297. številka. Ljubljana, v ponedeljek 29. decembra 1902. XXXV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejoman aa avvtro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez poSiijanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta B K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za poailjenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znafia pofitnina. — Posamezne številke po 10|h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačajo se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, 5*3 se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trga Bt. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredniatvo je iz Vegove ulice BL 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Ministrov odgovor. S Štajerskega, 27. decembra. V zadnji seji poslanske zbornice dne 18. t. m. je vodja justičnega ministrstva odgovoril na interpelacijo poslanca viteza Berksa glede imenovanja dveh nemških substitutov državnega pravnika v Mariboru in v Ljubljani. Z začudenjem smo čitali ta odgovor in razočaral nas je, kajti smo od gospoda pl. Korberja pričakovali nekoliko več pravičnosti in nekoliko več nepristranosti, sedaj pa vidimo, da stoji popolnoma na stališču grofa Gleis-p a c h a. Interpelacija viteza Berksa je trdila, da sta imenovana državnopravdniška sub stituta preskočila celo vrsto drugih kom-petentov starejših in sposobnejših uradnikov, dasi sta jezikovno slabo vsposobljena. Iz tega je izvajal posl. vitez Berks, da imamo tu opraviti z dvema slučajema protekcije. Minister je to sicer prerekal, resnica je pa vzlic temu vendar na strani viteza Berksa. Le poglejmo si malo bližje odgovor, ki ga je dal na to interpelacijo voditelj pravosodnega ministra. Gospod dr. pl. Korber je sam priznal, da sta dotična državnopravdniška substi-tuta prekoračila celo vrsto prednikov, da je namreč za ti mesti bilo 2 1 prosilcev, med katerimi je zavzemal za Ljubljano imenovani substitut 12. mesto, za Maribor imenovani substitut pa celo 17. mesto. Da bi se ta skok preko 11, oziroma 16 prednikov predstavil v nekoliko milejši luči, je gospod dr. pl. Korber vštel pri mariborskem substitutu tudi tista leta, katera je prebil pri advokaturi — ali se mu vštejejo ta leta tudi pri penziji? — ter tako izračunal, da spada dotični gospod pravzaprav na deseto mesto in je torej preskočil »samo« devet starejših prosilcev. Vodja justičnega ministrstva je torej sam priznal, da sta dotična substi-tuta prekoračila celo vrsto starej- O zobeh. Med ljudstvom — tudi inteligentnim — vladajo večkrat kaj čudni in večkrat povsem krivi in škodljivi nazori o raznih boleznih. Češki založnik J. Otto v Pragi je dobro spoznal potrebo poučenja širših vrst v teh, za posameznika in za sploš-nost tako važnih zadevah in izdava po učne in popularne »Lidove rozpravv 16-kafske«, katere ureja docent češke univerze Mudr. Ladislav Haškovec. V 26. zvezku te zbirke je obelodanil Mudr. Ka-mil Vater, zobozdravnik v Pragi, temeljito in zelo poučljivo razpravico o »Zobeh in njihovi ohranitvi«, iz katerega delca dajem tu kratek izvleček. O važnosti zob je danes pač vsak prepričan, potrebni so za dobro probavo, — mnogo želodčnih bolezni ima svoj vir ▼ nezdravih zobeh, — potrebni so za pravilno izgovarjanje, važni so ne le za le poto ust, ampak tudi za lepo in pravilno formacijo celega obraza. Zobje so živi organ, kakor katerikoli drugi del človeškega telesa, zobovina ni znotraj nikakor mrtva tkanina, kakor se je to mislilo poprej. Ko je dete pol leta staro, začnejo se ših p r o s i 1 cev. A kako je to opravičeval, kakšni so argumenti, s katerimi je podprl svojo trditev, da je bilo to preteriranje starejših prosilcev opravičeno? Gospod dr. pl. Korber je dejal, da so bili med vsemi 21 prosilci le trije, ki so bili za državnopravdniške substitute sposobni in da sta bila mariborski in ljubljanski substitut imenovana prav zaradi tega, ker sta posebno odlična uradnika, sicer pa slovenskega jezika popolnoma zmožna. Ker gospod dr. pl. Korber sam ne pozna ne teh gg. substitov niti njihovih sposobnosti in njihovega delovanja, je brez dvoma, da je v svojem interpolacijskem odgovoru ponavljal le to, kar so mu poročali iz Gradca. Gradec pa ni bil nikdar v skrbeh za sredstva, s k a t e r i m i d o s e ž e svoje posebne namene. Od časov Waserja pa do naših dni je bilo v Gradcu vedno načelo, protežirati nemške uradnike. Dandanes, v času grofa Gleispacha, se v tem oziru postopa še brezobzirnejše. Zdaj velja načelo, da se morajo s Štajerskega odpraviti in iztrebiti vsi slovenski uradniki in da se morajo zlasti na vsa važnejša mesta postaviti nemški nacionale i, katerih osebe so garancije, da bodo delali na uresničenje Gleispachovih nazorov. In če se drugače že ne da to doseči, se pa doseže s kvalificiranjem uradnikov, v katerem oziru ima graška gosp6da popolnoma proste roke. Mi, ki natančno poznamo razmere in osebe ter njih sposobnosti bolje kakor ju-stično ministrstvo, repliciramo na odgovor gosp. dr. pl. Korberja tole: Med kompetenti za izpraznjeni mesti državno pravdniških substitutov je bilo dosti takih, ki imajo večje sposobnosti, večje zasluge in so boljši delavci, kakor ona dva gospoda, ki sta bila imenovana. Če sta tista dva, kakor trdi gospod dr. pl. Korber v uradnem poročilu, bolje kvalificirana, ni to nikak dokaz, da je ta kvalifikacija tudi zaslužena in da ni te prerezavati prvi zobje, v prvem letu mora imeti dete pravilno 8 zob, po drugem letu pa vse mlečne zobe, katerih je 20. Pri zdravem otroku pridejo zobje brez posebnih potežkoč. Doslej se je vsaka bolezen, vsaki katar, katerega je otrok imel, koso mu zobki silili na dan, računal na konto zob To je povsem napačen predsodek. Dete ima največ lokalne bolečine, mesto, kjer sili zob na dan, je rudeče, oteklo in srbi, kadar ima pa dete diareje ali kake izpuščaje po telesu, ima to povsem drug vzrok. Ker je otrok v tem času morda bolj siten, ga mati, da bi ga utešila, več krat doji itd., in potem ni čuda, če mali želodec štrajka. — Kadar zobje v 7. mesecu še ne prerezavajo, je to znak nepravilne hrane in probave, kadar pa zobje po 9. mesecu še niso prodrli, se gre vselej za takozvano »angleško« bolezen. Pravzaprav je to nezadostna množina vapnenih soli, katere dete dobiva in nezadostno izčrpanje teh soli, katerih dete k rasti kosti — torej tudi zob — potrebuje. Ta bolezen povzročuje težke črevne katare, krče, zglobi so debeli, kosti, osobito na nogah, se krivijo, dete se v noči jako poti in zobje pozno in težko prodirajo in so slabo razviti. Taki otroci pozno shodijo in v težkih slučajih nastajajo diformaoije kosti za celo življenje. Najprej je treba skrbeti t kvalifikacije narekovala želja, spraviti ta dva gospoda na dotični mesti. Vse, kar je g. dr. pl. Korber ugodnega povedal o teh dveh imenovancih, velja še v veliko večji meri o raznih drugih kompetenti h. Vrednost te kvalifikacije osvetljuje posebno trditev gosp. dr. pl. Korberja, da sta oba imenovanca popolnoma zmožna slovenskega jezika. Oj ta »popolna zmožnost«! V kolikor je nam znano, ga sploh ni nemškega uradnika na Slovenskem, ki bi bil slovenskega jezika res po polnoma zmožen. Celo v Ljubljani se je že slišala taka slovenščina iz nemških ust, da so poslušalce slabosti obhajale. Kdor pregleda slovenske spise nemških sodnikov, spozna, kako pomankljivojejezikovno znanje teh uradnikov. Tako pomankljivo, da se vsled jezikovne nesposobnosti dogajajo zmote in izrekajo krivične sodbe. In vsi ti uradniki so kvalificirani kot jezikovno popolnoma sposobni, dasi slovenščino komaj za silo lomijo. Pa kaj bi se čudili! Saj se absolventi Gleispachovega kurza vsi proglašajo kot slovenskega jezika popolnoma zmožni, dasi v resnici ničesar ne znajo. Če se jezikovno znanje zadevnih državnopravd-niških substitutov meri s tem merilom, potem sta seveda jezikovno popolnoma sposobna, v naših očeh pa je to znanje docela nezadostno. Gospod vodja pravosodnega ministrstva je v svojem interpolacijskem odgovoru dejal, da morajo državnopravdniški funkcionarji imeti specijelne lastnosti. Iskali smo natančno, po kakih specijelnih lastnostih se odlikujeta Glei-spachova protežiranca, a pri najvestnej-šem iskanju nismo našli druge specijelne lastnosti, kakor da sta oba ta gospoda velika nemška nacionalca in zagrizena nasprotnikasloven-skega naroda. In prepričani smo tudi, da sta bila prav radi te speoicijelne lastnosti protežirana in da sta zaradi nje takih slučajih zato, da obsega mleko, s katerim se dete hrani, dovolj vapnenih soli in da dete, kar je še važnejše, te soli tudi dobro probavlja. Matere, ki doje, naj mnogo jedo in svojo hrano jako sole. Iz kuhinjske soli dela se v želodcu solna kislina, ki podpira izdatno probavo in izločuje vse beljakovine in vapnene soli iz hrane. Sploh je sol za kosti in zobe jako važen faktor in kdor hoče imeti lepe in trdne zobe, naj vse jedi jako soli in naj zauživa večkrat bob, fižol, lečo, grah, ohrovt itd. Hudokrvnim ljudem se zobje hitro kaze. Navadno se misli, da se kaze zobje takim bolnikom, ker zavživajo železo. Ali to ni res, ampak hudokrvnost sama je tisti vzrok! Tudi slaba pitna voda nima vpliva na kazenje zob. Zobje se najraje kazć slabohranjenim ljudem, n. pr. delavcem v tovarnah in podobnim, kateri si ne morejo večkrat mesa kupiti in si privoščiti boljše, silnejše hrane, ampak se živijo največ od močnih jedil, kave, slabe juhe itd. Drugič je potrebno, da vsak svojo jed dobro in mnogo soli, — brez neopravičenih predsodkov proti obilnemu solenju, — otroci naj se že od mladega na to nauče. Bolnikom, osobito onim, ki trpe na pomanjkanju krvi, po operaoijah, — ženam, osobito v drugem stanu, po porodu, pri dojenju, — se zobje osobito radi kvarijo. avanzirala, drugi starejši in vsaj ravno tako sposobni kompetenti pa so bili pre-t e r i r a n i. Odgovor gosp. dr. pl. Korberja nam je pokazal, da tudi od novega voditelja justičnega ministrstva nimamo ničesar pričakovati, da bodo tudi v prihodnje pri justičnih imenovanjih na Slovenskem odločevali pred vsem drugim nemškonacio-nalni politični momenti. V obrambo proti takim krivicam nimamo druzega sredstva, kakor da v listih in v parlamentu razkrivamo, kakšne so dejanski justične razmere na Slovenskem. To se mora zgoditi brezobzirno, kajti danes smo štajerski Slovenci v Avstriji nekako v tistem položaju, kakor kamerunski zamorci. V &J«b|J**t*£, 29 decembra. O političnem položaju. Včeraj so zopet prišli ogrski ministri na Dunaj, in danes se najbrže odloči glede nagodbe in drugih važnih zadev. Določiti bi bilo treba tudi o državnem dolgu in najetju plačil v gotovini, toda dokler niti ne vemo, ali še ostanemo po letu 1907 v carinski zvezi, pač o tem še misliti ni mogoče. Kakor znano, jamči Avstrija od sklenjene nagodbe leta 1867 sama za pred tem časom napravljene dolgove, Ogrska le prispeva za obresto-vanje tega dolga svoto 29,188000 gld. in 1,150.000 gld. za odplačevanje; Avstriji pa se je zadnji čas posrečilo 42odstotni državni dolg spremeniti v manjše obre-stovanje. Vsled tega se bo pri nas na obrestih nekaj prihranilo, a tudi Ogrska hoče biti deležna tega znižanja, kar pa je proti sklenjeni nagodbi. In to je točka, pri kateri ogrska vlada noče, avstrijska pa ne sme in ne more odnehati. Szell je baje pri zadnjem sestanku govoril zadnjo besedo. Vsled tega stojimo pred dalekosežno odločitvijo, ako ne bo parlament takoj umel svoje odgovorne naloge. Korber sicer ne grozi z odstopom, a baje se smatra za gotovo, da bo podal Tudi takim je priporočati v prvi vrsti zadostna, silna hrana in zopet in zopet obilno solenje! Kadar se začne zob kaziti, naj se gre brez odlašanja k zdravniku, da ohrani, kar se še ohraniti da. Kadar je kaz samo v zobovini, zob ne boli, pač pa so taki zobje občutljivi, n. pr. pri pitju mrzle vode ali pri vdihanju mrzlega zraka. Najbolje je tak zob takoj plombirati, dokler kaz še ni prišel do živca. Glavni znak vnetja živca je, da začnejo bolečine tudi same od sebe, največkrat zvečer ali v noči. Bolnika boli cela čeljust, uho, cela polovica glave, bolečine se morejo razširiti tudi na ramena, celo na spredno stran prsi! Patient niti sarafjne more označiti pravega krivca in na zdravniku je, da ga poišče. Večkrat mislijo ljudje, da imajo te bolečine od »reume«, ali da so »neuralgične«, ali od prehlajenja, prepiha, od migrene itd. Mogoče, da si puste iztrgati zob, ali ne pravi, bolečine trajajo dalje in oni so še bolj prepričani, — da je vse od prehlajenja. In vendar je v 90% kriv skaženi zob. — Ako se more zob še plombirati, naj se ga plombira, boljše plombiran zob, kakor noben ali krivi. Umrtvenje živoa ni niti strašno, niti grozno, kakor nekateri mislijo. Zob se izčisti od ostankov jedil, z vlažno vodo se izpere, pa se položi do odprtine demisijo, ako bi se morala Avstrija ukloniti Ogrski. K6rber je začel nagod-bena pogajanja s trdnim sklepom, sprejeti le zboljšano nagodbo, ki bo varovala v enaki meri koristi Avstrije in Ogrske. Ako se mu sedaj to ne posreči, ne more drugače, kakor ostati zvest 9vojim niče lom ter odstopiti. Demisija bi se v tem slučaju izvršila popolnoma na tihem. Kor ber bo stopil pred vladarja ter mu obrazložil vzroke, ki ga silijo odstopiti. Vsekakor pa si bodo na Dunaju prizadevali, da ne napoči kriza pred odpotovanjem ruskega ministra Lambsdorffa, ker se noče nuditi ruskemu gostu prizora dvojne krize. A v tem slučaju ne bo nastopila le ministrska kriza, temuč tudi kriza gospodarskega dualizma. Trgovsko politično razmerje obeh držav se ne bo moglo v dosedanji smeri dalje razvijati, temuč se bo morala najti nova oblika za gospodarsko razmerje. Kakšno bo to razmerje in kakšne posledice bo imelo za nadaljni obstanek avstro ogrske velesile, se še danes seveda ne da z gotovostjo reči. Potovanje grofa Lambsdorffa. Na Dunaju postajajo ljubosumni, ker je ruski minister obiskal poprej Srbijo in Bolgarijo, kakor pa Dunaj. Oficiozni du najski listi povdarjajo, da se macedonsko vprašanje ne bo rešilo niti v Belgradu niti v Sofiji. Tudi po informacije ni mogel priti Lambsdorff na Balkan, ker njegova poslanika v Belgradu in v Sofiji vesta o Macedoniji več, kakor jim je sploh v Pe-terburgu ljubo. Razun tega sta bila šele nedavno črnogorski in bolgarski knez na ruskem dvoru, ki bi vsekakor tudi lahko več povedala o zamotanih vprašanjih na Balkanu, kakor pa zamore ruski odposlanec v dveh dneh zvedeti. Zato pa ni trditev neopravičena, da hoče grof Lambsdorff s tvojim obiskom na Balkanu dokazati Srbiji in Bolgariji, da ne misli Rusija ničesar sklepati z Avstrijo o Macedoniji brez vednosti Srbije in Bolgarije. Razun tega pa pomeni ta obisk tudi zadoščenje srbski kraljevi dvojici zaradi izostaloga obiska na ruskem dvoru. Sprejemali so grofa Lambsdorffa na Srbskem in Bolgarskem kot odposlanega odrešenika in odličnega slovanskega gosta. V Belgradu so ga pričakali na kolodvoru vsi višji dostojanstveniki in tisoči ljudstva. Bel-grajski župan mu je izročil po slovanski šegi kruha in soli z besedami: »Belgrad je srečen, da more pozdraviti med svojim zidovjem odposlanca najmogočnejšega vladarja, prijatelja in zaščitnika srbskega naroda.« Oficialni sprejemi, pogostovanje in posvetovanje se je vršilo v Nišu. Kralj je sprejel grofa Lambsdorffa v svečani avdijenci pri prihodu in odhodu ter kon-feriral ž njim dve uri. Tudi pri kraljici se je mudil četrt ure. Pri slovesnem obedu v konaku je napil kralj Aleksander ruski carski dvojici, grof LambsdorlT pa srbski kraljevi dvojici. Odvetnik Ilidjanović je privedel mnogobrojno odposlanstvo Ma-cedoncev in Starosrbov. Na potu v Sofijo so na vseh postajah navdušeno pozdrav- košček vate namočene do gotove vrste strupa in pokrije z voskom. Čez nekoliko ur prestane zob boleti in drugi dan se lahi£C plombira. Gniloba živca (gangraena) ne boli, tudi če pride mrzla voda na zob, toda zob potemni in smrdi. Navadno se mora tak zob pred plombiranjem nekoliko dni dobro desinficirati, ako se more sploh še ohraniti. Vnetje okostnice nastane pri jako pokvarjenih, zdravniško nehranjenih zobeh, kadar je korenina že gnila. Bolečine prihajajo največ podnevi, kadar pridejo topla jedila v usta, zob se zdi daljši in boli, ako se nanj ugrizne. Čeljust se vname, navadno zateče celo lice, žleze na vratu so osobito pri vnetju okostnice zdolejšnih zob, natekle in bolestne. V začetku se more tak zob po dobrem izčiščenju za ne kaj dni še plombirati, navadno pa ne. Kadar je bolnik zatečen, naj si da zob na vsak način iztrgati in naj ne čaka, da »oteklina preide«. Ker ravno, kadar je zob najbolj zatečen, nastane največje olakšanje, ako se zob iztrga, da gnoj izteče. Ako se tak zob, oziroma oteklina zanemari, nastane lahko, osobito pri spodnjih zobeh, predor (Fistel) skozi kožo, kar ni le nevarno in zahteva daljšega zdravljenja, ampak pušča tudi nelepo rano na obrazu. V nekaterih slučajih nastane od takih zob lahko tudi zastrupljenje krvi! (Konee prili ljale deputaoije ruskega ministra. V Sofiji je bil sprejem enako prisrčen. Mace donci so kazali globoko žalost naroda s tem, da so molče prisostvovali sprejemu s črno zavitimi zastavami, kar je napravilo najgiobokejši utis. Obleganje Venezuele. Angleški listi obžalujejo, da ni hotel ameriški predsednik Roosevelt pre vzeti razsodišča ter dvomijo, da bi se venezuelska vlada pokorila mirovnemu razsodišču v Haagu, ako se ne ukloni zdravi človeški pameti. Dosedaj so oble-gujoče velesile odvzele dvajset vene-zuelskih ladij. Že sedaj je gotovo, da mirovno sodišče ne bo priznalo Nemčiji, Angliji in Italiji tolike odškodnine, kakor so jo v začetku stavile. Odvzete ladje so skoraj vse nerabne ter se komaj cenijo na 5000 dolarje*. Oblegujoee velesile so zadovoljne, da se zadeva izroči mirov nemu sodišču v Haagu, tudi Venezuela je pripravljena k temu pod pogojem, da se blokada opusti ter se ji izroče od vzete ladje. Prebivalstvo v La Guayri je razdraženo nad nemškim in italijanskim poslanikom, ker ju dolži, da sta provzro-čila, da se je začelo streljati na Puerto Cabello. Oba poslanika sta v strahu za svojo življensko varnost. Tudi tuji naseljenci, posebno nemški, protestirajo proti blokadi. Najnovejše politične vesti. Cesarska naredba o uveljav-ljenju šestmesečnega budgetnega provizorija s §14. izide jutri v »Wie-ner Zeitung«. — K nemško češkim spravnim pogajanjem so povabljeni med drugimi tudi knez E. Fttrsten-berg, knez J. Lobko\vitz, grofThun in vodja nemške napredne stranke na češkem, posl. dr. Eppinger. — Na god-bena pogajanja med avstrijskimi in ogrskimi ministri bodo trajala dva dni. Jutri večer bo prisostvoval ministrski predsednik Szell dineju na čast ruskemu ministru grofu Lambsdorffu, potem pa se vrne v Budimpešto, ker ima ogrska zbornica v sredo zopet sejo. — Pri otvoritvi grške zbornice je prišlo do znanega škandala zaradi starostnega predsednika med pristaši Delvannija in Theo-dikija. Poslanci so se pošteno pretepali, dokler ni prišel kralj ter prečital prestol ni nagovor. — Grof Lev Tolstoj je naprosil vsa uredništva, naj ne poročajo o njegovi bolezni. — Angleška zoper Somalijo. Italijanska vlada je dovolila Angliji, izkrcati svoje čete na vzhodem obrežju Somalije. Angleška je takoj na to postavila na suho 700 svojih vojakov. — V rumunskem senatu je naučni minister nastopil proti predsedniku, ki je predlagal, naj se Zidom za nekaj časa ne podeluje domovinska pravica. Minister je rekel, da mora biti država proti vsem narodnostim enako tolerantna. — »Katoličke listy«, ki so bile kompromitovanf vsled vaclavske afere, prenehajo z novim letom ter bo namesto istih začel izha:;iti list »čech«, ki bo zastopal le interesa nižje duhovščine ter se emancipiral od vi4je duhovščine. — Ob-strukcija v gališkem deželnem zboru. Maloruski deželni poslanci so sklenili, obstruirati zoper deželni proračun. — Pet novih bataljonov žandarmerije dobi Macedonija vsled novih turških reform. Dopisi. Iz Šiške. Redni občni zbor šišenske čitalnice se je vršil na sv. Štefana praznik in ž njim je prestopilo društvo v svoje 2G. leto. Prvomestnik se je v pozdravnem govoru ozrl na ustanovni čas in povdarjal, s koliko vnemo in domoljubnim navdušenjem so prvi odbori pod duševnim vodstvom Antona Kneza delovali; da je bila čitalnica za Šiško potrebna in koristna, in da so iz nje izšli pevski zbor, požarna bramba, Ciril Metodova in kmetijska podružnica in naposled »Sokol«, koja društva so dala podlago napredku, ki je danes v Šiški očiten. Leta 1878. dne 22. aprila se je čitalnica spočela z osnovnim odborom, v katerem so bili Fr. Z a • kotnik, M. Mlakar, Jos. Justin, Ant. Kvas, Ant. Knez, Štef. K r ž i č , Fr. B u r g e r , Jak. B a 1 a n i k , ter Adamič, Bregar in Merješič, od ka-^terih danes le še trije žive. — Že 14. ju- lija poveril je odbor knjižnico g. S k ar-j o v c u , ki je potem vseh 25 let ostal izredno in vsestransko delaven odbornik. Živio Skarjovec! Dne 22. septembra ustanovljen je bil mešani zbor; 10. novembra izvolil je izredni zbor slovesno dr. J. B 1 e i w e i s a Častnim članom; 16. novembra je bil I. »Martinov večer« in pri I. rednem občnem zboru dne 29. decembra je stopil na plan kot verifikator zapisnika sedanji župan Spodnje Šiške Vilj. M a u r e r. Leta 1879. 9. svečana se je praznovala I. »Vodnikova beseda«; 8. junija se je pri domoljubni gospej Babeti Kogel naročila zastava in 6. julija je bila pri »Guziju« blagoslovljena. Slavnostna govornika sta bila tedajni podpredsednik Adamič in državni poslanec K 1 u n. Žreblje so zabili v imenu šišenske čitalnice, prvomestnik Fr. Zakotnik, v imenu šišenske soseske župan Anton Knez, v imenu ljubljanskega »Sokola«, starosta Fr. D r e n i k , v imenu ljubljanske čitalnice odbornik Ivan Hribar, v imenu Št. vidske čitalnice Jakob Jovan, v imenu ljubljanskega pevskega zbora II1 a v k a , v imenu bizaviške čitalnice Babnik sen., v imenu »Glasbene Matice« Fr. Stegnar, v imenu lista »Slovenski Narod« Josip Jurčič, v imenu državnih poslancev dr. Jos. Vošnjak, v imenu deželnih poslancev dr. Valentin Z a r n i k , v imenu narodnega velikega posestva dr. Jos. Stare, v imenu narodnih dam gospe Murnikova in Z a r-n i k o v a. L. 1880., 20. junija predstavljala se je prva dramatična igra (Mutec). Podobni igrokazi so se potem pogosto vprizarjali pod vodstvom g. P e 1 a n a. Sodelovali so Stamcar, Skarjovec in drugi ter gospice Adamič, Gravlin Franja K o š e n i n a. Sledne so bile tudi društvene deklamovalke. Ljubljanska narodna društva so šišensko čitalnico vabila, kadarkoli so bile večje slavnosti ali sprejemi gostov. Tako tudi ob prihodu Hrvatov dne 27. junija in ob slovesu dne 29, pri koji priliki je slavni skladatelj Eisenhut napil navzočim Šiškaricam v narodni noši in pevskemu zboru in je dr. Zarnik svoj govor zaključil z besedami: Šiška je postala zrcalo v okolici ljubljanski. — Kakor v začetnih letih tako je spolnjevala čitalnica celo četrtstoletje ji določeno nalogo. Upajmo, da to stori tudi dalje sebi in Šiški v čast. Po poročih blagajnika in knjižničarja je društvo aktivno in šteje knjižnica 1400 branj, od katerih se je vzelo pretočeno leto 800 na dom. Gospodje šolski svetnik Žakelj, profesor S. Rutar in dr. Bežek podarili so 10, 7 in 3 knjige. Prisrčna hvala! Tajnik je poročal, da je odbor v 9. sejah reševal društvene zadeve, — da je čitalnica priredila troje veselic s povoljnim vspehom in izlet na Sv. Jošt. Izrekel je zahvalo listu »Slovenski Narod«, ki radovoljno sprejema društvena oznanila ter se posebno toplo zahvaljuje čaBtitim društvenikom in prijateljem za darila in sploh podpore ob prilikah veselic. Dalje je omenjal vele-važna dogodljaja za Šiško: izvolitev društvenega podpredsednika g. V. Maurerja županom Spodnje Šiške in ustanovo telovadnega društva »Sokola«; potožil je, da je pretečeno letno dobo umrlo 9 udov, katerim bodi blag spomin, in izrekel slednjič željo, da bi se 1. 1903 število či-talničarjev pomnožilo, vsi navzoči pa naj bi dočakali 50. redni občni zbor čitalnice. V novi odbor so voljeni gg.: Fr. Dreni k, prvomestnikom; V. M a u r e r njega namestnikom; Suwa, blagajnikom; J. Pavšič, tajnikom; Iv. Skarjovec, knjižničarjem; Zakotnik, Moharin Pold. Burja. Pregled računov poveril se je gg. Bizjanu in Štrukelj u. K sklepu je pritrdil občni zbor prediogu, da izda čitalnica, če mogoče — že do poletne jubilejske veselice, tesno zgodovino šišenske čitalnice z imenikom draštveni-kov i. t. d., kojo ureditev je Fr. D r e n i k prevzel. Obrambna sredstva proti klerikalizmu. (Datfe.) Nadalje poroča Friderik Spree v svoji knjigi »Cautio oriminalis«. »Ako obdolžena Gaja taji, potem velja, da je trdovratna; ako se dobro zagovarja, pravijo, da bi se ne mogla dobro zagovarjati, če bi ne bila čarovnica . . .« »Predno se jo trpinči, pregleda ra belj njeno nago telo natančno, če se n' s čarovnijo naredila neobčutno. In da ki nič ne ostalo skrito, jej postrižejo in po-sinodo lase povsod ... Inkvizitorji škofov in prelatov so v tem pravi mojstri...« »Ali prizna ali neprizna, to je vse-jedno. Ako prizna, je stvar jasna in usmrte jo; ako ne prizna, jo trpinčijo drugič, tretjič, četrtič . . . Ako med trpinčenjem zvija oči ali pa če gleda kakor "trpela, so to novi dokazi proti nji. če zvija oči, pravijo, da se ozira po hudiču, če gleda kakor otrpla, pravijo, da ga že vidi . . « »Obtoženi mora biti kriv« Za in-kvizitorje bi bila sramota, če bi koga iz zapora izpustili. Kdor je v ječi, mora biti kriv, po pravici ali po krivici. V tem pošiljajo k ubogim jetnikom nasilne duhovnike, ki so jetnikom dostikrat nad-ležnejši kakor sam rabelj. Ti duhovniki trpinčijo vbogo žensko tako dolgo, da mora pripoznati, da je čarovnica, češ, da sicer ne bo izveličana«. »Kadar premišljam o tem, kar sem glede trpinčenja videl, čital in slišal, ne morem reči druzega , nego da trpe skoro vedno nedolžni ... Marsikdo gre rajše v s m r t, da se reši strašnega trpinčenja ... Mnogi priznajo, da so kaj storili, česar niso storili; priznajo, kar jim reko tisti, ki jih izprašujejo.« »Ko bi bili spovedniki blagosrčni po izgledu svojega Gispoda in učenika, Kristusa, ko bi se odpovedali svoji strasti bi kmalu spooznali, koliko nedolžne krvi prelivaj o.« »Kdo pa sili oblastnije, da preganjajo čarovnice? Pred vsem so to duhovniki in prelatje, ki vse svoje življenje v svojih celicah in sobah spintizi-rajo; ki ne vedo, kako se po svetu godi; ki se sramujejo, obiskovati ječe in zapore ter govoriti z reveži.« »Duhovniki ne delajo pri sodnikih, pri komisarjih, paznikih, rabeljnih in bi-ričih nič druzega, kakor da jih sčujejo brez prestanka, naj nadaljujejo s trpinčenjem itd « Tako je sodil katoliški duhovnik o preganjanju čarovnic in tako je obsojal blazno počenjanje takratne duhovščine, ki pa se je pri tem divjanju opirala na nauke in navodila rimskega papeža. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 29 decembra. — Osebne vesti. Davčni oficial g. Jakob M i 1 a v e c je dodeljen okrajnemu glavarstvu v Litiji, davčni pristav g. Matevž Habjančič pride k davkariji v Črnomelj. Premeščena sta davčna praktikanta gg. Fr. Pregelj iz Kamnika v Postojno in g. Fran Kratner iz Logatca v Kamnik. — Občinski svet ljubljanski ima v sredo, 31. decembra t. 1. ob petih popoludne v mestni dvorani izredno in zajedno zadnjo sejo v tem letu. Med drugim je na dnevnem redu tudi proračun mestnega zaklada. — Naro če vanje časnikov. Odličen rodoljub na Štajerskem mm je poslal daljše pismo, v katerem piše med drugim: Prišel je čas, ko treba naročiti časnike, plačati naročnino. To dela človeku mnogo skrbi. Žalibog, da smo Slovenci že po deželah razkosani, da nam skoro niti gospodarski interesi niso skupni, kamo-li vsi drugi, da tvori vsaka dežela že za se posebno skupino, v pojedinih deželah pa vlada strankarstvo. Vsaka stranka pa, če je še tako majhna, hoče imeti svoje glasilo, eno za inteligenco, drugo za ljudstvo. To je najmanje, kar se ponuja. In sedaj naročnik, kateri hoče čitati ta razna glasila, da se o domači politiki saj za silo informira! Koliko listov naj naroči, da deseže svoj smoter? Kje naj vzame denar za razne te naročnine? Kjer je le mogoče, se hitro osnuje novi list, namesto da bi se moči pri starih zbirale, da bi se stari list zboljšal, po-vekšal, da bi sodelavce plačeval, vedno bolje plačeval! Naročnike lisfov bode ven dar enkrat tudi pamet srečala, da bodo teh »špasov« teh novih listov siti. In ako ne bode naročnikov za nepotrebne liste, bodo tudi ti zginili. To bi bilo prav, ker potrebujemo malo listov, pa te dobre. Ciril-Metodova družba je potrebna denarne podpore, ta se naj podpira. Ta edina naša šolska družba ne najde dovolj podpore, ker so se šolska vprašanja zanesla le v strokovne liste, do katerih navadno ljudstvo niti ne pride, namesto da bi se po časnikih, namenjenih ljudstvu, razpravljala in jpretresovala celo leto. . . , Z druge strani smo prejeli pismo, ki kulminira v stavku: Na Štajerskem imamo štiri liste, a kadar se gre za najvažnejše narodne interese, n. pr. za označenje sodnih razmer, je »Slov. Narod« jedini list, ki gre za nas neustrašeno v boj. — Tržaški škof in staroslo-vanski jezik v cerkvi. Pred kratkim smo ponatisnili v »Naši Slogi« izišlo poročilo, kako se tržaški škof pripravlja, da zada staroslovenskemu jeziku v cerkvi smrtni udarec. Škof Nagi je poslal »Naši Slogi« popravek, ki je, sodeč po slogu — skovan v »Obrambnem društvu« v Ljub-liani. Škofov popravek je pisan prav j e-zuvitsko. Škof Nagi piše: 1. Ni res, da se je tržaško koperski škof dr. Nagi opetovano pogovarjal s poreškim škofom (Flappom), nasprotno je res, da je škof Nagi samo enkrat napravil pri presv. škofu Flappu svoj nastopni obisk. 2. Ni res, da odredbe kongregacije v Rimu govore o popolnem uničenju starosloven-skega jezika — resnica je, da odredbe urejujejo uporabo staroslovenskaga jezika. 3. Ni res, da škof Nagi namerja zadati našemu jeziku v cerkvah smrten udarec, resnica je, da kakor katoliški škof hoče imeti mir v cerkvi in izven cerkve. 4. Ni res, da se mora narodno svečenstvo pripravljati na smrten ndarec — resnica je, da se mora pripravljati skupno s škofom, da v cerkvah zavlada mir — Kdor pazljivo prečita ta popravek, spozna iz njega, da škof Nagi v svoji škofiji res nekaj pripravlja glede rabe s t a-roslovenskega jezika — on imenuje to pripravljanje za mir v cerkvi — a že njegov nastop v Riomanjih priča, kakšen utegne biti ta mir in ta red, ki si ga želi nemški škof v Trstu. To bo mir kakor v grobu. — Dalmatinski metropolit v Rimu. V raznih jugoslovanskih listih čitamo, da je zadarski nadškof Dvornik nenadoma od potovalv Rim. Pred odho dom je bil na Dunaju, ktmor ga je poklical znani nemški voditelj in pokrovitelj La hov Chlumeckv, ki je nadškofu naročil, naj gre v Rim in naj poskrbi, da papež ne sprejme naznanjene mu deputacije v zadevi glagolice. Taki so ti od Boga postavljeni voditelji naroda in od Boga postavljeni čuvarji slovanskih narodov! — Gospod župnik Marčič na Slapu pri Vipavi se je doslej vedno v cerkvi obnašal spodobno in dostojno. Mnogi Slapenci obeh strank so nam pripovedovali, da ga imajo radi, ker se na prižnici ne vtika v politiko, temveč lepo razlaga verske resnice. Na sv. Štefana dan, ko je v Vipavi žegnanje, pa si je izbral gospod župnik temo, ki je bila vse drugo, kakor primerna za praznik prvega mučenika. Vemo sicer, da ga je v to pregovoril dekan Erjavec, a vendar mu svetujemo, da naj dvakrat premisli, predno kaj Vipavcem pove. Koristneje je, če živi duhovnik v slogi in v miru z vsemi vaščani, naj bodo te ali one stranke. — Županska volitev v Šmart-nem pri Litiji. Dne 27. t. m. se je vršila za občino Šmartno volitev župana. Slavnoznani »oče Cofek« je štrbunknil raz županskega stola. Na njegovo mesto je bil voljen županom gosp. Leopold Hostnik, brat g. Davorina Hostnika, profesorja na Ruskem. S tem izidom so vsi občani zadovoljni. — Gosp. Jakob Dimnik je odložil uredništvo »Učiteljskega Tovariša«; prevzame ga z novim letom gospod. E. G a n g 1. — Repertoire slovenskega gledališča. Jutri, torek, zvečer ponavlja se prvič Kovafevičeva velika opera »Psohlavci«, ki je pri premijeri dosegla tako velik uspeh. Da se vstreže opravičeni želji abonentov, premeni se vrsta predstav v toliko, da se vrši ta predstava »na par« predstava v četrtek, dne 1. januvarja pa na »nepar«. — Slovensko gledališče. Včeraj sta bili dve predstavi. Popoludne se je igrala gluma »Krojač Fips«J v kateri se je odlikoval naš komik gosp. Bole š k a, in bajka »Rdeča kapica«, v kateri si je pridobila novih simpatij naša naivka, gdč. Kreisova, ki je spričo svoje naravne in ljubeznivo živahne igre dobra tovarišica gdč. Rti oko ve (princ) in gospe Danilove (kraljica vil). Zvečer se je ponavljala burka s petjem »Brez denarj a«, ker se je gdč. Prochazkova na nogi močno poškodovala ter zato ni mogla nastopiti, dasi se je do zadnjega hipa trudila, da bi mogla zvršiti svojo dolžnost. Da se je nudilo občinstvu v pevskem oziru vsaj nekoliko odškodnine, se je v V. sliki burke priredil koncert ter so nastopili gg. Kral, Aschenbrenner in Vlček ter gdč. Glivarčeva. Gosp. Kral je zapel prolog iz opere »G 1 u m a č i«, g. Aschenbrenner Hillovo pesem »Hre pen en je«, g. Vlček arijo Lenskega iz Čajkovskega opere »Onjegin« in arijo iz opere »Prodana nevesta« gdč. Glivarčeva pa arijo iz Thomasove opere »Mignon«. Vsi štirje so želi za svoje lepo petje mnogo priznanja. V burki sta se zopet odlikova g. Lier in gdč. Ko-čevarjeva ter gosp. Boleška in g<">sp. 11 a š 1 e r. — Predavanje v „Slovenski Šolski Matici". Zvečer 27. t. m. se je zbralo toliko število učiteljev in učiteljic, profesorjev in staršev v mali dvorani »Narodnega doma«, da je bila ista popolnoma napolnjena. Vse je privabilo napovedano predavanje ravnatelja mariborskega učiteljišča g. Schreinerja, priznanega pedagoga in poznavalca otroške duše, kakor malokdo drugi. Predaval je o analizi duševnega obzorja otroškega z njemu lastno temeljitostjo in zanimivostjo. Ta tema je bil povzet iz obširne njegove tozadevne razprave v »Popotniku«, a prikrojil ga je po najbolj nujni vsakdanji praksi v šoli. Priporočal je vsem šolam, naj bi po vzoru najbolj prosvitlenega šolstva drugih držav preskušali učitelji pri vstopu učence glede na njih zaklad doma pridobljenih pojmov. V ta namen naj bi se stavilo sto raznih vprašanj, kakšne je predavatelj sestavil z ozirom na ljubljanske šole. Rezultati naj bi se zabeleževali na posebno polo ter se potem izročili »Slovenski Šolski Matici«, ki bi si nabavila na ta način nekako statistiko o narodni psihologiji. Strokovnemu razlaganju je sledilo burno priznavanje, a deželni šolski nadzornik gospod H u b a d je izrekel še posebej v imenu šolstva predavatelju najlaskavejšo zahvalo. — Umrl je v Litiji vpokojeni višji davčni nadzornik g. Jos. H u 11 e r v starosti 65 let. — Carlo Favetti. Kakor smo poročali, so bili sklenili goriški mestni očetje soglasno, da se vzida v občinski dvorani spominska plošča Carlu Favettiju, znanemu »patrijotu« iz tistih časov, ko so še pri belem dnevu sanjarili o »irredenti«, ali politična oblast je prepovedala tako vzidanje. — Regulacija mestnih ulic. Ci galetove ulice so te dni nasuli do Dalmatinovih ulic. Upati je, da bodo tudi kmalu zazidane. — Kanalizacija na Dunajski cesti in sosednih ulicah je končana. — Zgrajenih je bilo letošnje leto v Ljubljani 12 novih poslopij. — Na vozičku so ga odpeljali. Danes ponoči je na Marije Terezije cesti neki prostak 27. pešpolka upil in kričal, da je vse skupaj letelo. Kapo, plašč in bodalo je metal ob tla in se ni dal pomiriti. Ko se mu je napovedalo aretovanje, se je vrgel na tla in je suval okoli sebe. Dva stražnika, jeden vojak in jeden civilist so ga pobrali in nesli na stražnico, kamor je prišla vojaška patrulja po njega, ga naložila na voziček, ga povezala in odpeljala v vojašnico. — S cepinom po glavi je udaril dne 24. t. m. hlapec Ivan Lovan v Strahomeru Franceta Lovana in mu prebil črepinjo. Poškodbe so smrtnonevarne. — Božjast vrgla je včeraj dopo-ludne na Erjavčevi cesti delavca Mihaela Mittermaverja, stanujočega na Bleiweisovi cesti štev. 20. Prepeljali so ga na stanovanje. — V zaporu okradena je bila v soboto ponoči na magistratu odgnanka Margareta Tribuč. Zaprta je bila v odgon-skem zaporu z neko slaboumno Ano Knezovo, katera ji je zjutraj, ko je bila izpuščena, odnesla jopico, krilo in črevlje. — Konj brez varuha. Fijakarski hlapec Ivan Gril je pustil včeraj ponoči pred Plankarjevo gostilno na Dolenjski cesti vpreženega konja brez nadzorstva. Konj je pobegnil in zdirjal v mesto, kjer ga je na Valvazorjevem trgu prijel kom-ptoarist Karol Rebek in ga peljal na magistrat, kjer je počakal svojega hlapca. — V pijanosti. Delavec I. K. je v pijanosti zašel na Opekarsko cesto in pa- del v jarek, iz katerega ga je izvlekel policaj in ga spravil na njegovo stanovanje v Dalmatinovih ulicah. — Obesil se je v noči od 26. na 27. t. m. Kovačev hlapeo na Jezici Jožef Šešek. Obesil se je na jasli v hlevu. Kaj je vzrok samomoru, ni znano. Najnovejše novice. Umor in samomorpod b ož i č n i m d r e v e s o m. V občini Tees na Ogrskem so našli domači, ko so se vrnili od polnočnic, 701etno mater gospodarja Sticsa z razklano glavo pod božičnim drevesom in hišo izropano. — V Budimpešti pa si je najel jurist pl. Incze v hotelu sobo ter si dal v njo prinesti božično drevo. Zjutraj so našli mladega moža zastrupljenega. — Rodbino Humbert so odpeljali v Pariz dne 27. t. m. — Umor Gradčana v Italiji. V Cataniji je bil oropan in umorjen neki G a j š e k iz Gradca. — Požar v rudniku. V premogovnih jamah v Javorzni v Galiciji je nastal požar. Delo se je ustavilo ter je do 2000 delavcev brez zaslužka V zagrebški norišnici se je obe-s i 1 poročnik pl. F e s t e t i c s. — M a s c a g ni zopet aretiran. V Čikagu so drugič zaprli Mascagnija, in sicer na poziv nje govega drugega ravnatelja. — Hude viharje so imeli v noči 26. t. m. na Danskem. Pri Skegenu je vihar razbil barko »Peury«, pri čemur je utonilo 11 mož. — Po potresu prizadetim Turkesta-n o m je poslala ruska družba »Rdečega križa« 35 000 rubljev. * O aferi princesinje Lujize in nadvojvode Leopolda Wolflin-ga še vedno piše časopisje zelo obširno. O princesinji Lujizi se pripoveduje, da so ji stavili v očetovi hiši, ko je pribežala v Solnog«*ad, na izbero, naj gre ali v zdravilišče ali pa v norišnico. Zaradi tega se tudi sedaj krčevito brani, še kedaj prestopiti avstrijska ali saksonska tla, ker se boji, da bi jo oddali v norišnico. Njen ljubimec Giron je izjavil nekemu časnikarju, da sta s pricesinjo trdno odločena, se poročiti, kakor brž ss sedanji zakon princezinje razveže. Princezinji greni sedanje svobodno življenje le nepre stana misel na njene otroke. — Nadvojvoda L e o p o 1 d-W 6 lf 1 i n g se brani podpisati pravne odpovedi, kakršne so mu predložili, ker bi se moral odpovedati gmotnim pravicam, dočim hoče on ostati dedič po svojem očetu. Tudi on je izjavil, da se misli poročiti s svojo ljubimko A damo vič, a takoj še ne. O preteklosti Ada-movičeve govori najbolj jasno, da so jo bavarske oblasti izgnale iz Monakovega kot nadležno tujko. Za sedaj ostaneta v Montreuxu, a pozneje se preselita baje v Egipt. Telefonska in brzojavna poročila. Gradec 29. decembra. Slovenski poslanci so vstopili v deželni zbor. Podali so primerno izjavo. Namestnik in glavar sta v svojih ogovorih pozdravila vstop. Vransko 29 decembra. Mladi, zloglasni klerikalni agitator Vračko je uničil vransko čitalnico, 331etni dom vranske inteligence Na. občnem zboru, na katerem je bilo navzočih samo pet udov, so sklenili, opustiti „Slovenski Narod" in „Zvonu. S tem je odločena usoda čitalnice. Dunaj 29. decembra. Cesar je popolnoma ozdravel in bodo od 5. januvarja dalje običajne avdijence. Dunaj 29. decembra. Ogrski ministri so prišli včeraj sem in imeli včeraj in danes dolga posvetovanja z avstrijskimi ministri. Gre se za razna finančnopoli tičn a vprašanja pri nagodbi, zlasti za skupni drž. dolg in za tirolske carine na žito, pa tudi za vinsko klavzulo. Dunaj 29. decembra. Italijanska vlada ima že v rokah noto ministra grofa Goluchovvskega, s katero se odpoveduje trgovinska pogodba z Italijo. Nota je datirana z dne 31. t. m. in morajo torej biti pogajanja zastran nove trgovinske pogodbe dognana do 31. decembra 1903. Dunaj 29. decembra. Ruski minister grof Lambsdorff pride nocoj ob 7. uri 20 m iz Budimpešte sem. Na kolodvoru ga sprejme osobje ruskega poslaništva. Jutri ob dveh popoludne bo minister sprejet v posebni avdijenci pri cesarju, zvečer bo njemu na čast đvorni dine. Dunaj 29. decembra. „0std. Rundschau" trdi, da se je v hranil- nici in posojilaici v Rottenmannu na Štajerskem zgodila defravdacija. Djfrav-diranih je 250 000 K. Praga 29 decembra. Izvrševalni odbor mladočeške stranke je določil kot svoje zastopnike pri spravnih konferencah dr Brzorada, dr. Fo*ta, dr. Herolda, dr. Kramafa, dr Pacaka in Pantučka. — Na spravne konferenco je kot zastopnik radikalne stranke povabljen tudi dr. Baxa. Nemci so jako nejevoljni, da so povabljeni tudi zastopniki strank iz Morave, češ, da se je Korber s tem odmaknil od stališča, ki ga je določil nemški elaborat Praga 29. decembra. Dr. Herold je imel tu velik govor, v katerem je razvijal misel, da morajo Cehi pred vsem gledati, da dobe oblast v roke, pa če bi morali radi tega tudi zapostaviti neka svoja načela* Pariz 29. decembra. Listi prijavljajo vse polno poročil o sakski prestolo-naslednici princezinji Lujizi in o nadvojvodi Leopolda. Princezinja je nekim poročevalcem izrecno potrdila, da je zbežala v inozemstvo, ker so jo hoteli spraviti ali v samostan ali v blaznico. Giron je povedal, da je poslal dragocenosti princezinje Lujize. v vrednosti 400.000 frankov svojemu bratu, da pa so bile najbrž konfiscirane, ker nihče ne ve, kje da so. Borzna poročila. Ljubljanska KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. Uradni kurzi dunajske borze dne 29. decembra 1902. Naložbeni papirji. 42% majeva renta...... 4 2% srebrna renta...... 4% avstr. kronska renta . . . 4% » zlata „ ... 4% ogrska kronska „ ... 4% „ zlata „ ... 4% posojilo dežele Kranjske . . 47,% posojilo mesta Spljeta . . 4V,% „ „ Zadra. .. 4Vi% bo8n.-herc. žel. posoj. 1902 4% čeSka dež. banka k. o. . . 4% „ „ ž o . 47,% zast, pisma gal. d. hip. b 47t% peSt. kom. k. o. z 10% pr. 47»% zast. pisma Innerst. hr. . 4'/»% >, h ogr.centr.dez.hr. 4'/a% „ „ v hip- banke . 47,% obl. ogr. lokal, želez. d. dr. 47,% češke ind. banke . . 4% prior. Trst-Poreč lok. želez. 4% „ dolenjskih železnic . . 3% „ južne želez. kup. 7, 7t 4'/»% avstr. pos. za želez. p. o. Srečke. Srečke ođ leta 1854 ..... „ „ 18607, .... „ „ 1864 ..... „ tizske........ „ zemljske kred. I. emisije ,. n. m „ ogrske hipotečne banke . „ srbske a frs. 100'— . . ,, turske........ Basilika srečke . . . r . Kreditne „ .... InomoSke „ .... Krakovske „ .... Ljubljanske „ .... Avstr. rud. kri'La , .... Ogr. „ „..... Rudolfove „ .... Salcburške „ .... Dunajske kom. „ .... Delnice. Južne železnice 3....... 61"—I 62 — Državne železnice...... | 681.— 682 — Avstro-ogrske bančne delnice . . 1640'— 1550"— Avstr. kreditne banke . . . . fl 683 50 684 50 Ogrske „ „ .... 714 f»0 71550 Živnostenske „ .... j 254 40| 25540 Premogokop v Mostu (Briix) . . U 700'— 706"— Alpinske montan...... 375"—j 376"— Praske želez. ind. dr..... j 1470— 1475 — Rima-Muranyi........ 468 — 469 — Trboveljske prem. družbe . . . 374 — 378 — Avstr. orožne tovr. družbe . . 301— 302 50 Češke sladkorne družbe .... 145'— 150 — Valnte. C. kr. cekin........ 1129 1134 20 franki......... i 19*05; 19 08 20 marke......... ! 23 41 23 48 Sovereigns......... ! 23 90 2398 Markej........... i 117 20 117 40 Laški bankovci....... 9525 9545 Rublji........... |j 25250 253 50 Žitne cene v Budimpešti. dn6 29. decembra 1902 Termin. Pšenica za april.....za 50 kg K Denar 10136! 101 25l 100 35' 12045 07 95! 11985 9776* 99 75 100 — 99 95 99 25 99 25 10015 10565 100 50 100 50 100 65 9950 9925 98 — 99-50 291*75 99 50 180-188 — 249 — 156 50 265 — 264 50 263-76 89-11350 18 45 434 — 86- 75 — 75 — 55 — 26 25 69- 76 — 428 — 61-! 681.-1540 — Blago 10155 101-45 100-55 120 65 9815 120 05 100 75 101 — 100 95 10025 10025 100- 60 106 65 101- 60 10125 10165 100 50 100 25 99-— 100 60 293 75 184- — 185- — 253 — 158 50 267 — 266 50 255 75 9L— 114-50 19 45 438 — 88-50 78-50 77-— 66 — 27 25 73 — 79-432 50 Rž Koruza □ves april maj april 50 50 50 7 69 6 69 676 619 Efektiv. 5 vinarjev ceneje. Javna zahvala. Veleblagorodna gospa Olga baronica H e i n, roj. groficaApraxin, je Elizabetni otroški bolnici po njenem blagohotnem sproženju pod njenim pokroviteljstvom dne 14. t. m. v „Ton-halleu se vršečega dobrodelnega koncerta znovič priskrbela znaten znesek 641.40 K. Podpisani upravni svet se vidi toroj prijetno zarezanega, veleblagorodni dobrotnici Eliza-betne otroške bolnišnice svojo globoko čuteno zahvalo javno izreči. Ljubljana, dne 27. decembru 1902. Upravni svet Elizabetne otroške bolnice. Poslanog Gospa A. Raunicher čevljarjeva soproga v Ljubljani. Jaz imenujem Vas lažnivko in brezznačajno osebo, ako ne pre-kličete v teku 48 ur lažij, katere ste govorili dne 15. t. m. proti gospej Štemberger iz Mengša o Alojzij Dcžman. (3209-1) meni. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (3208) Mateorologično poročilo. V14ina cad morjem SGO'3 m. Srednji aaraoui Uak ?B«-0 hb. Čas opazovanja Stanje barometra V mm 51 Vetrovi iS Nobo J" 27. 28. 29. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 738 0 0 6 al. Bzahod jasno 738 9 |— 14 'si. svzhod! oblačno | 736 4 3-0 I al. zahod lak. oblač. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 735 4 7314 729 6 5*5 .si. jvzhod oblačno S 5'0 laL jzahod oblačno I 6 4 8l. jzahođ oblaCno Uj Srednja temperatura sobote in nedelje 19J in 2 4°, normale : —2 6° in —26°. I Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogočni našo predrago mater, staro mater, prastaro mater in taščo, gospo Cecilijo Rupert roj. Volk po kratki bolezni, previđeno s svetotaj-stvi za umirajoče, v 95. letu njene dobe, danes, dne 28. grudna populdne poklical v boljše življenje. Pogreb drage pokojnice bode v torek, dne 30 grudna 1902, ob 3. uri po-poludne na tukajšnjem pokopališču. Svete maše zadušnice se bodo brale v večih cerkvah. Priporočamo predrago rajcico v molitev in prijazen spomin. V Krškem, dne 28. grudna i902. Žalujoča rodbina 3210) Rupert-ova. Popolna mizarska oprava se odda takoj v prevzetje. Glede pogojev dogovori se osebno. Vpraša naj se: Poljanska cesta 25. Za ljubljenca m»J i>t-i«ii«-«-n«-J-t- «lui-llo Je Mteltlenlea J. Klauer-jevega „TRIGLAVA" finega rastlinskega likerja. — Cena za kakovost Exf. (extraflno): (415-260 V, tsteklenlru 14 4— „ „ *•*«> V* „ Dobiva se pri edinemu založniku Edmund Kavčič-u v Ljubljani (nasproti glavne pošte) in drugih dobrih prodajalnah. 2786 Ueliko denarja! v23) do 1000 K na mesec morejo si pošteno prislužiti osebe vsakega Btanu (kot postranski zaslužek). Natančneje pod ,.Reell 118" na Annoncen-Ab-teilung des MERKUR, Stuttgart, Schickstr. 6. Izvod iz voznega reda veljaven od đ*58 1. oktobra 1902. leta. Cdhoi ii Ljtrti >••* jož. kol. Proga os:, Trbiš. Ob V/, ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfestc, Inomost, Monakovo, Ljabno, č«z SeiztLal v Anssee. Solnograd, čez Kleln-Reiflin|> v Steyr, v Line na Danaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 ai zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljabno, Danaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Danaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljabno, Selzthal, Danaj. — Ob 3. ari 56 m popoldne osobui vlak v Trbiž, Beljak, Ceiovoc, FranzensfeBte, Monakovo, Ljabno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezera. Inomost Bregenc, Curih, Genovo, Par;z, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzea, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago. Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga T Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje., ob 1. uri 5 m popoludne is t o taku, ob 7. nn 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. Kl. Froga II ■::. Lz», Ob 5. ar: 85 m- zjutraj osobu; ?iak z .....tja čez Amstetten. Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, šteyr, Isl, Aassce. Ljubno Celovec, Beijak, (Monakovc-Trst direktni vozovi I. in IL razreda). — Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri i'6 m dopoludne osoiani vlai z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Bude jevice, ttolnograd, Lmc, Steyr Pariz, Geaevo, Cunh. Bregenc, momosc, Zeli ob jezeru, Leud-Gastein, Ljubno. Celovec, Si. Mchor Pontabel. — Ob 4. ari 44 m po-t-oludn* csobni vlak s Danaja, Ljcbna, Selztbala, Beljaka Celovca, Monakovega, Inomosta, Frauzensiesta, 1-cntabia, — Ob b. uri 51 m zvečer osobui viaJc c i •: lijnbna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Šoinograda. — praga is Hcvoga ".. in Osooni vlaki: Ob 8. uri 44 m smatraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri j- m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja m ob 2. uri bo m sveCer istotako. — Gdnod Is iija..-Ijane drž. kol. v £&mnik. Medaui vlaki; Ob 7. uri itt JE zjutraj, ob 8. ari 5 m popoladae, ob 6. ari 5C m s'sećer ia ob 10 ari J5 m, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobra. — Prihod v Ljablj*no drž. koi. il KsnilUUl Mešani vlaki: Ob o. uri *y m zjutraj, ob li. ari 6 ai dopoiudjie, ob o. ari iO m »večer in ob 9 uri bo a zvečer, posiećzgi «lak le ob nudeljaa in praznikih in samo v oktobru- (.».; Išče se takoj za pisarno in skladišče blaga, v pritličji ali v I. nadstropji, v lepi ulici. Ponudbe pod M. H. poste restante Ljubljana. (2306—1) Kupi se ali v najem vzame večja trgovina na Gorenjskem. s špecerijskim alt pa z mešanim blagom. Ponudbe se prosijo pod večja trgovina" na uprav. »Slov. Naroda«. (3086—7) Edina zaloga na Kranjskem: lekarna Pieeoli ,,Pri angelju'-Ljubljana, Dunajska cesta. ■v Zeleznato vino LEKARJA Pieeoli -ja v Ljubljani. Dobhasevletarnak krepca malokrvne. nervozne in slabome osebe s pravico substitucije se išče. Plača po dogovoru. Kje pove upravništvo »Slov. Naroda«. (3195—2) PoIllterHka Mteklenlea velja « 14. Zunanja naročila izvršuje lekarnar (-ahrljel I* i <•<••» I i v lijultljasii točno, ako se mu posije (2910) znesek po poštnem povzetju. a (5) Cepo in priljubljeno VOLETNO DARILO elegantne jtasete napolnjene s fin m pism. papirjem. Cena od 14 1*30 višje. Božične in novoletne razglednice. # Krasen nakit za božična drevesca v veliki izberi. (3105—5) Cena niacka. pri Ivanu Bonacu v Ljubljani, nasproti glavne pošte. 29 let star, špecerist in železninar želi sedajni prostor premeniti. Blagohotne ponudbe blasrovolijo se pošiljati pod „Judicat 29" na upravništvo »Slov. Naroda«. (3189—2) Mlad trgovski pomočnik izurjen v špecerijski in delikatesni stroki, želi svojo službo z novim letom premeniti v kako tukajšnjo špecerijsko trgovino. Naslov se izve pri upravništvu »SI. Narod a. a (3178-3) ^^^^^^^^^^^^^^^ Katera poštna pomožna uradnica želi menjati SVOJO SluŽbO? 31873 Kje ? pove upravništvo »Slov. Nar.« ^^^^^^^^^^^^^^^^ IVa. prodaj za drevored po jako nizki ceni. Kostanji so visoki po 250 cm do 320 cm s krono. Istotako se tudi dobe (3207 — 1) razna sadna drevesca. (Jene se lahko poizvedo pismeno ali osebno. Naslov: Jakob Pintar, sadje-rejec pri Sv. Tomažu št. |26 nad Škofjo loko, Gorenjsko. >cco< Vsem p. n. čast. gostom in naročnikom kafor tudi vsem prijateljem in znancem veselo in srečno leto x! xx; xx; novo S spoštovanjem (3205—1) plejzij in Pno Zajec gostilna in vinska trgovina v Ljubljani, J^imska cesta št. 4 in v Spodnji Š&k* Št. 152. sXXxxxxxxxxxxxX>c (3104—5) tara je kašlj al a cele noči, Cvekov si brinovec brž naroči, jfapravi si grog, ki ozdravi gorjć, 3(dor ne verjame, poskusi naj le! Š*. 45 923 (3202-2. Glasom zakona z dne 19. julija 1902 drž. zak. št. 152 pineha počenši s 1. januarjem 1903 pobiranje c. kr. cestarine. Da se pa vsakemu napačnemu tolmačenju tega zakona v okom pride, se razglaša da ostane pobiranje mestne tlakarine tudi nadalje v veljavi. Plačevati bode treba tedaj od 1. januarja 1903 na vseh mitnicah mesta ljubljanskega od vprežene živine 8 h in od vsake gnane živine 4 h, oziroma ker se pobira tlakovina pri vstopu za sem in tje po 16 h in 8 h. Mestni magistrat ljubljanski dne 24. decembra 1903. U80jam si vljudno vabiti, da si vsakdo ogleda, brez da bi bil primoran kaj kupiti, v moji trgovini prirejeno >r-»j —velikansko novoletno razstavo papirnatega in galanterijskega blaga. K obilnemu obisku vabi z odličnim spoštovanjem FR> IGLIC trgovina papirja in galanterijskega blaga na debelo in drobno. (3118—4) Iijubl|ana, Me^nl * ■"«■ ■ ■ - X3Fx>iaa&oarx I.O darilo! Predzadnji teden! <3-la.T7-nI d_c"bltels: kron 40.000kron Srečke umetnisko-obrtnega (2927-i5) a, x hrono Vi prlpororu društva j.c.mayer v Ljubljani. Ob priliki novoletnih daril usojam si p. n. častito občinstvo opozoriti, da le cvetlica ali rastlina, bodi si (fr sveža ali suha, je damam in gospodom najljubše darilo in te se dobe, kakor £ cvetlice v loncih, sveže in preparirane palme, šopki, cvetlične košarice, 'Vm vse v raznih vrstah in po jako nizkih cenah le pri (3134—6) xl» ftlejziju r^or^il^a v JLjubljani, S^^iburgove ulice 5. Vam kličejo cvetke: „Ne zabite nas! Smo ljube vsakemu sleherni čas. Cvetlic se ne brani najvišja gospa, i skromna djevojka nas rada ima. Nas mnogo je zbranih pri Korsiki v Selenburgovi ulici. Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000«— Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. LJUBLJANSKA KREDITNA BAUKA V LJUBLJANI Špiialske ol i e e ^ t . 2. Zamenjava In eikoniptuje Daje predujme na vred. papirje. izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale Zavaruje sredice proti kurzni ===== kupone. || II lzrabL |[ , . Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. (2976—13) 03* Eabompt Id iakM*o menic. Tt-U ft^ST Borana naročila. ~±JQ Podružnica v Spije t vi (Dalmacija). Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dno vzdiga. Promet s čeki in nakaznioami. ladajatalj in odgovorni urednik : D v. T avl »v. Lastnina in tisk »Narodna tiakasne«. D/$2++^C