Pa polti prejeman:
za
«elo leto naprej 86 K — h pol leta , 13 , — „ Četrt . , 6,60, , 2,20.
Vspravnlštvu prejema«: za
telo leto naprej 20 K — b pol leta , 10 „ — , Četrt , , 6 , — » mesec , 1 „ 70 „
Za pošiljanje na dom 20 b na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naro Solno in Inserat« sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne ▼sprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
U baja vsak dan.izvzemSi
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 147.
V Ljubljani, v ponedeljek 30. junija 1902.
Letnik XXX.
Gabilo na naročbo.
S I. julijem se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „
Vse leto 26 kron Pol leta 13 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej.
Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo „Slovenca'
Ljudstvo v boju za pravico.
Včeraj je katoliško narodna stranka pri čela b shodi, na katerih bo ljudstvo manifestiralo za avoje pravice in se pripravljalo za obširno, odločno akoijo za splošno volivno pravico v naši deželi. »Ljudstvu pravico in svobodo!«, s tem geslom stopa katoliško narodna Btranka pred ljudstvo in množice naroda navdušeno vstopajo pod njeno zastavo. Nizkotno liberalno geslo : »Liberalcem groš, klerikalcem knof!« vzbuja povsod ogorčenje in srd.
Shod v Preski
Načelnik katoliško narodne stranke po slanec dr. Ivan Šusteršič je včeraj govoril v Preski, kjer se je na prostornem Jurčevem dvorišču, okrašenem z zastavami, zbralo 300 volivcev, ki so dr. Susteršiča živahno pozdravili. Dr. Šusteršič je v svojem govoru pojašnjeval krivice, katere liberalci 2e od nekdaj delajo ljudstvu, in pojasnil zadnji nastop združenih nemških in slovenskih liberalcev, pri katerem so hoteli kato-liško-narodno stranko prikrajšati v odsekih, kjer se vrši glavno delo. Seveda je pojasnil tudi, kake zastopnike ima liberalna stranka. Miru v deželnem zboru ne bo toliko časa,
dokler Be nam ne da popolna pravica! Naši poslanci bi imeli kaj lepo in prijetno življenje in liberalci bi jih radi imeli, ako bi ho teli izdati ljudske koristi. Ali smo pa opravičeni se ponižati, ali smemo ljudstvo izdati, ali hočemo vztrajati ? (Gromoviti klici: N e udajte se! Vztrajajtel Zato s m o V a s v o 1 i 1 i!) Aii smo torej prav naredili, da najodločnejše nastopamo, kadar hočejo žaliti in prikrajševati našo stranko, kadar nočejo dati ljudstvu pravice in kadar žalijo našo duhovščino ? (Vsestransko pritrjevanje in klici: Prav ste storili! Tako naprej!) Nikdar ne bi prišlo do takih razmer, ako bi se katoliško - narodna Btranka vedno držala tega načela. Sedaj je deželni zbor zaključen in krivični odseki so padli v nič.
Sprevideli sms, da sedanja smešna večina, ki zastopa veliko manjšino in privile-girance, ne more pravično delati za ljudstvo. Boj bo torej, dokler se pravično ne spremeni volivni red. (Dolgotrajni živio klici.) Borili se bomo, da bo večina zastopala večino ljudstva, da bo imelo besedo ljudstvo, ne pa tisti, ki jemljejo od ljudstva. Razmere bi bile morda drugačne, ako bi deželna vlada bolj razumela svojo nalogo, kakor jo razume.
Deželna vlada pa si je napravila Btvar pr»T lnliHu. Ono jo smatrala umetno večino v deželnem zboru za večino dežele. O celi vrsti krivic, ki jih je učinila vsled tega deželna vlada, bomo po teh dogodkih Se veliko jasneje in Brezobzirnejše govorili. Kri-vičnost je napravila deželna vlada, ko se je v zadnjem zasedanju postavila na stran na ših nasprotnikov. Vlada ne sme poznati pri-stranosti, najmanj pa se sme na tak način postaviti na stran stranke, ki ne zastopa večine v deželi. Vlada nas je torej prisilila, da se bomo odslej z isto odločnostjo, kakor pro ti liberalcem, borili tudipreti deželni vladi. (Vsestransko odobra vanje.) Storili bomo tudi proti vladi svojo dolžnost (Klici: Tako je prav!) Sedaj ima ljudstvo besedo, in to je namen naših shodov. Deželni zbor v Ljubljani je zaključen, a sedaj bo jez poletje zboroval deželni zbor v celi naši deželi. Naše ljudstvo se bo pripravilo za boj, za žrtve, in gotovo je, da bomo potem
zmagali z ljudstvom ! (Navdušeno pritrjevanje.) Mirovali ne bomo, dokler se ne spremeni volivni red, dokler ljudstvo po razmerju svojega števila ne pošlje zastopnikov v deželni zbor. Ce pa to zahtevamo, gibljemo se pri tem popolnoma v okviru cesarskih postav in vedno ostanemo, kar smo bili: Bogu in cesarju zvesto udani. (Živio klici.) Mi bomo, ako treba, njega VeličanBtva najudanejša opozicija. (Burno odobravanje.) Mi smo dolžni tudi cesarju povedati, kake krivice se ljudstvu gode. (Klici: Tako je t) S ponosno dvignjeno glavo bomo tudi na najvišjem mestu resnico govorili. Združeni z ljudstvom korakali bomo do gotove zmage v boju za križ sveti in svobodo zlato. .Svobodo in pravico !
Zato se pričenja veliko ljudsko gibanje v deželi, da se duri deželnega zbora odpro na stežaj slovenskemu ljudstvu. (Frenetično odobravanje.) In v tem hipu, ko se začne velika vojna za pravice ljudstva na njegovih lastnih tleh, poklanjamo se presvetlemu vladarju in kličemo: Živio cesar Franc Jožefi.!
obrano ljudstvo se je z navdušenimi klici odzvalo govorniku.
Župan gospod Svolšak je nato podal naslednjo izjavo :
»Poslancu dr. Susieršiču izrekamo popolno soglasje. Tako naprej! Pravico hočemo, zato zahtevamo, da se naši ne uklonijo!«
Ta izjava je bila Boglasno in z velikim navdušenjem sprejeta.
Shod v Trnovem.
Trnovo, 2 9. junija 190 2. Danes po večernici je bil tu na dekanskem dvorišču shod ,Katol. polit, društva." Vde-ležba je bila obilna. Govorila sta č. g. kapelan Jožef Brajec: Naši poslanci v dež. zboru in g. I. C e t i n, posestnik iz Harij pa o volivni reformi. Vsi poslušalci, med njimi lepo število volilcev, so z živahnimi »2ivio«-klici odobravali obstrukcijo naših poslancev, in soglasno se je sprejela sledeča resolucija: »Volilci, zbrani na shodu »Katol. polit, društva« v Trnovem izjavljajo, da popolnoma soglašajo s postopanjem svojih poslancev v dež. zboru, jim izrekajo zahvalo za njih trud, ter jih poživljajo, da
vstrajajo v boju za pravice ljudstva toliko časa, da jih dosežejo.
Tudi so se volilci na predlog posestnika I. C e t i n a izrekli za splošno in tajno volilno pravico. Trnovski liberalci so hoteli pri shodu nagajati, pa so prepozno prišli. Tudi župan Valenčič, ki županuje mirno dalje, dasi je že potekla njegova doba, se je mislil Bhoda udeležiti. Gospod župan, na svidenje na prihodnjih shodih! Sedaj se bo šlo za Vaš stolec.
Na shodu ste lahko opazili, da bo za liberalci v dež. zboru prišla vrata tudi na liberalce v trnovskem obč. odboru. Ljudstvo spoznava vedno bolj liberalce, in ker jih pozna, se obrača od njih. Živeli naši poslanci, živel dr. Šusteršič.
Shod v Št Vidu pri Zati&lni
S t. Vid pri Zi a t i č i n i 2 9. junij a 1 9 0 2.
Danes vršil se je pri nas shod, na katerem je najprvo g. dr. Pavletič v poljudnem govoru razjasnil pomen volivne pravice, način volitev, pokazal, da so sedaj produktivni stanovi premalo zastopani v javnih zastopih, ter konečno izvrstno pojasnil med splošnim odobravanjem pomen in opravičenost zahteve po splošni enaki volivni pravici. Na to je deželni poslanec gosp. dr. Schweitzer poročal o dogodkih v našem dež. zboru, ter utemeljil in pojasnil postopanje kat. narodnih dež. poslancev. Volivci so glasno odobravali nastop katol. narodnih dež. poslancev ter ste se sklenili sledeči resoluciji:
Na shodu v Št. Vidu pri Zatičini dne 29. jun. 1902 zbrani odobravajo popolnoma zahtevo katol.-narodnih deželnih poslancev po vpeljavi splošne in enake volilne pravice tudi za deželno-zborske volitve, ter prosijo svoje poslance, da odločno nadaljujejo zapričeto delo in konečno izposlujejo uresničenje te pravične zahteve, kajti enake dolžnosti, enake pravice!
Shod, vršeč se v Št. Vidu pri Zatičini dne 29. junija 1902, zahvaljuje se deželnim poslancem katol.-narodne stranke in njih načelniku dr. Šusteršiču za možato in neustrašeno nastopanje v kranjskem deželnem zboru dne 21. in 23. jun. tega leta v obrambo ljudskih pravic in časti naše duhovščine.
LISTEK.
V Toplice!
Pieščani, 20. jun.
I.
Saj enkrat je zlodej govoril resnico, takrat namreč, ko je rekel Bogu hvalečemu Jobovo zvestobo: »Vse, kar človek ima, za svoje življenje da. Zdravje mu vzemi, udari ga s hudo boleznijo in videl boš, da Te bo v obličje klel«. Joba sicer tudi strašna bolezen ni omajala v zvestobi in stanovitni ljubezni do Boga, toda resnično je vendar, da je bolezen veliko zlo na svetu, in da človek z« svoje zdravje in življenje vse poskuša, vse žrtvuje. Po zdravisčih se je pričela glavna sezona in od vseh strani se zbirajo trpini bolniki iskat največje dobrote na svetu, ljubega zdravja. Tudi pisatelj teh vrstic spada v število onih izvoljenih, ki morajo vsako leto romati v toplice. Za nekatere bolezni, kakor so n. pr. revma, protin, ischias je edino zdravilo ali saj olajšilo top-
" _ Z
lična voda. Mene je letos zdravnik poslal v svetovno znano kopališče »Pieščani« (Pi-styan, ogrsko P8styen) na severnem Ogrskem, kjer se snide leto za letom 6 do 7 tisoč bolnikov, da se lečijo v žvepleni toplici in zdravilnem blatu. Nikakor ne zame-tujem domačih dolenjskih Toplic, marveč visoko jih cenim in sem bil že najmanj desetkrat njih gost Vsem rojakom, ki zdravljenja v topli vodi potrebujejo, svetujem, naj se napotijo v dolenjske Toplice, kjer bodo brez dvoma dosegli olajšanje bolečin, in naj ne nosijo denarja iz dežele. Mene je zdravnik letos poslal v pieščansko zdravišče zato, ker me je minulo zimo stara znanka »ar-tbritis« nenavadno kruto napadla in malone štiri mesece nepretrgoma mučila. Treba je tedaj izdatniše pomoči in krepkejšega zdravila. Ravno »Pieščani« pa slovijo kot »pa-naceja« proti revmatizmu in edina rešitev v najhujših slučajih te vrste bolezni.
Spustil sem se tedaj prve dni t. m. na pot na Ogrsko, odloživši pohod domačih Toplic na prihodnje leto. Dejal Bem sam sebi: poskusi še to in poglej, jeli opravi-
čena svetovna slava pieščanskega zdravišča, kamor celo iz daljne Amerike in Turčije prihajajo bolniki. Vleklo me je tudi to na sever, da se seznanim z betvo Slovanstva, z brati j> 1 o v a c i, ki sta jih letos na časnikarskem Bhodu v Ljubljani tako izvrstno zastopala rodoljuba Matuš Dula in Pavel Mudroft. Slovaki svoj jezik »slovenski« imenujejo, kdo se bo tedaj čudil, da sem želel kot navdušen Slovan njih »slovenščino« bliže spoznavati in iz ust preprostega naroda čuti. Slovaki so tudi na Kranjskem naši dobri znanci. Kakor nam vrli ribniški lončarji izdelujejo raznovrstno kuhinjsko posodo, tako nam jo slovaški piskro-vezarji opletajo, da bolje drži, ali že napo-čena še nekaj časa služi. Domovina teh »dro-tarjev« je Trenčin, ki je nekako naravno središče Slovakije.
Ker je vožnja v tako daljavo precej mučna, sem se hotel v Ljubljani telesno in duševno dobro okrepčati in kupiti mažarsko slovnico, da v prostih urah tudi sestav tega jezika preučim. Po dolgem iskanju sem iz-taknil drobno knjižico s kratkim slovarčkom,
ki je za moj namen zadostovala in mi prav dobro služila. Pač me ni volja prisvojiti si mažarščino, ki na Ogrskem velja za nekak aristokratski jezik, kakor se sploh noben Slovan ne more ogrevati za sedanje absolutne Mažare, ki tako nasilno zatirajo slovanska plemena v svoji državi, a malce pokukati v njih jezik me je vendarle mikalo. — V Ljubljani pri Lloydu sem zadostil fizičnim potrebam, kar je popotniku tako potrebno, kot meh kovaču. Naletel sem pri tej priliki slučajno na koncert ogrskih ciganov. V tesnih škornjčkih in požnorani narodni obleki so se imenitno postavili in iz-borno svirali. Ogrska glasba se tako loči od drugorodne kakor noč in dan. Giblje se v strogem taktu, na kratko prirezano, b krepkim povdarkom. — Tudi k frizerju sem stopil, da grem v ličnejši podobi v tuji svet zastopat slovenski narod. No, posebnega dela ni imel z menoj, vrh glave je bil kmalu gotov. Na starost padajo lasje z glave in rastejo tam, kjer jih ne bi bilo treba, v nosu in ušesih. Nedoslednost prirode, — take »jouxe« Bi večkrat dovoljuje. (Daljo prili.)
/ / ---)
Sbod v Idriji.
O toni shodu se nam brzojavno poroča: Včerajftnji shod volivcev in pristašev katol.-narodne stranke je bil mnogobrojno obiskan. Zelo navdušeno je bila sprejeta sledeča resolucija : Današnji shod popolnoma odobrava dosedanje postopanje poslancev katol.-narodne stranke. Naprej, dokler ne pride do občne, direktne in tajne volivne pravice.
Propad Belokrajlne in belokranjska železnica.
m.
Ali doseči končni ta cilj, uživotvoriti železnico, vodečo iz Belokrajine preko Gorjancev do Novega mesta ali Straže, je sila težavno v obstoječih razmerah, in takoj ho čemo pojasniti, kje da tiči jedna izmed najhujših zaprek ter kje da se mora nemudoma pričeti z resnim praktičnim delom.
Uže v drugem članku smo namreč na-glašali, zakaj država po besedilu pravokrep-nega državnega z»kona ne sme preje oglasiti se s svojim morebitnim prispevkom, predno tega ne store interesentje. Podobno določilo pa nahajamo tudi v kranjskem deželnem zakonu o pospeševanju nižjevrstnih železnic z dne 17. jan. 1896, dež. zakon številka 7, kateri v § 2. naravnost veleva, da sme dežela denarno prispevati k zgradbi takih železnic le tedaj, »kadar deležniki in država, skupno ali jedna teh dveh strank sama za-se, ali 1. ...zagotove prispevke. ..ali pa 2, prevzamejo zaveznost, da bodo v slučaju«, ako se kaže primanjkljej, »plačevali priplačila do najmanj treh osmin (3/,) dotične potrebščine.
In sedaj mora biti slehernemu razsodnemu Belokranjcu povsem jasen položaj nje gove železnice! Od vseh strani priznavajo njeno važnost in potrebnost vsaj za prizadeti okraj.
Železniški minister je, dasiravno le prav sramežljivo in le po poročevalcu Povšetu, v tem smislu se izjavil še v letošnji proračunski razpravi. Deželni zbor pa je s posebnim naglasom, skoraj bi dejali, v neki svečani obliki, jednoglasno v večkrat ome njenem sklepu z dne 16. februvarija 1895 izrazil svoje prepričanje o pomenu te proge. Vsi merodajni faktorji tedaj se zanjo živo zanimajo, le — s potrebnim denarcem ne gredo na dan, predno se belokranjski interesent sam ne izkaže v tem oziru!
Ali — ugovarjalo se nam bode — na kak način za Boga pa hočeš iz siromašnega, razkropljenega belokranjskega prebi valstva izvabiti le količkaj izdatnih prispevkov, po katerih bi se megla država in dežela prisiliti do tvornega sodelovanja? Istina je, i mi upoštevamo vse te teikcče, in vendar, premagati jih moramo? V to svrho treba pred vsem o r g a n i z o -vaticelo akcijo, za skupni končni namen združiti je atomizovano zbegano ljudstvo, napeti je vso sile, delati pod j e d n o t n i m vodstvom z modrim preudarkom in zopet z razvneto navdušeno agitacijo, in mi vsaj imamo živo nado, da se doseže tudi v Belokrajini, kar se je bilo doseglo na Dolenjskem tostran Gorjancev pred porodom dolenjskih železnic!
Belokrajina mora se namreč najprej zavedati, da z golimi peticijami, odposlanstvi itd. ne pride do toliko zaželjene železnice. Cisto naravno je: ministerstvo, od katerega se zahteva, da razmerno velike svote vtakna v železniško podjetje, in isto tako tuji kapitalist, ki ga hočemo pripraviti do tega, da svojo glavnico naloži v dotičnih železniških vrednostnih papirjih, ona se ne bodeta preje ogrevala za to misel, doklerjima domačini z lastnimi žrtvami de -janjsko ne dokažejo, da je belokranjska železnica potrebna z jedne, gospodarsko plodovita z druge strani! V jedno organično celoto spojiti je tedaj, kar se nabuja gospodarskih sil in tvornega rodo-Ijubja po prizadetem ozemlju, ^vežejo se naj pojedini posestniki, od graščaka počenši do malega posestnika, pristopijo naj občine, denarni zavodi, pridobitne zadruge in polje-
delska društva, pripravno orodje najsi omislijo z osnovanjem posebnega akcijskega odbora ter povsod, od zelene Krke do bistre Kolpe prične se naj nemudoma resno, premišljeno, požrtvovalno delovanje v dosego velikega namena, z zgradbo belokranjske žoleznioe pogina rešiti sicer izgubljeno Belokrajino I
Ne ugovarjajte, češ, kaj bode dal berač, ko itak ničosar nima! daj se ne podpira železniško podjetje zgolj z gotovim denarjem ali z do zadnjega beliča vplačanimi glavin-skimi delnicami I Kdor ne premore gotovine, povspeši zgradbo morebiti lahko s tem, da zastonj ali proti razmerno nizkemu skupilu odstopi kos zemljišča, da se na podoben način udeleži dobave stavbinskega materi-jala, kamnja, peska, lesa in druzih potrebščin. Ako je kaka občina tako siromašna, da med vsemi občani niti jednega ni, kateri bi iz lastnega žepa mogel nabaviti si gla-vinsko delnico, — cela občina je ven dar običajno v stanu, za take namene pri obstoječih domačih denarnih zavodih pod ugodnimi pogoji omisliti si potrebno glavnico za nakup primernega števila glavinekih akcij. Potrebščina za njihovo obreatovanje in raz-dolženje preskrbeti je po pametnem finančnem načrtu potom občinskih priklad, razdeljenih na daljšo dobo. In še drug način podpore je na razpolago ! Posamezni zasebnik in pojedine korporacije, če količkaj previdno gospodarijo, morejo si vsaj približno izračunati, koliko tovora utegnejo na leto oddajati na železnico, koliko po njej prejemati. Naj potem prevzamejo poroštvo za dotično tovorno količino; istina sicer je, da morajo iz svojega žepa doplačati, ako zaostane njihova tovornina za garantirano vsoto, toda dotični riziko ni preogromen, ako je le njegova računska podlaga bila premišljena in zanesljiva.
Še enkrat ter z najboljšim namenom svetujemo torej belokranjskim rojakom in njih soudeležnikom v novomeškem okrajnem glavarstvu, naj si brez odlašanja ustanove akcijski komite kot duševno in upravno sredotočje celemu gibanju. Po našem subjektivnem mnenju bi bil uprav deželni odbor vojvod. Kranjske poklican, v tem oziru dati impulz Belokranjcem ter narekovati in nekako voditi tozadevne korake, vendar očitati mu nečemo, niti ne smemo, da tega dosihmal ni storil. Morda bi se to bilo uže zgodilo, da ni bil nevarno zbolel ter vsled neugod nega zdravja odstopil zaslužni poročevalec deželnega odbora o železniških zadevah, ces. svetnik M u r n i k. Novi referent se mora stoprav vživiti v svoje področje, tem bolj pa smemo pričakovati od sedanjega deželnega odbora, kateri ima na razpolago kot strokovni organ deželni železniški svet, da bode takemu akcijskemu odboru z dobrimi sveti, navodili in informacijami šel na roko, podpirajoč dotično domoljubno prizadevanje. In gotovo se mu drage volje odpusti marsikateri očividni nedostatek v deželni upravi, ako v tem pogledu vrši svojo dolžnost ter Belokrajini pomaga iz njenega obupnega položaja!
Kakor hitro dogotovi oni akcijski odbor, čegar ustanovitev še enkrat priporočamo najtopleje, svoje velevažno delo, — in tu nikdar ne bode smel pozabiti, da je potrebščina za normalnotirno belokranjsko že leznico z minimalnim radijem 150 m približno izračunjena s 6,130.000 K — potem stopi naj z uspehi svojega delovanja pred slavni deželni zbor, ter potrka naj tudi pri upravnem svetu dolenjskih železnic. Kajti belokranjska proga, kakor si jo mislimo mi, naposled nič drugega ni nego dovoznica do onega tira, kateri veže Stražo in Novo-mesto z Ljubljano. Vsaka metrična tona tedaj, katero parni stroj pripelje iz ozemlja belokranjske črte na dolenjsko železnico, predstavlja alimentacijo te proge ter množi njene dohodke. Niti za trenotek ne dvomimo, da bode izkušeno predsedstvo dolenjskih železnic ter upravni svet, uvidevši gmotne koristi belokranjske proge za lastno podjetje, s svoje strani tudi gmotno pripomagalo v dosego našega namena.
Ali pojasniti moramo še nekatera vprašanja, ki so v tesni notranji zvezi z belo-
kranjskim projekt m. Storimo to v svojem končnem članku.
Na Kamnu, 26. jun. 1902.
P r. Š u k 1 j e.
Deželni zbori.
Goriški deželni zbor je odobril izvolitev liber. posl. dr. T r e o t a. Katoliški Slovenci so glasovali proti. Pokazala se je slov. laška liber. zveza. — Gorenje-avstrijski deželni zbor je odobril ves proračun, ki izkazuje 3,012 100 K izdatkov. — V tirolski deželni odbor so izvoljeni štirje Nemci in dva Italijana. V avtonomij-pikern odseku, ki prične danes s svojim delom, je izvoljen za načelnika dr. Kathrein, namestnik mu je dr. B r u g n a r a. — V moravskem deželnem zboru so vse stranke uložile predloge za preosnovo učiteljskih plač. — Istrski deželni zbor ima prihodnjo sejo v četrtek. Italijanski klub je izvolil načelnikom dr. Bartolija, namestnikom dr. Rizzi. — Nižje-avstrijski deželni zbor prične jutri razpravo o proračunu za tekoče leto. Poročevalec je dr, P a 11 a i mesto obolelega posl. Jaxa. Potrebščina se proračunava na 31,588.369 K, pokritje pa 31,810.331 K. Ker budgetni provizorij preteče z današnjim dnem, se namerava rešiti ves proračun v eni seji, sicer bo pa potreben nov provizorij.
Trozveza obnovljena.
V Berolinu so v soboto podpisali dogovor, s katerim se nepremenjeno obnavlja dosedanja trozvezna pogodba. Podpisal ga je za našo monarhijo poslanik pl. S z o -g y e n y, za Nemčijo državni kanclar grof Bfllo w, za Italijo pa nje zastopnik grof L a n z a. V diplomatskih krogih se naglaša s posebnim veseljem, da se je obnovila ne-premenjena dosedanja trozvezna pogodba. Ugovori, ki jih je izpočetka navajala Italija vsled francoskega pritiska, niso prišli do veljave, ker kajpada niso prijali Nemčiji. Značilno je, da se je dogovor podpisal ravno v Berolinu. Oficielno se pravi, da se je to zgodilo v priznanje inicijative, ki jo je dal Bii!ow za obnovitev trozveze. Seveda kaže to dejstvo v prvi vrsti, da je v trozvezi Nemčija na vrhuncu in da se je vse zgodilo edino le po njeni želji. — Kajpada se tudi nova, oziroma obnovljena trozvezna pogodba ne objavi, kakor se tudi ni dosedaj. Po poročilih iz Berolina sta pa v tej zadevi izrazila še posebno željo zastopnika Avstro-Ogrske in Italije, kateri je Billovv seveda pritrdil v polnem obsegu.
O bolezni kralja Edvarda.
Glasom oficijelnih londonskih poročil se je zdravstveno stanje angleškega kralja znatno obrnilo na bolje in je že izvan nevarnosti, razun (aha 1) če se ne pojavijo nove komplikacije. Kralj je že postal vesel in živahen, sme brati in kaditi ter se že tudi dvigne v postelji. Tako pa poročajo seve le ofičielna poročila.
. O kraljevi bolezni se objavljajo še naslednje podrobnosti. Kralj je bil tekom let. leta že trikrat operiran vsled bolezni v vratu. Kajenje so mu prepovedali. Tej bolezni se je potem pridružila kmalu druga v črevih, toda javnost o tem ni smela ničesar vedeti. Mejtem ko so se vršile priprave za kraljevo kronanje, so preskrbljevali kralja z opijem. Najhuje se je pojavila poslednja bolezen prejšnjo soboto. Mrzli obkladki in še več opija, to je bil recept zbranih zdravnikov. Kljub temu je moral kralj v ponedeljek v London, da se javnost ne razburi. Dospevši v svojo palačo se je takoj zgrudil nezavesten in že so menili, da je mrtev. Šele čez sedem minut se je zopet zavedel. Potem jo jel silno bljuvati, moči so mu vidno pešale. Temperatura je znašala tedaj 102° Fahrenheit. Silne bolečine je trpel v torek ob operaciji. Poročilo pravi, da so zdravniki delali kot demoni, da ga ohranijo pri življenju. Odstranili so ogromno množino maščobne snovi. Kralj že ni več mlad in ker ga mučita obenem dve nevarni bolezni, ni nade na popolno okrevanje.
Iz brzojavk.
Firmilijanova afera. Firmi-lijan je bil v petek venderle posvečen v škofa v samostanu Skalotes. — Sklepe d e 1 e g a o i j objavlja potrjene včerajšnji dun. uradni list. — Nemiri v Kini.
Podkralj v Seavanu naznanja vladi, da so vstaši porušili poslopje angleško ameriškega zastopnika v Tien-Kahao. En misijonar je umorjen. — V francoski zbornici je po daljši debati vlada dobila nalog, naj energično zasleduje Humbertovo afero. — Rumunski kralj dospe v M začetkom avgusta. -Ujeti Buri. V petek je 478 ujetih Burov iz St. Helene odpotovalo v Južno Afriko. —Pomiloščeni Filipinci. Ameriška vlada jo pomilo-stila vse filipinsko vstaše z Aquinaldom na čelu. — Ministerska kriza v N o r -v e g i j i. Vsi ministri so podali ostavko. S sostavo novega kabineta jo poverjen bivši ministerski predsednik Bostrom. — T r o -zvezno pogodbo so v soboto nepremenjeno obnovili v Berolinu. — Nun-c i a t u r a v Berolinu. Mej Vatikanom in nemško vlado se vrše pogajanja glede ustanovitve nunciature v Berolinu. Nemčija zahteva mej drugim, da se deli vratislavska škofija, in listi poročajo, da je v tem oziru mogoče zbližanje. Kardinal dr. Kopp je bil v petek pri grofu Biilovvu.
Izpred sodišča.
»Gorica« oproščena — Gabršček plača stroške.
Iz Gorice, 29 jan.
Včeraj zjutraj po deveti uri priČ9la se je tukaj porotna obravnava na daleč znanega A. Gabrščeka z zagovornikom dr. Staničem proti listu »Gorica«, oziroma njenemu odg. vredniku Jožefu Marušič z določenim dr. Luzzatto R. radi nekega članka v »Gorici«, ki je izšel pred dobrima letoma in kateri je bil namerjen proti Gahrščkovi osebi radi nerodnosti v Goriški ljudski posojilnici, kjer je bil Gabršček več časa ne le blagajničar, ampak po besedah njegovega zastopnika — še kaj več. O tem članku se je vila že do!ga tožba in slednjič je govoril kasacijski dvor.
Včerajšnji dan se je pa zopet ponovila. Občinstvo se je zeio zanimalo, ker mu je bilo vse natanko znano iz listov, ki so poprej o njej na dolgo in široko razpravljali. Obtoženčev zagovornik je na podlagi kasa-cijskega odgovora in raznih paragrafov predlagal, da naj pade cela procedura, ker v inkriminiranem članku ni povoda za tako tožbo — še manj pa po § 488 kaz. zako niha — t«r da ne sme sloneti obravnav« na subjektivnih dedukcijah dotičnega članka.
Sodni dvor je pa odredil nadaljevanje in sicer z dokazi. Več prič (vse niso bile klicane) je dokazovalo — kakor pred leti. Potem je sledilo vtemeljevanje obdolžitve od strani dr. Staniča in njegovega klijenta samega. Tu se je slišalo dokazovanje >ad oculos« v obeh deželnih jezikih (dr. Stanič je koj v začetku govcril, da mora biti vojska povsod, kakor v naravi, ko »burja« brije, ali na morju, ko se vzdigujejo valovi, če ne »gorje«, zakaj če je vojska, je vse boljše, in potem imamo zahvaliti se za Napoleona, Moitke-ja, Bismarcka itd. edino lo vojskam; da je pa le ena vojska zaznamenovati, ki ni porodila takega junaka — in ta je na Goriškem med znanima strankama, pri katerih je vsak povod zadosten nasproti sovražniku — kakor n. pr. ta-le članek »Gjrice«, ki predbaciva Gabrščku — factotumu tedanje dobe na Goriškem — grda dejanja i. t. d.). Ko je dr. Stanič nastopil, govoril je kar po več ur — in za njim je moral priti »p o 1 j u r i s t« Gabršček. kakor ga je sam dr. Stanič parkrat nagovoril. Obtoženčev zagovornik je pa ostal pri stvari ter so je olikano vedel. Seveda ni ostal tožitelj replike dolžan. Tako so prišli po parurnem odmoru v pozno noč, ko se je sodni dvor sešel ter stavil dve vprašanji na porotnike 1) ali je inkriminirani »Goričin« članek žaljiv (po § 488) in 2) ali je v tem pozitivnem slučaju dokazal vse obtoženec. Proti eni uri popolnoči je prebral odgovor načelnik po rotnikov g. Križnič iz Kanala ter rekel, da je odgovorilo enajst porotnikov na I. vprašanje z »ne«, en sam pa z da. Drugo vprašanje je odpadlo samo od sebe. Sodni dvor je na to oprostil g. Jož. Marušiča — ter navihanega Gabrščeka k odškodnini (ki znaša več tisočev) obsodil.
Med radovednim občinstvom, ki je bilo po veliki večini s strani Gabrščka, bili so tudi porotniki, ki so bili za to obravnavo prosti. Eden izmed njih, ki je svoj čas v Gorici hotel študirati — pa koj prvo leto tretji red ali »dritte« dobil, zabavljal je čez nekatere tovariše, ki so bili tisti dan sodili, češ »sv. D u h« jih bo razsvetlil v tej pravdi, da bodo razsodili na »katoliški« podlagi. Ta je pa — vesten porotniki
Po končani obravnavi se je marsikdo spomnil procesa Matije Jonko iz Bovca pred 15 leti proti »Slovenskemu Narodu« tudi radi grdih dopisov, o katerih se je trdilo, da jih je pisal tamošnji učitelj Andrej Gabršček, zdaj tiskar itd. v Gorici.
Lopa paralela: Jonko -Gabršček,
če tudi ta primera, kakor vsaka — neko-/liko šepa ali »je hroma«.
Radovedni smo, kateii iist bo vse pri-; nesel, kakor je delala že »Soča«. Toliko v * naglici — drugič pa Se, če bo prav.
Blejski »inteligenci".
Iz blejsk< ga k. ta 27- jun.
Blejska, kakor sama pravi, »boljša inteligenca", se je zopet spomnila — na« n(V srečnih klerikalcev. — Prcccsija ev. R T. dan in škofov sprejem gospodi nista bila všeč, zato žalostno povprašuje: Kje je bil občinski zastop i K)e društva* Gospodje, ali ste re? tako pozabljivi, da ne veste, kje sta bili med Procesijo in kje med škofovim pri hodom? Če sami ne veste, Vam mi odgovorimo. Ako ste imeli kaj okr- glega v žepu, bili ste po gostilnah, ako ste pa bili suhi, ste v kakem kotu dolgčas preganjali. To pa bodite prepričani, da vas niti pri procesiji niti pri škofovem sprejemu nismo kar nič pogrešali.
Pri tacih cerkvenih slovesnostih mož, fkateri vedno z odpadom žugajo, ni treba, r in če bi prišli traven, bi ne kazali svojega Lmoškega značaja, pač pa svojo hinavščino. ■ V malega nadučitelja Rusa je blejska * inteligenca-, kakor razodeva v vsakem dopisu »SI. Naroda", do ušes zaljubljena. Ali gore ženska ali moška srca bolj za moža s finimi brčicami, sicer iz »Narodovih" dopisov ^ne moremo posneti, mi tudi tega preiskovali ne bomo. To pa svetujemo klerikalci »inteligenci", naj svojega ljubčeka, da pre-preveč ne cgori in se prehitro ne izrabi, dene pod steklo. Za to steklo pa tudi kleri kalci radi nekaj pridenemo, ker je tudi nam g. Rua, kot nekdajni klerikalec, ko je ponižno prosil za nadučiteljsko službo — še vedno malce pri srcu.
Tudi blejska boljša »inteligenca", katere glavni kolovodja je mož, ki za silo svoje ime podpisati zna, je nadalje v velikih skrbeh radi kmetijskih društev na Bledu in v Gorjah. Prav lepa hvala, gospodje! Toda vkljub temu vam svetujemo: Nikar ne pihajte, ako vas ne peče. Kako gospodarite vi v svojih društvih, nam klerikalcem nič mar, in kako gospodarimo mi, naj vam ni mar. Da so naša društva dobra, najboljša dokazuje dejstvo, ker jih pri vsaki priliki napadate. Koliko imamo pri naših društvih dolga, to imate črno na belem. Da bomo pa tudi z Vami na jasnem, naznanite nam enkrat v »Narodu", koliko je dolga na vaših vilah, s katerimi se tiko radi ponašate ? Potem se bo svet lahko prepriča), da bodo blejski in gorjanski klerikalci teh par tisočakov vendarle iaglje plačali kot Vi blejeki liberalci, katerim so že celo domače posojilnice kre dit odrekle in morate hoditi drugam po ,puf*. — Gospodje, ali ne veste, da Vas je že večkrat jeden Vaših velmož imenoval , — ne posestnike — ampak »hausmeistre" — tako globoko ste že zapisani pri denarnih zavodih našega okraja, ali pa pri gosp. Cebru.
Od Vas se tedaj ne pustimo učiti gospodarstva.
Končno pa še besedo članom blejskega in gorjanskega gospodarskega društva! Kar Vas veruje »Narodovim" napadom na naša društva — prosimo Vas — odstopite! Mož, ^kateri nam no zaupajo, ne maramo v svoji redi. Prosto pot ste imel; v društvo — tudi iz društva Vam nihče ne brani. Ako trgovcem, kateri sedaj tarnajo po »Narodu" o slabih časih, bolj zaupate, pokažite gospod irskim društvom hrbet in — mirna Bosna.
C
Iz Celovca, 29. junija.
Koroški Slovenci, in ž njimi vsa Slovenija, žalujejo ob odprtem grobu častitljivega staroste koroških Slovencev, miloBtlji-vega gospoda prošta Lovro Serajnika iz T i n j. Izgubili smo odličnega moža, vzglednega duhovnika , vzornega rodoljuba, — sivolasega, a vendar do zadnjega čvrstega Btarčka po letih — mladeniča po duhu! Komu je neznano ime Serajnikovo! Njegovo ime je bilo čislano vsepovsodi, — nasprotnika, mislimo, preblagi mož ni mogel imeti !
Doslej še vedno, — vkljubu 94 svojim letom nenavadno čvrst na duhu kakor telesu, začel je pred 6 tedni bolehati. Kmalu, žal, se je pokazalo, ni bilo več upati, da še okreva. Sprejemši sv. zakramente je potrpežljivo prenašal svojo bolezen. Zadnjo soboto, dnč 28. rožnika, ob 2. uri popoldne je izdihnil svojo dušo.
Za danes zadostuj nekoliko črtic o dol gem, ljubezni do Boga in naroda slovenskega posvečenem življenju tega nenavad-
nega odličnjaka. Obširnejši življenjepis pri nese prihodnji »Mir".
Lovro S e r a j n i k se ie porodil dne 6. avgusta 1808 poštenim slovenskim sta-rišom pri podružnioi sv. Petra v župniji S t. Jakob v Rožu. Vrli naš Matija A h a c o I j je pripomogel našemu pokojniku do naukov. Obiskal je demačo šolo v Št. Jakobu, gimnazijo v Celovcu, huinanistiko in filozofijo v Gradcu, bogoslovnico v Celovcu. Tu mu je bil špirituval poznejši škof A. M. Slomšek, ki mu je vcepil tako nežno in iskreno ljubezen do vere katoliške in do slovenščine. Na\zel se je Serajmk res Slomšeko-v e g a d u h a , in ga je kazal v vsem svojem delovanju.
Dn<š. 1. avgusta 1835 je takratni škof Jurij M a y r posvetil Serajnika z mnogimi njegovimi rojaki v mašnika. Pastiroval je potem kot kapelan v nemški Sirnici, potem v Svečah, St. Lenartu ob 7 studencih, Bla-togradu in Glinjah (1840—1847); nekaj časa je bil provizor v Borovljah in pri Mariji na Žili, kjer je kmalu postal župnik. L. 1869 je postal župnik in dekan v Pliberku, dne 1. maja 1877 pa se je preselil kot p r o š t v T i n j e.
Na vseh postajah se je pokojni L. So rajnik zelo odlikoval kot duhovni pastir. Zlasti je slovel kot pridigar. Pridigo njegove so bile kratke, duhovite, govoril je počasno in razločno. Ljudje so ga od daleč radi hodili poslušat. Lkren prijatelj je bil šolski mladini in kot izboren katehet ji je vsajal nauk Kristusov v nežna srca, da je rodil lepih sadov. Neumoren je bil v dušnem pa-stirstvu, vedno je rad pomagal, vsakomur dobro svetoval, do zadnjega strogo izvrševal svoje dolžnosti.
Bil je pokojnik iskren domoljub, Slovenec z dušo in telesom. Kako so se mu iskrile oči, s kako mladeniško navdušenostjo, z globokim prepričanjem je poveličeval lepoto naše mile slovenščine, bodril zanimanje in ljubezen do svojega rodu! Z izvanredno gostoljubnostjo je sprejemal prijatelje, vedno vesel, vedno prijazen, — za vsakega je imel prtudarjeno, ljubeznivo besedo. Živel je izvanredno trezno in zmerno in baš temu je vedno zahvalil svojo visoko starost.
Muojjo zasluge pokojnikove je priznal svitli cesar, podelivši mu 1 1898. v i tež ki red železne krone III. vrste. Takrat je sprejel tudi častno svetinjo za 401etno zvesto delovanje.
Kakor znano Be je pokojnik leta 1897. udeležil še vseslovenskega shoda v Ljubljani, kjer je z iskreno napitnico zbudil občno pozornost in navdušenje. Rad je daroval za narodne namene, podpiral naša narodna podjetja. — Do zadnje bolezni je imel nenavadno dober spomin.
Zdaj, uparm, priznal mu je večni Sodnik v nebesih plačilo za vsa njegova dobra dela. Nam pa ostane neizbrisljiv spomin na preblagega starčka, — on nam bodi vzor iskrene in zveste ljubezni do vere katoliške in do naroda slovenskega ! Svetila mu večna luč!	R.
književnost in umetnost.
Is odbora »Dramatičnega društva''
se nam piše : »Dramatično društvo" namerja v prihodnji gledališki Bezoni poleg drugih opernih novosti vprizoriti »P s o h 1 a v c e", znamenito opero češkega skladatelja K. K o-v & f o v i c a. Ker je odboru do tega, da dobi kolikor možno dovršen prevod libretta, se je obrnil do g. prof. A. Funtka s proSnjo naj se loti tega dela. G. profesor F u n t e k je ustregel odborovi prošnji ter obenem zopet prevzel prevajanje opernega in dramskega repertoarja. Odbor daje to tem veBe-leje na znanje, ker je popolnoma prepričan, da g. prof. Funtek ni imel nikdar namena škodovati slovenskemu gledališču. Odbor je sprejel poleg »Psohlavcev" še sledeče operne novitete : čajkovskega »Pikova dama", Mozartov »Don J u a n", Thomasova „M i g-n o n" , Offenbachove »Hoffmannove pripovesti« in Albinijeva »M a r i č o n«. Poleg teh novitet se uprizore še druge, za katere se vršč še pogajanja, in nekatere opere starejšega repertoirja. Odbor je anga-ževal najivko in mladostno ljubimko g. Josip i n o Kreisovo, igralko Pistčkovega gledališča v Pragi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. junija.
*Vaterlandov« odgovor na »Lai-
baoherico«. Sobotni »Vaterland« s par
krepkimi stavki odgovarja dolgemu polemičnemu članku ljublj. uradnega lista. Odgovor se pričenja z značilnim stavkom : »Die angckundigten Grobheiten der »Laibacher Zeitung« sind heuto richtig angetroffen«, potem pa z ozirom na navajanje raznih mejklicev, ki jih ni bilo v j poročilu korešpondenčnega urada, pravi, da „sich dio Laib. Zeitg." hier einfich zum vielleicht ganz unei\viiiinchteii Vertheidigor der Bc;ricbte des »Slovenski Narod" und ge-sinnung8«erwandt>ir liberaler Bliitter aufvvirft.« Svoj odgovor sklepa imenovani dunajski list s temi le besedami: »Alles in Allem steht der groaao Riumaufwand der »Liib. Zeitg.« mit dem kleinlichen Zweck, der allein damit erreicht vverden kann, in grellem Contrast. Ueber die in unseren Correspondenzen so nachdrUcklich kritisirte Rolle, vvelehe der Harr Landespiiisident in der gan/.en Affaire gespiolt hat, schweigt die »Laib. Zeitg.« in beiden Landossprachen.«
Cesarjev dar. Cesar je podaril gasil nim društvom v Gotenici, Gameljnih in hko-cijanu po 160, onemu v Zgor. Mozelju pa j 200 K, skupaj 680 K podpore.
Ljubljanski liberalci nameravajo prihodnjo nedeljo napraviti v Ljubljani »protestni shod« v zadevi deželnega zbora. Pro testirajo naj liberalci kolikor hočejo, njihovi protesti stvari prav nič ne spremene. Na shodu naj sklenejo, da se da splošna v o f i v n a pravica ne samo za deželni zbor, ampak tudi za — ljubljanski občinski svet* Potem pa bodo lahko pri miru, ker bo ljudstvo preko njih šlo na dnevni red!
Dunajska „Relohswehr" je v veliko veselje »Narodovcev" prinesla dopis iz Ljubljane iz »konservativnih krogov". Kdor naše razmere količkaj pozna, ve, da ta dopis, ki je grd in nesramen napad na dr. Šusteršiča, ni prišel iz konservativnih krogov. V podrobnosti se ne spuščamo, ker je dopis obče popolnoma enak in semtertje doslovno enak izbruhu »Laibacher Zeitung", torej je vsakemu jasno, da dopis v »Reichs-\vehr" izvira iz istega motnega vira, kakor ekspektorat »Laibacher Zeitung". Žid Pe-nižek je bil tfga dopisa tako vesel, da je v soboto telefoniral »Narodu", da je »Reichs-wehr" to prinesla, s pristavkom, da je .Reichs-vvehr" baje glasilo nemške konservativne stranke. Znano pa je, da je glasilo konservativne stranke »Vaterland" in ne »Reichs-wehr", ki je čisto navadno židovsko podjetje in je raz ven tega od vlade plačano. List se dela radi »dobička" časih prijaznega nemški konservativni stranki, toda pokazal je že takrat svoj pravi židovski značaj, ko je zagovarjal dvoboj v armadi. Polemizirali ne bomo s tem listom, ki je malo ali nič boljši od židovske „N. Fr. Presse". Treba je le pogledati malo v redakcijo „Reichswehr\ Tam kar mogoli krivonosih Židov. Razume se, da je tak list Penižku in »Narodu" simpatičen.
Nova kvota. Uradni list objavlja cesarjevo pismo na ministerskega predsednika, b katerim se za dobo enega leta določa premenjena kvota 66939 : 33061.
Osebna vest. Skladiščni nadzornik na tuk. južnem kolodvoru g. J. Mazi je ime novan inšpektorjem.
Krščanska ženska zveza — na Brezje. Ker je »Zvezin« izlet na Rožnik vsem udeleženkam tako ugajal, sklenil je odbor na željo mnogih članic napraviti skupno božjo pot n a B r e z j e in sicer v torek 8. julija. — Ako se oglasi zadostno število (vsaj 200) udeleženk, do bimo poseben vlak, ki bi odhajal iz Ljub ljane ob pol 7. uri. Popoldne po litanijah bi šli peš do Radoljice (dobro uro), od tam zvečer ob pol 7. uri v Ljubljano, kamor bi prišli ob 8. uri. Ako se jih ne oglasi toliko, gremo z navadnim vlakom ob 7. uri 5 minut. Vožnja v III. razredu stane 3 K 8 vin., v II. razredu 5 K 52 vin. Če se jih več oglasi, Be bo cena primerno znižala. Udeležiti se sme vsakdo, ki je povabljen od katere izmed članic. Kdor Be želi udeležiti skupnega zajutreka in kosila in kdor želi imeti voz od Otoč do B r e z i j , naj to v opombi posebe na znani. Zajutrek in kosilo staneta za osebo 2 kroni. Da vemo, ali moremo naročiti po seben vlak ali ne, prosimo, da se vse, ki
se hočejo udeležiti božje poti, oglase čem prej mogoče v »Katoliški bukvami«, kjer se bodo dobile tudi karte. Vplačati jo ravno tam vsaj do 5. julija (ali pa takoj pri oglašenju). Ako imamo svoj vlak, petem seveda gremo ob vsakorš-nem vremenu.
Štajerski deželni zbor bode imel tekoči teden vsak dan seje. Zadnje seje se je udeležil tudi deželni odbornik gospod Robič.
Ven z volivno reformo! Tudi deželnemu zboru tržaškemu se predloži volivna reforma za mestne, odnosno dežel-nozborske volitve. Dotični načrt imajo poslanci že v rokah. Število poslancev se zviša od 48 na 63 in se uvede tudi četrta skupina po vzgledu državnozborske pete skupine. Tako se gibljejo drugod. Zadnjič smo poročali, da četrto skupino dobč tudi na Štajerskem. Prav je torej, da aeprične odločno gibanje zavolivno reformo tudi na Kranjskem.
Promoviran je bil v Pragi doktorjem prava g. Milan Gorišek.
Umrl je v Škofji Loki gosp. Avguštin "VVolkensperg, c. kr. orož. nadporočnik v pok. Star je bil 81 let
Matura v Mariboru. Na vitfji gimnaziji v Mariboru je napravilo maturo z odliko šest maturantov, mej temi pet Slovencev: Adam Ban, Fr. Kidrič, Fr. Mo netti, Jožef Ozimič in Adolf Pečov-n i k. Trije maturanti imajo ponavljalno skušnjo po počitnicah, ostali so dovršili skušnjo s povoljnim vspehom. Vseh maturantov je bilo 33. — Na moškem učiteljišču je ma-turiralo 17 gojencev. Pet jih ponavlja skušnjo čez dva meseca, dva čez eno leto, OBtali so imeli dober vapeb. — Na realki jo bilo 14 maturantov, od katerih imata dva odliko, dva pa ponavljata skušnjo čez dva meseca. — Na ženskem učiteljišču se je pričela matura 26. t. m.
Konferenca, mesečna »Sodalitatis" za ribniško dekanijo bo v sredo dne 2. julija v Dragi.
Člani pevskega zbora slovenske opere naj pridejo danes zvečer ob 8. uri v »Narodni dom" k g. Benišku.
Ženska realna gimnazija se baje ustanovi v kratkem v Novem Mestu in bo imela svoje prostore v poslopju, kjer je bilo prej okr. sodišče.
Nova zadruga. V Ribnici se je ustanovila zadruga za domačo prašičorejo v kočevskem okraju.
Tržaške stavke. Stavka tramvajcev se nadaljuje. Že četrti dnevni red so predložili podjetniki, a vse so zavrgli uslužbenci. V soboto zvečer so imeli shod, katerem so glasovali, ali se naj gre na delo ali ne. 186 glasov je bilo za nadaljevanje stavke, samo 15 proti. — Stavkati so začeli delavci v »Metallurgiki«.
Mestne volitve v Gorici Tudi v drugem razredu so dosegli »malkontenti* vspeh. Izmed treh kandidatov sta prodrla dva: Motz, 166 glasov, in Alpi, 158 glasov. Ožja volitev se je vršila med kandidatoma liberalne stranke Bonavia in Savorgnani. Izvoljen je prvi z 49 glasovi. — Dr. Marani, načelnik laškega kluba v deželnem zboru in mnogoletni občinski svetovaleo v Goriči, noče več sprejeti kandidature v prvem razredu.
Z očetom svojega moža ušla je v
Mariboru žena železniškega sprevodnika Em. Skrinarja. Možu je pustila tri otroke.
Most v Kranju bo jutri radi nujnih popravil zaprt.
Pogrešal seje od dne 28. t. m. 451etni posestnik MatijaPresetnik iz otožic štev. 35, občina Jožica. Danes so ga dobili na barju in orožnik ga je dovedel domov.
Drevo ubilo je dne 25. t. m. 551et-nega oženjenega posestnika Ant. Vohinca iz Leš pri Radoljici. Drevo je bilo že preveč podžagano in se mu ni mogel pravočasno izogniti.
Brivski pomočniki vGoriol zahtevajo od svojih gospodarjev, naj jim dovolijo v nedeljah v mesecih julij in avgust delo le dopoldne, mesto do 3. ure popoldne. Nekaj gospodarjev je že pripravljenih ustreči tej prošnji.
Hrvaško pevsko društvo „Kolo" iz Zagreba nam je doposlalo natančni vspored svoje 40 letnice, ki bo dne 15., 16. in
17. avgusta v Zagrebu. Istočasno bo v Zagrebu sestanek vseh hrvaikih pevskih društev. Naj bi v tej priliki tudi Slovenci pohiteli med brate Hrvate. Društva naj takoj javijo svojo prijavo „Kolu* v Zagreb.
Učitelj lifiniki Od gotove strani smo zvedeli, da prirede v tega meseca učiteljišč-niki abiturijentsko veselico.
Obisk Velikega Zvonarja. V planinski koči pod Velikim Zvonarjem je bilo lani 4331 hribolazcev. Od njenega početka leta 1876 je tam prenočilo 64.477 oseb.
Pokradeni osli. Cigani so pokradli v Istri mnogo oslov. Vrednost nekaterih oslov znaša 825 kron. Mej gotovo »inteligenoo« imajo na razpolago še mnogo oslov, ki niso nič vredni.
Kotiček sa liberalce. O. Pero Kovač pravi, da bo »Slovenca« tožil. No, njemu se ni nič očitalo, ampak bila je le zmota v imenu. Aretiran je bil drugi Kovač, in le nesrečen slučaj je privedel našega dopisnika do lega, da je onemu aretiranemu Kovaču prisojal to, da je v Osilnici shod razbijal. Mi smo veseli, da uživa osilniški Kovač prostost in mu želimo, da kmalu do-vrti svoje izkušnje.	_
Ljubljanske novice.
Volitve v okrajno bolniško blagajno iz
vrste delojemalcev za IIL volilni okraj je mestni magistrat vsled pritožbe g. Medena in tovarišev razveljavil, ter naročil, da se imajo nove volitve vršiti še tekom tega meseca, ako postane odlok mestnega magistrata pravokrepen.
Kolesar povozil je v Florijanskih ulicah 91etnega Janeza Pistotnika in ga lahko poškodoval.
Pri kopanji utonil je včeraj zvečer v Aurovem bajerju v Rakovniku hlapec Franc L u k a n c , uslužbenec pri posestnici Mariji Štele na Poljanski cesti št 26.
Tat v frančiškanskem samostanu. 22 let stari hlapec France Klanšek je, kakor smo poročali, v frančiškanskem samostanu si prisvojil 124 K cerkvenega denarja. Radi tega je bil v soboto obsojen na 3 mesece težke ječe poojstrene z 1 postom na mesec.
Odhod vojakov. Tukajšnji batalijon peš polka št. 17 odkoraka jutri zjutraj k vajam v Postojno in bo prenočeval 1. julija na Vrhniki dne 2. julija pa v Planini.
Vojaški peki na vaji. Velike peči gradijo pionirji na vojaškem vežbališču pri Fužinah. V teh pečeh se bo pekel kruh vojakom. Dotična vaja bo traja danes vso noč in bo končana jutri popoldne.
Peternelove ulice za novim dež. dvorcem bodo gotove do avgusta meseca. Potrebno demoliranje Recbbachovega prizidka v Gosposki uiici se že vrši.
Nesreče. Tesar Ivan Leben pri kranjsk stavb, družbi se je danes usekal v levo nogo tako nesrečno, da je moral v bolnico. — Na Bleivveisovi cesti pri novi jahalnici je nek kolesar zadel ob fijakaraki voz in zdrobil avoje kolo.
Pretep za hrano. Ivan Tabernik in Matija Kovčar hodita po hrano k uršulinskemu <*iiiio£tanu. Kovčar je mlademu Taberniku prigovarjala, da bi si lahko z delom kaj prislužil. To je fanta razburilo in razbil je lonec Kovčarjevi, ki je hitro posegla v njegove lase. Stražnik je prišel in oba zaprl. Sedaj Bta na hrani na rotovžu.
Z žegnanja v zapor je romal včeraj iz Sarabonove gostilne Ivan Supan iz Breznice, ker je v gostilni napolnjen z vinskimi duhovi pretepaval .svojo ženo.
Koncert v Švicariji. Jutri ob 8. uri zvečer priredi »Društvena godba« koncert v Švicariji.
Umrl je v soboto gosp. Lavoslav K o -s t e 1 a c , bivši čevljar v Židovski ulici in sedaj hišni posestnik v Spodnji Šiški. Po duhovnika so poslali prepozno in se je duhovnik sredi pota moral vrniti nazaj.
Ljubljanski občinski svet ima jutri ob šestih popoldne svojo redno sejo. Na dnevnem redu je tudi poročilo o podelitvi službe magistratnega pristava in razna poročila finančnega in stavbnega odseka.
stavka pasarskih pomočnikov se je pričela danes v Ljubljani. Pomočniki zahtevajo deseturni delavnik in plačo kot za enajst urni delavnik. 25. L m. so pomočniki izročili gospodarjem spomenico in zahtevali odgovora v osmih dneh. Predno je ta rok potekel, pričela se je stavka.
Ljubljanska društvena godba je imela svoj ustanovni občni zbor v soboto, ker je vlada radi neke formalnosti razveljavila na prvem ustanovnem zboru voljeni odbor in zavrnila pravila. Društvena godba je imela doslej 1552 54 K rednih dohodkov in 1720 K stroškov, meseca maja so koncerti donesli 191 K, junija pa 481 K 40 v. Članov ima društvo 471. G. predsedniku dr. Ravnikarju, ki je ob enem bil zadnji čas tudi blagajnik, se je za njegov trud izrekla zahvala. V odbor so bili izvoljeni gg. dr. Ravnikar, Stuhli, Praprotnik, Čuden, Bučar (blagajnik), Sachs,
Fr. Fabian, Herzman in Hruška. Pregledd-valca računov sta gg. Govekar in Kessler. Godba dobi novega kapelnika, katerega dolž nost bode posebno pozornost obračati na vzgojitev naraščaja. Društvena godba bo v par dneh, ko odide vojsška godba, dokazala, kako je potrebna ustanovitev. Vojaška godba odide iz Ljubljane 17. junija in bi kaka 2 meseca v Ljubljani {ne imeli godbe, ako bi ne imeli društvene godbe. Želeti je torej, da društvena godba dobi več podpornikov.
Prfailfenec pobegnil. Od stavbinskih del v sodnih ulicah je ušel prisiljenec Franc Lei ner. Policijski stražnik ga je zasačil skritega v Krisperjevi hiši in ga oddal nazai v prij silno delavnico.
Tihotapstvo? Po mestu se govori, da so pri mesarju Z. zasledili nekaj nekorektnosti glede užitnine. Menda so Be nepravilnosti godile preko Grumove jame.
Telefonska In brzojavna poročila.
Izjave iz obstrukoije.
Radovljica, 27. jun. Odbor kat. slov. društva popolnoma soglaša s katoliško-narodnimi deželnimi poslanci. — Za pravično volilno reformo boj do skrajnosti I Mrak, t. č. tajnik. J. Ažman, 2. podpredsednik. J. V ur ni k. predsednik.
Toplice, 27. jun. Slava dr. Su steršiču in tovarišem! Le neustrašeno naprej! Vaši volilci so z Vami.
Topliški vjolivci.
Kranj, 30. junija. Volivci velike občine cerkljanske pozdravljajo najiskre-neje odločni nastop dr. Susteršiča in tovarišev za prava ljudstva. Obsojajo Hribarja ter zahtavajo najodločneje splošno, jednako direktno in tajno vo-livno pravico.
Dunaj, 80. junija. (C. B.) Ministerski predsednik Szell je došel danes zjutraj iz Ratota.
Olomuc, 30. junija. (0. B.) Namestnik je včeraj imenom pokrovitelja nadvojvode Evgena otvoril industrijsko-obrtno razstavo. Odposlali so udano-stne brzojavke cesarju in nadvojvodi.
Dunaj, 30. junija. Tu se govori, da bo grof Goess v službi samo do konca avgusta, potem gre za nekaj tednov na dopust in na to odstopi.
Cerknica, 30. junija. Katoliško-narodni volivci zbrani na shodu, kličejo svojim poslancem: Vstrajajte, dokler se ljudstvu ne dajo pravice in klevetniki naše svete stvari ne obmolknejo.
Radovljica, 30. junija. Živeli vrli poslanci! čvrsto naprej za pravice ljudstva! Za vami stoji narod.
Valentin Dežman, župan, Lancovo.
Škoijaloka, 30. junija. Pri konferenci zbrana duhovščina loške deka-nije jemlje z velikim obžalovanjem na znanje, da jo jp v deželnem zboru ne-čuveno žalil poslanec Ivan Hribar. Našim poslancem pa kličemo: krepko naprej do konečne zmage ljudskih pravic. Zbrana duhovščina loške dekani je.
Trst, 30. jun. Tramvaj vozi na eni progi s pomočjo inženerjev in policije. Slavnosti „Lege" sinoči motila demonstracija socialistov.
Dun^j, 30. jun. Izgnanje, ki je zadelo vsled razsodbe zaradi hazardne igre v Jokey klubu grofa Potockega, Szemera in Pechyja, je cesar milostno odpustil.
Stari trg, 30. junija. Včerajšnji mnogobrojno obiskani shod volivcev navdušeno in soglasno sprejme resolucije, s katerimi odobrava nastop poslancev katoliško • narodne stranke, protestira proti nečuve-nemu žaljenju duhovščine ter zahteva razširjenje volivne pravice.
Radoljica, 30. junija. Slava vrlim poslancem! Le tako naprej! Naše zaupanje do vas je neomajaho.
Volivci.
Zagorje, 30. junija. Odobravamo popolnoma nastop katoliških poslancev v deželnem zboru. Lo hrabro se bojujte za enako, občno volivno pravioo. Živio dr. Susteršič.
Zagorski krščansko - socijalni delavci.
Velikovec, 30. jun. Pogreb prošta Serajnika ob ogromni udeležbi; sprevod vodil prelat Einspieler, nagrobni govor imel tajnik Rozman. Navzočih 50 duhovnikov.
Dunaj, 30. junija. „N. Fr. Presse" danes besno napada katoliško-narodno stranko na Kranjskem zaradi obstruk-cije v dež. zboru. Seveda je to izbruh kranjskega liberalizma. (Ker je splošno znano, da je največja sramota, biti hvaljen od tega židovskega lista, ker vse pošteno napada in nepošteno hvali, smo pač lahko mirni vsled tega. Op. uredništva.)
Dunaj, 30. junija. Ogrski minist. predsednik Koloman Szell je došel danes zjutraj, a odpotoval popoldne. Nagod-beni razgovori se niso nadaljevali, in v političnih krogih so opazili, da razmerje med obema minist. predsednikoma ni nikakor dobro.
London, 30. junija. (0. B.) V kraljevem zdravstvenem stanju se opazuje trajen povoljen napredek.
Umrli ao:
27. jun. Ema Vidic, zasebnica, 80 let, Radeckega cesta 11, otrpnjenje možgan. - Pavlina Šurk, vratar-
Sva hči, 16 mes, Karolinška zemlja 38, jetika. — arija Vavpotič, delavčeva hči, 2'/, leta, StreliSke ulice 15, Rhachitis in dugljivi kaSelj.
V bolnišnici:
22. jun. Ivana Škerbec, vžitkarjeva žena, 72 let, Marasmus et Dementia senilis.
24. Jakob Terdina, svečarski vajenec, 15 let, jetika. — Oton Heinz, arhitekt, 31 let, Vulnus lauero contusa Luzatio pubia sinistra.
26. Marija Rebolj, užitkarica, 70 let, Emphy«ema pulm. — Magdalena Putre, kajžarjeva žena, 38 let, rneumonia vitiuum cordis
Dunajska borza
dn6 28. junija.
Skopni državni dolg v notah.....10165
Skupni driavni dolg v srebru.....101-50
Avstrijska zlata renta 4%......120-65
avstrijska kionsKa renta 4>.....sa- <;>
Ogerska zlata renta 4%.......120-70
Ogerska kronska renta 4%......97-90
Avstro-ogerake bančne delnice, 600 gld. .	1684—
Kreditne delnice, 160 gld..............67425
London vista......................24017»/,
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem drž.velj.	117-321',
20 mark............23 46
20 frankov (napoleondor).......19-08
Italijanski bankovci. . . •.....94 —
a kr. cekini...........11-24
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni Uak 736*0 mm
1 C« upfc- { 1 KTUia |		3tuij9 barometri r mra.	Temperatur« po (Milj*	I V trr.Ti i Nal-o		aS . •g n p p:
28	9. zveč.	| 741-31 18 4		sr. vzb. | j a eno		00
29	7. zjutr. 2. popol.	741-9 738 2	14 3 281	si. jvzh. sr. jzah.	jasno w	
29	9. zveč.	738-2	191	ar. jzab.	jasno	o-o
30	7. zjutr. 2. popol.	737-9 736-6	17-5 28-4	si. svzh. sr. jzah.	jasno »	
Srednja temperatura sobote l8'3°, norm.: 19-0°. Srednja temperatura nedelje 20 5°, normale: 19 0°.
780 1-1
Potrtega srca naznanjam v svojem in vseh sorodnikov imenu, da so predragi nam ■trie in itari stric, prečastiti gospod
Lavrencij Serajnik
inM proit kolegljatnega kapiteljna vellkov-škega, nadiupnlk tlnjokl, bivii dekan, starosta koroških duhovnikov In biserni mašnlk.
vitez reda železno krono III. vrote, nosltelj svetinje, Saetnl obSan šent-jakobski v Rožo! dolini itd.
dni 28. t. m., ob 2. uri popoldne, v 94. letu svoje starosti, prejemši sr. zakramente, mirno v Gospodu zaspaii.
Njih truplo se bode dni 30. t. m. ob 10. uri predpoldnem v tinjski proStiji slovesno blago -slovino in po končanem cerkvenem opravilu in sv. mašah v pokopališki kapeli ▼ Tinjah k zadnjemu počitku položilo.
Nepozabnega rajnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin!
Naj počivajo v miru!
V Tinjah, dn6 28. junija 1902.
Volbenk Serajnik,
kaplan proStnijske nadZupnije v Tinjah.
S tem izjavljam, da potnik Anton Vidmar, pri tvrdkiD.
Rovšek, kije od 21.-29. m-agitiral za povečane slike po ljubljanski okolici, Ježici, Černučab, Domžalah, Mengešu, Šent. Vidu in Škofjiloki, ni več pri meni v službi, ker je nezanesljiv človek; opozarjam vsakoga, če bi mu še kdo kako naročilo oddal, ali mu dal naplačilo, smatram isto za neveljavno.
■ Kakor znano, ni strankam povedal svojega pravega imena.
Moji potniki niso pooblaščeni vzeti kako plačilo ali predujem.
S), cftovšefi
fotogr. in povečevalni zavod
v Ljubljani. ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^
Lepe barvane
podobe sv. očeta LeonaXIIL
z Jubilejsko molitvijo
priporoča Cena: 100 skupaj 4 K, posamezne 6 h.
VA^	^VlS*' '»VS-«'
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
Za kakega
779 (3-2)
umirovljenega mašnika
je mesto prazno na graščini Plevna, pošta Žaleo.
Opraviti mu je vsak dan sv. mašo od začetka julija do srede novembra. Nagrada: 500 K, intencije pros*
LA. sutuuvouje puatljua blSo, c kron bltlUU. ronUCll
(nemSko) na oskrbništvo graščine Plevna, Zalet
Lak za Šolske table,a,0£
goči tako labko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva s< pri tvrdki BBATAEBEBZ. v Ljubljani, Franči škanske ulice.	524 21 11—2 £
Vnanja naročila proti povzetju.
Spreten	774 3-2
organist in cerkveni!.
išče službo, in takoj lahko nastopi.
Naslov se izvč pri upravništvu »Slovenca«.
Mijhie poiiil?®
Solidno zgrajena hiša, z opeko krita, urejena, za gostilno in prodajalno, v Krtini hli. štev. 57, preje last Jožefa Pajer-ja, dalje lepa, rodovitna njiva ob državni cesti v Prevojah, pripravna za atavblšie, se pod jako ugodnimi pogoji takoj prod4.
Natančneje poizvč se ▼ pisarni, Varijo Terezije oesta štev. 16 (»pri Žvokel-nu«), nasproti Kolizeja	725 12-7
lekarna piccoli
„prl Angelu" i. 2 (50-26)
Ljubljana. H1 lč)unajska ©esta
LEKARJA
aMIJPiceoli-ja
v Ljubljani.
Dobiva sevleteunah
vino
krepca malokrvne, nervozne in slabotne osebe
Pollitreka steklenica velja 2 K.
Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabrlel piccoli V Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju.