PoÜJihtt phZsss T nuUiVlA Leto XL, št. 76. LJubljana, torek 1. aprila 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40 — Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova сесГя П Te» ksfon St. 2440 (ponoči 2582). Celje Ne vnuva ui ) I eletun ŠT 190. Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarif j (Jpravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. - Telefon št 312Z 3123, 3124, 3125, 3126. Iaseratni oddelek: Ljubljana, Prešen nova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta st 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. г — Telefon št 190 Račani pri pošt ček zavodih: Ljub» ljana št 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št 105 241 Večne krize na londonski konferenci Brezuspešni poskusi najti zadovoljivo razlago 16. člena statutov Društva narodov London, 31. птатса %. Poizkusi najti na ■■morski konferenci interpretacijo sankcij-■e klavzule statuta Društva narodov ka-■ >r jo želi Francija, so končali brez uspe-г. Eksperti so sporočili predsedniku Mac-jnaldu, da brez novih instrukcij не mo-;jo spraviti angleško in francosko stali-e na skupno platformo. Ker so videli kon-renčni krogi po izjalovljenju vseli osta-i poskusov v razlagi člena 16. statuta rušiva narodov, zadnjo možnost najti arnostno formulo po francoski želji, je se-ij rzbruhndla najtežja kriza na konferen-. Izgledi za dogovor vseh petih sil so idli na ničlo, vendar se angleški gostitelji ч vso moč prizadevajo, da bi se vsaj na-iljevala diskusija. London, 31. marca s. Listi javljajo, da na pomorski razorožitveni konferenci iz--uhnila nova kriza. Diplomatski poroče-a!ec »Daily Heralda« piše: Do sedaj an-'e*kim in francoskim strokovnjakom ni •pelo najti formulo, ki bi spravila v sklad •e stališči. Strokovnjaki so ugotovili, da razlika med najvišjo mero, za katero so igleži pooblaščeni, in najmanjšo mero, ki i jo Francozi pooblaščeni sprejeti, tako ílika, da je nadaljevanje posvetovanj brez mi si a. London, 31. marca AA. Italijanska delegacija na pomorski razorožitveni konferenci je objavila komunike, v katerem razpravlja o italijanskem stališču do razoro-žitvenega problema in o položaju Anglije in italiie v zvezi z interpretacijo 16. člena statuta Društva narodov. Ko je dospel v London ministrski predsednik Macdonald, je predsedoval angleški delegaciji, ki se je sestala na sejo. Prisotni so bili tudi pravni in diplomatski strokovnjaki. ki so razpravljali nedavno s francoskimi strokovnjaki o členu 16. statuta Društva narodov in o drugih zadevah. Kar se tiče Anglije, poudarjajo angleški konferenčni krogi, da je Anglija pripravljena storiti vse za mir in za ohranitev svetovnega miru. Nikakor pa ne more prevzeti nadaljnjih vt.Viških obveznosti, ker b; bila z njimi zapletena v vojaške operacije, ne da bi mogla pri tem kontrolirati položaj, ki bi eventualno povzroči' vojno. Nobena angleška vlada ne more sprejeti takih obveznosti, ker bi to nasprotovalo čustvu celokupnega angleškega naroda. Anglii a bo lojalno izpolnila svoje dosedanje obveznosti. Davi so se sestali vodje delegacij, da določijo dnevni red za plenarno sejo pomorske razorožiťvene konference v petek. Egipt na prap nove dobe Slovesna otvoritev egiptsko-angleških pogajanj - Egipt vstopi v Društvo narodov 'ondott, 31. marca AA. Dav! so bila orjena v locarnski dvorani zunanjega lisrrstva angleško-egiptska pogajanja. Javna seja je bila formalnega značaja in > Je odbkovaia s kratkimi, toda izredno isrčnimi nagovori angleškega zunanjega nistra Hendersona in egiptskega ministr-ega predsednika Nahas paše. Hendersona so spremljali njegovi tova--ГА Tam Shaw. Lord Thomson, sir Robert Vansittart in visoki komisar za Egipt Sir Pe-cy Loraine. Ministrskega predsednika Nah as pašo spremljajo razni egiptski ministri. Herderson je v svodem govoru naglasih Ifo .'»rwfra pojra??í»./í* ra zelo važen mejnik st o-fotßaHh obeh držav. Sprejem egip'ske j celegaciie v Londonu je pokazal važnost, [ ki jo pripisuje angleški narod odnošajem z Egiptom. Zbrali smo se, da sodelujemo pri eč vrš; en ju organizacije, ki je bila ustanovljena. da se ohrani mir med narodi in da sklenemo prijateljsko pogodbo med narodoma. katerih interesi so v več pogledih kienťčTí. i Nočem omerrjafi starih pogrešk, ki so fn napravile pri delu za dosego tega cilja. Ja:: mislim, da lahko vsi Priznavamo nesrečne posledice teh pogrešk. ki so zakasnile porazům med obema narodoma, ki ga h? diktiral skupni interes. Jaz odklanjam vsak govor o možnosti poloma v sedanjem trenete ie menim, da so prispeli mini- strski predsednik Nahas paša in njegovi kolegi razpravljat z nami v duhu, v katerem je angleška vlada stavila meseca avgusta egiptski vladi predloge za rešitev egiptskega vprašanja. Ti predlogi so skrajno pri-iateliske in koncilijantne narave. Angleška vlada je z velikim zadovoljstvom ugotovila. da je Egiiot priznal njeno dobro voljo. Posebno z velikim zadovoljstvom je vlada sprejela na znanje izjave egiptskega ministrskega predsednika. Na temelju na",ega dela želim, da bi bili egiptsko-angleški odnošaji urejeni na podlagi trajnega prijateljstva in zve ze. Končno želim, da bi imel Egipt v Društvu na-nviov vlogo suverene in »( 'odvisne države, ki pmr.ava njegovo staro veličino in njegov moderni napredek. Nato je odgovoril Nahas paša na istotako prisrčen način Govornik je naglasi!, da je prisrčen sprejem egiptske delegacije globoko dojmil vse delegate in da se javno zahvaljuje za angleške predloge, ki kažejo željo angleške vlade za sporazum. Nadalje ie Nahas paša izrazil uverjenje. da bo prišlo do medsebojnega sporazuma, ki bo uredil odno~-aje med obema narodoma na temelju zaupanja in prijateljstva. Nahas paša je zaključil, da bo sodeloval Egipt pri delu za pomirienje narodov in da ie naravno, da pozdravlja Anglija vstop Egipta v Društvo narodov. Dr. Briiningova vlada prevzela posle Zaprisega novega kabineta ske koalicije - Glasovi »arfln, 31. marca. s. Državni kance-dr. Brüning je davi prevzel svoje le. V teku dopoldneva so tudi os-ta-ro vi ministri prevzelj posle svojih ••istrstev. Nocoj ob 18. uri bo držav-kancelar predstavil novi kabiinet javnemu predsedniku Hindenburgu, ga bo zaprisegel. Iz namestnika državnega kancelarja imenoval predsednik Hindenburg na edlog kancelarja dr. Brüninga, ministra za narodno gospodarstvo Die-tricha. V splošnem presojajo politični krogi ■položaj novega kabineta dokaj pesimistično ter napovedujejo, da niso izključena kaka presenečenja. Na jutrišnji seji državnega zbora bodo vložili komunisti predlog nezaupnice vladi. Vprašanje je sedaj, če se jim bodo pridružili tudi socialisti ter predlagali slično oezatrpnico. Vlada more v slučaju glasovanja računati od 100 poslancev sa- - Negotova usoda meščan-o razpustu parlamenta mo na največ 193 poslancev, ki bodo glasovali proti nezaupnici. Odločitev bo v tem slučaju ležala pri nemških nacijonalcih, če bodo glasovali za zaupnico vladi. Njihovo stališče pa je doslej še popolnoma negotovo in je dokaj verjetno, da bodo glasovali za nezaupnico, kar potrjuje tudi dejstvo, da je izstopil iz nacionalne stranke, minister za prehrano Schiele, in odložil poslanski mandat V tem slučaju bo morda kabinet uveljavil s pomočjo zasilne odredbe na podlagi 48. člena ustave finančno reformo in predlagal razpust zbornice, s četner računajo posebno že nemški nacionalci. Berlin, 31. marca. Predsednik Hindenburg je poslal bivšemu kancelariu Miillerju daljše pismo, v katerem se mu zahvaljuje za njegovo vestno delo v korist in za napredek nemškega naroda in države. Napet položaj na Poljskem Varšava, 31. marca g. Nova vlada pol-* '-■••nika Slaweka je danes prevzela vladne e. Opozicija najavlja vladi naitjutejšo *>o ter izjavlja, da je nova vlada izzi-h Sejma. Socijalistič. organ »-Robotnik« vtföa, da je vlada bojni kabinet proti so. кипа, demokraciji in proti ustavi. í I ovni program mednarodnega urada dela у>гта<1. 31. marca. Л A. .MtdiMTodma er gaaí-a dete je sestavita *a-ie program za bodo-ek> Sveta mednarodnega urada dela in med-úne koníereaice dela:' Svet medn ar odn e < a deta bo imei svo-j letošnji sestanek od ю 30. aprila t. 1 v Parizu. Na dnevnem ce-o m*d dragimi vyt ašaríji zarvaro-vanie mie-<а!жћ delavcev in nameščencev in vpraša-этеомзда, ki ie po; T !o afanalno. Tekom teh .rfwv >/ita m d;.t'odinega urada dela bo lava tO-Ietnice nstarcovitve in delovanj» ii.rodna konferenca deta bo imela svoje seje, .0. jtmija dalje v Ženevi. Prizivna razprava proti dr. Tuki Bratislava, 31. marca g. V dr. Tukovém procesu so danes branite® sklenili prositi državno pravdništvo za infomacije grede aktov v procesu proti inž. Stögerju. Na predlog državnega pavdnika je bila nato razprava za časa Stanja rrmenj vojaških strokovnjakov, proglašena za *ajno. Zasedanje gospodarskega odbora D. N. Beograd, 31. marca. AA. Gospodarski odbor Društva narodov, ki bi se imel sestati 7. aiprila t. I., je preložil svoj sestanek na 19. junij, to pa zategadelj, ker so še vedno seje mednarodne komisije za PTOUčiiev vprašanj carinskega premirja. Na hmřjsketn sestanku gospodarskega odbora Društva narodov bo ra®prava vezala raznim važnim vprašanjem, med njimi problemu posebne konvencije o gospodarskem .programu evropskih držav. Za kritje banovinskih potrebščin je uvedenih 16 različnih davščin, med katerimi jih je več deloma popolnoma novih, deloma spremenjenih - Davščine stopijo danes v veljavo Ljubljana, 31. marca. »Uradni list objavlja proračun Dravske banovine, ki znaša, kakor smo že poročali, 136,062.286 Din. Zadnji proračun mariborske oblasti je znašal 62 mili,ionov 996.187 Din, ljubljanska pa 69,639.206 Din in je torej banovinski proračun za približno 3.5 milijona večji, navzbe temu, da je obseg Dravske banovine po prebivalstvu in teritoriju precej manjši nego obseg bivše mariborske in "ljubljanske oblasti, ker sta Medjimur-ie in Črnomelj pripadla Zagrebu in Ca-bar, ki ie prišel k Ljubljani, ni velik. Zato pa se je znatno povečal stvarni delokrog banovine, ki je prevzela mnoge naloge, katere je dosedatj vršila država. V pokritje svojih potrebščin ie morala banovina naravno poiskati novih virov dohodkov, zlasti ker je državna dotacija, ki je znašala za obe oblasti skupaj nad 35.5 milijona Din, za banovino reducirana na 30,886.622 Din. Od banovinskih podjetij in ustanov (med katerimi so aktivna le zdravilišči Rog. Slatina in Dobrna in pa ribje vališče na Boh. Bistrici) predvideva proračun 1,833.864 Din presežkov. Raznih dohodkov (obresti, prispevki, n ©pobrane terjatve, refundacije itd. je 17,661.800 dinarjev. Ostale potrebščine je v znesku 85.680.000 Din bilo kriti z davki, taksami in dokladami. Proračun navaja sledeče banovinske davščine ter ceni njihov iznos takole: 1. Davek na poroora obisk kavarn, gostiln, plesnih prireditev rtd. 980.000 dinarjev. 2. 4 odst. taksa od vrednosti kinematografskih vstopnic 450.000 Din. 3. Taksa na motorna vozila 800.000 dinarjev. 4. Taksa na lovske karte 700.000 dinarjev. 5. Taksa na sečnáo gozdov 500.000 dinarjev. 6. Trošarina na premog 1,800.000 dinarjev. 7. Trošarina na električno energijo 1.400.000 Din. 8. Taksa na zakupnino lovišč tn ribolov 300.000 Din. 9. Taksa na živinske potne liste 2.400.000 Din. 10. Prirastkarina od vrednosti najemnin 1,000.000 Din. 11. Banovinske trošarine na alkoholne tekočine 35,800.000 Din. 12. 40 odst. doklada k vsem državnim neposrednim davkom 30,800.000 dinarjev. 13. Davek na dedščme 300.000 Din. 14. 1 odst. taksa od prenosa nepremičnin 6,700.000 Din. 15. Banoviinska davščina na šmarni-co (samorodné trte) 250.000 Din. 16. Davek na hiše, oproščene državnega neposrednega davka po členu 32., točki 15. zakona o neposrednih davkih 1,500.000 Din. Večina teh davščin je novih, odnosno so v znatni meri revidirane poprejšnje •mariborske in ljubljanske oblastne davščine. Tehnično in financijsko uredbo banovinskih davščin, ki se bodo pobirale z veljavnostjo od 1. aprila 1930., bo predpisal ban s posebnimi pravilniki. Banovinski davek na ponočni obisk kavarn, gostiln, plesnih prireditev itd. kot davščina pri nas ni nov. V mariborski oblasti je obstojal tak davek s preračunanim dohodkom 300 000 D'n. v LiuKHani smo imeli podobno mestno davščino, ki ie na sp'osno žeíio b'ln z letošni;m proračunom odpravljena. Se-dai s+ona na njeno mesto ban o vinska davščina, ki naj da skoraj 1 milijon dohodka. 4% taksa od vrednosti kinematografskih vstopnic ie proračunana na 450 000 Din. Nova taksa strma na mesto mariborske oblastne 25% doklade na dT-žavno takso in Ijubbanske oblastne 6% doklade od vrednosti, ki so bile sknnai nroračunane z istim zneskom 450 П00 Din.. Banovinska taksa na motoma vozila ostane predvidoma v izmeri dosedanie oblastne bn pa eventualna v skromni шрг! razs'ripina na motoeikle. TaVsg na lovske kj»r*e bo revidirana oblastna lovska taksa in sicer nai-brž tako. da bodo člani lovskega društva "'a^evali po 120. ostali lovci pa po 200 Din. Nova je taksa na sekanje gozdov, ki se bo pobirala od vrednosti kubičnega metra ter naj v-rže pol milijona. Trošarino na pren*~- smo v ljubljanski oblasti imeli, za mariborsko je to nova davščina. Pobirala se bo od vrednosti najbrž v izmeri 1 do 2%, pri čemer bo zaščiten mali konzum. Trošarina na premog je bála v ljubljanskem obl. proračunu predvidena s 500.000 dinarjev, za banovino je predviden znesek 1.800.000 Din. Trošarina na električno energijio je zopet nova za bivšo ljubljansko oblast, dočim je v mariborski že obstojala. Nova davščina bo znašala predvidoma 2 odstotka od fakturne vrednosti ter je njen iznos preliminiran z 1.400.000 Din. Taksa od zakupnine lovišč in ribolovov se bo preuredila na novi bazi in sicer po obsegu lovišč odn. po gospodarski vrednosti ribnikov ter v celoti znižala. Taksa na živinske potne liste bo morala biti precej visoka, ker ima dati 2АЮ.000 Din dohodka. Interesantna sta nova davka: prirastkarina od vrednosti najemnin in davek na dedščine. Oba predstavljata poskus podvreči znatne vrednostne diference pri stanovanjih in dedščinah javnemu obdavčenju. Pri najemninah je stvar, kakor se nam zatrjuje, mišljena tako, da se podvržejo davku dohodki od stanovanj, ki so že dosegli zlato pariteto ali jo celo prekoračili. Ta davek naj bi bil ob enem zavora za nadaljnr» zviševanje najemnin. Davek nd. dedščine naj se pobira od diference vrednosti, ki jo je pridobila ded-ščina od zadnjega prehoda. Tu gre predvsem za zemljeknjižno vrednost in bosta davku podvržena v prvi vrsti pač zemljiška in hišna posest. V kaki izmeri bodo razpisane bano- vinske trošarine na alkoholne tekočine, še ni vidno. Po zakonu od 19. aprila 1929. smejo znašati oblastne trošarine le 50 par. Trošarine na alkoholne pijače so bile v obeh oblastnih budžetih prelimi-nirane na skoraj 39,000.000 Din. V ba-novinskem budžetu znašajo 35.8 milijonov, torej (če vpoštevamo Medjimurje in Černomelj) relativno približno enako. V glavnem prohibitivnega značaja bo novi davek na trto šmarnico, ki se bo plačeval po 5 do 15 par od trte in ki naj prepreči nadaljni razvoj tega škodljivca našega vinogradništva. Nova 1% taksa od prenosa nepremičnin bo povišala dosedanjo obremenitev na 5% (državna taksa znaša 4%). Banovinske doklade na neposredne davke znašajo 40%. Oblastni proračuni so te doklade diferencirali in to v obeh oblastih različno. V obeh oblastih je bila zemljarina prosta doklad, doklada na pri-dobnino je znašala v ljubljanski 25%, v mariborski oblasti 50% itd. Oblastne doklade na državne neposredne davke so bile preliminirane s skupno 9.350.000 Din. Na novo je uveden davek za one hiše, ki dosedaj niso plačevale hišnega davka. To so predvsem hiše v vaseh, kolikor niso služile industrijskim, trgovskim ali obrtniškim svrham. Z novim davkom se vrača stari hišno-razredni davek, ki naj da banovini poldrugi milijon dohodka. Od dosedanjih oblastnih davščin odpadejo s 1. aprilom naslednje: v bivši mariborski oblasti doklade: 100-procentna na di\"den:In.-> takso, 50% na takso od gostilniških računov. 100% na drž. takso od tekočih računov, 50% doklada na drž. takso po tar. post. 61; v bivši ljubljanski oblasti pa odpadejo: 50% doklada k drž. taksi za gostilniške pravice, oblastna taksa na gledališke karte in oblastna taksa na javne plese. Proračun banovinskih potrebščin Potrebščine znašajo skupno nekaj nad 136 milijonov dinarjev - Glavne postavke iz proračuna potrebščin Iz obširnega proračuna banovinskih potrebščin, odnosno izdatkov navajamo splošni pregled in glavne postavke v posameznih proračunskih oddelkih. Splošni pregled izdatkov nudi naslednjo sliko: Izdatki I. Banska uprava, centralni urad II. Kmetijski oddelek III. Prosvetni oddelek IV. Tehnični oddelek V. Oddelek za socialno politiko in narodno zdravje VI. Oddelek za trgovino, obrt in industrijo VII. Agrarne operacije VIII. Banovinski dolgovi IX. Razni izdatki _ Centralna banska uprava Med izdatki banske uprave (centralni urad) znašajo osebni prejemki uradnikov, zvan'f'nikov in slug z dokladami, etanarino itd. 7.37(1.000 Din (odtega za pogodbene uslužbence 733.000 Din), stvarni izdatki pa 4.584.500 Din. od tega potni stroški 1.356 000 Din, pisarniške potrebščine 660 000 Din, najemnine. kurjava in raz«vetl;ava 500.000 Din, študijska potovanja 60.000 Din,zavarovalnina uslužbencev 100.000 Din. za banovo stanovanje s kurjavo in razsvetljavo 234.000 D m, za reprezenlaeijo 500.000 Din. za narodno pro-sve-to 250 000 Din. za stroške banskega sveta 151.000 Din in za nepričakovane potrebščine 250.000 Din. Kmetijski oddelek Med izdatki kmetijskega oddelka je predvideno za kmetijsko izobrazbo 1.262.100 Din od tega za kmetijske gospodinjske učiteljice 17"000 Din, za poučna kmetijska potovanja, konference in ankete 50.000 Diu. za predavanja, tečaje in zimske šole 100.000 Din, za kmetijske razstave 70.000 Din. za podp.>re kmetijskim in gospodinjskim šolam 90.000 Din. za potujoče kmetijske tečaje 50.000 Din in za kmetijsko nadaljevalno šolstvo 680.000 Din (za izobrazbo učitelistva 180.000 Din. za pouk na kmetijskih nadaljevalnih šolali 500 tisoč Din). Izdatki za neposredno pospeševanje kmetijstva znašajo 1B.075.7BO Din. Ti izdatki so razvrščeni na posamezne panoge kmetijstva tako-le: Za poljedelstvo in hmeljarstvo j? predvidenih 700.000 Din. od tega za nabavo umetnih gnojil in ureditev gospodarstva z gnojem 100.000 Din. za sem^nogojstvo 120.000 Din. za nabavo kmetHekih strojev 120.000 Din za ureditev vzornih kmetij 120 000 Din. za pospeševanje travništva 150.000 Din in za pospeševanje hmeliarstva 50 000 Din. Za živinorejo je določenih 2.3li v Ljubljani 269 300 Din. Za šumarstro je določenih 899.000 Din, od tega odpade na prispevek za ustanovitev gozdarske šole 203.000 Din in na prispevek тя urejanje hudournikov 500.000 Din. V posebnem oddelku je predvidenih 5e ЯОО.ООО Din za ustanovitev stalne kmetijske »oepodiD.iskc šole (prvi obrok). Prosvetni oddelek Med izdatki za prosveto v ekirpni višini 3,891.400 Din. je predvidenih 102.600 Din za banovinski šolski odbor- dalje za vzdrževan je lol in šolskih zgradb 1,529.000 Din (za srednje šole 925.000 Din, za učiteljišča 140.400 Din, za meščanske šole 380.350), za lionorar-ie za neobvezne predmete 3.1П8 5Ј0 Din (od tega 3,000.000 Din za nagrade katehetom) in za stanarine učitelistvu po zakonu o narodnih šolah 283.400 Din. Podpore na po-vzdigo šolstva in prosvete so določene v višini 3,812.000 Din: od te vsote odpade na podnore občinam za gradbo in popravilo šol 1.750.0СЮ Din, na podpore občinam in društvom za siromašne učence 100000 Din, na podpore dijaškim kuhinjam, domovom in siromašnim dijakom 50.000 Din na štipendije dijakom 250.000 Din. na pcdpore za Sokola 130000 Din. na podpore umetniškim zavodom in društvom za čuvanje starin 250.000 Dia, na podpore univerzi 250.000 Din, na •Tirispevek za izdajo monografije .Tugoslavi-e 40.000 Din. na podporo Narodni galeriji '00.000 Din. na podporo društvu za humanistične vede' 200.000 Din, na prispevke za : gradbn in popravila cerkvenih poslopij "00.000 Din. na podporo za vzdrževan je gimnazije v Murski Soboti in drugih srednješolskih" zč vodov 200000 Din in na razue dringe neimenovane podpore 100.000 Din. Tehnični oddelek Tzdatkf za tehnični oddelek si določeni v višini 31.028.500 Din, in sicer 8.378.500 Din тл osehite izdatke (cestni nadzorniki cesarji. strojniki) in 22.P50.000 Din stvarne izdnike. Med osebnimi izdatki znašajo plače cestarjev 6.7S5.000 Din, plače cestnih nadzornikov 708.800 Din in preskrbnine cestar-jev, njihovih vdov in sirot 355 000 Din. Za vzdrževanje cest in mostov je predvidenih 19,680.000 Din, od tega odpade na prispevek banovine k vzdrževanju cest, ki so v oskrbi okrajnih cestnih odborov 17,180.000 Din, na postavitev mednarodnih varmstnih makov 500.000 Din, na nujna gradbena dela ob elementarnih nezgodah 800.000 Din. na opremo in nakup kamnolomov 300.0<30 Din in na banovinski prispevek za ceeto od Zi-bike do Bele m od Polzele do Velenja 200 t'soč Din. Med raznimi izdatki je določenih 2.5П0.Г00 Din za vzdrževanje banovinskih poslopij in i00.000 Din kot podpora za pojavitev železniških postaj. Socialno skrbstvo in narodno zdravje V proračunu oddelka za socijalno politiko in narodno zdravje v skupni višini 4-1,357-000 Din je določenih za socijalno skrbstvo 8 milijonov 703,880 Din. Od te vsote odpade na osebne prejemke 644.882 Din. na sivarue izdatke pa 2.СЮО.ООО Din, in sicer za stroške vzdrževanja mladinskega doma v Ljubljani 757.500 D m. Dečjega doma v Mariboru 473.600 Din. gluhonemnice v Ljubljani 261.500 Din, deškega vzgajališča v Ljubljani 296.000 Din m Zavoda za slepe v Kočevju 211.400 Din. Od izdatkov za splošno socijalno skrbstvo odpade na prispevek zakladu malih stanovanj in podpiranja akcije za zgraditev uradniških stanovanj 2.2-50.000 Dir., na prispevke za gradbo ubožnic, hiralnic in preskrbo siromakov 1.500000 Din na podpore ob elementarnih nezgodah, odno-ЛЛО na pr is pevek za bednoetni sklad 750.000 Din. na pnspevke za splošno zaščito dece in mladine 800.000 Din, na podpore za izee-Ijense SOO.OOO Din, na prispevke za delavske kuhinje, šole in tečaje 100.000 Din in za delavske prosvetne namene 100.000 I>in. Izdatki zdravstvenih lavodor snašajp 9 milijonov 516 100 Din. Na osebne izdatke odpade 9,665.705 Din (od tega honorarji za stažiste 144.000 Din in štipendije za špecija-lizacijo 80.000 Din). Stvarni izdatki zarodov pa znašajo 18,220.000 Din, od tega je predvideno za povračilo oskrbnih stroškov banovinski m zdravstvenim zavodom 16,000.000 Din, drugim zdravstvenim zavodom 1,180.000 Din in za pomoč bolnicam za nepričakovane večje potrebe 1.000.000 Din. Za zdravstveno službo v okrožjih je določenih 2,593.600 Din, od tega plače okrožnim zdravnikom 1,703.000 Din in za plače okrožnim babicam 840.000 Din. Končno je za pospeševanje in čuvanje narodnega zdravja predvidenih 2,150.000 Din. od tega za asanacijo 1,500.000 Din, za zdravstvene domove 250.000 Din, za društva in organizacije za telesno vzgojo 100.000 Din, za zdravljenje siromakov v specijalnih zdraviliščih 150.000 Din in za zatirarfje trahoma 100.000 Din. Trgovina, obrt in industrija V proračunu oddelka za trgovino, obrt in industrijo je določenih za osebne izdatke 212.300 Din (od tega za tekstilno šolo v Kranju 47.000 Din) m za stvarne izdatke 3,271.000 Din. Med stvarnimi izdatki znašajo podpore za meščansko-gospodinjske šole 30.000 Din, podpora za »Vesno« v Mariboru 20.000 Din, izdatki za trgovske in obrtne nadaljevalne šole 1,080.000 Din, izdatki za pospeševanje obrti in domače industrije 250.000 Din, podpore za izpopolnitev strokovne izobrazbe 150.000 Din, prispevek za ustanovitev obrtno-trgovinskega muzeja 150.000 Din, prispevek za zgradbo Trgovske akademije 70.000 Din, prispevek za velesejm in druge gospodarske naprave 120.000 Din, podpora obrtnim društvom 50.000 Din, pospeševanje obrtnega zadružništva 25.000 Din, izdatki za kritje primanjkljaja pri opremi tekstilne šole v Kranju 100.000 Din, podpore tujsko prometnim zvezam 180.000 Din, za izdajo tujsko propagandnih knjig 46.000 Din, podpore turističnim društvom za povzdigo tujskega prometa 300.000 Din, prispevki za zgradbe tuj-skoprometnih naprav in ustanov 300.000 Din in izdatki za štipendije učencem rudarskih šol 140.000 Din. Agrarne operacije Proračun izdatkov za agrarne operacije znaša 772.000 Din, od tega je predvidenih 300.000 Din za melijoracijo skupnih zemljišč in 420.000 za meiijoracijo planin. Banovinski dolgovi Za anuitete in obresti banovinskih dolgov (prejšnjih oblastnih dolgov) je predvidenih 11.000.000 Din. Razni izdatki Med raznimi izdatki v skupni višini 13,287.800 Din je določenih za kritje obveznosti iz prejšnjih let 3,500.000 Din, za pospeševanje elektrifikacije v banovini 1 milijon Din, za obveznosti bivših okrajnih samouprav (okrajnih zastopov in okrajnih blagajn) 6,000.000 Din in za splošni rezervni fond za neazdostno predvidene izdatke 2,787.800 Din. Proračun zagrebške banovine Zagreb, 31. marca r. Danes je bil objavljen proračun savske banovine, ki predvideva 142.3 milijona Din rednih in 7.1 milijona Din izrednih izdatkov, skupaj 149.5 milijona Din izdatkov. V proračunu dohodkov so predvidene banovinske takse v višini 9.6 milijonov Din, samostojne banovinske dajatve v višini 1.7 milijona Din in banovinske trošarine v višini 46 milijonov Din (banovinska trošarina na vino je povišana na 1 Din od litra). Banovinska doklada na državne neposredne davke znaša le 20 •/«. dočim je v prejšnji zagrebški oblasti znašala 25 %. Sijajno stanje državne blagajne Razpolaga z 800 milijoni rezervne gotovine Beograd, 31. marca r. Finančno-go- spodarska revija »Narodno Blagostanje« poroča: Naše državne finance se rapidno zboljšujejo. Državna gotovina pri Narodni banki znaša 604 milijone Din j z rednih državnih dohodkov. Gotovina države pri Državni hipotekami banki je narastla na pol milijarde. K temu je treba dodati še gotovino v vseh državnih blagajnah, ki jo je ceniti najmanj na 100 milijonov Din. Tako se nora računati, da znaša danes razpo- ložljiva državna gotovina 1200 milijonov Din. Nikdar od postanka Jugoslavije do danes ni državna blagajna razpolagala s tako ogromno gotovino. Od tega denarja bo koncem marca uporabljen en del za tekoče državne izdatke, največ 300 milijonov. To znači, da razpolaga državna blagajna z rezervo 800 milijonov Din. Malo ie držav v Evropi, katerih blagajne se nahajajo v tako povoljnem stanju. Kongres zadruge za poljedelski kredit Velik razmah zadružništva v preteklem letu — Izboljšanje položaja poljedelcev — Higijena na selu la opoldne zaključena. Po skupščini so se udeležniki formirali v velik sprevod, ki je odkorakal po beograjskih ulicah pred kraljevski dvor, kjer so udeležniki priredili dolgotrajne ovacije Nj. Vel. kralju in kraljevski rodbini. Beograd, 31. marca р. V veliki dvorano iove univerze se je vrši! danes kongres davne zadruge za kmetijski kredit, ki se za je udeležilo nad 3.000 oseb, predvsem seljakov. Kralj je na kongres poslal svo-•ega zastopnika polkovnika Stariča. navzoči pa so bili tudi zastopniki Narodne banke, Privilegirane agrarne banke. Poštne hranil-nce in drugih zavodov. Kongres je otvo-il predsednik glavne zadruce direktor Po-;tne hranilnice dr. Milan Nedel.ikovic, ki je 7 svojem pozdravnem govoru poudarjal relik pomen zadružništva za gospodarski n prosvetni razvoj seljakov in vasi. Z ve-ikim odobravanjem je bil sprejet predlog, la se odpošlje pozdravna brzojavka Ni. V. rraliu. Iz poročila o poslovanju zadruge v ireteklem letu ie razviden ogromen nanre-ek. Naglasa se zlasti velika pomoč Pri-•rlegirane agrarne banke, ki je razdelila ďslei nad 37 milijonov dinarjev kredito\r 10.890 zadružnih obveznic. Razen tega se ugotavlja napredek posameznih zadrug, te so v preteklem poslovnem letu močno narasle. Dočim so imele leta 1928. 40.713 članov, so jih imele kancem leta 1929. 74.251. Tudi hranilne vloge v posameznih zadrugah so narasle za 18 milijonov dinarjev. Po odobrenih poročilih upravnega odbo ra ie poročal dr. Stevan Ivanič o zdravstvenem stanju našega sela. Govoril ie o higiienskih razmerah naših seljakov ter opozarjal na veliko umrljivost kmečkih rrrok, zlasti pa na razširjanje tuberkuloze. Pozival je navzoče kakor tudi merodaine omitelije. na' o teh razmerah vodijo račun ter jim skušajo odpomoci Skupščina je bi- Poklonitev hrvatskih seljakov Zagreb, 31. marca. p. Seijački gias poroča, da bo 10. apriia zaključeno vpisovanje seljakov za deputacijo, ki se ho šla poklonit Nj. Vel. kraljn. Deputacija bo prispela v prestolnico na velikonočno nedeljo ter bo na velikonočni ponedeljek 31. aprila sprejeta od kralja v avdijenci. Odlična angleška novinarka v naši državi Beograd. 31. marca č. Semkaj je dospela ga. Nina Archina, publicistka in znana angleška novinarka. Ga. Archiina potuje po Evropj ter poroča o svojih vtisih noveške-mn listu »Tidende Taagen«. Ra-zen tega je tudi sotrudnica mnogih drugih norveškilh in ntzozems-kih listov. Švicarski turisti v Zagrebu Zagreto, 31. marca. n. Odlični švicarski gostje, profesor jo in bančniki, ki se mudijo v Zagrebu, so si danes ogledni mesto, пакат jřm jc mestna oflxSina priredila banket. Jutri odpotujejo Švicarji v Da.kmacijc. t Strašna nesreča na Ohridskem jei Tragičen konec izleta na Ohridsko jezero — Zaradi delekta se je čoln prevrnil ter je utonilo il izletnikov, med njimi mandant mesta general Protic, ter češkoslovaški in grški Z »-! V Ohrid, 31. marca, p. Kakor je na kratko poročal že »Ponedeljek«, se je pripetila včeraj na Ohridskem jezeru huda nesreča, ki je izzvala splošno razburjenje med prebivalstvom. Manjše nezgode m nesreče na Ohridskem jezeru sicer niso nič nenavadnega, vendar pa gre tokrat za nesrečo, kakršne ne beleži ohridska kronika niti po obsegu, niti po družabnem položaju, ki so ga zavzemali številni ponesrečenci. Smrtno so se namreč ponesrečili med drugimi komandant mesta v Ohridu general Mirko Protió, sreski načelnik Ka-ličanin, soproga tajnika našega konzulata v Korči Krstičeva. grški -n češkoslovaški konzul v Korči, grški zdrav- Samostan sv. Naama. nik s svojo zaročenko in naš mornar Kovačevič, ki je skušal rešiti ponesrečence. O nesreči sami se izvejo naslednje podrobno-sti: Večja družba, ki je štela vsega 26 oseb, je napravila z motornim čolnom izlet po jezeru. Ko so se odpravliiali, je vladalo idealno lepo vreme. Pomladansko solnce je razlilo svojo mehko toploto nad naravo in nikomur se ni niti sanjalo, da bo ta izlet končal tako tragično. Nekaj časa so se vozili po jezeru, nato pa so se izkrcali in pošetili znameniti samostan sv. Nauma ob Ohridskem jezeru. V veselo razpoloženi družbi so bili med drugimi komandant mesta v Ohridu general Mirko Protič, ohridski sreski načelnik Kali-čanin, naš konzul iz Korče Kojič, tajnik našega konzulata v Korči s svojo soprogo, češkoslovaški in grški konzul v Korči ter drugi. Okrog poldneva se je nebo naglo pooblačilo, s severa pa je začela pihati močna burja. Jezero, ki je bilo poprej docela mirno, je postajalo čim dalje bolj razburkano. Zato so dame, ki so bile v družbi, silile domov. Okrog 2. popoldne so se ros odpraviJi. zasedli čoln in začeli v nagli vožndi rezati valove proti Ohridu. Ko so bili oddaljeni od obale samo še kakih 200 m, je nenadoma odpovedal motor čolna. Strojnik si je zaman prizadeval, da bi odstranil defekt. Jezero je bilo čimdalje bolj razburkano in čoln se je začel nevarno zibati. Med izletniki je zavladala zmeda. Dame so začele kričati in obupno klicati na pomoč. Zaradi buča- nja valov pa seveda klicev ni slišal nihče, tem manj, ker so se prebivalci pred bližajočo nevihto zatekli v hiše. Burja je čimdalje bolj naraščala in so postali valovi končno tako razburkani, da je nastala med izletniki pravcata panika. V splošni zmedi je soproga našega konzularnega tajnika v Korči gospa Krstičeva skočila v jezero, koteč se rešiti s plavanjem na bližnjo obalo. Sprva je krepko zaplavala, toda napram razbesnelim valovom ie bila brez nioči ter je kmalu omagala. Ko se je začela potapljati in klicati na pomoč, se ie panika v čolnu še povečala. Da bi reših potapljajočo, je sreski glavar Ka-Hčanin skoči! za n.io v vodo. Res ie i kmalu priplaval do nje, toda rešiti ie ni mogel, dasi je bil dober plavač. V smrtnem strahu se ga je Krstičeva tako oklenila, da sta se pričela končno oba potapljati. t Navzoči mornar Kovačevič se .ie kljub smrtni nevarnosti junaško vrgel v jezero in plaval k ponesrečencema, da bi ju spravil nazaj na čoln. Kot dober plavač se ie dolgo časa otepal krčevitih prijemov obeh po-tapllajočih, vendar pa se ga je končno sreski načelnik Kaličanin v smrtnem strahu tako oklenil okrog vratu, da mu ie pošla sapa in so po kratki borbi vsi trije izginili pod vod°. S samostana sv. Nauma so slučajno opazili nesrečo ter so takoj začeli zvoniti! in klicati na pomoč. Zvonenje je privabilo na obalo domačine in orožnike. Naglo so odvezali več čolnov in se odpravljali na pomoč. Ko so prvi rešilni čolni že odrinili od obale, .ie nenadoma zajel velik val ponesrečeni motorni čoln in ga v hipu prevrnil. Vseh preostalih 23 izletnikov je padlo v vodo. S podvojenimi močmi so seljaki in orožniki hiteli na kraj nesreče, vendar Da je bilo reševanje skrajno težavno. Tu pa tam se je pokazala na površju kaka glava, ali roka, a že v nasledmjem trenutku je zopet izginila pod vodo. Prvi se je rešil naš konzul v Korči Ko.iič. ki je s skrajnim naporom priplaval na obalo in takoj izdal nadaljnja navodila za reševalno akcřjo, ki pa je ostala skoraj brezuspešna. Vsega so rešili le IS ponesrečencev, dočim iih je našlo 11 smrt v temnih valovih Ohridskega Jezera. Med drugimi so utortili razen zgoraj omenjenih še komandant mesta general Mirko Protič, grški konzul v Korči Lazaru luanis i'i njegova soproga, češkoslovaški konzul v Korči Turtulija. grški zdravnik dr. Paienas in njegova zaročenka Julijana PnníQ ter še dva dijaka, ki sta spremljala družbo. Vest o strahoviti nesreč' se je bliskovito razširila po vsem mestu in oko-r lici. Od vseli strani so prihiteli na obaf lo domačini in pomagali pri reševanju. Par ur po nesreči je je/ero vrglo na obalo trupla vseh ponesrečencev, ki so jih prepeljali v mestno hišo. Tam se je pozneje sestala uradna komisija, кд je ugotovila dejanski stan. zaslišala rešene udeležence izleta ter izdala na^-daljnje odredbe glede pogreba, ki se bo vršil jutri dopoldne z vsemi svečanostmi. Naš konzul Kojič je takoj brzojavno poročal v Beograd o nesreči. Zastopnik: zunanjega ministra dr. Kumanudi je izrazil češkoslovaškemu in grškemu zunanjemu ministru brzojavno svoje so žalje. Vlada ie naročila našemu konzulu v Korči g. Ko'jicu, ki se je rešil, naj v njenem imenu položi vence na grobove žrtev. Ohridski komandant mesta general Mirko Protič .ie bil zelo zaslužen oficir iz svetovne vojne. Sožalie kralja Beograd, 31. татса AA. Po nalogu z najvišjega mesta je poseben odposlanec Nj Vel. kralja danes osebno izrazil globoko sožalje predstavnikoma češkoslovaške in grške republike v Beogradu za nesrečne dogodke na Ohridskem jezeru, kjer sta utonila češkoslovaški in grški konzul v KoroL ____ . . ........ ,_, ________ ^ Ohrid z Ohridskim jezerom Ohridsko jezero leži 690 m nad morjem, je 286 m globoko, 40 km dolgo, 15 km široko ter ima podolgasto površino 280 kvadratnih km. Obdajajo ga strma gorovja ter je bogato na ribah, zlasti postrvih. Na zahodu je gorovje Ódonášte, na vzhodu pa Galičice. Na severu, kjer izvira ob Strugi iz jezera Črni Drin, se razpro- stira plodno polje Prebivalstvo se peča mnogo tudi z živinorejo in ribjim Ioa om, ki pa se, žal, vrši še na precej primitiven način. Ob znamenitem samostanu sv. Nauma so obširni vinogradi in sadovnjaki. Večji del Ohridskega jezera pripada Jugoslaviji, majhni zapadni de! pa Albaniji. Važne izpremembe frošarmskih predpisov Izvozne premije za vino - Banovinska trošarina - Občinske trošarine odobrava ban razen za Ljubljano, Maribor m Celje, katerim odobrava višino trošarine finančni minister Beograd, 31. marca p. »Službene novime« objavljajo nov zakon o izprememibi in izpopolnitvi zakona o državni trošarini. Ena važnejših izprememb je ta, da se plača trošarina na gotove predmete, ki se proizvajajo v državi iz domače ali uvožene si-ro-vine za katero se ne plača državna trošarina. Delovni čas za kontrolne organe v tvorniških podjetjih se računa od 1. majn do 30. oktobra od 7. do 19. ure, za ostalo dobo leta pa od 8. do 18. ure. Ako želi Lastnik podjetja, da delajo preko tega časa. jim mcrra plačati dnevnico po 15 Din. Izpreminja se med drugimi čl. 33., ki se odslej glasi: Tihotapstvo trošarir.skih predmetov obstoja: a) za vse blago po predpisih carinskega zakona, b) za domače blago, ako je na katerikoli podlagi oproščeno jn se uporabi za druge namene in ne za to, za kar je bilo oproščeno, c) ako se blago, shranjeno v trošarimskih skladiščih, vzame iz skladišč pred plačilom trošarine, d) ako se blago spravi v promet pred plačilom trošarine in ako se ugotovi, da ie shranjeno v zabojih z dvojnim dnom al: z drugačnimi Skritimi mestd. Kdor enkrat uporabljeno trošarinsko zabeiežbo ponovno uporabi, se kaznuje z globo do 500 Din. Proti odlokom finančnih direkcij po tem zakonu je mogoča pritožba na finančne ministrstvo v roku 15 dni. Med drugim se izpreminjaijo dosedanji trošarinski predpisi o alkoholu, vinu, moštu in sadnem moštu za Srtoiio, Сто goro, Slovenijo in Ljubili а no. V čl. 36 se dodaja: Za denaturiranje tro-ša rimskih predmetov, ki se puščajo v promet brez plačila državne trošarine v dena-turiranem stanju, se plača 050 dinarja od hektoliitrsike stopnje oziroma od kg na račun kontrolne odškodnine. V novem SI. 72 točka 4. se pristavlja kot šesfj odstavek: Kdor Izvozi v Inozemstvo 100 Utrov vina čistega ali o]ačanega z alkoholom, pridobi pravico, da se mu Izplača Iz državne blagajne in po odobritvi finančnega ministra 100 Din. To velja tudi za vinski petijot Plačilo te nagrade se vrši na račun dohodkov državne trošarine. Prošnje za izplačilo te nagrade se morajo vlagati najkasneje v 60 dneh. a. 75 se glasi: Banovine morejo nalagati banovinsko trošarino na predmete, porabljene na lastnem ozemlju. Višino banovinskih trošarin odobrava finančni minister. Banovinske trošarine pobiralo občine brez kake odškodnine skupno i- občinsko trošarino. Od vplačanih banovinskih in občinskih trošarin odpade 5% za državne usluž- bence. ki vrše pobiranje trošarine. Bar?=> vinske in občinske trošarine se ne morejo iztirjati pred državno trošarino. Z uveljavljeniem tega zakon? se imajo popisati vse količine piva v pivovarnah, ker se nanj že povod om proizvod nje plača banovinska trošarina in se bo za eventu-elno zalogo plačala trošarina na nres^.! porabe. Čl. 79 se odslej gíasi: Občine, ki imajo po zakonu pravico uvesti občinsko trošarino na predmete, porabljene na Ir-stne? ozemlju. Višino o!:5inskih trošarin, kako. tudi določitev predmetov: na katere tnv. šarina uvaja, odobrava ban. Izvzeta so m.e sta, ki so sedeži banovinskih uprav, kakor tudi področje Beograda, nadalje Subotäca Sombor, Vel. Bečkerek Osjek, Kariovac Sušak, Bakar, Dubrovnik Celje, Maribor, BitoHj. za katerega odobrava vi?ino občinskih trošarin finančni minister. Učiteljski pevski zbor v Pragi Poklonitev prezidentu Masaryku in praškemu županu Sijajno uspeli koncert Praga. 31. marca h. Danes dopoldne je deputacija učiit. pevskega zbora iz Ljubljane pod vodstvom generalnega tajnika češkoslovaške - juffosiovenske lige odšla na Hradčane. kjer je v kabinetni pisarni predsednika izročila umetniško izdelano pozdravno adreso. Deputacija je pošetila tudi profesorja dr. Murka, nakar je odšla na jugoslovensko poslaništvo, k.ier je bila sprejeta v odsotnosti poslanika dr. Angje-linovida od njegovega zastopnika legacij-skega svetnika Lazareviča. Nato je deputacija Odšla v mestno aišo, kjer je položila venec na grob neznanega vojaka. Spremljal jih je podžupan dr. Stula, kateremu so izročilo za primatorja Prage dT. Вахо diplomo za častnega člana ter zahvalno adreso mestu Pragi, ki ie prevzelo protekfco rat nad današnjim koncertom. Popoldne so sj pevci jn pevke ogledali zanimivosti mesta. Zvečer ob 20. uri se je vršil v reprezentančnem domu koncert, ki je sijajno uspel. Navzoči so bili predstavnik' raznih oblastí, zastopniki mestne občine, praško učiteljstvo, zastopniki raznih kulturnih društev in mmogobrojno odlično občinstvo ki ie prostrano dvorano napolnilo d<> zadnjega kotička. Pevskemu zboru so bile oo vsaki točki prirejene viharne ovacije, ob zaključ- ku sporeda pa ie moral na zahtevo občinstva dodati še več narodnih Pesmi. Praški glasbeni kritiki se izražajo o kvaliteti jugoslovenskega učiteljskega pe-skega zbora zelo pohvalno. Zlasti ugaja ženski /.bor. Po koncertu se ie vrši! na čast jtigoslovenskim gostom kemerz. (O sprejemu v Pragi je poroča! že »Ponedeljek«. Op. ured.) Zaključek kongresa mest Beograd, 31. marca. p. Danes je kongres Zveze jugoslovenskih mest nadaljeval in zaključil svoje delo. Prvi je imel svoje predavanje predsednik mesta Splita dr. Ivo Bulič o pomenu mesta Splita v davni preteklosti. Višji inženjer mesta Zagreba dr. Ivan Zemljak je govoril o urbanizmu \ splošnem ter o odnošajih naših mest do načel modernega urbanizma. Ljubljanski podžupan prof. Evgen Jarc je predaval o nalogah mestnih občin v splošnem, zlasti pa v kulturnem in nacionalno kulturnem uzi-ru. Svoje predavanje je podprl z mnogim» značilnimi primeri. Razen tega je naglašal važnost kongresov mest. ki dajejo možnost medsebojnega spoznavanja in zbliževanja, kakor tudi možnost izkoriščanja izkušenj drugih v splošno korist. Zastopnik \T;ša Dane Cvctkovič problem'h. je govoril o komunaln.h Maši kraji in ljudje Po ognjenem krstu pevskega zbora UJU Kako so naši pevci zmagali v Budjejovicah in Plznu — Zapiski s turneje po Češkoslovaškem Plzen. 28. marca. Očitelfksi pevski zbor je prestal svoj ognjeni krst s pTvim k mcertom v Budjeie-vicah. Po krasnih dop oldanskih sprejemnih svečanostih je zavlada o srčno prijateljsko razpoloženje med mesnim _ předšed s tv am, vojaštvom meščanstvom in našimi pevci. Za večerni koncert je vladalo že nekaj dm največje zanimanie in so bile vstopnice razprodane pred našim prihodom. Zvečer je bila reprezentančna dvorana v Besednem dorrm nabito polna. У nogi pa so morali oditi, ker ni bilo več pr -štora niti na galerijah, niti v stranskih prostorih. Ko je med navdušenim vzklikanjem rášel na oder naš pevski zbor, ga ie naprej pozdravilo pevsko društvo Hlahol s sPrazveznico«. Med ovadi ami ie stopil na oder županov namestnik prof. Otokar Trčka prosvetni referent v občinskem svetu.. v pozdravnem nagovoru je poudarjal iskrerje vezi. ki že od nekdaj Vežejo severne hr južne brate, posebno še. 3dkar se je naše bratstvo zapečatilo tudi s krvjo v svetovni ipini. Ob splošni pozornosti je nato nas:overil goste še v slovenščini. Za krasne dokaz? prijateljstva od strani budjejeviškega meščanstva se je toplo zahvalil predsednik pevskega zbora UJU Tit Grča r. Večkrat b njegova izvajanja prekinilo plosKanie. Posebno še je bilo_ n dobrava nia, ko je zastopniku mesta izročil diplomo. delo grafika Justina. Domače pevsko društvo Foerster, postirano na galeriji^ ie zapelo pevsko V/mno. nakar so združeni budjejeviški pevski zbori mogočno drgnili jugosiovensko /umno. na katero je zbor UJU odgovoril s češkoslovaško himno. Ker je vsa koncertna turneja v okviru Masaryko-ve proslave, so naši pevci dodali še Adamičevo »Zabi'čaie gore«. ki jo je priredij nalašč za te svečanosti na besede Otona Župančiča po motivih slovaške narodne pesmi »Teče voda. teče-, ki je najljubša pesem prezidenta Masařka. Pozdravne svečanosti so tako trajale polnih 45 rrrinut 2e v topiem kontaktu s publiko je nato nevski zbor UJU začel izvajati svoj program Brez pretiravanja takoj kratek poudank: Pm" nastop naših učiteliev je bil riihova zmaga m zmaga jugoslovenske pesmi. Odobravanje Po vsaki pesmi se ni poleglo. Navzoči skladatelji Adamič. Ravnik. Dugan so bili klicani po izvajanjih njihovih skladb na oder ter so bili ob burnih ovacijah občinstva obdarovani s šupki. Zbor sem s pevovodjo Kumarjem pa je prejel predv em venec, ki ga je poklonila vojaška gámiziia. Nadalje so poklonila lepe vence z napisi vsa domača pevska in kulturna dm štva ter ČJ-Iiga. Ob zaključku programa je mora! zbor med dru- im ponavljati tudi »Adamičev »Potrkan pifs«. a publika ie še vztrajala v dvorani m zahtevala še in še. Res, prelepa zmaga': /4> koncertu se je vr-.il v dvorani priia':e:j'k; sestanek, pri katerem je bilo udeleženk nad 300 oseb. Naši ljudje so v izvrstne n razpoloženju vse družbe navezali priateljske stike s številnimi člani ČJ lige, toiteljstva, pevskih organizacij ter z mnogiri mestnimi m vojaškimi predstavniki. Pofl.ovnik Klubal, kot velik prijatelj Jugoslov nov naravnost razigran zaradi lepega usf;ha naših pevcev, je stavil na razpolago plkovno godbo, ki je fino oskrbela za glasbpo razvedrilo. Po oficielnem sporedu se je i dvorani razvil tudi ples, toda zaradi t ornih odredb vodstva pevskega zbora je bila abava ob najveselejše^n razpoloženju okro polnoči prekinjena: pač potrebna di-soipíií na važni poti! N; xín ie jutro so sa pevci in pevke dobro" respani zbrali k zajtrku v oficirski menzi, kjer »o jim zopet stregli ljubeznivi častniki. V poslovilnem govoru se ie zastopnik učiteljstva Andrej Škulj zahvalil polkovniku Klubalu za vso gostoljubnost in primerno naglasil pomen sodelovanja med vojaštvom in prosvetnimi delava za napredek naroda, V odgovoru je tudi polkovnik Klubal poudaril, da so najboljši sadovi, ki jih rodi tako skupno delovanje. Vojaštvo je zopet spravilo vso prtljago na kolodvor, kamor je pevce spremil celotni častniški zbor I. polka Mistra Jana Husa. Slovo na kolodvoru je bilo najprisrčneiše Vidno ginjen se je polkovnik Klubal še enkrat zahvalil pevcem za krasni večer, novi prijatelji so se vse vprek poslavljali, prav posebno še od gospe Dunjevičeve, ki je imela okoli zbora vedno polne roke dela. Pisk lokomotive, robci, pozdravljanje., tu in tam tudi kaka solza v nežnih očeh... pa smo krenili proti Plznu. Po lepi češki pokrajini je brzel vlak med griči mimo ribnikov, ob pisanih naseljih. Pri Strakonicah nam je že prišel nasproti pan Joško Burda, tajnik plznske ČJ-Lige. Ob prihodu na plzenski kolodvor so nas sprejeli oficijelni zastopniki. Ko so pevci oddali svojo prtljago, so vstopiti v krog, nakar je zbor prvi pozdravil kot zastopnik župana predsednik mestnega šolskega sveta g. Lané. Nadalje so izrazili dobrodošlico zastopnik učiteljstva g. Melka, za CJ-Ligo g. Rudolf Sova ter zastopnika pevskih društev in JČ-vzajemnosti. Za veliko pozornost se je zahvalil Andrej Skulj. Pevci so se takoj nato podali v mesto, in sicer v dvorano kina »Zvezda«, kjer je bila za pol 11. uro napovedana matineja za meščanskošolsko dijaštvo. V prostorni dvorani z okroglo 2Ü00 sedeži je pa žal za mnoge zmanjkalo prostora. Mladina je z entuziazmom sledila izvajanjem in pri več pesmih z aplavzom izsilila ponovitev. Po matineji se je mladina vsula okoli dirigenta Kumar j a in pozdravljala moža, ki je s svojim temperamentnim dirigiranjem izčrpal iz zbora vso lepoto naše pesmi. Seveda je tudi te srčkane prizore hitro filma! prof. Janko Ravnik, ki na turneji sploh polovi vse zanimivosti, da bo po povratku v domovino precej klafter zanimivih slik za predvajanje na belem platnu. Opoldne je pevski zbor UJU pogostila mestna občina v dvorani Meščanske besede, kjer se je nato zvečer tudi vršil velik koncert. Tekom popoldneva so si pevci ravno dovolj odpočili. Vsi plznski listi so prinesli slike zbora, pevovodje in predsednika, obenem pa tudi že poročila o izvrstno uspelem koncertu v Budjejevicah. Iz življenja naših rojakov v Holandiji Rotterdam, 28. marca. Kolektivna razstava jugoslovenskega kiparja Toma Rostandiča je bila te dni zaključena z velikim uspehom. Ravnateljstvo muzeja Boymans v Rotterdamu je odkupilo kip »Zapuščena«, кат je važno odlikovanje našega umetnika. Znani jugoslovenski umetnik na vijolini Ljerko Spiller priredi dva koncerta v Holandiji in sioer prvega 31. татса v Amsterdamu, drugega pa 3- aprila v Haagu. Uprava kopališča Sheveningen je pozvala našega umetnika g. Jura Tkalčiča na gostovanje za dobo sezone. G. Tkalčič bo sviral ob spremstvu orkestra 24. junija v dvorani Kurhausa. Za našo delavsko kolonijo v provinci Limburg, kjer je nad 5 tisoč naših rudarjev, pa bo igral g. Tkalčič 2 nepopisnim navdušenjem gleda vsa Ljubljana Preprodaja vstcpnlc od 10. ure dalje. Cene sedežem kljub najogromnejšim nabav-S nira s:roskom najnižje: 4.—, 6.—, 8.— 10.—, 15.— In 18.— Din; lože 29.— ta 24.— Din. £ dežele naročene se rezervirajo! Ob i., I in 9. grandiózní zvočni veleti Im Vizija največje pomorske katastrofe! Potop »Titanica«. V glavnih vlogah govore FRITZ KORTNER FRANZ LEDERER Elitni kino Matica Tel. 2124. 22. junija v mestu Heerlen, ki je sedež jugoslovenskega društva Sv. Barbare. Tudi znana rotterdamska restavracija Heck pri-rejuje v vseh svojih filijalkah jugoslovenske večerne koncerte. Taki koncerti bodo v Haagu, Rotterdamu, Amsterdamu, Har-lemu, Leiden u in Bredi. Na programu bo okrog 8 naših narodnih skladb. Jugoslovenski generalni konzulat v Rotterdamu pripravlja ekskurzijo holandskih gospodarjev in podjetnikov na ljubljanski velesejem. Ta ekskurzija bo obsegala tudi izlet v Zagreb in na Plitvice, seveda bodo Metu ikri obiskali toefi Gorenjsko. Za ekskurzijo vlada velik interes. Jugoslovenski konzul g. H. H. van Dam odpotuje 20. aprila s svojo soprogo v Jugoslavijo, kjer ostane mesec dni Njegova soproga je dala inicijativo za haaško razstavo jugoslovenske domače industrije ter želi ob tej priliki priti v stike z raznimi ženskimi organizacijami v Jugoslaviji, da lahko pokrene kako novo akcijo v Holandiji. Radio društvo v Amsterdamu je pozvalo jugoslovenskega publicista g. Kristijana Giintherja, da bi podal kratko predavanje v našem jeziku za jugoslovenske koloniste v provinci Limburg. To predavanje bo 19. aprila. Pred predavanjem se bo odsviralo več gramofonskih plošč naših priznanih melodij in pevcev. Roparski umor v Obřežu pred velikim senatom Ponovna razprava proti Ivanu Kolarju, ki je umoril svojega gospodarja Jeremica — Obsojen na 20 let robije — Zavoženo življenje tem, ko je spal v svoji postelji, ter ga ie potem zakopal v bližini mlina v pesek med vrbi e. Na podlagi te izpovedi se ie odredilo nadaljnje preiskovanje in na navedenem mestu so potem res našli zmrznjeno truplo pokojnega Jožefa Jeremica. Na glavi, vratu in prsih so se videle rane. prizadeiane s sekiro, katero so potem tudi našli, kakor tudi razne druge okrvavljene predmete. Sodna izvedenca, ki sta truplo raztelesila, sta ugotovila pet poškodb na glavi, vratu in prsih, ki so bile večinoma vse smrtne. Obdolženec ie po vsem tem odkritju priznal svoi zverinski zločin m povedal, da je že vnaprej določil, kje bo mrtvega pokopal. Glavni motiv, ki ga ie do tega privede!. je bil. polastiti se mojstrovega denarja in blaga. O nastanku tega načrta pa je izpoveda'. da mu ie one noči kar nenadoma prišlo na misel, da bi gospodarja ubil. oropa! in zakopal. Obtoženčevo živli eni e samo nudi žalostno sliko človeka, ki je bil popolnoma prepuščen samemu sebi v tisti dobi, ko bi bi! nai bo! i potreboval roke. ki bi ga vodila. Ivan Koiar je nezakonski sin in ni nikdar poznal niti matere niti očeta. Vzgojila ga je stara mati v Središču, ki pa se ni mogla mnogo brigati zanj, posebno še. ker ie bil stari oče velik pijanec. V šoli ie bi! svo-jeglaven in trmast, prvi razred je obiskoval dve leti. drugega pa celo štiri. Pozneje ie bil pastir, delavec in naposled mlinar-ski vajenec. Bil je tudi nagnien k tatvini in zaradi nie je bil že kaznovan. Senat so danes tvorili rg. sodniki: Guzelj kot predsednik. Posega. Žemljic, Lešnik in Kolšek kot prisedniki in Berlic kot zapisnikar. Državnega tožitelja ie zastopal g. dr. Sever, obtoženca pa je ex offo branil odvetnik g. dr. Vekoslav Kukovec. Kolar je tudi danes simuliral popolno duševno odsotnost in na vorašanja predsednika sploh ni odgovarjal. Ves čas se ie tresel in ostal v obrazu top. Zaslišane m b;!e le nekatere priče, izpovedbe ostalih kakor tudi navedbe izvedencev so se čitale. Govor zastopnika državnega tožitelja se je naslanja! v splošnem na rezultat preiskave in razprave, govor brar.itelja pa J? bil zasnovan na obtoženčevem žalostnem tn zanemarjenem predživljeniu. Senat je to tudi upošteval in je Ivana Kolaria cbsodil na 20 let robije in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Razglasitev sodbe le napravila zelo velik vtis na obsojenca. Nehal se je takoj tresti in simulirati duševno odsotnost Izbruhnil je v krčevito ihtenie in na vprašanje, či kazen sprejme ali se pritoži, ni mogel odgovoriti. Maribor, 31. marca. Danes dopoldne se je pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča vršila razprava proti 26-letnemu mlinarskemu vajencu Ivanu Kolarju iz Središča ob Dravi, katerega je državno tožiteljstvo obtožilo, da ie v noči od 18. na 19. decembra 1928. na Dravin&m otoku Sek&l'ju pri Obrežu s sekiro usmrtil svojega mjostra Jožefa Jeremica, ga na to zakopal in se polastil njegovega imetja. O tem zločinu je takrat »Jutro« občirno poročalo in pečala se je lani v aprilu ž njim tudi že porota, a razprava je bila takrat prekinjena in odgodena. da so se mogle za-slišati še nove oriče in da se je preiskalo obtoženčevo duševno staraje, ki je kazalo vse znake obolenja na težki zaporni psihozi. Zločin sam ie bi!, kakor je ugotovila preiskava DIANA« in «e va-rnjte ničvrednih potvorb! Zvočni film na deželi Trbovlie, 31. marca. Ne za Ljubljano tudi dežela noče zaostajati in večji kraji jo skušajo vsaj posnemati. Ne zmorejo sicer aparature Western Electric, pač pa primeren nadomestek. Začetek je vendar le tu. V Trbovljah je za prvi zvočni film seveda vladalo veliko zanimanje. Neupravičeno pa je publika pričakovala, da se bo predvajal pravi govoreči film. saj taka reč se ne da iztresti iz rokava. Znani film »Bele sence«, to se Je predvajal tudi že na Jesenicah, je zvočni film le v toliko, da godba glasbeno ilustrira to, kar se godi na platnu. Kdor je razumel film tako, je bil tudi s tem načinom predvajanja popolnoma zadovoljen, kajti film sam na sebi ie lep in tako čist, da enake le redko vidimo, obenem je bila tudi godba tako lepa. da je morala zanimati vsakega vsaj nekoliko muzikalnega človeka. Čudovito se je ujemala z dogodki na platnu in jih zelo lepo ilustrirala. Posebno naravno je bil podan vihar na morju, ki ga je godba tako imenitno posnemala, da ga je bilo čuti kaker resnični vihar in je poslušalce kar nehote stresla groza. Nad vse srčkan pa je bii prizor, ko oči dr. Lloyd žvižganja malo Fayaway. V ostalem je film zanimiv tudi v tem. ker prikazuje najlepše pokrajine otoč-ia Južnega moria ter nam verno predočuie življenje in običaje tamošnjega ljudstva. Kot predigra je bil predvajan tudi pravi govoreči film. ki ie bi! sicer kratek, a je ob njem dobilo občinstvo predstavo pravega govorečega filma. Predvajan je bi! odlomek iz opere »Afričanka«. ki je bil posnet v njujorškem gledališču Metropolitan, kjer nastopa slovit baritonist Titto Ruffa. V bodoče bo kino »Sokol« predvaja! tnarodnega divadla. Izven. Се'ек, В.: Ljubezen ni vse. Gostovanje lanov pnškega Narodnega divadla-zven. LJUBLJANSKA OPERA. Za-eteb ob pol 20. Tok, 1. aprila: Glumači. Gianni Schicht В. Sra, 2: Zaprt». Če ©k, 8.: Netopir. C. Pek 4.: Zaprt>. MARIBORSKO GLHDALISCE. Z: četek ob 20. Tok, 1.: Risohtto. B. Sra. 2: Zaprto. Četek, 8.: Taknt v star h fasih. C. Kuponi. Gostovanje gdč. Marice Lubejeve. Zadnjikrat. Pek. 4.: Zaprto. Sota. 5.: Koncert Brandl-tria. A. časnik Muzejskega društva za Slovenijo« »eseti letnik glasila naše najstarejše ■n&tvene iu domojnan>ike organizacije, ki bo če« nekaj let praznovala stoletnico svojega uspešnega delovanja, je pravkar izšel т skupnem snopiču za zgodovinski in prirodo-slovni de! (vsak po 76 strani velike oemer-ke). Zgodovinski del в pestro in z raznoliko vsebino prinaša članek urednika dr. J. Mala o kranjskih arheoloških najdbah v predmarč-ni dobi. Zanimivo je poročilo o ljubljanskem mozaiku, ki ga je leta 1818. študiral tudi Vodnik, zlasti dragocen pa je dopis in tloris ostankov rimskega kopališča pri Št Jerneju na Dolenjskem. Univ. prof. Saria poroča o rezultatih svojih uspešnih prekopavanj na Gradišču pri Vel. Malenci, krjer je med drugim odkril tomelja prve doelej znane sfcaro-krščanske cerkve na Kranjskem. Iv. Lnniak se z vnemo zavzema za pristnost napisnega kamna Natesiji, ki je vzidan v steni ljubljanskega semenišča. Milko Kos porablja priliko, da ob Ha upi m an nov i publikaciji o nastoju in razvoju Kran jske, kot_ razlagi k historičnemu atlantu alpskih dežel, prida evoia obsežna opazovanja deloma kot pojasnilo, deloma kot popravek, odnosno prispeva tudi z novim gradivom. Zanimiv je kulturno - zgodovinski prispevek It. Vrhovnika o nekdanjih gostilnah po naših župniščih. Med zapiski objavlja netar M. Premrou poročilo o pleterskih Uskokih iz leta 162Ö.; Vrhovnik nadaljuje s priobčevanjem dnevnika nakelskega župnika BLaznika (med drugim n. pr. opis lakote 1817.); dr. Ložar poroča o grobišču na Suvoborskem vrtu (sta-roslovenski grob); dr. Mal pa o prof. Kranjčevih težavah z njegovo slovensko stolieo v Graden ter o doslej neznanem predlogu slovenske univerze v Ljubljani. Med slovstvenimi poročili obravnavajo končno naši strokovnjaki najnovejše edicije iz področja slovenske in staroslověnsko zgodovine, domače arheologije in umetnostne zgodovine. Přírodopisní del »Glasnika« v redakciji dr. Frana Kosa prinaša štiri obsežne razprave. F. Seidl fe osredotočil svoja znanstvena razmotrivania na osrednje Juiijske Alpe v razpravi »Zlatenska ploča v osrednjih Julijskih Alpah«. Geološki opis z 10 slikami. Problem tvori ogromna apnenčeva ploča, 25 km dolga, kakih 9 km široka ki ее zdi narmjena na geološko mlajšo podlago. Mojster S?idl nam je v razpravi predočil niz geoloških pojavov našega Nacionalnega parka, Triglava in ostalih robov Zlatenske ploče. Marljivi raziskovalec naše favne, prof. Hadži je v razpravi Skorpije Schmidtové íbirke (Enseorpius iťaliens polvtricihus n. ssp. i ostale nove zase), ki je opremljena s 7 slikami in 7 tabelami obdelal 26 škorpijonov stare zbirke F. Schmidta ter usrotovil naslednje nove rase: Euscorpius italicus po-lytrichus ssp. n. E. italicus mesotrichus «?p. n. m E. italicus olicotriclius ssp. n. Poleg teh je avtor obdelal še ostale eksempiarje le zbirke in ugotovil važne rezultate. Dr. Dolšak v članku »Panlinova Flora exsiccata Carniolica« verno nadaljuje od Paulina započeto literarno delo. K eenturijam XI—XIV Paulinove zbirke eksikatov, je napisal dr. Dolšak seznam rastlin z navedbo nahajališč v slovenskem jeziku in tudi označil čas, kdaj so bile nabrane. Dr. Fran Kos je v razpravi »Ris (Lyn* lynx L.) na ozemljn etnografske Slovenije« ugotovil na osnovi spodnje risove čel justice, ki jo je izgrebel iz obsežnega osieološke-ga barskega gradiva, da so že 4000 let po Kr. živeli v naših krajih risi. Iz obsežnega gradiva literarnih in arhivskih virov, uradnih aktov in privatnih pisem ugotavlja avtor čas in kraj pojava in ugonobit ve posameznih áanov te, za naše kraje že davno izumrle oblike. * Društvu, k! nudi svojim udom za malenkostno članarino 25 Din toliko dragocenega in domoznanskega gradiva, želimo, da najde čim največ odziva pri vs»h slojih in da svoj delokrog kar najbolj razširi po vsej slovenski zemlji. »Narodna Odbrana« z dne 30. marca je priobčila nadaljevanje kulturno - filozofske razprave Vladimira Vujica »O ljudima za-pada i o nama'. Яапек В. Božanova o neuspehu londonske konference in razne druge aktualne prispevke. »Mladika« je prinesla v aprilski številki nadaljevanje Seljakove povesti »Kamnarjev Jurije, več aovel (I. Kalan, Adam Milkoyič), pesmi, razpravo vseuč. prof. dr. Janeza Plečnika ?/0 snoveh v našem telesu« dr. Vuroi-ka o zgodovini obleke in razne drnge zabavne in poučne sestavke. Iz srbskih revij. V najnovejšem (243./2Ф4.) zvezku »Misli« je za širše kroge zanimiva razprava Miloja M. Vasica »Naši nacionalni spomenici«. Nadal juje in zaključuje se prevod Prešernovega »Krsta pri Savici«. O tej pesnitvi je napisal prevajalec Trifun G j u k i č med »Beležkami« na koncu zvezka nekaj toplih besed. Tu pravi, da je njegov srbohrvaški prevod »Knsta pri Savici<- tretji: prvega ie dal Gjuro Deželic že 1. 1868., drugega pa Nikola Marjanovic 1. 1900. Gfukice-va prepesnitev je prva v izvirni ritmični formi, t. j. v enajetercu. Med »Beležkami« čitamo tudi kratko poročilo o prvem zvezku »Oiimevov«. — Marčev zvezek »Letopisa Matice Srpske« vsebuje poleg izvirnega leposlovja več Člankov, med njimi utesine zanimati naše kroge razprava Vase Stai éa »Francuska kultura u srpskom društvu«, dalje obsežnejše poročilo o knjigi Charlesa A. Bearda - Georgea Radina »The Balkan Pivot Yugoslavie«. informativni knjigi o usta-4 in upravi naše države. Zanimiv je tudi članek dr. Lenarda o povojni književnosti Lužiških Srbov. »Priroda«. Naprošeni objavljamo: Zaradi raznih tehničnih težkoč, zlasti zaradi preselitve uprave (Zagreb, Šalata, Morfološko-biološk« zavod) se je »Priroda« malo zakasnila. Prosimo naše člane in naročnike, da to uvažijo in potrpijo, dokler list zopet ne pride na svoj normalni tir. * Foklonltvena deputacija hrvatskih kmetov. Irz Zagreba poročajo, da bo pc-klcuitve-na deputacija kmetov vz Hrvatske řn Slavonije na velikonočno nedeljo s posebnim vlakom tz Zagreba odpotovala v Beograd. Nj. Vel. krati bo d epu taci j o sprejel v avdijenci na velikonočni ponedeljek. * Promocija. Na veterinarskí fakulteti zagrebške univerze ie prosilo soboto promo-viral za veterinarja g. Slavko Malenšek. Čestitamo! * Bančna vest. Dosedanji upravnik podružnice Prve hrvatske štedionice v Ljubljani g. Štefan Kenfelj je imenovan za nadzornika podružnice s sedežem v Zagrebu. * Naš Meško v argentinski »La Prensa« Največji argentinski dnevnik »La Prensa« fci izhaja v Bueos Airesu, je objavil 27. februarja na prvi strani svoje umetniške priloge v španskem prevodu pod naslovom »Alma en Andrajos« zanimivo črtico našega pisatelja Franca Ksaverija Meška. »Slovenski tednik« v Buenos Airesu. piše da se s tecn prevodom prvič seznanja južno-ameri-ška javnost z našo literaturo. Prevajalec črtice ni podpisan. * Izročitev kraljeve sablje najboljšemu gojencu vojne akademije. Preteklo soboto te bilo zaključeno šolanje 55. razreda nižje Sole vojne akademije danes pa bodo ti gojenci imenovani za oficirje in istodobno bodo imenovani za kaplarje gojenci 57. razreda, ki so stopili v akademijo lani 1. oktobra- 55 odstotkov gojencev je dobilo prav dobro oceno. Dane? ob poj 12. bo ves 55. razTed sprejet v avdijenoi ter bo vladar pri Z našega Primerja« ramenjal pravi napis k slikama Trsata in OmUšlja. Namesto »Ormša'j* Staj pod drugo к^ко na navedeni strani >Na Trsatu:, pod tretjo sliko pa »Omišati«. Poznavalci našega lepega Pi morja so to že itak popravili pri čftanj«. * E»vodneviri trsničarski In vin ograd, tečaj bo 7. in 8. aprila pni banski trtnici in drevesnici v Pekrah pri Mariboru. Prvj dan bodo obravnavali suho cepljenje, štratffici-ranje kakor tudi celoletno oskrbovanje cepljenih trt т trtnici, drugi dan planiranje rakoličenje in zasajanje novih vinogradov ter njiih oskrbovanje v prvih letih po saditvi Pouk bo teoretičen in praktičen, ter bo trajal dnevno od S. do 12. m od 14. do 18. Za-rnmanci vabljeni! * Narodna knjižnica hi Stalnica ▼ Za-prebn naznanja, da bo vseučiliški profesor g. dr. Boris Zamik, podpredsednik našega društva, predaval v sredo 2. aprila ob 20. v društvenih prostorih v Gunduličevi 29 o problemu po dedovanja pridobljenih lastnosti. Predavanje bo zelo zanimivo. advokat bi prevzel odvetniško pisarno v Sloveniji ali pa pristopil v pisarno kot kompanjon. Ponudbe pod »Mlad advokat« na oglasni oddelek »Jutra« 5130 * Ekskurzija ameriških Slovencev ▼ do-ovino.. Kakor je našim čitateljem že zna->, priredi letos močna slovenska organiza-ja naših izseljencev v Ameriki Slovenska rodna pod-poma jednota velik izlet svojih anov v staro domovino. Vse naše institucije, hoteli, kopališča, parobrodne družbe itd. so izjavile, da udeležencem te ekskurzije dovolijo znaten popust En de! izletnikov približno 300 oseb, obišče pri tej priliki tudi naš Jadran. * Naši v Ameriki. Kakor poročajo ame ski slovenski listi, je naš rojak Miha Ster-td prepotoval vso oentralno Ameriko iii nahaja sedaj na otoku Portoriko. V a tkem se poda v Mehiko ia Ze din jene žave, odtod pa v Avstralijo, na Japor.-:o m Kitajsko ter preko Sibirije т svojo siovensko domovino. Njegovo potov tnie bo trajalo približno devet let — V Јсгајч Vab ley v državi Washington je nedavno umrl eden naših najstarejših rojakov, Andrej Peternel, v visoki starosti 87 let Pokojnik ki je bil rodom iz Zgornjih Gonj pri Bledu, zapušča osem dobro preskrbljenih otrok. V Ameriko je prišel pred 82 leti. — V Clevelandu je preminila Marija Ka^tel-čeva, stara 86 let rodom iz Him}. V Cleve-fandu ie bivala 34 let. — V Port Washingtonu je zadela kap Franca VSso&röca, ki se je prisefil v Ameriko z Ljubnega v Savinj- ski dolini, kier zapušča ženo. Pred smrtjo je ležal pet dni v nezavesti. — V Sagtiniuu je v starosti 60 let umrl Matija Rant, rojen v Selcih nad Škofjo Loko. Za njim žaluje vdova Frančiška ter sin in tri hčere. — V Johnstownu je po dolgi mučni bolezni izdihnil Ivan KtikenbergeT, rojen leta 1S72. na Žalostni gori pri Mokronogu. Zapušča ženo, štiri sinove in pet hčera. — V Living-tonu pa je za rakom v želodcu umrl Josip Klavžar, rodom* iz Rajhenburga ob Savi, v starosti 59 let. Pokopan je bil, kakor je sam želel, po civilnem obredu. * Francoska linija priredi letos ekskurzije, in sicer na Norveško (iz Bordcauxa 4. avg. Obiskali bodo Bergen, Oslo in drugi večja pristaniška mesta, kamor so določeni tudi izleti. Ekskurzija bo trajala 18 dni. Druga ekskurzija (odhod iz Bordeauxa) v Maroko, na Casablanco itd. ter vrnitev v Marseiile. Ekskurzija bo trajala 11 dni. Tretja ekskurzija (odhod iz Bordeauxa 23. aprila) čez Španijo. Vigo, Malago itd. na Marseille. Ekskuzija bo trajala 11 dni. Vsa pojasnila daje zastopnik Ivan Kraker, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. Gozdna semena SASA STARE, Menge«. Zahtevajte cenik. 1 Norman Kerry Sloviti junak iz filmov »Fantom pariške opere« in »Zvonar od No-tre Dame« v najnovejšem filmu Zakonske zmešnjave (»Kameradschaf tsehe«) Novo! Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. KINO IDEAL. * Mladina, boj se ga!« Tako se imenuje knjižica iz pod peresa Leopolda Puharja, kj jo je izdal in založil oblastni odbor Podmladka Rdečega križa v Ljubljani in ki na kratko in poljudno razpravlja o šk jdljivosti opojnih pijač za telo in dušo ter vnema mladino za boj proti alkoholu Knjižica, ki iima 23 strani zasluži, da pride v prav vsako slovensko hišo. Dobiti jo je v vsaki knjigarni po 1.50 Din dočim Podmladek Rdečega križa sam posameznih izvodov ne razpošilja. Ob tej priliki opozarjamo, da ima oblastni odbor PRK v Ljubljani v zalogi še dr. Rusovo »Prvo pomoč« (cena za nec'ane 3 Din) dr. 3evkove >Zdravifiue rastline« (cena za nečlane 6 Din) in dr. Pircčevo »Naše zdravje« (cena za nečlane 3.50). Dobiti jih je takřsto v vseli knjigarnah. * Fond za podpiranje siromakov v Beogradu. Socialna beda zavzema tudi v Beogradu vedno večja obseg. Da se beda čim bolj omili in da se zmanjša beračenje je 1»г .g-a'ska občinski uprava ustvarila poseben fond, ki zaenkrat iznaša 300.000 Din, a se bo letno večal s prispevki od strani občine, premožnih meščanov in raznih institucij. S tem fondom bo počasi omogočeno zidanje okrevališč za siromašno deco, domov za neozdravljive in slabotne, azilov za brediomce in cenenih ljudskih kuhinj, torej zavodov, kí jih nobeno moderno evropsko mesto ne more pogrešati * Bivši orožniškj narednik Pire zopet oproščen. Pred sarajevskim okrožnim sodiščem se i« preteklo soboto ponovno vršila kazenska obravnava proti bivšemu avstrijskemu orožniškemu naredniku Ivanu Pítcu, rodom Slovenou. Obravnava ni spravila na dan nobenih novih momentov; glede glavne priče pa je sodišče izjavilo, da njegovim izjavam ne more verovati, ker je pri vsaki obravnavi drugače pričal. Sodišče je obtoženca oprostilo od obtožbe, nakar je bil rcpuščen na svobodo. Državni pravdnik je prijavil revizijo procesa. Pire se je zahvalil sodnemu predsednika in svo-jemn zagovornika, katerem« je tudi potoži, da nima sredstev za po vrátek domov, nakar mu je dr. Dražáč роМопй potrebni znesek za pot * Smrtna nesreča mlade deklice. V nedeljo popoldne se je ob Ljubljanici v Vevčah igralo več otrok, ki so tik brega ob vodí tudi trgali cvetlice. Med otroci sta se nahajali tudi hčerka delavca Potočnika ter hčerka železničarja Raka. Zadnja je okrog 17. stopila tik na breg, da odtrga neko cvetko. Pri tem je izgubila ravnotežje in zdrsnila po strmem bregu v vodo. Potočnikova ji le hotela pomagati, zato ie Sla za njo v vodo. Zašila pa je tudi kmalu sama pregloboko in utonila. Rakovo je potegnil na suho g. Pahne iz Vevč, dočim trapla nesrečne Potočnikove še niso našli. DAMSKE POMLADNE PLAŠČE" veliko izbiro, posebno v cenejših kvalitetah, najmodernejša fazona, podložene, od Din 300.—, volnene poplin obleke od Din 180.— naprej nudi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Oglejte si izložbe! 5091 * Za bratom šel v smrt Pančevo je pod n-ffcsom tragedije, ki se je odigrala v domu lesnega veletrgovca Antona Rade. Kakor smo že v nedeljo poročali, je starejSj sošef tvrdke Bača Rada Anton Rada §ei prosto-уођпо v smrt. Přeřezal s? »e тйе ter je izkrvavel. Komaj 24 trr pozneje pa ттта je sledil t smrt tod! irtlajä sošef dr. Friderik Rada. Najbrže pod trtisom tragične smrti brato»*« je skočí v donavski kanal ki utonit * Zagonetna smrt na žefeznBM progi. fe UtSJe nam poročajo: V btižjni železniške postaje Jevnice se je na progi odigrala krvava drama. Vlak je povozi 20 letnega čevljarskega pomočnika Ivaaa Rusa, ki je sin železniškega čuvaja, stanujoče®! v čuvajni- Prepričajte se o NAJVEČJI IZBERI vseh novosti v oblačilih pri tvrdki I. MAČEK, LJubljana Aleksandrova cesta 12 cj blizu Jevnice. Truplo nesrečnega mladeniča so našli ob pragi s hudimi poškoJbamn Na kraj nesreče sta se pod.iii ž.-Ic^riška in sodna komisija, da ugotovita vzrok nesreče. * Samomor osiješkega trgovca. V Osije-ku se je v nedeljo v svojem stanovanju ustrelil tamkajšnji trgovec Nikola Stanič. Ostal je na mestu mrtev. Motiv obupnega čina so bili baje rodbinski prepiri. * Zasledovan násilník. V vasi Brnici pri Hrastniku je pred dnevi napadel neki moški posestnikovo hčerko Kristino Majcnovo, ji grozil z nožem in ji skušal storiti silo. Svojega cilja pa ni dosegel- ker so medtem prihiteli ljudje in je moral nasllnik pobegniti. Pozneje so dognali, da je nasilni moški kovač Ivan K., ki ga pa orožniki doslej še niso mogli prijeti. K. je namreč po dejanju neznanokam izginil in ga sploh ni na iz-pregled. ITO — zobna pasta najboljša! * Ko na polju hi v gaju pričnejo prepevati ptičke, je pomlad tu. To jubiliranje v naravi pa lahko imate stalno tudi v lasinem stanovanju, da bo vam in vsej vaši družini neprestano v radost. Nič ne povzroča toliko zadovoljstva kakor lep rumen kanarček. Pametno gojen venomer drobi svoje pesmi. Blagovolite brezpogojno naročiti mnogo, stranski cenik, ki vam ga pošlje velika vzgoje val ni ca barskih plemenitih vrvivcev Rihard Heydenreich, Bad Suderede - Harc 150. Cenik vsebuje navodila izkušenega svetovno znanega gojite Ija kanarčkov in tvrdka vam ga pošlje brezplačno Iz Ljubljane a— Člani Narodnega divadla gostje v ljubljanski drami. Kakor že javi j eno bo prvo gostovanje članov praškega divadla v naši drami v sredo 2. aprila ob 20. Uprizori se Strindbergov »Smrtni ples«. Nastopijo naslednji dramski umetniki: ga. Dostálová, ter gospoda Vydra in Volta. Predstava bo izven abonmaja. Cene znižane operne. Pozivamo vse prijatelje bratskega češkoslovaškega naroda, posebno one, ki znajo češko, da prisostvujejo predstavi praških umetnikov. Jutri bodo gostje igrali »Ljubezen ni vse<, komedijo ge. Scbeinpflugove. n— Izmed slovanskih opernih del se v poslednjih letih zelo pogostokrat in z velikim uspehom izvaja opera ruskega skladatelja Borodina »Knez Igor«. To znamenito delo nam obljubila tudi ljubljanska opera in je s šitudijem že pričela. Veliko arijo Jaro-slavne iz tega dela pa nam zapoje ga. Pavla Lovšetova na svojem koncertu, ki ga priredi v Fiilharmomčnj dvorani v petek, 4. aprila ob 20. Arijo Jaroslavne prištevamo k najboljšim delom slavnega ruskega komponista Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. и— Dvoje znamenitih simfoničnih del se bo prvikrat izvajalo v Ljubljani na koncertu Glasbene Matice ljubljanske v petek II. aprila v veliki dvorani hotela Uniona. Najprej bo izvajal Matični zbor s sodelovanjem 2 solistov in opernega orkestra Vycpal ekovo kantáto »O poslednjih rečeh človeka.« n— Iz gledališča. Drevi se bo pela v operi Verdijeva opera »Glumači« in razposajena enodejanka »Gianni Schicchhi« z g. Primožičem v glavni vlogi za abonma E. Tretja repríza Shakespearejeve pravljične komedije v Oton Zupančičevem prevodu »Vihar« bo v drami drevi s sodelovanjem baleta in orkestra godbe dravske diiviziiije pod osebnim vodstvom višjega kapelníka dr. Josipa Čeřina. Za red D. o— NajldealnejSl zakon. Tako se imenuje krasno in velepoučno delo prof. Van de Veldeja, film, ki ga bo prihodnjič predvajala ZKD. Na ta film opozarjamo že danes in ga priporočamo zaradi izredne aktualnosti najtopleje v ogíed. Predvajal se bo v kinu Ideal v petek 4. t m. ob običajnih urah. n— Zanimivo predavanje v Francoskem Institutu. Letos je minulo baš sto let, odkar so Francozi zasedíi Alžar. Naravno je, da bo Francija svečano proslavila stoletnico dogodka, ki pomeni pričetek široko zasnovanega in tod] izvrstno uspelega kolooš-zactnskega dela francoske republike. Zato bo tembolj zanimalo predavanje komandanta Ceronija, podatašeja francoskega poslaništva у Beogradu, o znanstveni misiji, ki ga je vodiüa v ekvatorijalno Afriko.. Originalne projekcije fotografij, ki jih je komandant Ceroni iposne! sani, bodo spremljale njegovo predavanje. Predaval bo v četrtek 4. ajprila ob 21. v Narodnem domu. o— Predavanje т «Pravnika.« V sredo 2. aipmfla bo predaval na sestanku društva »Pravnika« ravna te!j in docent gosp. dr. Ludovfflc Böhm o mednarodnem položaja Donave. Začetek predavanja bo točno ob 18. na sodišču v Ljubljani soba 79. n— Orjem Ljubljana. Pevska vaja se vtš5 v sredo 2. aprila ob 30. v prostorih Glasbene Matice soba št 17. Vbod fe Gosposke u®oe. n— Društvo я otroSko rarstvo bi mladinsko skrb bo imelo svoj redni občni zbor 16. aprila ▼ sodni dvorani 16. justičně palače. o— Na Bsrofljena srca se apelira, da se spomnijo na že 18 mesecev bolnega rokodelskega pomočnika, ki je z ženo v skrajno bednem stanju. Podpore sprejema uprava •Jutoa*. h— Saje so se vnele. Žena mesarja Liza Jagodičeva stanujoča na Poljanski cesti 76. je prosila predsnočnjim okrog 19. gasilsko postajo pomoči, ker so se v dimniku vnele saje. Ogenj je nastal s precejšnjo močjo in so morali priti r.a pomoč trije gasilci, ki so pogasili požar šele čez dobro uro. Morali pa so ostati na straži še dalje časa, ker nevarnost ponovnega požara ni bila izključena. V podstrešju je spravljeno namreč tudi več mrve in če b: se vnela ta. bi prešel ogenj z lahkoto tudi na ostale dele hiše. Ogeni ie nastal zaradi malomarno čiščene-ga dimnika. u— Žile si je prerezaL Predsnočnjim so našli pasantje na Kodeljevem na tleh nezavestnega pekovskega pomočnika S. V. Fant s- je prereza! žile na roki in je močno krvavel. V. so prepeljali takoj v bolnico, kjer so mu roko zašili. Ker je fant izgubi! mnogo krvi, je njegovo stanje precej nevarno. Nesrečnik je storil obupno dejanje v duševni zmedenosti. Specialist za ženske bolezni in porodništvo se je vrni1! po6mesečnem študijskem potovanju iz Nemčije in zopet redno ordinira v Ljubljani, Tavčarjeva ulica od 3. t m. dalje. n— Zanesljiv prijatelj. Delavec Ivan Mo-žina se je seznanil v teku svoje bolezni v bolnici z delavcem Francetom Urankarjem, s katerim sta tudi skupno zapustila bolnico. Možina se je predvčerajšnjim zglasM pri branjevcu Ivanu Grdadolniku na Dunajski cesti nasproti Gospodarske zveze m spravil Pri njem svoj kovčeg z razno obleko. Ž njim ie bil tudi Urankar, ki pa je imel že takrat nepoštene namene. Naslednji dan se je narneč Urankar sam zglasil pri Grdadolniku in zahteval kcvčeg, češ da ga ponese Možini. Grdadolnik mu je verjel ter mu res izročil kovčeg. Sleparstvo se je pojasnilo šele pozneje, ko je terjal kovčeg od ürda-dolnika pravi lastnik. Sleparski Urankar je osleparil Možino za okrog 400 Din vrednosti. u— Okraden na stavK Tesar Ivan Ciglar zaposlen pri stavbeniku Slavcu, je naznanil, da je bil v soboto okraden na stavbi v Livarski uKci. CiglaT je med tesanjem obesil svoj suknjič, v katerem je imel listnico, na zid in ni dovolj pazil na t», kdo se suče okrog. Po končanem delu pa je ugotovil, da mu je neznan tat izmaknil listnico, v kateri ie imel okrog 450 Din gotovine. Ciglar je zadevo prijavil policiji. Iz Celja e— Seja celjskega okoliškega občinskega sveta. V nedeljo zjutraj se je vršila v občinski posvetovalnici na Bregu pri Celtju redna javna seja celjskega okoliškega občinskega sveta. Najiprej je podal svoje poročilo župan g. Mihelčič. Po ureditvi vp:a, šanja stanovanj v Delavski zbornici in v bivši Ljudski kuhinji v Gaberju je župan v daljšem govoru opisal javno delovanje rbč. odbornika z. Fazarinca, veleposestnika na Ostrožném pri Celju, ki deluje v občinskem svetu nepretrgoma že polnih 40 let. Jubilant je bil tudii 10 let župan celjske okoliške občine in sicer v težkih letih 1911. do 1921. Občinski svet se je z navdušenjem pridružil iskrenim županovim čestitkam. Nato so sledila poročila cestnega in obrtnega odseka ter slučajnosti. Gramoz ima letos ceno 49 do Э6 Din za kubični meter. Predvsem je treba forsirati končno dogotovitev podaljšane Aškerčeve ceste in ce.9te na 1;чЬ sv. Jožefa, ki ju gradi ceiOskj mestni stavbni urad. Okoliška občina je prispevala >a Aškerčevo cesto 30.000 Din in za cesto na Jožefov hrib 20.000 Din, naknadno pa bo izplačala še za Aškerčevo ulico nadalini prispevek 30.000 Din. Odklonjena je bila odobritev lokalne potrebe za gostilniško koncesijo g. Fr. Kolenca v Za gradu in za avtobusno koncesijo g. Kovačiča na cesti Pod-sreda-Celje. Več oseb ie bilo sprejetih v domovinsko zvezo, 5 prosilcev pa je bilo zavrnjenih. Končni sklep o parcelaciiskem načrtu g. Mrtina Perca v Zavodni bo izdal stavbni odsek. Na okoliškem pokopališču bo zgradila okoliška občina javno stranišče, na poleg ležečem bolniškem pokopališču pa bo ▼ kratkem izvršena přepotřebná kanalizacija. e— Jutri zvečer bo ▼ celjskem mestnem gledališču ob 20. gostovala ljubljanska drama z moderno dramo »Grob neznanega vo- t Popolnoma novo! Ob 4., četrt na 7, pol 8. in 9.! Norma Sfteares? Nepozabna iz filma »Stari Heidelberg« v filmu ljubezni, strasti in zabave R les Smeh! Solze! Zabava v nočnih klubih. Lepe plesalke! Jazz! TeI- 2730 KINO »DVOR« I jaka«. Abonma. Vsak naj si nabavi vstopnice že v predprodá»* v knjigarni Goričir & Leskovšek. e— Celjsko učiteljsko društvo bo zborovalo v soboto 5. t. m. ob 8.30 v Mestnem kinu v Celju. Predaval bo g. prof. Srečko Brodar »O prazgodovinskih najdbah na Olše vi«. Velezanimivo predavanje bodo spremljale skioptične slike. Na dnevnem redu so tudi aktualne stanovske šolske zadeve. e— Zanimivo planinsko predavanje bo imel v celjskem Mestnem kinu jutri ob pol 19. znani planinski p;sate|j g. prof. Janko Mlakar iz Ljubljane. Predaval bo s sprem-Kevanjem skioptičnih slik с tirolskih, sol.io-grašklh in koroških Alpah. Korec predavala že ob 20. e— Obnovite srečke IV. razreda! Vs\ ki kupujejo srečke drž. razr. loterl;e v celjski podružnici »Jutra«, se naprošajo, da obnove svoje srečke za igranje v IV. razredu vsai do 6. t. m. zvečer. Pozneje bodo vreč" ke prodane drugim interesentom. 1 a— Iz gledališča. Danes se uprizori ?,я ab. В. priljubljena Verdijeva opera »Rigo-letto«. Gildo poje slavna kcloraturka gospa Tinka Wesel-Polla. V četrtek, 3. t m. bo zadnje gostovanje priljubljene soibrete zagrebške operete Marice Lubejeve v opereti »Takrat v starih časih«; za ab. С. V soboto, 5. t. m. priredi znameniti Brandltrio, ki je pred katkim s kar največjimi uspehi koneertiral na Dunaju in v Grade« koiar-jeti in Spod. Sv. K (ingoti so prenatrpřne in otvarjati se morajo vzporednice. S šo1^ na Pesnici pa bodo vse razbremenjene. Glavno pa je: šolske okoliše je treba zaokrožiti, da skrajšamo otrokom dolgo pot in 7.boli?amo šolski obisk. Znano je, da imajo učenci na deželi po uro in več hoda v šolo. To je ob slabem vremenu, posebno po ilovnat,b Slov. goricah prava mučeniška pot za uboge otroke. Da pri takih razmerah ne more biti govora o rednem šolskem obisku, je umev i^. Otroci se prehladijo. zbolijo in i kos tajajo. Nižji razredi so prenapolnjeni, zakltv.cri razred, ki naj učenca najbolj oboroži z uma svitlim mečem: za burno ž vljen.ie, pa zseha skoro prazen. Vsekakor je treba, dj merodajne oblasti naklonijo vso svojo poru^: realiziranju osnovne šole na Pernici, da postane čim prej zrel sad. ki bo tudi sicer velike obmejne važnosti. 2. IV. ■— Soči — Stabat Mater — 2. IV. a— Dva viničarska in vinogradniška tečaja se bosta vršila 7. in 8. aprila pri br.nck trtnici in drevesnici v Petrah pri Mariboru Poirk bo teoretičen in praktičen. a— Pozor lastniki motornih vozil. Dne 2. t m. ob 3. popoldne je pred poslopjem poficijskega predstejništva zadnji pregled ©©©© Masiranje s Creme Simon je za obraz božanje. Ker ni ne suha ne mastna nego popolnoma voljna, e v kožne znojnice. naglo prodre CRĚME SIMON oživlja vrhnji del kože, ie napravi voljno in povzdigne naravni lesk vaše polti. Način uporabe: Razgrnite jo po še mokri koži potem, ko ste napravili toaleto. Masirajte nalahno, da prodre v znojnice, potem pa osu-šite z brizačo. PUDER & MILO SIMON - PAFJS iJicíortiSi тойй. Straža ífta stroj nate«, da «t taví od 1. t m. naprej vsakega, M bi ne t: г! vozila pregledanega. Vsak bo mora! V /ati stroške posebne komisije in bo poví ; še kaznovan po predpisih. ..— Smrtna kosa. Snoči je umrla v Mlinski ulici 581etna zasebnica Terezija Drob-nik. — Danes zjutraj pa je v Maistrovi u'ici 23 umrl v starosti 87 let upokojeni feldmaršaliajtnant Viktor Skribe. — V sobi to je preminul oroJ.niški stražmojster v p soju g. Jurij Arnuš, oče »večernikovega« metteurja. Blag jim spomin, žalujočim naše sožalje! a— Riziko deta. Včeraj zjutraj je v tovarni »Braco« (brata Čopič) nameščeni 251etni ključavničarski pomočnik Ivan Schvveighofer imel delo z vrelo smolo. Pri delu je rabil dleto. Nepričakovano pa se je smola (katran) vnela in s tako silo puhnila v pomočnika, da se je odlomila konica dieta ter se mu zarinila v desno oko. Prvo pomoč je ponesrečencu nudil dr. Der-novšek. Poškodba je izredno težke narave, ker je v poškodovano oko puhnilo mnogo katrana m ni upanja, da bi se oko dalo rešiti. a— Strel v glavo zaradi deklet. V nedeljo zvečer je na državni cesti v St. Ilju prišlo do prepira med 20 letnim hlapcem Rudolfom Malokom in 23. letnim posestniškim sinom Konradom Skelakom vz Vukovega dola pri Jarenini. Prepirala sta se baje zaradi deklet in je SkeJak iz Frommer pištole trstreffl Maleka v glavo nad tilnikom. От ožni ška postara v Št. Ilju je telefonirala v Maribor po rešilno postajo, ki je ranjenca okrog 20. pripeljala v bolnico. SkeJaka so aretiTa!: in fzročils sodišču. M alek ima projekti! v nwžsranih in je jako nevarno ranjen, F:* Ff U éu &% i'. r— Glavno tobačno zalogo za kranjski sodni okraj je izdražil za letošnje leto v Zagrebu pri upravi monopola tukajšnji ve-etrgovec g. Ignacij Andrašič. Dosedaj je imel zalogo v zakupu trgovec g. Dolenc, r— Srečen konec nesreče. Včeraj zjutraj hotel izpeljati podjetnik g. Leopold Le-nardič svoj tovorni avtomobil iz avtogara-Уе nasproti svoje hiše na Jelenovem klancu. Ko je zavil navzgor po cesti, ki vodi iz Starega drevoreda na Jelenov klanec, je popustila zavora in je začel avto drča t i po klanou navzdol. Takoj je avto zavil na n ceste med dvema kostanjema in zdr Sa! kakih 6 m globoko po strmem, skoro navpičnem robu v neko jamo. Avto so še те to dopoldne spravili iz jame na cesto. Sreča je biia, da ie ostal avtomobil nepoškodovan in je lahko takoj nadaljeval svoje prevozniške posle. Tt— škofjeloško meščanstvo ter vso oko-fico. posebno ono, ki ima ugodne avtobusne z v t//Q s Škofjo Loko, opozarjamo, da bo na tiho nedeljo 6 aprila oh pol 17. v «oko: ski dvorani v Skofji Loki koncert pevskega .bera Glasbene Matice ljubljanske. Predprodaja vstopnic bo v škofjeloškem Sok o! t кет domu. Zunanji gosti naj blagovolijo naročiti vstopnice pismeno pri Sokolu. š!— Kontrola mer in dragocenih kovin. Prizadeti se opozarjajo, da bo uradovanje pri kontroli sodov v Kranju 2 dni v mesecu, in sicer vsak torek in sredo po tretji nedelji v mesecu. 1ћ Filip I— Koncert Glasbene Matice v Mariboru j**" določen za soboto 5. aprila zvečer. Pevski ^bor nastopi pod vodstvom prof. Mirka in bo izvajal vse skladbe, ki so bile na sporedu na njegovem nedavnem koncertu v Mariboru. Koncert obeti velik umetniški užitek. Skladbe ©o zelo pestro izbrane; poleg nekaterih dr. Bonj. Ipavčevih. ki se nahajajo na sporedu glede na stoletnico rojstva prvega šta irskega skladatelja, bomo imeli priliko slišati pri nas prvič marsikatere skladbe nasi'n boljših sodobnih komponistov (Adamič. Lajovic, dr. Krek, Ravnik in drugi), kakor tudi obdelave narodnih pesmi. 1, in» m. & gr— Čuvajte se škrlatinke! V sosednem avstrijskem mestu Radkersburg ter okolici че ie v zadnjem času močno razširila škr-latinka ter bolehajo ne le otroci, temveč tudi odrasli. Opozarjamo občinstvo k oprez nosti, naj se po možnosti izogiblje stikov % onimi na škrlatinki obolelih ter njih rodbinami. gr— Pobetfa tihotapca. Nedavni večer sta pri Gerlincih v Prekmurju prekoračila državno mejo dva tihotapca, ki sta imela я seboj dve vreči blaga. Na poziv ob meji skižbujočih finančnih stražnikov sta tihotapca odvrgla breme okrog 60 kg sladkorja ter zbežala v temni noči preko meje na avstrijsko ozemlje. Poceni in vendar najboljša je ■Jü t 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju. Velikost 185 X 78 Najboljši ли.........u materijal. Cena 570 do 850, po izbiri preobleke. Zahtevajte vzorce! SEVER RUDOLF, Marijin trg št. 2. GOSPODARSTVO Elektrifikacija dravske banovine in industrije Pod predsedstvom načelnika odseka elektrarn Zveze mdustrijcev g. univ. prof. dr. inž. Milana Vidmarja se je vršila v sredo 26. marca dopoldne v mali dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani konferenca v Zvezi industrijcev včlanjenih elektriških podjetij. Konferenci so prisostvovali gg.: predsednik Rosshändler, inž. Maks Drosche! in inž. M. Kiepach za Elektrarno Fa-la d. d. v Mariboru, direktor inž. Radnai, inž. Killer in T. Šporn za Trboveljsko pre-mogokopno družbo v Ljubljani, dr. Logar in inž. Rueh za Kranjske deželne elektrarne, Žirovnica; inž. Stanislav Sonc za ljubljanski mestni vodovod in elektrarno; Josip Marinko in inž. Horvat za elektrarno I. Češenj, Brod-Vižmarje. dr. Šemrov za elektrarno Maver in drug, Kranj in inž. Gross za elektrarno V. Majdiča nasl. Kranj. Predsedništvo Zveze industrijcev je zastopal na konferenci podpredsednik Zveze gospod Avgust Praprotnik. Nekaj časa je bil navzoč tudi predsednik Zveze industrijcev g. Dragotin H r;bar. Od tajništva Zveze industrijcev sta bila prisotna gg. inž. Milan šuklje in dr. Adolf Golia. Na dnevnem redu konference je bi!a predvsem razprava o programu elektifikacije dravske banovine. O konfeenci je bilo izdano sledeče služ-poročilo.: Predsedujoči g. dr. inž. Milan Vidmar je v svojih uvodnih izvajanjih naglašal, da navdajajo člane Zveze industrijcev, ki se bavijo z elektriškim gospodarstvom, velike skrbi glede na vesti, da namerava banska uprava preskrbovati mesto Ljubljano z električnim tokom iz Velenja. Kdor se je bavil z elektrotehničnimi napravami, ne more dvomiti o tem, da je nemogoče mestu Ljubljani dobavljati električni tok od zunaj, ne da bi imela pri tem ena ali druga stran občutno izgubo. Pri dobavi toka od zunaj bi si mestna občina prihranila samo premog in mažo, dočim bi obremenitev po obrestovanju in amortizaciji investiranega kapitala ostala. Premog in maža znašata v ljubljanski elektrarni prilično 40 par za ki-lovatno uro, cena, ki je ne more nuditi nobena zunanja elektrarna. Ako bi se hotel navzlic temu izvesti tak načrt, bi bil to jasen simptom, da gospodarski momenti ne igrajo odločilne vloge, temveč da gre razvoj v pravcu monopola. Na številnih sejah odseka elektrarn smo se v soglasju z gospodi zastopniki banske uprave * izjavili proti monopolu Govornik misli, da je upravičena pripomba, da je nedopustno voditi elektrifikacijo na podlagi monopola, ne da bi se obstoječa elektriška industrija o tem obvestila. Opasno je tudi, da dela industrija investicije za nove objekte, ki izgube vrednost, če nastopi monopol. Prednja kritika velja seveda samo za primer, ako se tozadevne naše informacije točne. V takem primeru bi bilo koristno opozoriti kr. bansko upravo na izražene tehtne po-lisleke. Samo od složnega dela vseh čini-teljev, tako javne uprave kakor industrije, si smemo obetat, koristnih uspehov za naše narodno gospodarstvo. G. dr. Logar je izjavil, da prisostvuje konferenci skupno z g. inž. Ruehom kot zastopnik Kranjskih deželnih elektrarn, ne pa kot zastopnik kr. banske uprave. Zato ne more podati v imenu banske uprave nobene izjave, pač pa je pripravljen tolmačiti želje in sklepe konference g. banu. Besedo je рол-zel predsednik elektrarne Fale g. Rosshändler. V svojih izvajanjih je naglasa! važnost privatne inicijative za uspešno izvršitev elektrifikacije ter opozarjal ^а lepe uspehe, ki so se dosegli v drugih državah s svobodnim električnim gospodarstvom. Ne more se spuščati v kritiko projektov, ki mu niso podrobno znani, vendar je mnenja, da je dobava toka v Ljubljani od zunaj komaj izvedljiva, ako se želne elektrarne poročata gospodu banu poteku konference ter izrazil mnenje, ia smo dolžni gosp. banu povedati naša naziranja in željo, da pride ban do pravih uspehov, kakor jih želi on sam in mi vsi. Vei smo voljni sodelovati na polju elektrifikacije ter nas veseli, da imamo na odličnem mestu njoža strokovn jaka, ki je izšel iz naše stroke in ki je v stanu, da nas vse spravi pod en klobuk. Splošne dolžnosti davkoplačevalca v II. četrtletju i. Družbeni davek. Podjetja, ki javno polagajo račune, předloze prijave za 1. 1930. do konca meseca maja t. 1., a najkasneje v 15 dneh po glavnem zboru, na katerem so bili odobreni računi. II Usliižbenski davek. Delodajalci, ki ne zaposlujejo preko 20 uslužbencev plačujejo davek v davčnih znamkah, katere nalepljajo v davčne knjižice ob vsakem izplačilu. Gospodarji. ki nimajo pravice plačevali tega davka z davčnimi znamkami, odpromijo od uslužbenca pobrane zneske najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca. III. Davek na poslovni prompt. Davkoplačevalci. ki vodijo knjigo opravljenega primera. sc doiř-ii odpremiti davek za L četrtletje t. 1. do 30. aprila t. 1. IV. Dospelost neposrednih davkov. Neposredni davki za H. četrtletje 1930 d >sno v plačilo 1. aprila t. 1., plačati pa se morajo najkasneje ďo 15. maja t- 1. Dokler se nc izvrši nova odmera za 1. 1980. se plačuje davek po predpisu iz leta 1929. V. Takso na knpone. dividendo in tariti-jeme (pripombe 5. k tar. post. 10) v iznosu 1 % je plačati v 15 dneh po odobritvi bilance. VI. Drugi obrok dopolnilne prenosne fakse za 1. 1930 je plačah' od 1. do 15. aprila 1930. Vremensko poročilo meteorološkega zavoda v Ljubljani 31. marca 1930. (Šievifke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanj« barometra, 3. temperatura, 4. relativno vlago v %, 5 smer in brzino vetra, 6. ob! čnos» 1 — 10. 7. padav:ne v mm). ljubljena: 7, 765.0, 7.0, 85, —. 10. dež, 0Л Maribor: 7, 766.1, 6.0, 90, W2, 10, —. Zagreb: 7, 766.0. 8.0, 75, NE4. 10. dež, 0.1. Beograd: 7, 765.9, 3.0, 99, —, 0, —. Sarajevo: 7. 764.9, 4.0. 85. —, 10, —. Skopi je: 7, 765.2. 6.0, 85, 10, dež, ?. Split: 7 762.0. 11.0, 55, NETO, 0. —. Solnce vzhaja ob 5.43, zahaja ob 18.27, km a vzhaja ob 6.33, zahaja ob 21.18. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 13, najnižja 5.6. Najnižja temperatura: v Mariboru 5.0, v Zagrebu 7.0, v Beogradu 2.0, v Sarajevu 4.0, v Skopi ju 5.0, v Splitu 10.0. Dunajska vremenska napoved za torek: Večinoma jasno, hladno. na zapadu in na fqgu bolj oblačno. upoštevajo stroški za napravo daljnovodov ter visoke investicije mestne občine ljubljanske za razširjenje obstoječe elektrarne, ki se morajo obrestovati in amortizirati V sporazumu s Trboveljsko premogokopno družbo je pred kratkim predlagal gospodu banu ustanovitev mešanega gospodarskega podjetja za dobavo in razvodnjo električnega toka. Pri tem je mislil na udeležbo privatnega kapitala v izmeri najmanj 50 odstotkov. Prepričan je, da bi se na ta na-:m mogla uspešno in plodonosno izvesti elektrifikacija. Smatra, da predstavlja ustanovitev mešane gospodarske družbe za dobavo in razvodnjo električnega toka tudi a a nes pravilno rešitev problema elektrifikacije ter predlaga, da Zveza industijcev nasvetu je gospodu banu tako pot. Predsedujoči gosp. dr. inž. Milan Vidmar je pozdravil pobudo gosp. predsednika Ross-händlerja, da naj se ustanovi mešano gospodarstvo za razpečavanje električne štruje. Opozoril je, da zaostaja konsum električne energije v naši banovini daleč za številkami drugih naprednih dežel. Na Norveškem je n. pr. za privatno uporabo instaliranih 0.3 KW za glavo prebivalca, kar bi zneslo za Ljubljano 18.000 KW. Smatra, da bi bilo pri takem daleko prenizkem standartu vsekakor neumestno ustaviti še eno tretjino, ki jo imamo, in to zaradi poizkusa elektrifikacije na monopolski podlagi. Borba privatnih elektrarn proti banski upravi ni v interesu pre^ bivalstva in tudi ne v javnem interesu, ker je treba tako borbo preprečiti in v kali zadušiti. Inž. Killer je izjavil v imenu Trboveljske premogokopne družbe, da popolnoma soglaša z izvajanji gosp. predsednika Ross-händlerja. Dr. Šemrov ее je pridružil nazira-niu gg. Rosshändlerja in dr. Vidmarja ter izrazil mnenje, da naj kr. banska uprava, preden se odloči za spremembo v električnem gospodarstvu, pozove prizadete elektrarne na posvet in njihovo stališče primerno upošteva ter spravi v sklad s svojimi m-tencijami. Predsedujoči dr. Milan Vidmar je ugotovil, da je glavno, da gospodje od banske uprave obvestijo bana o mnenju in zahtevah industrije m da tudi Zveza industrijcev neposredno obvezi gosp. bana o svojem mnenju. Konferenca je soglasno sklenila, naj se Zveza industrijcev v tem smislu obrne s pismeno vlogo na gosp. bana in da se tudi mestna občina lhibijanska informira o pomislekih, ki so prišli na konferenci do izraza. Pri tem se poudarja, da morajo oni rasslogi, ki so bili merodajni za odklonitev ponudbe, ki sta jo stavili v letu 1928. Trboveljska 'pre-mogokopna družba in elektrarna Fala zaradi dobav» električnega toka mestni občini ljubljanski, veljati vsekakor tudi še danes. Dr. Vidmar je ob zaključku konference ponovil žeijo. naj gospoda zastopnika Kranjske de- Jadransko-podunavska banka ie imela 29. marca občni zbor v Be-">gradii. Tz poslovnega poročila povzemamo, da je banka tudi v preteklem letu lepo napredovala in da so ее v njenem koncernu nahajajoče industrije povoljno razvijale. Banka otvaria novo podružnico v Skopi ju. Pri gbv-nici 55 milijonov Din ter бa dopolnitev že iwežbanih varilcev, ki ga priredii Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v LiubHann. Interesenti naj na svoje stroške dostavijo pokvarjene predmete v livarsko delavnico Tehnični srednje šole o-b do po! dnevih med 8. in 10. uro P< ij.iravite se sprejemajo samo v dneh od t. do 10. aprila ter se morajo zopet odnesti 12. aprila popoldne ob 17. uri. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Zagrebu sprejema do 5. aprila ponudbe glede dobave 850 kg karbida. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 18. aprila ponudbe glede dobave 2 zobatih Koles. — Dne 24. aprila se bo vršila pri komandi mornarice v Zemunu ofertna licitacija glede dobave raznega yrvarskega ma-terijala. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni zbornice za TOI.) — Dne 23. aprila se bo vršila pri računsko - ekonomskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu licitacija glede dobave pohištva. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI. pogoji pa pri blagajni navedenega ministrstva.) BORZE 51. marca. Na ljubljanski borzi je bi! danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah Praga, Berlin, Trst in Dunaj. Tečaji deviz so ostali napram petku v glavnem nespremenjeni, le devizi Dunaj in Berlin sta se nekoliko okrepili. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda da ies nekoliko okrepila. Za aranžma se je trgovala po 414.5, za kaso po 414.5 do 415.5 in za april po 415. Med ostalimi državnimi papirji je prišlo do zaključkov v 7% Blairavem posojilu po 86 in 86.25. Med bančnimi papirji je bil promet v Praštedioni po 900 — 905. v Jugo banki po 82 — 83, v Poljedelski po 59 in v Kreditni po 101. Srp-ska вл je okrepila na 170 den. Med industrijskimi papirji ni bilo zaključkov. Deviie in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.72, Í 3.5075—13.5375 (13.5225). Bruselj Budimpešta 987—800 (988.5), Curih do 1097-4 (1095.9), Dunaj 796.59 (798.09), London 275.46, Newyork 56.51, Pariz 221.65, Trst 295.72—297.92 (296.72) Praga 167.39—168.19 (167.79). Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.23 London 25.1350, Newyork 516.60. Bruselj 72.0750. Milan 27.0750, Madrid 64.25 Amsterdam 207.30, Berlin 123.35, Dunaj 72.8250, Sofija 3.7450, Praga 15.31, Varšava 57.90, Budimpešta 90.2250, Bukarešta 3.0750. Zagreb. Pariz 220.65 _ 222.®. London 275.0(5 — 275.86, Newyork kab. 56.52, ček 56.41, Bruselj 789.92, Milan 295.621 - 297.621 Amsterdam 22.40 _ 22.46 Berlin 13.5075 do 13.5375. Dunai 796 59 — 799.59. Curi], 10914 «to 1097.4, Praga 167.39 — 168.19. Budimpešta 987.38 — 990.38 Efekti. Ljubljana. 8% Blair 98 zaklj., 7% Blair 87.5 Ы.,'Celjska 170 den, Ljubljanska kreditna Berlin 7.8992. 1091.4 -799.59 125 denar, Kreditni zavod 160 denar, Praštediona 885 denar, Strojne 75 den., Vevče 132 den., Ruše 230 — 250. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 414.5 — 415, za april 415 do 415.5, za december 421 — 424, investicijsko 86 den., agrarne 52 den., 8% Blair 97.5 do 98 7% Blair 86 — 86.5: bančne vred:K>-te: Praštediona 902.5 _ 906, Union 198 do 205. Jugo 82 _ 82.5, Kreditna 101 — 105, Poljo 59 — 59.5. Srpska 170 den., Zemaljska 139 — 145, industrijske vrednote: Našička 1600 bi. Gutmann 190 — 200, Slaveks 73.25 do 75, Slavonija 204 den., Drava 270 — 305, Šečerana 365 — 380, Brod vagon 105—107.5, Vevče 125 den., Isis 21—25 Dubr-ovačka 432 den., Trbovlje 469 — 475. Beograd. Vojna škoda 416 — 417.5 zaklj., za april 420 — 420.5 zaklj.. investicijsko 85.5 do 87 zaklj., Narodna 8730—8780.. 7% Blair 88.5 _ 89. Blagovna tržišča Les. + Ljubljanska borza (31. пгзтеа). Tendenc» za les nespremenjena. Zaklju'oenih je bilo 5 vagonov, in sicer 2 v<3'?ona desk, 1 vaigjon otl-ja. 1 vasr. рлпјепе bnkevame in 1 vagon letvic. Po-v-pnaševanie je za tTame merk antene (v ram4t dimenzijah), za 1500—2000 kom. hrastovih pragov (250X25X15X16, dobave do kOgc, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 405—410: rž: baška. 7273 kg mW_ ska tarifa po 202 50—205. + Bndimpeštanska terminska borza (31. marca). Tendenca mlačna; promet srednji. Pšenica: za maj 20.84 — 20.85 (obračunski tečaj 20.90), za oktober 19.83 — 19.84 (19.90); rž: za maj UM — 11.70 (11.70), za oktober 12.65 — 12.70 (12.80); koruza: za maj 11.62 — 11.63 (11.80). za julij 11.93 do 11.95 (12), tranzitna za maj 10.95 _ 11 (U). -r Novosadska blagovna borza (31. marca Tendenca nespremenjena. Promet: 15 va pšenice, 89 vag. koruze, 14 vag. moke, 2 va-. ovsa in 1 v. ječmena. Pšenica: baška 77 k 195-200. baška 78 kg 200—205. gornjebašk in gornjebanaška, 78 kg 200 -205 banašk Tisa, šlep, 78 kg 205—207.50 sremska 77 k 180—185. Koruza: baška in sremska 97.5 do 102.5—, ladja Dunav 100—105, za apri 100—102.50. za maj 102.50—105. banaška 9 do 97.50. Oves: baški jn sremski 125—13C Moka: baška »0gg< 335 — 345; *0gr 330 .1« 340; x2c 295 — 305; *5< 240 _ 250- *6 175 — 180; 7c 130 — 135; >8i 90 — Kolesarji! Najcenejše dobite „ORKAN", „DÜRKOPP", „GLORIA" i. t. d. trpežna kolesa v naši bogati zalogi, kakor tudi vse nadomestne dele: ,TEHNIK' Josip Banja! Llublf ana, Miklošičeva eesta SO (V palači Okrožnega urada) (tfeliicu imbira S &*odafa tudi na obrate* t »JUTRO« li 76 6 T отек, 1. IV. 1930 življenja in SPORT Nedeljski športni dogodki Najvažnejša nogometna tekma zadnje nedelje je bil mariborski »derby« med ISSK Mariborom in Rapidom. Od te tekme je bilo odvisno, proti kateremu mariborskemu klubu bo moral nastopiti prvak ljubljanskega okrožja Ilirija v finalu za podsavezno prvenstvo Ako bi bila mariborska tekma ostala le neodločena, bi prvenstvo mariborskega okrožja odnesel Rapid in Ilirijo bi čakala manj težka naloga, nego sedaj proti Mariboru, ki je, kakor se zdi, v zelo dobri formi. Po zasluženi zmagi Maribora 7 : 1 (4 : 0) proti Rapidu je vprašanje prvenstva LNPa še docela — odprto in so prognoze, Ilirija ali Maribor, dokaj problematične. Ljubljanski prvenstveni tekmi sta končali s pričakovanima zmagama favoritov. Hermes je porazil Jadrana s 4 : 1 (0 : 1). Primorje pa Svobodo s 4 : 1 (2:0). Razveseljivo dejstvo je, da je bil na igriščih mir in red. — V Trbovljah je SK Celje v prvenstvu porazil trboveljske Amaterje s 4 : 3 (2 : 3). — Ilirija je tudi drugo tekmo v Splitu zgubila s precej visokim scorom. Kloniti je morala proti Hajduku z 0:5 (0 : 3). II. kolo zagrebškega prvenstva je dalo naslednje rezultate: Hašk : Sokol 3 : 0, Gradjanski : Croatia 9 : 0, Concordia : Sparta 9 : 0. Viktorija : Železničarji 1 : I. Stanje zagrebškega prvenstva je sedaj naslednje: Hašk 0 8 1 O 41: 817 Concordija 9 8 0 1 56: 10 16 Gradianski 9 6 1 2 31 : 10 13 Viktorija 9 3 3 3 15:17 9 Ž ' zničarji 9 2 2 5 15 :21 6 Sparta 9 2 1 6 9:32 5 Sokol 9 2 1 6 11 :38 5 Croatia 9 0 1 8 6 :46 1 Rezultati beograjskega prvenstva so bili: BSK : Soko 4 : 2. Jugoslavija : Grafičar 4 : 0. Jedinstvo : BUSK 0 : 0. Od zunanjih tekem bi omenili le še sobotno prvenstveno tekmo v Pragi med Slavijo in Viktorijo Žižkov 8 : 1 (5 : 0). S tem je Slaviji zasigurano prvenstvo Prage. Viktorija je ob tej priliki otvorila svoje novo igrišče v Strašnicah. Tudi v házeni se je nadaljevalo prvenstvo. Mura je v Ljubljani porazila Ilirijo s 14 : 8 (8 : 4), v Celju pa je sevniška Sava nadvladala Celje s 6 : 5 (3 : 1). O tekmi Concordija : Atena v Zagrebu, ki je končala z zmago Zagrebčank 10 : 4, še naslednje podrobnosti: Do odmora sta bili obe družini dokaj enako močni, toda Atena je mnogo več stresala, vendar pa brez sreče, ker so najboljši streli za centimeter zgrešili cilj. Po odmou je Concordija diktirala zelo oster tempo, katerega Ljubljančanke niso izdržale. Šele proti koncu so se Atenašice zopet nekoliko znašle. V ostalem so Zagrebčanke trenotno brez konkurence v zapadnem hazenskem podsavezu. Najboljša igralka je internacionalka vratarica Gršetičeva. Odlikuje se tudi napad. Pri Ateni so bile najboljše Tita v obrambi in Mirtičeva v napadu. Ostale so samo na trenutke dosegle svojo običajno formo. Scor-tale so za Concordijo Bobinski in Tonko-vic 5, za Ateno Jermol 2, Mi rtič in Berr.ik po 1. Poset dober. Sodnik g. Čuvaj. Med nami in Bolgarijo se je dosege! sporazum. Tekma Jugoslavija : Bolgarija se bo vršila 6. aprila v Beogradu. V Sofiji se je mudil tajnik .TNSa dr. Andrijevic iz Beograda, ki je bil zelo prisrčno sprejet. Jugoslovenski veslaški savez je sklenil, da se bodo letos vršile veslaške tekme za prvenstvo Jugoslavije na Bledu. Na smučarskem vztrajnostnem teku na 30 km. ki ga je priredil pri Mrzlem studencu (1220 m) ŠK Bled je zasedel prvo mesto Joško Janša (Ilirija) v času 2:28:17. Še o table - tenis turnirju SK Ilirija : JNAD Jadran Kakor je že poročal včerajšnji »Ponedeljek«, se je vršil v soboto in nedePo table-tenis tur-пет med Ilirijo m JNAD Jadranom. Turnir s« ie zaključil v nedeljo popoldan z visoko, a upravičeno 2-mago I lir ja nov s 40 : 13. Jadranaši v Iliriji niso pričakovali talko ostrega nasprotnika im so zato vzeli turnir vse premalo resno. Začetkoma so igrali s premalo paž-nje. Toda zmaga Geržimiča nad favoritom Zajcem je zanesla med Jadra-nove igralce veliko deprimiranos-t in fcmahi so uvideli, da Je njih poraz že odločen. A klnub temu so »e krepko braniK še naprej, seveda brez uspeha. Table-tenis sekcijo JNAD Jadrana po-znamo že s turnirja Jadran : LSK, kjer je odnesla častno zmago. Jadran ie zastopalo následní« moštvo: Zajec, Gosak, Hiter, Kolšak, Ra-zpoinrik in Javorník. Od teh ie zlasti omeniti Zajca in Gosaka, ki sta předvedla tehnično zelo lepo igro, toda po tolikih nastopih bi se la-hko že otresla razburjenosti in nervoznosti. Zajec je s svojo krasno igro naravnost zadivili, kakor rečeno, igra na>j mirnejše in preudarnejše. Za klub si je pridobil tri točke, Gosak pa dve. Ostali Jadranovi igrači sicer napredujejo, a jkn še mnogo, mnogo manjka. Razpoinik č«e bi! v prejšnjih turnirjih boli'«, vidi se mu, da gumijast lopar Tli še domač v njegovih rokah. Gumijast lopar -ima mnogo prednosti, katerim Razpotnik še zdaleka ni kos. Njegova igra — kar velja tudi za ostale Jadranaše — obstoji v golem odbiranju, brez vsakega preudarka. V nasprotju so nam igrači Ilirije pokazali visoko tehnično zmožnost; vidi se jim priden ki ■иг-trajen trening. Ilirijo 90 zastopal«: Dečman Tone, Nagy Ernest, Genžčnič, Ттео, Sivác in Banko. Vsi so tehnično i zborni igrači, Treu m Šivicn manjka sigurnosti. Naijsigu-rne';«€ga se je izkazal Dečman Т., ki je edini dobil vse partije že v dveh serih. Zanimivi so njegovi dolgi servisi, (par je bilo seveda pogrešenih), ki so delali nasprotniku vedno preglavice. Pohvalno je njegovo love ne nizkih žog. Sicer se mu požrtvovalnost vedno ni poplačala, a pogosto 3« ujel žogo skoraj od tal. Tudi Nagy in Geržrárič nňsta izgubila niti ene partije. Nagy je zmagoval s svojo tehnično dovršenostjo igraje. Odlikoval se -je zlasti v različnem plasiranju žog. Geržinid je presenetil s svojo izredno mirno igro. Pri njem opažamo ti- Untetnišiei salon Шва Mieten £}ubljana, JCengresttf tr$ 3 NijimwlernejSi otršr.4 po saÍT+řb Sa'.tra» tfeeteia» lavcica (podobarňvo, гегЪагейто, poriatarewo jba.) Peř-m&nentm» nastav» влпе-toin -reeh цз&тћ тапегаякэт. Јетмце reklamnih osoutiior ii тб» t жеао« в obrt spadajoča dei»! sto redkost, namreč, da km sfeoro rse ostre я niizke žoge. Ni dovoli, da znamo ostre žoge s»- mo oddajati, treba jih je tu4i loviti! Treo še ni v Lanski formi, pa je теяйег lepo igro, a manjka mu še rutine; izgubil je eno samo partijo. Brao-ko je izven forme. Od dam je brez d-vorna naJboíjSa mlada Dečisar Pavla, ki se približuje svojim moškim soigra-čem. Tratnik in Korena sta si približno enakovredni, zaostaja pa Kram-arjeva, ki je prvič jav® nastopila, a bi bilo bolje če i* to storila po« zmeie. Tudi ▼ dotrblih Jfc Ss-rifa vse s&ogí Pievit dovala- Pari Dečman Tone—Geržimč, Nagy—• Dečman Pavla m Tratnik—Dečmam Tone oáso zgubili nobene partije. — Te-Ma. Redna plenarna seja odbora SK Ilirije bo danes, v torek ob 20. v kavarni »Emona«. Predsedstvo prosi gg. sekcijske načelnike, da pripravijo obligátně referate. Skupinske tekme v smuku. Smučarski klub Ljubljana razpisuje na nedeljo 6. t, m. s startom ob 11. dopoldne na Kotovem sedlu (2105 m) pod Jalovcem in ciljem v Tamarju pri klubovi koči (1108 m- skupinsko tekmo v smuku — proga 6 km. Vsaka prijavljena skupina šteje 6 mož od teh 2 rezervi. Za končni placement posameznih skupin se klasificira one štiri vozače vsake skupine, kateri časovno najprej prikr-marijo na cilj. Start je dovoljen vsem v JZSS verificiranim tekmovalcem. Žrebanje startnih številk se vrši na dan tekme ob 7. „jutraj v klubovi koči pri Tamarju, nakar sledi skupen odhod tekmovalcev pod vodstvom starterja na start. Prijave s prijav-nino vred v iznosu 20 Din za skupino je vposlati dO najpozneje 5. t. rn. dopoldne na naslov; Dorče Rovan, Ljubljana, Trboveljska premogokopna družba. Naknadne prijave sprejema vodstvo tekme ▼ klubovi koči d-o žrebanja. Prvo placirana skupina kakor tudi posameznik, ki doseže najboljši čas dneva, prejmejo lična darila. Smučarski klub Ljubljana. V sredo 2. t m. ob 20. v damski sobi kavarne Emona za člane kluba II. predavanje tovariša Del-china o orijentaciji v planinah. Po predavanju odborová seja. ASK Primorje (boks sekcija). Dan« т torek ob 17.30 trening vseh atletov. Prosim vse člane na točnost in redno posečanje treningov. — Trener. ŠKRILJ PRI KOČEVJU. Pri пае ее je vršil 25. t. m. v šoli pod vodstvom upravitelja gosp. Mirka Vidmarja pevski koncert Udeležba je bila prav številna. Tovrstne prire*-ditve po silno redke v krajih, kjer ее mešs slovenski živelj s kočevarskim, saj je razlika v narodnosti ena najresnejših ovir za prosvetno delo. Zlasti pa je fa, od oetalecra sveta precej odrezan kraj pogrešal pevskega pcuka. Zato je bila ledina trda. Toda imenovanemu upravitelju se Je г jekleno voljo in vneto ljubeznijo do petja že po dveh mesecih napora posrečilo doseči pri svojih pevkah takšno prožnost glasov, da nas je uspeh koncerta prijetno iznenadil. Hvale vredna je tudi vztrajnost pevk, ki so pozimi po uro daleč v mrazu in snesu hodile na pevske vaje. Gosp. upravitelju čestitamo na uspehu v nadi, da nam podoben koncert kaj kmalu zopet priredb____ SOKOL Snovanje novih sokolskih društev. Poročajo nam, da so se pričela pripravljalna dela za osnovanje sokolskih društev v Dolenji vasi pri Ribnici ob posebnem prizadevanju br. Jožeta Henigmana ter v št. Vidu pri Stični, kjer so priprave v rokah br. dr. Jenka. Prepričani smo, da bo osnovanje navedenih društev uspelo, zlasti, ako se bodo oklenili dela vsi oni elfmenti fn činitelji, ki jim mora biti vzgoja naroda, zlasti pa naraščaja in dece najbolj pri srcu. Zdravo in naprej! Sokolsko društvo v Slov. Bistrici. V sredo 2. aprila ob 20. prvo letošnje predavanje. Govori br. dr. Ljudevit Černej o škodljivem vplivu alkohola in nikotina. Članstvo se poziva k polnoštevilni udeležbi. Šoferja treznega, izurjenega mehanika za tovorni avtomobil sprejmemo. Pon dbe z spričevali, s sliko in plačilnimi zahtevki in daturrom пя s oviti na Em. EBENSPANGERA nasl:. Bjelovar znašala zavarovalnina 24 milijonov dinarjev. Tvrdka se je prestrašila teh izdatkov in se je premislila: iz filma »Povejte Angleški« ne bo nič. J tigo-iladiaior Projektiranje in izdelovanje centralnih kurjav, parnih kuhinj, pralnic ter sanitarnih in sušilnih naprav. Lastnik Friderik HERTLE LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 18. Tel. 34—82. K demisiji poljske vlade Sfifca nam prftazofe peUsM sejm med govorom maršala PHsudskeea, trj oMčafno v prekrep-káh izrazih presoja delo poeiaßcev In ae štedl г izrazi običaja!mi mo па dvoriščih vojašnic. Najboljše, naftrajne^e, zato u najcenejše! IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Torek, 1. aprila LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, bo-rz-a, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Socialna fizika. — 19: Promet po svetovnih morjih. — 19.30: Ruščina. — 20: Büchner: »Dantonova smrt«, igrajo člani Nar. gled. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio-orkestra. Sreda, 2. aprila LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13-30: Poročila iz dnevnikov. — 17-30: Koncert radio-orkestra. — 1S.30: Otroški kotiček. — 19: Podobe iz slovenske literarne zgodovine. — 19-30: Francoščina. — 20: Prenos iz Maribora, — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 10.30: Reprod. glasba. — 12.40: Koncert radio-kvarteta. — 20: Večer danskih pesmi. — 20-30: Narodna glasba. — 21.30: Poročila. — 21.40: Narodne pesmi. — 22.15: Lahka godba — ZAGREB 12.30: Reprod. glasba. — 17: Koncert Tadio-orkestra. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22.10: Tomfilmska glasba. — PRAGA 19.06: Reprod. glasba. — 20: Prenos simfoničnega koncerta. — BRNO 19.05: Reprod. glasba. — 20: Prenos iz Prage. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Koncert orkestra. — Mladins-ki koncert. — 20: Mešan program. — Lahka godba orkestra, — Godba za ples. — FRANKFURT 16: Orkestralen in pevski koncert. — 19-30: Prenos iz Stuttgarta. — 21: Koncert kvarteta. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Koncert operetne glasbe. — 20-30: Simfoničen koncert. — Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.25: Koncert vojaške godbe. — 20.15: Sluho-igna. — Jaiziz-band. — LONDON 20 45: Orkestralen koncert. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.02: Simfoničen koncert. ffetirrfMbrn Raftrmof^faa. Aprilska šala uresničena Pred 88 tefl }e londonski homoristični list »Punch« objavil gornjo sliko »zvočnega topa«. Dandanes se Je ideja že uresničila, dasi ne natančno tako, kakor si Je predstavljal šaijivec. — Slika na desni predstavlja »brivski vrtiljak«, aprilsko šalo nekega nemškega humorističnega lista iz 1. 1847. Ta se de danes še ni uresničila. Sleparski židovski zakoni Češkoslovaške oblasti, ki jim je poverjen nadzor nad tujci, so opazile, da so nenadoma silno narastli zakoni židovskih dvojic med čsl. rabini, dasi večina poročencev ni nikoli živela na ozemlju republike. Preiskava Je dognala, da so čsl. rabini kar na debelo izdajali poročne liste židovskim parom v Nemčiji. Običajno je šlo za židovske novoooroče-nce, besunce iz Rusije, ki 50 se doma poročili le cerkveno in nemško bračno pravo tem zakonom ne priznava zakonite veljave, pač pa so zakoni, sklenjeni pred čsl. rabini, veljavni tudi na Nemškem, ker imajo ti pravico poročati tudi na civilni način. Tako so židovski zakonci hodili na čsl. ozemlje enostavno s prepustnicami in rabini so jih poročali brez vseh težav. Cesto se je zgodilo, da je rabin postavil baldahin, ki je potreben pri židovski poroki na mejni črti, tako da ie duhovnik stal na češkoslovaškem.. poročenca pa na saškem ozem-liu. Stvar je bila tako dobičkanosna, da je neki podjetni rabin odpotoval celo v Berlin in je ondi otvoril agenturo za sklepanje podobnih zakonov. Csl. in nemške oblasti so preiskale že par S-to takih primerov ter sleparsko sklenjenim zakonom odrekle civiinoprav-re posledice, obenem pa je bilo prizadetim židovskim župnikom odvzeto pravo sklepanja civilnih zakonov. 'ffimnft MaciC §a ^eíi&o noc si nabavite najcenejše pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. ............................ Spor zavoljo mrličev V nekaterih državah, ki imajo med svojim prebivalstvom znatno množino Židov, se redno ponavljajo hudi spori med visokošolsko mladino krščanskega in židovskega tabora. Prepiri se navadno začno na medicinski fakulteti in kot povod za nesporazumljenie služijo — mrliči, nad katerimi se vadijo Eskula-povi učenci. Taki prepiri so na dnev-Ti-em redu na vseučiliščih v Budimpešti, Crnovcih in Bukarešti, pred nekoliko dnevi pa je morala varšavska univerza celo zapreti svoj anatomski institut, kajti nežidovski dijaki niso pustili vanj svojih židovskih tovarišev. Spor je zelo gorostasne prirod-e: krščanski medicin-cj ne dovolijo židovskim dijakom secirati krščanskih mrličev, Zidom pa zabraní u jejo njih verski predsodki, da bi rezali židovsko trupla. Židovsko sv. pismo, talmud prepoveduje razkosanje trupla po smrti, zato rabini ne dopuste, da bi kak židovski mrlič prišel v anatomski institut, kjer bi ga medicinci razreza!: na sto kosov, kakor se to zgodi navadno siromakom, ki nimaio svojcev, da bi jim preskrbeli dostojen pokop. Ker se na poljskih univerzah često ponavljajo slični nemiri, je židovska duhovščina že parkrat dovolila po nekoliko židovskih trupel institutu, ali s pogojem, da se smejo nad njimi učiti le židovski dijaki. Proti t-ernu pa so vstali fanatični židovski verniki in rabini so sklenili, da odslej ne bodo več dovolili seciranja trupel svojih sovernikov. Poljskim dijakom se zdi žaljivo, da židovski dijaki lahko svobodno šarijo po krščanskih truplih, med tem k-o se oni niti ne smejo dotakniti mrtvega Zida. Tudi židovski dijaki razumejo stališče krščanov, toda ne morejo nič proti rabinom. Zato zahtevajo državni zakon, ki bi prisilil rabinat, da odda univerzam gotovo število mrličev, primerno odstotkom židovskih medicincev. Vlada pa se noče dotakniti tega vprašanja, ker vživajo Židje na Poljskem kot narodna in verska manjšina veliko zaščito. Krščanski medicinci so sporočili javnosti, da je bilo lani na secirnih mizah preko tristo trupel, od teh samo dve židovski, dasi je na medicinski fakulteti Zidov dobra četrtina. Ker se vlada noče spuščali v to stvar, so jo -začeli dijaki sami reševati tako, da Zidov enostavno niso pustili v anatomski oddelek, nakar je bil rektorát primoran zapreti ta institut. _ Beg pred svetom Angleški »Times« so objavili oglas znanstvenega društva, ki išče opazovalca za neobljuden škotski otok: beležiti bi moral do sedaj nepoznane navade neke vrste morskih galebov. 1611 odgovorov, ki jih je prejelo društvo, je žalosten dokaz splošne nezadovoljnosti, ki po vojni vlada med izobraženci. Paznik mora bivati sam v surovem podnebju in samo dvakrat, trikrat letno ga obišče parnik z zalogo živil. Kljub temu je ponudilo svoje moči za to obupno službo nad 300 novinarjev, po 200 slikarjev in kiparjev, do 100 pravnikov in zdravnikov itd. Navadni delavci in mornarji tvorijo samo 30 odstotkov ponudnikov, ki bi radi pobegnili na ne-obljudeni otok. Predraga zabava Velika angleška kinemotografska tvrdka je hotela posneti orjaški film o delovanju britanske mornarice med svetovno vojno. Dobiti bi moral patriotski naslov iz zadnjega povelja po trafalski zmagi umirajočega admirala Nelsona: »Povejte Angleški, da je vsak storil svojo dolžnost...« Tvrdka je pripravila načrte in je med drugim sklenila posneti obleganje Carigrada, ko so se Angleži tako brezupno izkrcali pri Galipoliju. Prosila je vojno mor, narico, naj ji prepusti tri oklopnice, sedem rušilcev in več pomožnih ladij, ki jih je hotela posneti. Ministrstvo je ugodilo prošnji, a zahtevalo je, da mora družba vse ladje zavarovati. Družba se je obrnila na znano Lloydovo zavarovalnico in dobila odgovor, da bo Dijaške mensrare dovoljene Berlinsko sodišče je obravnavalo nedavno zadevo desetih visokošolcev, obtoženih zločina dvoboja, ker so se medsebojno lahko telesno poškodovali pri običajnih dijaških menzurah. Državni pravdnik je za vročekrvne mladeniče predlagal kazen treh mesecev ječe. P r i se d-n i k i-1 a ik i pa so bili mnenja, da tu ni šlo za pravi neprijateljski dvoboj, marveč za tradicionalno menzuro. ki vzgaja med dijaštvom pogum in možatost. Pondarjali so. da ie pri Nemcih v velikih časteh intelektualec, ki ima vse razsekano obličje in da mu brazgotine daie;n ugled in sloves junaka. Boks da ie veliko nevarnejši snort. na je do-volien. zato se mora tudi dijakom dovoliti. da si od časa do časa puščajo orevročo kri in si pridnih* brazgotine hrabrosti in junaštva. Težko stališče je imel pri tem državni pravdnik. ki ie sam bivš; bnrš in ima ves obra-z izpre-sekan. Moral se ie udnti prepričevalnim besedam sкол--laikov Dr. Brüning nori nemški državni kancelar Emerson Hoog!»: JE Roman XXVI. POGLAVJE Cez nekaj časa se je obrnila k meni, se trudno nasmehnila in rekla: »Lačna sem.« »Zakurila bova,« sem odgovoril. »A najprej morava počakati, da bo moj suknjič suh. Podloga je mokra, brez nje pa nimava netiva. Tudi skorja na drevesih je mokra; sleherno slamnato stebel-oe je mokro.« Tedajci pa sem se spomnil starega pomočka, ki mi ga je bil nekoč oče pokazal. Na jermenu mi je visela preko rame vrečica s svinčenkami in čutarica s smodnikom. V torbi sem imel tudi nekaj koščkov přediva s čistilne palice. Iz přediva, ki je bilo ostalo suho, sen: napravil rahlo pukanico in jo natlačil v cev puške, iz katere sem poprej izdrl naboj, nekaj pa sem je premešal z zdrobljenim smodnikom in s puško ustreli! vanjo. Sreča mi je bila mila; iskre so se razletele v předivu in tako sem mogel spet zanetiti majhen pla-menček. Nikoli prej nisem vedel, kako blažen občutek utegne zbuditi v človeku ogenj. Ko sva se spet najedla, sva kmalu začutila, da naju prešinja nova moč. A dasi sem bil sit, sem si moral vendar priznati, da tne glava čudno boli in da mi gori v kosteh vročica. »Poglejte mojega ubogega konja,« ie rekla in pokazala na najino edino žival, ki se je krčila v ostrem vetru in obupno dvigala nogo. »Napasti se mora,« sem rekel in vstal, da bi ga razkopčal. Nato sem sklenil zlesti na vrh najbližjega griča, da vidim, kaj je za njim. To, kar sem zagledal, je prekosilo vse moje strahove. Kar sklecnil sem od obupa. V plitvi dolini, ki se je širila kako miljo od naju. so štrleli koničasti stožci več ko dvajsetih indijanskih šotorov. Vse na okoli so bili razkropljeni konii. Z vrha šotorov so se vili tenki oblački dima. Hlad in mokrota sta bila prisilila njih prebivalce, da so ostali pod streho, čeprav je tn pa tam kolovratila med konji kaka osamljena postava. Ko sera izmed trave gledal tabor, sem Čutfl, da je zdaj keiffi nevarnosti do vrha poln. Nekaj časa sem nepremično ležal io opre-zai, 'trudeč se, da Ы dognal namene teh rdečekožcev, ki sem jih imel za Siouxe. Po obsegu tabora sem sodil, da so lovski oddelek, ne vojna odprava. Zdelo se mi je, da vidim kose mesa, ki visijo tu pa tam na vrveh, a z gotovostjo tega nisem mogel rečL Obrnil sem se, ko sem začul za hrbtom šepet: »Kaj je to?« je vprašala Ellen. A v naslednjem trenutku je sama videla, kaj pri-kleplje moje oči. Čutil sem, kako se je v prvi grozi tesno prižela k meni. »Moj bog, kaj nama ie zdaj storiti?« je zamrmrala. »Ce naju najdejo, naju bodo umorili!« »Mu počakajte,« sem dejal. »Doslej naju niso še opazili. Morda se odpravijo v čisto drugo smer. Do nadaljnega nimate vzroka, da bi obupavali.« Vštric sva ležala na griču in zrla na nedobrodošli prizor; a naposled sem vendar opazil nekaj, kar mi je bolje ugajalo. Možje, ki so se gibali med konji, so zdajci obstali, nato pa so jeli jadrno tekati sem ter tja in klatiti z rokami. Videl sem, kako jim daleč na drugi strani nekdo maha s plahto. »To ie znamenje, da so bivoli blizu,« sem ji rekel. »Odpravljajo se na lov in kakor kaže, je divjad tam, na nasprotni strani. To je dobro.« Zlezla sva z griča. Velel sem ji, naj mi prinese podsedelno odejo, med tem ko sem sam držal konja. Vzel sem odejo in jo trdo zavezal konju okoli glave. »Zakaj ga oslepljate. siromaka?« je vprašala. »Tako se ne more pasti, poginil bo od gladu. In razen tega morava gledati, da prideva prej ko mogoče odtod.« »Obvezal sem mu glavo, da ne bi zarezgetal, če bi opazil ali slišal druge konje,« sem ji razložil svoje početje. »In zastran tega, da morava brž odtod: poglejte, tla so mokra, sleherna stopinja bi se poznala na njih. Vse sledove, ki so včeraj ostali za nama, je dež izpral, tako da sva zdaj tu najbolj varna, razen če bi po naključju zajahali v ustje te male soteske. Mimo tega imava tukaj kaj jesti. In končno —« — nemara da sem se nekoliko opotekel, ko sem tako stal pred njo. »Ni vam dobro!« je vzkliknila. »Bolni ste!« »Priznati moram,« sem dejal, »da se ne bi upal kreniti na dolgo pot Najrajši bi vam svetoval, da pojdite sami dalje in me pustite tn, pa se bojim za vas«. Njen obraz je prebledel. »Kaj vam je?« je vprašala. »Ali imate vročico? Gotovo se spet oglaša vaša rana!« »Vročico imam,« sem malomarno odvrnil. »In v glavi mi je vse narobe. Niti vidim ne razločno. Mislim, da bi nekoliko legel.« Kakor oslepljen sem krenil naprej. Čutil sem, kako me podpira pod pazduho. Peljala me je k najinemu kurišču in mi pomagala, da sem sedel; nato je pokleknila k meni na mokra tla. Spominjam se, da ie sklenila roke. Izraz njenega obličja je bi! ves obupan. Cim više je stopalo solnce, tem toplejši je postajal dan. Oblaki so viselj nizko in naglo dřevili preko naju, gnani po naraščajočem vetru. Kdaj pa kdaj sem začul v daljavi zmedeno, slabotno pokanje. »Streljajo,« sem pomislil. »Zdaj so sredi bivolie črede. To je dobro, tato se bodo vsaj prej odpravili.« Ne spominjam se. kaj sem še rekel, pomnim le, da mi ie v glavi bučalo in da sem neznosno koprnel po tem, da bi legel in se spočil. In tako sem menda okoli poldne iznova utonil v naročju večne Skrivnosti. Nerad govorim o tem, kar je prišlo potlej. Zame je bila to usmiljena nezavest; a kaj je moralo pretrpeti ubogo dekle uro za uro, noč za nočjo, dan za dnem, samo, brez strehe, tako rekoč brez hrane, sredi obupne groze, ki bi bila tudi tedaj naravna, če $ bil nien edini branitelj v posesti vseh svojih zmožnosti — povem vam, da se ob teni ne moreni ustavljati, zakaj kadar mislim na to, me še danes obliva mrzel pot. Povem naj le to, da sem se naposled prebudil. Pozneje mi je pripovedovala, da sama ne ve. ali sva prebila tako dva ali tri dni. Rekla je. da me je včasih pustila samega in zlezla na grič ter opazovala indijanski tabor. Videla je. kako so se vračali z lova s konji, obloženimi z mesom. Ko se ie zjutraj pokazalo solnce, so jeli sušiti meso in njihove squaw so strgale kože. Ker so imeli zdaj dovolj hrane, ni nihče izmed njih zašel v najino stran. Najinega konja je imela privezanega in oslepljenega prav do teme; Šele tedaj mu je dovolila, da se je pasel. Tisto jutro pa mu ie vzela odejo z glave, zakaj Indijanci so bili podrli svoj tabor, sedli na konie in vsi odiahali daleč proti zahodu. Razrezala in posušila ie bila najino ostalo meso, kakor je bila videla rdečekožce. Tako ie bila večina najinega mesa ohranjena. «Šib'«®» Pozor motocf klistt! Angleško svetovnoznano motorno kolo najboljše kvalitete, idealno za vsake svrhe, najslabše ceste in hribovit teren. Cesta samo !>in 13.800 Najcenejše motorno kolo 4 K. S., kompletno opremljeno z električno razsvetljavo, vrtilnim ročajem, 2 izpuha, najmodernejša konstrukcija okvirja! — Plačljivo tudi na obroka od 6—18 mesecev. — Vabimo na ogled! Zahtevajte brezplačne ponudbe! Generalno zastopstvo: O. žužek, LJubljana, Tavčarjeva 11, pozor! Prvovrstne plošče znamk: »Columbia«, »Urs Master's Voice«. »Odeon«, »Polydor« ter vsakovrstne gramofone dobite no nizki ceni pri gramofonski tvrdki ШК Miklošičeva cesta 20. V palači Okrožnega urada. Velika izbira! Prodafa tudi na obroke! 2388 slik lo je 2388 prilik za dober nakup, nudi ram ravno pred Veliko nočjo nas glavni pomladni katalog (128 6trani). Zahtevajte ga z navadno dopisnico, pa ?в dobite takoj in brezplačno! Сл СЛ Ю Jfajveřja trg. in otpremna. hiša т driavi Naročajte „Našo dobo"? ftl-Vjt S tem vljudno obveščam vse upravičen« maloprodajafce sof v mestu Ljubljana in srezu Ljubljana, da bom od 1. aprila 1930 dalje oddaja' sol v svojem skladišču v Ljubljani, Emonska cesta 2, proti vsa-koikratni predložitvi kontrolne knjižice in takojšnjemu plačilu odpadajoče kupne vrednosti. Veílkoprodaja monopofske soli 5171 Ivan Jelačin LJubljana, Emonska cesta 2. DVOKOLESA — teža od 7 kf» nanrei najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. TRIBUNA F. B. L, tovarna dvokoles in otroSkih vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št 4. Brovning pištole floberte, lovske pnške, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. Odvetnik dp.SMIÍLE Albin Ljubljana. Dalmatinova nlica 5 sprejme stare;šega izvežbanega koncipijenta Nastop s 1. majem. ® t» Restavr dam t najem s 1. aprilom t. L Ponudbe na Hotel Central, Karlovac 5153 lame In gospodfe! Veliko izbiro prvovrstnih izdelanih čevljev vseh vrst, dobite edino le v zalogi pri tvrdki 5112 A. ZIBERT PreSernova nlirn M*ke rene Dobro blago ш^шт Ш fflBŠS шт ШшI É SNS Ii tm ФШ íměě gleško r© galico visoke stopnje 98/100% si lahko nabavite pri: F, k sport no in importno d. d. „Koloniale" d. d. F. Ledicky in drng ZAGREB ÚĎeaze mtte mffjte. kuhinjske prtiče, blazine, smyma, gobeline in vse zraven spadajočo volno dofoite najceneje pri TOMI JAOER LJubljana, Dvorni trg 1. Proti alkoholu preparat berlinskega lekarn«г*а Franka je edine sredstvo га »dravje и povsem «Škodljiv«. 7. njegovo pomočjo ramo?et« odvaditi ftodi pijančevanje, ne da bi orei o tem kal vedeli. Polno zahval felečenth. Ceva 220.— Din. 503(5 Razpoka gta-vni zastopnik гя Jugoslavijo N. POPOV1Č, Beograd, Kolarčeva 7. \m leasni fScilzam« Zahvaljujoč vam vljudno javljam, da smo z vašim Radio-Balzamom odpravili po 5, 10 in 20 let stara китја očesa. Z odličnim spoštovanjem beležim Alojzi] Glas, orožnik v Turjaku na Doä. Rešite se tudi vi kurjih očes, bradavic, trde kože itd. z Radio-Balzamom. Lonček za 10 Din (predplačilo) ali 18 Din na povzetje pošlje: R. Cotič, Ljubljana VII. Kamniška 10a. IZKORISTITE! Prednosti nakupa v predseziU. Oglejte dospele pomladne novosti! Kam gam i. ševioti, sukna za obleke, kostume, plašče, površnike FRANJO NOVAK Spee. trgovina sukna — Ljubljana Kongresni trg St, 15. IVafsignrnejša vožnja na Jlade in England KOPRIVNICA Valč i drug. CRIKVENICA Ivan Hautz. BOKA KOTORSKÁ Veliša Vuksanovič F»BT Skladišča in zastopstva: LJUBLJANA I. Goreč nasl. MARIBOR »Jugu« družba d. z o. z. CELJE Lad. Ropaš. BEOGRAD F. Melamea, Strahiniča bana 77. SUBOTICA Kain Laičo. NOVI SAD Milan Beri. SPLIT Anton Levaj. SARAJEVO »Komercium« trgovačko preduzeče. Kralja Petra 37. BANJALUKA Stričevic i Comp. BROD N. S. M. Samlaič. VARAŽDEN Luka Lovrenčič. OSI JEK Pavlovió i drug, Gundulióeva 82. Generalno zastopstvo DUNLOP Zlatko Kardoš - Zagreb - Jurišiceva ulica 3. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 mu posipe naslov aR ßa&o dfugo m/crmac«;« tičoco se tnalih o glasov naf priíošti v xnamtcah уеь • eícer ne ho pr>e§el odgovora t LS l£J>itt CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. in druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA* v mkiarihorgo. Aleksandrova cesta 13 in V Kocenova ulica 2 Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. JUssar. pomočnika in vajenca »-^ega «prejme Franja Oevirfc, mesarija у Ljubija-xř. 11555 Pridno učenko | Volonterko išče boljša šivilja. Naslov т j za strojepisje in pisarniške Stenotipistko џ perfektním zsanjem slov. Jn nemškega jezika ter o-beh Ж enografij, po možnosti iz stroke, iščemo z напорота 1., ozir. najpozneje 15. ap :la. Ponudbe na n.v p o-v: Parna žaomočnika с»breg» 1c hitrega sprejmem ij, stalno. Nastop od 1. do 15. aorila. Plača do-1 ra. Naslov роте ogl. o-dd. э utrac. 11344 Več krojaških pomočnikov ferräbanih delavcev гл ňn avto). Tel. 2236 Pouk in praktične vožnje 251 Fileterke prvovrstne moči, ki lahko hit'0 im lepo šivajo razne uzorce v filetu naj puste svoj naslov v ogla«, od-de ku »Jutra« pod »23«. 11441 Trgovski pomočnik mlajši, dober prodajalec, ki ima veselje za aramžiranje izložb, želi mesto v boljši trgovini Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fini nastop«. 11587 Mlad trgi. pomočnik elezninar, tudi kot. konto-rist poraben, proei namešče-nja v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod šifro »Skromna plača«. 11599 Otroška sestra dobro tevežbana, z dolgoletno prakso in dobrimi spričevali, išče službo k novorojenčku ali majhnemu otroku. Pojasnila v slaščičarni Novotný, Ljubljana. 11605 Prodajalka pridna m zanesljiva, iSSe mesta v večjd mešani trgovini za takoj aH pozneje. Ponudbe pod »Maribor« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 11570 Pekovski pomočnik mlad in dobre izvežban išče s'užbo — tudi na deželi. Naslov pove oglae. oddelek »Jutra«. 11569 G. Th. Rotman: Potovanja in čudovite prigode Tomiia Popfeinsa + «»"fH ' » И r *ll*«4T(fr,.}iWl(\! i ,71 Hř,, Ii • • • 27. Z bojevito se íarecjmi oěmi sta se postavila, držeč nabiti puški v rokah. »Jin, Matij-ce. ali si pripravljen ?Ko reřem ,tri!' ustreliva v zrak!« Ena... dve... bum! Kakšen pok! Kravi sta jo ndrli kakor iz uma... in... profesorjeva glava je bila prosta. Res da mu je manjkal kos uhlja in da je bil nos nekoliko potlařen — a kdo bi se menil za take malenkosti! Kuharsko mesto v penzionátu, czii. hotelu prevzamem za čas letne se-zije. Prevzamem tudi celot no gospodinjstvo. V svrho gotovosti položim visoko kavcijo. Ponudbe na ogla«, cddelek »Jutra« pod šifro »St. 1«. 11507 Mesarski in prekaje-valski pomočnik išče službe. Nastop takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11625 Slaščičarski ln me. dičarski pomočnik išče službe. — Ponudbe na oglasni oddeleik »Jutra« pod »Slaščičar«. 11629 Moško kolo ie dobro ohranjeno prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 11614 Moško kolo cnamke Рах, бЉогај nove, •ugwloo prodám. Frančiškanska ul 4, gkladišče. 11624 Žensko kolo popolnoma novo. zn-amfte »Dünkioipp«, prodam za 1550 Din. Naslov v cglasmeim oddelku »Jutra«. 11038 Kolo moSfco. dobrv obranjemo, prodam po ugodni ceni. Naslov v og'-asnem odd<»F n »Jutra«. 11633 Damski slamniki najceneje v modni lopi št. 10, Vodnikov trg. — Popravila najhitreje. 11619 Dobro zemljo prikladno za nasad žele njave in eočivja oddam celoti ali deljeno. Informacije pri »Celjski tekstilni tovarni Bergmam drug. 11659 Dve omari ter otroški voziček prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11654 Avtomobil ltonski, tovorni voz zrjim ke »Ford«, predzadnja tipa. generalno popravljen, pměv matika nova. novo lakiran v jako dobrem stanju prodam Nov kupljen 1 1925. Cena 30.000 Din. Zaneslji vi osebi г garancijo nudim na 12 mesečnih obrokov, ali pa zamenjam teca tovorne ga za osebnega Ponudbe na og asni oddei. »Jutra« pod »Fod«. 11345 Tovorni avto enotonski. zamenjam z 1 % ali dvotonskim proti d op'a 61'1-c — Ponudbe u г ogla-ад oddelek »Jutra« pod značko »V prar dobrem stanju« 11230 TOvOrni avto enotoneki, dobre znamke, prav dobrem .stanju — »di nabave težjega prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brezhiben« 11229 »i» r* Češki semen, oves in grahorico nudi najceneje Sever & Сотр., Ljubljana, Goancsvetska cesta štev. 5. 11567 6 hrastovih sodov od 40 hI, v najboljšem stanju po zelo nizki ceni proda N. Novakovié, Ljubljana. Kolizej. 11537 Amerik, pisal, mize stoli, decimalna tehtnica, železen kotel, kadi iz me cesnovega lesa, Lutzova peč, eesalka za vino, razni sodi v vseh velikostih poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddeleik »Jutra« 11536 Španski bezeg afco lepe g mičke poceni prodam. Naslov pove oglas, oddeleik »Jutra«. 11504 V skladišča Balkan naprodaj v»č malih štedilnikov (Tischhe-d) in krilasa sesaDka (Flügelpumpe). 11194 Stalna razstava umetniäkih «Lik im velffl:a izbi'a okvirjev. Pravkar so prispeli n-cv moderni vzorci. — А. Кое. Ljubljana. Meetoi trg 25 — nasproti magistrata. 11164 Najceneiši koks po 85 para k^r le t meetni plinarni ljubljanski. S4 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam ю povzetju najmanj 5 kg. 'o tem čl str- beio gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg pa 300 Din L. B ozovid Zagreb, niča štev 82 — Kemična čistilnica perja. Otroški voziček poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11616 Sladoledarü, kavarne in bari! Najfinejše in najcenejge fia-doledno pecivo v Jugoslaviji razpošilja Alojzij Brate?, tvornica sladole-dnega peciva na Sušaku. — Cenik in vzorce pošlje brezplačno. 11579 Avtopnevmatike do največje dimenzije po prav'ja po solidni ceni F, Dolenc, vul'kanizacija. Maribor. Aleksandrova št. 35. dvorišče. 11211 Osebni avtomobil štirisedeiem. znamke Renault, 6 CV, dobro ohra njen. zelo pripraven zla-ti za t-goveke posle — zelo ugodno naprodaj Državna taksa za leto 1930 plačana. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 11065 Visoko omaro za obleko ш perilo ter nočno omarico — oboje že rabljeno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pohištvo«. 11443 Več tisoč divjakov jabolčnih im hruškovití kupim. Cenj. ponudbe na naslov: Josip Mohoťko, Zg. Poiskala p. Pragerako. 11585 Malo blagajno iti več pultov kupim tabo? Glavna žaloea tobaka, Ljubljana, Rims&a cesta 22. 11632 Tehtnico do 5 log kupim. РоткТЪе »a oglasni oddeleik »Jutra« pod »Tehtnica«. 11644 Vsakovrstno zlato kupuje do najvišjih cenab Černe — hiveiir Ljubljana. Wolfova eliea 3. Tihega družabnika e kapitalom 10—15.000 Din iščem k dobro idočemu podjetje. Več po dogovoru. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Sfro »Družabno posojilo«. 11524 50.000—100.000 Din posojila iščem za takoj. Dam ugodne obresti in vknjižbo na prvo mesto. — Ponudbe na oelae. oddelek »Jutra« pod »Zavarovano«. 11490 Kmečko posestvo v obsegu 50 jchov, v lopi oda Ma Sevnica ob 11430 in sobčni legi p tin Vodo-rnili, S< Savi 46. Nova hisa zidana, e S sobami, vrtom in njivo ter gospodarskim poslopjem, mesto Laško 140, naprodaj za 65.000 Din. — Lastnica Jožefa Skodic, Laško. 11349 Kompleks gozda ali večje posestvo z gozdom v leni legi na Gorenjskem kupim. Ponudbe na naslov: S. Kcafelc. Beograd. Miloša Velikeg uL 17/Ш. U29u Nameravate zidati? Nudim nepristranska ekonomična pojasnila, načrte, skice, proračune in nadzorstva Ponudbe pod: »Inženjer Arhitekt« na oglas oddelek »Jutra« 34 Majhno posestvo približno 2 orala, г gospodarskim poslopjem ugodno naprodaj v Spodnjem lUd-vanju št. 48 p. Maribor Stavbna parcela ca 3000 m» v Holzapflovi uiici, ki eega do križišča Koritikove ulice. Solmčr.a >e-га, naprodaj po primerni ceni. Dopise pod »700« ^ria oglasni odd olei. 11620 Jedilnico moderno, lejpo, črno, prodam. Ogleda se lahko od 10.—12 ure G-adišče 10III. levo. И622 Pisalna miza dobro ohranjena, iz trdega lesa, ugodno naprodaj. Po. teve se: Ljubljana VIT. Go-rlšba cesta v vil! »Franc« pri novi cerkvi. Istotam se dob: 10 m» drv. 11631 Polletnega fantka bi oddal v dobro m zanesljivo oskrbo v Ljubljani ali najbližji okolici. Ponudbe z navedi«; zahtevkov do 4. t. Pisarniški lokal 3 prostori in pritivline, na prometnem kraju v bližini sodnije. pritlično, cddam s 1. majr-m Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »lSOo«. 1160S Lokal primeren za pihamo, oddam Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 11601 Skladišče (lokal) v sredini mesta, pripravno za izdelovanje pletenin ali drugo obrt, z elektriko in vodovodom oddam s 1. majem. Naslov peve oglasni oddelek »Jutra«. 11530 3 mala stanovanja na razpolago za takojšnjo vselitev, v Domžalah poleg kolodvora. Interesenti naj se javijo pod »Ugodna zveza« na oglasni oddelek »Jut-a.-. 11143 Stanovanje dve- ali tn-o-bno s pritTkli-namii išče z* stalno solidna stranka dveh oseb. za maj. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šif"0 »Stalno in mimo«. 11004 Tričlanska družina išče stanovanje 1 večje, ali 2 maoj&ih eo,b s pritiklinami za 1. maj. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod »Tudi zven mesta«. 11593 Stanovanje ! pobama, kuhinjo, kopalnico in balkonom oddam z majem le odraslim osebam. Naslov v oglasnem oddeikn »Jutra«. 11576 Stanovanje enoecbno, v enonaidetropni vili oddam e 1 majem. — Naslov v oglasnem o-ld«"l-u »Jutra«. 11655 Prazno sobo e separatnim vhodom oddam takoj boljšemu gospodu — Naslov v oglasnem oddelkiu »Jutra«. 10508 S°stanovalca m. pod »Učitelj« na oglasni ^6™- N^lov v oddelek »Jutra«. 11637 »J,Jtra«- ^ Gostilno tudi na deželi vzame ▼ najem ali na račun kavcije zmožna. Ponudbe na oglas, odde'ek »Jutra« pod šifro »J. K. 50.50«. 11428 Pekarno vzamem v пзјет ali lokal za napravo iste. Ponudbe na podr. »Jutra« v Maribo-'U ped »Najem«. 11359 Trgovino t mešanim blagom oddam v najem i vsem inventarjem, v bližini Celja Trgovina je na prometni točki. 10 minút -id postaje. Stanovanje v hiši Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kapital od 70—100.000«. 11231 Pekarijo dobro idočo, v prometnem kraju vzamem v najem takoj ali pozneje. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11119 Pisarniški lokal bližini sodišč« oddam s 1. majem Naslov pove o tri. oddelek »Jutra«. 11440 Gostilno Dolinar po domačt- pn Polono vru Poljanah nad Skofjo Loko. d>bro td'čo. stoječo tib glavne ceste ter farne cerkve prodam takej proti oo'ovičnemu plačilu Za ostali znesek «e vknji žim Na dopise se ne ozi ram Osrlasite se osebno pri meni v gostilni 10194 Sobo prazno ali opremljene, в souporabo kotpalnice iščem za takoj ali kasneje. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčno in zračno«. 11611 Kabinet oddam g 15. aprilom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 11600 Prazno sobo blizu Tabora išče go Ijiva, s tap^ctranim л» drjcom, ze!o praktična га vsaka hišo, hcicle, prenočiiča, после siui. be (n га potujoče cse«> ba stane Din. 4ЬО.— RaspošMjam со poŠt nem povjedu. 'iCitcA Lesen» patent posteilS tložliiva, s Upeciramm madraiorn. rele p»ak« ťčna sune Din. 230l — Pianino črn, dobro ohranjen, lep glas. poceni naprodaj. Naslov peve oglasni oddelek Jutra« 11502 Klavirje in planine prodaja. izr>oso-juje. popravlja in čisto uglašuje najceneje — tudi na obroke tovarna k'avi-rjev WARBlNEK v LJUBLJANI Gregorčičeva 5 — Rim-ka 2 11503 LczaTVa га «onSanje — (Ife» gcstuhl) cajDovije vrsti sta* p с Dia. ISO.— l. brozotic. Zaereb. Ihea 82. Družba, ki je izstopila v Litiji in ki je pomotoma vzel» moj kovčeg prosim, da istega vrne na oglasni oddeWi »Jutra«. И5Э0 .Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za imseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v LjubltianL