, 30. — Na evropskem študentskem košarkarskem prvenstvu v Atenah so dosegli ta izide: Izrael - Italija 70:51 Jugoslavija - Švica 88:25 Grčija - Velika Britanija 68:24 Luksemburg Danska 61:24 Finska — Zah Nemčija 39:31 Belgija — Švica 50:42 Poljska — Nizozemska 59:31 Libanon — Španija 58:49 * * * HELSINKI, 30. — Francija je premagala Italijo s 59:57 (29:30) v prvem dnevu mladinskega evropskega košarkarskega prvenstva. V prvem kolu je še Finska odpravila Škotsko s 96:58 (40:32). NOGOMET V Lizboni je Portugalska premagala Ciper s 4:0 v izločilni tekmi za svetovni nogometni pokal. tnu .solze — drsele so mu po licih, tekle so, dokler niso bile prazne oči in duša. Prazne kot snežna puščava okoli njega... Veter je dvignil meglo z vrha in jo spremenil v potujoč oblak. Nad Bliskom se je zablestel vrh gore. Bila je kot meč z odlomljeno konico, rosno od krvi. Nad njo je bilo morje brezčutnih zvezd. Moral je svojo pot. Mukoma se je pretikal med grdo okleščenim drevjem. V njegovi praznini je odmeval samo poslednji votli pok... 19 Naslednji dan so poročnika Hartwicka poklicali v štab polka in mu naložili ustrelitev ujetnikov; majorju Helmu pa, da izbere med njimi taste za taborišče. Hartwicka sta ta čast in posebno zaupanje ganila. O njem so sedaj govorili v vseh napadajočih enotah. Ves je bil napit z ubijalsko slo. Pokol na gori je razvnel njegov krvoločni nagon do skrajnosti. Počutil se je kakor v otroških letih, ko je v mestni klavnici gledal kakšen posebno velik zakol živine. Takrat je bil razdražen, da ni mogel spati. Tudi zdaj se ga je polaščalo podobno občutje. Nekako renče je govoril, bil je motoglav, kot bi bil preveč pil. Tiste, ki so jih ujeli oborožene, so čez noč zaprli v velik spraznjen hlev zadnje domačije na robu vasi pod pobočjem gore. Dobro so jih zastražili. Da bi jih pomirili, so jim povedali laž: naslednji dan da pojdejo v nemški zapor in potem v taborišče. Major Helm jim je ukazal skuhati kotel krompirja. Razdelili so vsakemu po tri. Krompir je vsaj nekoliko potešil lakoto, saj niso jedli že tretji dan. In tudi glavni namen je dosegel: pomiritev. «Nič ni bolj zoprnega, poročnik Hartwick, kot spravljati S sveta razdražene ljudi,« je dejal major Helm. «Do zadnjega trenutka jim je treba pustiti upanje. Ko pride konec, se vdajo v usodo.« Zjutraj je dal major postrojiti vseh sto petdeset ujetnikov na dvorišče, po dva in diva, in jih obkoliti s četo policistov. S seboj je pripeljal velikega moškega srednjih let, v civilni obleki. Nagovoril ga je: «Vi ste naš človek. Napravil sem vam uslugo in vas rešil iz rok našega skupnega sovražnika. Zdaj boste vi meni napravili uslugo. Izbrali boste med temi trideset mož, ki ne bodo ustreljeni.« «Razumem, gospod major. Kakšne želite?« S petami je udaril skupaj. Nedavno je bil mobiliziran in skupno z ostalimi na gori zajet. Bil je deležen posebne pozornosti in milosti majorja Helma. Ie-ta se je pri njem večkrat napil m najedel, zato se ga je usmilil. «Kakšne? Še vprašate! Najprej izločite visokovredni arijski material. Take s plavimi lasmi, modrimi očmi in ozko lobanjo! Tem oprostim zablodo! Izberite tudi take, o katerih veste, da niso komunisti, mobilizirance.« Mož se je v spremstvu majorja Helma odpravil izpolnit težavno nalogo. Nekateri od ujetnikov so ga poznali in ga klicali po imenu. Grabili so za zadnjo bilko... Mož Jih je izbiral. Vsakega, na katerega je pokazal s prstom, srn dva policista potegnila iz vrste in odpeljala v drugo stavbo. Tam so imeli zbrane tiste, ki jim je bila pomilostitev že zagotovljena. «Gospod tovariš, še mene! Spomni se, da sem ti nosil nahrbtnik, ko si obnemogel...« «... jaz sem ti dal tobaka...« «... ne pozabi name, jaz sem vedno volil JRZ in Korošca...« Medklicev je bilo čedalje več. Nemški major je rezko zavpil: «Mir! Sicer bomo nehali in vas pobili vse od kraja!« Mož, ki je izbiral, je klecal v kolenih, glas mu je drhtel, na obrazu se mu je zrcalila tesnoba. Vedel je, da vsem ne bo mogel ustreči. Nikoli mu ni prišlo na misel, da bo prav on odločal o življenju in smrti ljudi, ki jih še poznal ni. «še mene, hej!« je vpil nekdo že na repu vrste. Poznal ga je: doma je imel ženo in šest otrok, mobilizirali so ga prav tako kot njega. Mož je pokazal nanj z drhtečo roko in žal mu je bilo, da ga ni prej zagledal. Prav tedaj pa je podoficir, ki je štel, sporočil majorju, da je trideset mož že izbranih. «Konec! Nobenega več!« je ukazal major. Dva policista sta pahnila nazaj v vrsto moža, ki je imel doma šest otrok. Obstal je kot ukopan in po licih so se mu potočile solze. Možakar, ki je izbiral, je zmignil z rameni, češ nisem kriv, da sem te prepozno zagledal... Vrata hleva so se odprla in kolona po dva in dva je spet napolnila smrdljivi prostor. Iz gruč, ki so slutile smrt, je bilo slišati vzdihe obupa, molitev in kletev. Z dežurnim oficirjem je prišel poročnik Hartwick prevzet ujetnike. Eden je bil manj, kot so mu bili javili. Ali so jih sprva šteli narobe ali je eden ponoči izginil? S tem si ni pre- več belil glave. Nedaleč za domačijo je izbral grapo in jo pripravil za zadnje opravilo. V obliki podkve je obdal njeno korito s stražarji, pri njenem vhodu pa je postavil na vsako stran po dve strojnici. Na koncu grape, kjer je sneg pred kratkim izginil, je iz trhlega listja mezela voda in polzela po skalah. Po skalovju je rastlo staro drevje in s koreninami gosto prepletalo tla. Veje so se stikale v mrežo, skozi katero je posijalo sonce. Na ta božanski kraj so pripeljali poročniku Hartwicku vsakih deset minut desetero ujetnikov. Stal je na vzpetini v pološčenih škornjih, urejen kot za parado, s šlemom tik nad očmi. Gledal je svečano kot inkvizitor, ustnice je imel ozko stisnjene. Korak ujetnikov je bil težak. V slehernem gibu, v drži teles, v očeh, ki so se ozirale v nebo ali klonile k tlom, je bil obup ali trmast ponos... ali pa kaj drugega, česar poročnik ni razumel. «Ogenj!» je zavpil poročnik in telesa so padala ko snopi... Vsaka naslednja skupina je prišla na morišče bolj vznemirjena. Med sveži duh zemlje in brstja se je dvigal duh krvi in smrtne stiske. Nekdo iz nove skupine se je obrnil in dvignil roke: «Smrt fašizmu! Svoboda narodu!« je zavpil. «Tudi vas bo vzel hudič!... Prav takole vas bodo postrelili naši!« Poročnik si je dal prevesti njegove besede. «Glejte no, norca! Gotovo se je podelal v hlače, preden nas je začel zmerjati!« Skupino so odgnali malo naprej in jo pokosili. Mladeniču, ki se je drznil zmerjati, pa je poročnik sam z dolgim rafalom spodsakal noge, da je še živ obležal nekoliko stran od drugih, mrtvih. Hartwick se je čutil neskončno močen in vzvišen nad vsem svetom. Grapa s trupli se je polnila. Nekoliko ga je motil nered nog in rok mrtvakov, zveriženih na vse mogoče načine. V svoji redoljubnosU bi bil najraje ukazal stražarjem, da jih položijo lepo v vrsto, kot lovci lovino po pogonu. Zmotil ga je prihod polkovnika, ki je vodil ta policijski odred. Raportiral mu je. Z njegovega mesta si je polkovnik ogledal dogajanje, ne da bi trenil z očesom. «Dobro delate, dobro in solidno, gospod poročnik! Čestitamo!« Polkovnik je dvignil roko v pozdrav, ki mu ga je Hart-wick vrnil. Nato se je obrnil in naglo odšel. Potem se je prismejal major Helm. «Kako gre delo od rok, poročnik Hartwick?» »Dobro, gospod major! Kmalu bomo končali!« Po zgaženem obrobju je oddelek policistov pripeljal novih desetero mladeničev. Med njimi je bil tudi črnolas, slok fant v uniformi nemškega grenadirja, ki ga je bil Helm v Davči vzel Mongolom ker je znal nemški. Ujeli so ga bili še z «nnn partizanom, s katerim so že opravili. še preden so obsojenci prišli na dno grape, je poročnik Hartwick zavpil: «Ogenj!» Policisti, ki so v razdalji enega metra sledili žrtvam, so užgali s šmajserji obsojence v hrbet in trupla so se zakotalila v grapo. Tudi črnolasi fant se je zakotalil. Nenadoma pa se je dvignil in kot zastreljena žival stekel navzgor po koritu, se divje pognal na rob in bežal v grmovje. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna Številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, PoStni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaSkega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubliani 501-3-270/1 «ADIT» • DZS. l|ubl,d' a Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200 finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice •n sožalja 200 'ir «Mai* oglasi* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in gonško pokrajino se naročajo pri oglasnem Oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S P.l. Stran 6 31. marca 1972 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst KAM JE IZGINIL FAŠIST DR. F0RZIATI? JE ŠE ŽIV? Zabrisana še ena sled o povezavi «čme trojke» s fašisti iz Trsta V Trevisu ga je čakal sodnik dr. Stiz, kateremu bi vedel povedati marsikaj - Odpeljali so ga trije neznanci • Zakaj sta v umobolnici fašist Severi in podčastnik Pezzutto? Bralci našega dnevnika vedo za razplet - Včeraj zjutraj se je razvnel po-žal v Frnedu, v gozdu med Fer-dinandejem in Sv. Ivanom. Bila je 11. ura, ko se je lotiln gašenja s tremi brizgalkami in enim džipom, 10 gasilcev s poveljujočim podčastnikom. DEŽELNA KRONIKA Finansiranje deželnih gospodarskih pobud Deželni odbornik za finance Tri-pani se je v prejšnjih dneh sestal z ravnatelji pokrajinskih ustanov Banca dTtalia. Na sestanku so bili dr. Gallina iz Trsta. dr. Menato iz Gorice, dr. Giovannoni iz Vidma ter dr. Carnisto iz Pordenona. Na srečanju so predstavnik deželne u-prave in krajevni finančniki obrav-nali vprašanja finansiranja raznih deželnih gospodarskih pobud Dosežen je bil otipljiv uspeh glede posojil kmetijskih in obrtniških hranilnic. Predstavniki Banca dTtalia so sprejeli zahtevo, da bodo lahko te hranilnice izdajale posojila z 20-letnim rokom (namesto 5-letnega). f uprave. V drugi resoluciji pa deželna komisija za kulturo in umetnost meni, da je programski načrt za velike razstave v prihodnjih petih letih (načrt o katerem soglašajo voditelji javnih muzejev v Trstu, Vidmu, Pordenonu in Gorici) sprejemljiv. V resoluciji je še rečeno, da bi morala deželna uprava imeti ta načrt za obvezen in dokončen, čeprav bi morebiti vnesla potrebne | finačne- : Gledališča in prireditve na seji deželne komisije V prejšnjih dneh se je sestala pod predsedstvom odbornika za šolstvo Giusta, deželna komisija za kulturo in umetnost. Na seji so razpravljali o deželnem zakonu štev. 1 iz leta 1972 ter o načrtovanju v prihodnjih petih letih vrste velikih umetniških prireditev v deželi Furlanija - Julijska krajina. Na kraju sn udeleženci seje odobrili dve resoluciji. Prva resolucija zadeva posege deželne oblasti glede gradnje, obnove in nakupa gledaliških dvoran. Po zakonu so za to pooblaščene občinske uprave v glavnih mestih pokrajin ter morebiti tudi druge občinske lllllllllllll■lllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■■lllll■sllml||^llllllllllllllllllllllll^llllllllllllll■ll■llllllllllll NEPRIJETNO IN BRIDKO PRESENEČENJE Med odsotnostjo z doma so mu podirali hišo... Po pogajanjih z geometrom in ob posredovanju policije je obrtnik dosegel, da njegovega dela hiše začasno ne bodo podrli... Ob povratku z dela vsak rad udobno sede na stol, po možnosti celo v fotelj, in se oddahne. Večkrat seveda to ni mogoče iz mnogih razlogov. Redkokdaj pa se pripeti kaj takega, kot se je pripetilo včeraj pni Sv. Ivanu 42-letnemu obrtniku Liberu Stuleju: našel je skupino delavcev, ki so mu marljivo... podirali hišo. Resnici na ljubo je treba povedati tudi, da si je Stule lahko pričakoval kaj podobnega in to že dalj časa. Že pred enim letom mu je tržaško sodišče odposlalo uradni list o izgonu iz stanovanja, Stule pa se menda ni preveč brigal zanj. Vse druge družine, ki so bivale v Ul. Metlicovic 2, so zapustile svoja stanovanja in tako je včeraj podjetje inž. Paola Cerie poslalo na kraj svoje delavce pod vodstvom geometra Maria Gazzina. Z delom so začeli že ob 9. uri. Ko se je Stule vrnil domov ob 13.30, so delavci že podrli dober del poslopja in presenečeni obrtnik SAMOOBRAMBNI GOVOR ANGELE DAVIS PRED SODIŠČEM V SAN JOSEJU «Reakcionarni krogi se mašiujejo» Afroameriška revolucionarka je zavrnila vse tožilčeve obtožbe SAN JOSE. 30. - Angela Davis je danes prvič spregovorila pred porotniki na procesu v San Joseju. V svojem samoobrambnem govoru je mlada afroameriška revolucionarka napovedala v glavnih obrisih načrt obrambe. Zavrnila je vse trditve javnega tožilca, kot izmišljene, še posebno ostro pa je zavrnila trditev, da je organizirala poskus bega Georgeja Jacksona, češ da je bila blazno zaljubljena vanj. »Moja duhovna ljubezen do Georgeja ie postala močnejša, ko so me zaprli in sem tudi sama okusila usodo političnega jet-nika*. je dejala Angela. Temnopolta revolucionarka ni pred porotniki skrivala, da je imela doma orožje, vendar ie odločno zanikala, da bi to orožje dala na razpolago trem pripadnikom Črnih panterjev, ki so pripravili tragični poskus bega iz sodne dvorane v San Raphaelu. kjer so sodniki sodili »bratom Soledad*. Razložila .je, da je potrebovala orožje in telesno stražo, ker so ii začeli skrajneži najbolj zakrknjenih rasističnih organizacij groziti, ko se ie javno proglasila za komunistko. Po tej izjavi jo je upravni svet univerze v Los Angelesu, kjer je poučevala, odpustil. Angela ie tudi priznala, da se ie večkrat urila z orožjem in je dodala: «Imam izkušnje z orožjem že iz otroških let. Mesto kjer sem živela (Birmingham v Alabami) so imenovali dinamit« grič. zaradi neprestanih nasilnih dejanj. Za Afroameričana. ki je živel na jugu v dobi. ko sem bila še otrok, je bilo orožje ravno tako potrebno kot kruh.* Angela je nato pobila trditev javnega tožilca, da je organizirala poskus bega iz sodne dvorane v San Paphaelu zaradi strastne ljubezni do Georgeja Jacksona, katerega so pazniki zapora v *atem me- stu ubili lani poleti. Mlada revolucionarka ie obtožila javnega tožilca, da je «moški šovinist*, ki skuša dokazati, da ie ravnala kot ženska, ki ne zna brzdati svojih čustev. Ob koncu dolgega samoobrambnega govora je Angela zaključila, da je celotna afera le maščevanje zakrknjenih reakcionarnih ameriških krogov in se je proglasila za nedolžno. Po Angelinem govoru Je sodišče zaslišalo prvo pričo in sicer porotnico na sodni razpravi v San Raphaelu, ki ie prisostvovala tragičnemu poskusu osvoboditve «bratov Soledad* in ki je opisala dogodke tistega dne. Po pričevanju porotnice so sodniki odložili sodno obravnavo za teden dni. Prihodnje zasedanje procesa bo v četrtek. je nemudoma poklical policijo. Začela so se pogajanja, Stule je navajal v svoj prid dejstvo, da stanuje v stanovanju z ženo in otrokoma, ki imata 6 in 13 let, in da ne more kar tako čez noč na cesto, geometer pa se je oslanjal na prejeti ukaz, naj hišo podere. Po daljšem pogajanju ob posredovanju policije, so se domenili, da bodo začasno podrli tisti del hiše, kjer sedaj ne živi nihče, Stulejev del pa bodo pustili in mu zagotovili varnost — da se namreč ne bo podrl. S pogojem seveda, da si Stule čimprej preskrbi drugo stanovanje... Prodajalka z vespo trčila v motofurgon Ob 15.45 se je 17-letna prodajalka Ariella Gebrizza iz Ul. Zannella 52 vozila z vespo po Ul. Fabio Se vero proti Trgu Dalmazia. Nenadoma ji je motofurgon presekal pot in se je zaletela vanj ter padla na tla. Prepeljali so jo na orto pedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti dva meseca zaradi zloma leve stegnenice in raznih udarcev. Gebrizzova je dejala, da je motofurgon zavil na levo stran ceste, ne da bi prižgal signalne luči in da se je zato zaletela vanj, medtem ko se voznik motofurgona sploh n) ustavil. Nekaj časa pozneje so karabinjerji ugotovili, da gre za motofurgon TS 39321, ki ga je vozil 43-letni šofer Giovanni Saxida iz Šalite Monte Valerio 37. Ni še znana Saxidova verzija o nesreči. Požar v mesnici v Nabrežini Pol milijona lir škode je povzročil požar v mesnici v Nabrežini, last Elsa Lanara. Nekaj po 15. uri je prišlo do kratkega stika v krožni žagi, ki služi mesarju za žaganje kosti. Vnel se je požar, ki je v kratkem uničil — poleg same žage — tudi tehtnico, mlin za meso, nekaj polic in štedilnik, ki je bil v neposredni bližini. Prav v tem je bila nevarnost, saj je bila blizu štedilnika tudi plinska jeklenka, ki pa ni k sreči eksplodirala. Na kraj so prihiteli openski gasilci in nahrežinski karabinjerji, ki so pogasili požar in ugotovili škodo. spremembe tehničnega in finačne-ga značaja. Komisija je nadalje obravnavala vprašanje finančnih prispevkov raznim ustanovam. O tem vprašanju bodo razpravljali še na prihodnji seji. i-, Deželni prispevek oškodovanim zaradi elementarnih nezgod Deželni odbor je na eni od svojih zadnjih sej sklenil, da nakaže 300 milijonov lir za deželne prispevke v korist kmetovalcem, ki so bjli hudo oškodovani zaradi elementarnih nesreč in vremenskih nezgod. Deželni odbor je določil prispevke v višini 80 odstotkov, za manjše kmetije, 65 odstotkov za srednje in zadruge ter 40 odstotkov v primeru velikih kmetij. Gre za prispevke, ki naj bi pomagali prizadetim, da obnovijo gospodarska poslopja, ceste in poti, odtočne prekope, vodovode, namakalne in električne naprave, itd. Dodelitev 300 milijonov lir v proračunu leta 1971 je bila odobrena z deželnim zakonom štev. 67 decembra 1971 leta. Vlak Dunaj - Rim se bo ustavljal v Trbižu Podtajnik za prevoze senator Cengarle je sporočil deželnemu odborniku Variscu, da se bo z 28, majem letošnjega leta, ko bo sto pil v veljavo poletni železniški urnik, mednarodni vlak štev. 233 Duhaj — Rim ustavljal na postaji v Trbižu. Vprašanje vmesnega po stajanja omenjenega vleka v Trbižu je bilo predmet živahnih razprav in intervencij v prejšnjih časih. Zahtevo, da se ta vlak ustavi na trbiški postaji so postavili trža- ška občinska uprava, vojaške oblasti, turistične ustanove ter krajev-' ne organizacije trgovcev in gostin-1 Na pobudo UILDM Poziv k solidarnosti proti mišični dislrofiji Mišična distrofija je ena tistin bolezni, proti katerih še niso odkrili dokončnih zdravilnih metod. Navadno se bolezen začne pri treh, štirih letih in počasi a brez prestanka uničuje mišične celice, tako da je po nekaj letih otrok prikovan na voziček. Telo se polagoma «ruši», urn pa ostane normalen, včasih so taki otroci — in odrasli — celo nadpopreč-no inteligentni. Družba in država pa ji« kaj malo pomagata iz osamljenja, v katero so primorani zaradi pomanjkanja primernih struktur — od dvigal do posebnih stopmšč, od šolskih klopi do gledaliških in kinematografskih dvoran. Da bi kaj ukrenili proti temu nevzdržnemu stanju, so pred kratkim ustanovili UILDM — Italijansko zvezo za boj proti mišični distrofiji, : ki združuje bolnike, člane prizadetih družin, zdravnike, socialne delavce in sploh vse tiste, ki občutijo to vprašanje. Mišična distrofija privede do velikih težav, ki niso samo zdravstvenega ampak tudi psihološkega in sociološkega značaja zaradi osamljenosti in zapuščenosti. Predvsem veliko je kritik na račun državnega aparata in zlasti bolniških blagajn, ki sploh ne priznavajo te bolezni ir seveda ne nudijo nobenega skrbstva. Sicer pa tudi ko bi ga nudile, bi bilo dokaj slabo, saj ni v Italiji kvalificiranih središč ali pa jih je lej nekaj. Iz vseh teh razlogov je UILDM proglasila teden od 15. do 25. aprila za teden državne solidarnosti s prizadetimi ob tej bolezni. Poleg tega je zveza izdala tudi izjavo ob pri-liki skorajšnjih političnih volitev, v kateri je rečeno med drugim: »Di-strofični se ne bodo več zadovoljili z obljubami: zahtevajo točna jamstVai tako da ne bo več nihče moral u. mreti v pričakovanju socialne pravica ali pa živeti s perspektivo zatočišča in siromaštva*.