fftiloiisgfa šola v franco$H€m iii angKešftcm par- V francoskem parlamentu se je od|grala koncem preteklega meseca prva ^stra borba framasonstva in od njega i>dvisnih radikalnih in socialističnih poslancev proti konzervativni desnici. jvfovi ministrski predsednik Laval je v jfladini deklaraciji (izjavi) poudaril, da javna šola ne sme biti predmet stran^sarske boiije, marveč jamstvo za svopodo vesti vsakega. S tem je nova fran coska vlada izjavila svojo voljo, da note ovirati delovanja zasebnih ljudsŁih šol, ki so vsem framasonom, libe^alcem in socialistom trn v peti. Te zaŁebne šole so namreč po veliki večini vatoliške in njih obiskuje skoro poloVica (47%) šoloobveznih otrok. Število '»trok v katoliških zasebnih šolah dnevno raste, ker so učitelji državnili šol večinoma organizirani v socialističnih in komunističnih zvezah, starši pa no(_ejf> takšnim učiteljem izročati svojih otrok. Antiklerikalna, to je proti katoliški Cerkvi in njenim pravicam v javhosti se boreča levica, sestavljena iz radikalov, socialistov in komunistov, je smatrala ravno šolsko vprašanje za \igodno sredstvo, s katerim bi mogla irušiti novo vlado. Laična šola, to je, posvetna državna šola brez Boga ter Veronauka, je v nevarnosti: tako je poudarjala svobodomiselna levica po svojem glavnem govorniku poslancu Herriotu. »Klerikalizem je sovražnik«, — »posvetnjaško svobodomiselstvo je republika«, — »država mora imeti šolski ;monopol«: te in slične fraze (besede), iki jih je Herriot že neštetokrat govoril, vje zopet premleval v parlamentu. Pa niso imele zaželjenega uspeha. Fran«oski parlament je izrekel Lavalovi vladi in njeni šolski politiki zaupnico ž 51, odnosno 54 glasovi večine. Časi. ko so antiklerikalna gesla, izdana od protikrščanskega framasonstva, obvladovala francosko javnost in zlasti še francosko poslaniško zbornico, »o miajuli. Svobodomiselna drevesa tudi na Prancoskem ne rastejo do nebes. Tudi v londonskem parlamentu so iatoličani u&pešno odbili napad na zasebne katoliške šole. Prosvetni minister sedanje delavske vlade je namrec predložil parlamentu zakonski predlog o tem, naj se podaljša šolski pouk i.ez dosedanjo starostno mejo. S tem bi Seveda stroški zasebnih katoliškili šol aarastld za kakšnib 260 milijonov funtov, ker bi katoličani še morali za nofve razrede plačevati izdatke. Katoličaiii ]:>a že tako nosijo za katoliške šole ve-Mke gmc.tne žrtve, ki jih ni mogoče povečati. Da je bil namenjen občuten udarec katoliškim šolam, je zakonski predlog dokazal s tem, da ni bila predvidena v njem nobena državna podpora za zasebne šole radi podaljšane šoloobvezne dobe. Katoliška člani delavske stranke so se zaman trudili, da bi večino stranke pridobili za to, naj opusti to šolsko preosnovo, ki bi hudo zadela katoliške zasebne šole. Ker vsa ta prizadevanja v okrilju stranke niso irnela uspeha, je katoliški član delavske stranke g. Scurr stavil v parlamentu predlog, naj se pred sprejemom vladnega zakonskega osnutka sklene dati nedržavnim (zasebnim) šolam državno podporo za kritje stroškov, ki z novim zakonom nastanejo, in dalje da ta zakon ne stopl v veljavo pred 1. septembrom prihodnjega leta. Pri glasovanju je bil ta predlog sprejet z 282 glasovi. proti je glasovalo 249 poslancev. Tako je delavska vlada pretrpela poraz, katoličani pa so izvojevali veliko zmago. To zrnago so katoličani pripravili z najdalekosežnejšo agitacijo, ki so jo skozi 2 meseca vodili po vsej Angliji. Po vsej državi so se vršili veliki shodi in manifestacije za enakopravnost in svobodo v šolskem vprašanju. Zadnji dan pred glasovanjem so poslanci dobili preko 100.000 pisem, v katerih so volilci zahtevali od svojih poslancev pravico in enakopravnost za katoličane. Tako znajo katoličani na Angleškem braniti pravice katoliške Gerkve na vzgojo mladine. ••••!**• ;.,v;.. Meddržavna in zelo važna katoliška organizacija. V Parizu je bilo zaključeno 4. februarja zborovanje evropskih katoliških parlamentarcev, ki so se udeležili zborovanj kot zastopniki 9 evropskih držav in sicer: Francije, Holandije, Belgije, Nemčije, Poijsko, Litve, Italije, Angleške in Luksemburga. Ustanovljena je sedaj katoliška meddržavna organizacija parlamentarcev za podpiranje mirovnega strem ljenja, katerega spravlja v opasno nevarnost pretirani nacijonalizem. in pospešuje obstoječo gospodarsko krizo. Katoličani so dolžni, dati pobudo za učinkovito mednarodno mirovno delo. Omenjeni katoliški organizaciji pripisujejo velik pomen glede ureditve miru v Evropi. Dva žopnika v 100 letih. Župnija Cier de Riviere v toulouški škofiji na Francoskem je brez dvoma znamenita vsaj po tem, da je imela v zadnjih 100 letih samo dva župnika, pa vendar ni bila nikoli brez duhovnika. Nedavno je šel v pokoj župnik, ki je služil v Cieru polnih 45 let. Imenovan je bil 1. 1885, njegov prednik pa je služil v isti žuDniji celo 52 let in nastopil svoje službeno mesto leta 1833. Malo manj kakor sto let sta župnikovala v Cieru le dva župnika, kar priča, da je dotični kraj zdrav. V tem času sta župnika iz svoje fare poslala v samos^an sedem žensk in enega moškega ter vzgojila šest mladeničev za duhovniški stan. Novi slolni dehan. Za novega stolnega dekana v Mari« boru je bil od papeža imenovan mi.. g. kanonik dr. Maks Vraber. Tega imenovanja so veseli vsi sobratje in verniki, ki poznajo blagega gospoda kot izbornega govornika in odličnega delavca na polju šolstva in cerkven-ega prava. G. dr. Vraber se je rodil 9. oktobra 1877 v danes obmejni Kapli. Gimnazijo in bogoslovje je končal v Mariboru. kjer je prejel mašniško posvečenje 25. julija 1901. Za kaplana v bil v Makolah, odkoder ga je poslal rajni škof dr. Napotnik v Rim, kjer je nadaljeval in s proglašanjem za doktorja dokončal nauke cerkvenega prava julija 1. 1906. Kot mlad doktor je kaplanoval na Vidmu ob Savi ter v Žalcu. Leta 1909 je postal ravnatelj zavoda šolskih sester v Trstu, kier je deloval do leta 1912. Po vrnitvi"iz Trsta je še bil kaplan v Novi cerkvi, za tem vikar v Ceiju, od^ koder je bil poklican za špirituala na mariborsko bogoslovje in si je v tej težavni službi zasigural udanost ter ljubezen mlajše duhovščine. Dne 1. dec. 1918 je postal stolni kanonik in opravlja tudi službo veroučnega nadzornika za srednje šole v lavantinski škofiji. K zaslužnemu imenovanju iskre.ao častita blagemu, delavnemu ter priljubljenemu gospodu doktorju »Sloveiiski Gospodar«!