Poštnina plačana v gotovini.
DEMOKRACIJA
Spediz- in abb. post. II. gr.
Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena; Posamezna štev, L. 15.-Narodnina: Mesečna L. 65.-
PoSt. 6ek, roO. it. »-18127
Leto I. - Štev. 20
Gorica - Trst, 5. septembra 1947
Izhaja vsak petek
Brezmejna podlost homnnlstlfnlh zIoEInceo
Kljub grožnjam naprej
Ugrabili so dr. Andreja (Slavka) Uršiča, soustanovitelja in urednika »Demo* krači je«. Moža kremenitega značaja, neizprosnega bor* ca za demokratične ideale svobode in človeškega do* stojanstva, ki se je vedno boril za pravico in boljšo bodočnost slovenskega na* roda in proti njegovim zmotam in zablodam, ki so plod brezvestne komuni* stične propagande. Andrej Uršič je iz naroda izšel in je zanj živel, skromen in preprost, sin naših gora, ki ni poznal mržnje in sovra* štva. Nam so ugrabili so* trudnika posebnih sposob* nosti, človeštvu pa glasnika resnice in pravice.
Slovensko demokratsko gibanje, ki gre kakor val preko naših hribov in do* lin, ki drami našega člove* ka od mest do najbolj od* daljenih kmečkih koč, tu in onstran demarkacijskih črt in mej, in ki ima v »Demokraciji« svojo luč*vodnico, je bilo od svojega početka v aprilu 1.1. predmet naj* hujših napadov in groženj s strani komunističnih agi* tatorjev in njihovega tiska. Začel je komunist in tajnik SIAU Branko Babič dne 27. aprila 1947, ko je na javnem zborovanju govoreč o »Demokraciji«, jo napadel in grozil: »Slovenski narod
—	mislil pa je komuniste — bo enodušno obsodil in uničil vse svoje sovraži nike« ... pri čem je meril na »Demokracijo« in ljudi okoli nje.
Komunistična stranka in SIAU sta ukazali svojim od* borom po vaseh, da prepre* čijo za vsako ceno prodajo in širjenje »Demokracije«.
Izvršilni odbor SIAU je glasom objave v »Primor* skem dnevniku« od 17. ma* ja 1947. obsodil »Demokrat cijo«, kot izdajalski list in pozval »Slovence Trsta in ozemlja, naj obsodijo ta nov poskus protiljudskega delovanja, ki pomeni — v glavah SIAUskih komuni* stov in njih kimavcev — »izdajstvo nad slovenskim narodom«. Tedaj je »De* mokracija« od 23. maja pri* nesla imena izvršilnega od* bora SIAU, imena Branka Babiča, dr. Angela Kukanje, dr. Frana Tončiča, dr. Jo* sipa Ferfolje, R. K. Uršiča, Draga Pahotja, profesorja Oskarja Ferlana, Gustanči* ča Gilda, Marija Kocjanči* ča, Gigi' Destradija, Kriz* mančiča Aleksandra, dr. Sajovica Umberta in dr. Šaulija, z dodatkom, da ob* javlja imena javnosti, da bo ta vedela, kdo so mo* talno, pravno in politično odgovorni za vsa morebit* na nadaljnja nasilstva od te strani proti svobodi duha ter osnovnim človeškim tn političnim pravicam in za vse njih posledice.
Grozilo in žugalo se je brez prestanka, toda »De* mokracija« je šla svojo pot na čelu našega demokrat* skega gibanja, ki je v tej najstrašnejši in najbolj cr* ni dobi vse naše narodne zgodovine našemu narodu edina svetla točka in kaži* pot v boljšo bodočnost.
Pristaši političnega terorizma ugrabili našega urednika dr. Andreja Uršiča
Zmanjkalo jim je doka* zov v polemiki z »Demokrat cijo« in demokracijo; zato so segli po svojem običaj« nem sredstvu, ki je začetek in konec komunistične mi« selnosti, po nasilju.
V	duši naroda je vz« rasel dvom in razočara« nje nad zlagano propagan« do samozvanih »ljudskih vodij«, ki niso našli več stvarnih dokazov. V zadre« gi so si nadeli krinko molka. Občutili pa so na sebi, da je molk včasih težji kot svinec; nabrala se je kopi* ca dejstev, ki so nujno ter« jala odgovor in pojasnilo, kajti njihova razkrinkana propagandna sredstva niso več zadostovala. Zbali so se resnice in preračunano u« kazali zločin.
Iskra te resnice je bila »Demokracija«, ki je v zadušnem ozračju laži, na« cionalne in osebne nemora« le, prva javno dvignila svoj glas in oznanila začetek prebujenja. V strahu pred razkrojem lastnih vrst, ki so ob tej novi glasnici res« nične demokracije sprevi« dele, kam jih vodi lažniva komunistična propaganda, so morali nujno seči po svo« jem običajnem argumentu
— nasilju. Ker niso mogli slovenskega naroda obvla« dati s prepričevanjem, so ga hoteli pokoriti z ustra« hovanjem. Od politične zrelosti naše sredine je od« visno, ali bo mirno sprejela ustrahovalno palico in tiho uklonila hrbtenico, ali pa bo ponosno dvignila glavo in napovedala boj politič« nemu zločinu.
Zato so se odločili, da bodo z ugrabitvijo našega urednika Andreja Uršiča
— Slavka Hribovca — po« skusili zastrašiti poštene primorske Slovence in uni« čiti naš list. Preteklost, de« lavnost in požrtvovalnost našega urednika so jim menda narekovali njihovo zločinsko misel.
Znan je po svoji rodni Primorski, po vsej Slove« niji in preko njenih meja. Doma je v Kobaridu v zna« ni narodnozavedni družini pri »Jeronovih«, ki je v tež« kih narodnih trenutkih fa« šističnega režima dokazala svojo požrtvovalnost in odpornost.
Ob nastopu fašizma je zapustil rodni dom ter od« šel v Jugoslavijo, kjer je
obiskoval v Novem mestu gimnazijo. Že v dobi svojih srednješolskih študijev se je pokazala njegova narodna in napredna usmerjenost kot člana jugoslovanskega nacionalnega dijaškega dru« štva »Prosveta«. Prehod na ljubljansko univerzo je njegovo narodno in poli« tično delovanje še povečal.
V	vrstah jugoslovanskega naprednega društva »Jadra« na« se je razvil v vodilno pojavo visokošolskega živ« ljenja. Bil je odličen orga« nizator, govornik in pisec že v teh začetnih dneh svojega javnega udejstvovanja. Poleg tega je sodeloval še v številnih drugih organi« zacijah in bil urednik pri vrsti mladinskih listov. Njegov prehod v politično življenje označuje ustano« vitev mladinske organiza« cije Jugoslovanske nacio« nalne stranke, ki je kot predstavnica mlajše poli« tične generacije stremela za strnitvijo vsega napred« nega miselnega kroga. Nje« gova delavnost je bila vse« stranska. Poznal ni nikake« ga oddiha. Bil je glavni ta j« nik osrednjega odbora te skupine in se je veliko trudil, da bi izpopolnil nje« no organizacijo. Prirejal je sestanke in tečaje in zbiral okrog sebe mladino. Poleg tega je pa veliko in pridno študiral. Politiko, kateri se je hotel posvetiti, ni sma« tral za nekaj zabavnega, za amaterstvo, ampak za ne« kaj resnega. Politika je zna« nost, je bilo njegovo nače« lo, zato se mora politik za svoj poklic temeljito pri« praviti in vzgojiti. Zlasti ga je mikal študij demokratič« nih načel, katera sta faši« zem in nacizem tako grdo gazila in katera je komuni* zem tako peklensko izko« riščal. Gabilo se mu je to početje. Odločil se je priti vprašanjam demokracije do jedra. Oborožen s tem zna« njem je hotel potem v boj proti vsem demokratičnim potvorbam. Pri tem delu je našel največ pobud pri čeških državnikih Masa« ryku in Benešu, katerih po« litična načela je preučeval. Izklesal se je in postal glas« nik demokracije. Saj je nam vsem še v dobrem spominu, kako je znal Slavko Hribo* vec v »Demokraciji« fino, stvarno in duhovito raz*
pravljati o problemih de* mokracije.
Ob nemškem napadu na Jugoslavijo aprila 1941. se je javil kot prostovoljec v jugoslovansko vojsko. Po vrnitvi v Ljubljano je s prijatelji svojega kroga za« čel z ilegalnim delom, ki je povzročalo okupatorju mnogo skrbi.
Ob zlomu nacizma in fa« šizma se je po 17 letih ne« pretrgane odsotnosti iz svojega rodnega kraja vr« nil v krog svoje družine. Tukaj je mirno živel, ne da bi mu kdor koli kar koli očital, ker njegova politična
in moralna preteklost je bi« la čista in neomadeževana. To je trajalo vse dotlej, dokler mu ni njegova za« vest poštenega Slovenca narekovala, da je nastopil proti zlorabljanju narod* nega čustvovanja svojih primorskih rojakov po ko* munistični stranki, ki je s svojo politiko povzročila največjo nesrečo našega na* roda in primorskih Sloven* cev še posebno. Zastavil je plug in oral eno prvih brazd na ledini primorskega poli* tičnega življenja, katero je prerastel komunistični osat. Ni bil sam, število oračev je rastlo iz dneva v dan. Stalne težke napake komu* nistične partije, varanje in nasilja, izdaja osnovnih na« rodnih koristi na Primor« skem, ki je povzročila raz« delitev Primorske ter izgu* bo Gorice in Trsta, pa so
VARNOSTNEMU SVETU pri Združenih Narodih
Lake Suocess
Slov. demokratska zveza v Gorici in Slov. demokratska zveza za STO v Trstu obveščata Varnostni svet, da je OZNA, tajna policija Tito-vega režima v Jugoslaviji, ugrabila jdne 31. avgusta 1.1. v Kobaridu v coni A, dr. Andreja Uršič-a, urednika „DEM0KRAC1JE“, glasila slovenskega in hrvatskega demokratičnega gibanja v Julijski krajini in na Tržaškem ozemlju, potem ko so eksponenti K. P. in S. I. A. U. vodili že pol leta zagrizeno teroristično propagando proti tedniku „DEM0KRAC1JA“ in njenim sodelavcem.
Ta novi teroristični akt Je' do Skrajnosti razburil nekomunistično slovensko in hrvatsko prebivalstvo tega ozemlja. OZNA že dve leti ugrablja in ubija na tem ozemlju nekaznovano svoje politične nasprotnike samo zato, da drži prebivalstvo v stalnem strahu in da zaduši vsako nekomunistično delavnost. Ker doslej vsi ukrepi Zavezniške vojaške uprave niso uspeli zlomiti ali vsaj omejiti tega zločinskega, za človeštvo sramotnega početja, protestiramo pred vsem svetom proti temu obupnemu položaju in zahtevamo, da Varnostni svet takoj podvzame odločne ukrepe, da se teror OZNE pri nas^ zatre in da se zajamči mirnemu slov. in hrv. prebivalstvu na tem ozemlju svoboda mišljenja in osebna varnost
Slev. demokratska zveza t Geriči
Slev. demekr. zveza za STO v Trsta
tudi že samo po sebi olaj« ševale delo teh poedincev in zdravilno vplivale na razpoloženje širokih plasti naroda.
Srd komunistične partije se je obrnil proti njemu, ker so upali v njem zadeti naj* požrtvovalnejšega in najna* čelnejšega nasprotnika ter s tem ustrahovati primorski narod in ubiti v njem voljo, da bi sam odločal o svoji usodi.
Vsak zločin terja kazen.
Od srede
do srede
28'iijavaustiM Mladi konser-
itivec Gordon Harrison je ob svoji vrnitvi v London z mladinskega festivala v Pragi izjavil: »V Pragi je bilo vse enostransko; nismo našli prijateljstva, ampak sam komunizem, katerega so nam vsiljevali pri zajtrku, kosilu ta večerji*. — Na sestanku Varnostnega sveta je sovjetski delegat joriovho opozoril, da bi vsak po-zkus, s katerim bi hoteli omejiti pravico »veta* petih velesil, utegnil povzročiti propad Združenih narodov. — Varnostni svet je obnovil razpravljanje o anglo-eglp-tovskem sporu. — Iz ameriških virov poročajo, da nista niti Truman niti zunanji minister zanikala, da Združene države ne bodo poslale čet v Grčijo. — Papež in predsednik Truman sta si izmenjala pismi, v katerih zatrjujeta svoje zaupanje v svet, ki bo slonel na morali in na krščanskih načelih. — Na anglo-francosko-ame-riški konferenci so se sporazumeli glede povečanja nemške proizvodnje na anglo-ameriškem področju v Nemčiji.
29, avgustai Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je zanikal vesti, po katerih naj bi hritanska vlada imela namen umakniti v teku septembra svoje čete iz Grčije. — Gromiko je zavrnil podrobni osnutek za ustanovitev odbora za atomsko nadzorstvo. — Preiskovalna komisija Združenih narodov za Palestino je soglasno sklenila, naj bi britanski mandat prenehal čimprej. — Sovjetska zveza je ratificirala mirovne pogodbe z Italijo, Romunijo, Madžarsko in Bolgarijo. — Predsednik nove grške vlade je nepričakovano postal bivši zunanji minister Kon-stantin Tsaldaris; v vladi so sami populisti in en član neodvisne rojalistične stranke.
30. R«
garske opozicije Nikola Petkov je vložil priziv proti smrtni obsodbi na vrhovno bolgarsko sodišče. — Na sovjetsko zahtevo bodo v Avstriji uvedli cenzuro nad brzojavnimi vestmi, ki jih oddajajo preko avstrijskega radia.
— Namestnik voditelja britanske opozicijske stranke Anton Eden je na zborovanju v Camouštici pozval laburistično vlado, naj odstopi, ker ji ni uspelo rešiti gospodarske krize v Veliki Britaniji.
— Clan madžarske opozicijske stranke „Svobode* Nagy je nekemu dunajskemu časopisu izjavil, da volitve na Madžarskem ne bodo izraz volje ljudstva, temveč poskus manjšine, da y?fli madžarskemu ljudstvu podobno vlado, kakor je Titov režim v JugoslayijI.
Shairgustai Predsednik Truman je z washingtonskega letališča odpotoval v Rio de Janeiro.
— V Ženevi je posebna komisija Združenih narodov za Palestino podpisala poročilo, ki bo vsebovalo predloge za rešitev palestinskega vprašanja. — Turške protiletalske baterije in turška lovska letala so prisilila k pristanku neko sovjetsko vojaško letalo, ki e preletelo okolico Smirne. — Madžarska stranka Matih posestnikov je uradno protestirala proti sistematičnim In težkim zlorabam na volitvah v teku dneva. — Predsednik nove grške vlade Tsaldaris je izdal poziv za sestavo vsenarodne vlade, da bi tako napravili konec težkočam v državi.
I.	septembra i Ameriški opazovalci so oznaSlli nedeljske volitve na Madžarskem kot največjo vbiivno sleparijo, kar Jih je Mio do zdaj. - Diplomatski svetovalec zunanjega ministrstva Iprd Vansitartt, predsednika organizacije liberalne stranke in laburistični poslanec stotnik Raytiend Balckburn so pozvali britansko yj*do, naj odpove godbo ZrBof
£ Voditelj bol-.
Zato je grožnjam sledilo dejanje. Andrej Uršič je bil ugrabljen na isti dan, ko je K.P. za S.T.O. imela v Trstu svobodno in nev§o* teno svoj ustanovni občni zbor. Z ugrabitvijo so hoteli zadeti ne samo junaka in borca za narodne in demokratične ,pravice, ampak tudi ves naš demo* kratski pokret in njegovo glasilo »Demokracijo«. T o je najgnusnejši zločin, zlo* čin političnega terorja, ka* dar hočejo uničiti svojega lojalnega in odkritega poli* tičnega nasprotnika samo zato, ker drugače misli in sodi. To je tudi zločin proti svobodnemu tisku civilizi* ranega sveta, zločin brez primere.
Ali mi ne grozimo niko* mur. Večna pravica bo iz* rekla svojo pravično sodbo nad vsemi zločini in zločin* ci. Morda ni daleč dan odre* šenja, ko bo slovenski na* rod vstal in zvrnil s sebe naj sramot rtejši jarem, ki ga je kdaj nosil, jarem po* litičnega nasilja in straho* vanja.
Težka izguba nas je zade* la z ugrabitvijo našega Uršiča, ali mi ne klonemo. Uničiti morejo poedince, ali ne morejo uničiti idej, ki so jih nosili. Ta zločin nas ne bega, temveč nas še bolj vzpodbuja in povezuje, da se bomo odločno borili do končne zmage. Naše demo> kratske ideje o svobodi, narodni in socialni pravič*
nosti so tista nepremagljiva sila, ki veže, navdušuje in vodi ogromno večino slo* venskega naroda k zmagi nad temo, krivico in zloču npm.
Mi gremo naprej.
Mirovna pqgodba z It ali* jo je končno odobrena od vseh štirih velesil, k$kor smo predvidevali, in treba je le še položitve odobritve* nih listin v Parizu, da stopi pogodba v moč.
Zato stopa Slov. demo* kratska zveza za STO v Trstu danes s svojim pr o* gramom pred slovenski, hrvatski in srbski narod Tržaškega ozemlja v zave* sti, da bodo naši mučeniki nam vsem pobuda in vzor v borbi za končno zmago.
Tudi Mussolini in Hitler sta začela graditi svojo u« sodo s takimi sredstvi. O« Šabno sta šla preko vseh zakonov in človeških pra« vic ter zasmehovala svoje, žrtve. Dolgo jima je to uspeva lo, svet sta pripeljala na rob propada, toda v propadu sta se znašla končno sama s svojima narodoma. Smrt teh dveh, ki sta proglašala, da »namen posvečuje sred« stva«, naj bo opomin da« našnjim komunističnim vlastodržcem v Jugoslaviji in njihovim zločinskim po« magačem na Primorskem, kam pripelje pot, na kate« ro so s pretehtano hladno« krvnostjo stopili.
Ugrabitev Andreja Ur« šiča ni edini primer. Vrsta zločinov se vleče kot rdeča nit skozi vse dejanje in ne» hanje današnjega, komični« stičnega režima na Primor« skem, v Jugoslaviji in po vsem svetu. Kaj pravijo k lemu tisti »pravičneži« iz »sopotniškega« krožka, ki služijo komunistom za krin* ko pred svetom in lastnim narodom? Kako dolgo si bodo še zatiskali oči in u« šesa ter iskali pri vsaki žr« tvi dlako v jajcu, da bi si potolažili z njo svojo vzne« mirjeno vest?
garlji izVršiif smrtnd obsodbonaa voditeljem opoziciji Nikolo Pet-kovom. — Bivši ameriški bojevniki so na svojem sestanku v New Vorku soglasno oznacmko-munizem kot največjo nevarnost za Združene držrte. V Ca»-berrl se je zaključila konferenca britanskega Co«monwealtha, pa kateri so razpravljali ojaponskl mirovnipogodbi In fi jenih bodočih določbah. - Zdiružene države so zahtevale od Velike Britanije, naj preloži umik svojih čet iz Grčije vsaj za tako dolgo, dokler grikl položaj ne bo urejen z ustano-
PROGRAM
„Slov. demokratske zueze" za STO
Od srede _________________do	srede_____
(Nadaljevanje s prve strani)
vitvijo stalne komisije za mejo.
— Turška narodna zbornica je soglasno odobrila zakon o ratifikaciji turško-ameriškega sporazuma o ameriški pomoči Turčiji. — Pri madžarskih volitvah so stranke opozicije dobile 1 milijon 989 tisoč glasov ali približno 409/0, stranke vladne koalicije pa 3 milijone 7 tisoč glasov ali približno 60 odstotkov.
2. septembra a Madžarski socialdemokratski pravosodni minister je odstopil v znak protesta zaradi nerednosti pri volitvah. — Belgija bo sodelovala v komisiji treh narodov, ki bo na pobudo Varnostnega sveta skušala urediti indoneizijski spor.
— Predsednik Truman je govoril na zaključnem zasedanju med-ameriške obrambne konference in med drugim izjavil, da so v mnogih državah še danes take vrste vlade, proti katerim so se zavezniki bojevali. — Združene države so zavrnile sovjetski protest glede zvišanja nemške industrijske proizvodnje na britanskem in ameriškem zasedbenem področju v Nemčiji. — Velika Britanija je že osmič posredovala, da bi rešila življenje voditelju bolgarske opozicije Nikoli Petkovu. — Iz Bolgarije je v Turčijo pribežalo sedem predstavnikov bolgarske kmetske stranke, ker v Bolgariji ni več možnosti, da bi na demokratski način branili pravice kmetov. — V Southampton je prispelo 19 članov odbora za zunanje zadeve ameriške zbornice, ki bodo potovali po Evropi, da se osebno prepričajo o gospodarskem položaju. — Grška vlada je sprejela sklep o uvedbi vojaške cenzure in zato so ukinili člen 14 grške ustave o svobodi tiska.
3. septembra i Načelnik zavezniškega nadzorstvenega sveta na Japonskem je obtožil Sovjetsko zvezo, da ovira delo v istem, ker doslej še ni predložila niti enega konstruktivnega predloga.
— Sovjetski zastopniki pri Združenih narodih so končno predložili svoje poročilo o številčni moči mednarodnega policijskega zbora; predlogi so podobni britanskim z izjemo, da ne priporočajo vključitev letalonosilk in ^klopnic med mednarodne sile.
— V Rimu so podpisali sporazum o umiku ameriških čet iz Italije.
— Na kongresu britanskih delavskih sindikatov je govoril zunanji minister Bevin; izjavil je, da britanskavladapreučuje predloge za evropsko carinsko zvezo, Ter opisal bodoče naloge zunanjih ministrov štirih velesil na londonskem sestanku. — Primes Madžarske kardinal Mindszenty je dopisniku „ United Pressa“ dejal, da meni, da je naloga Združenih držav osvoboditi vzhodno Evropo izpod sovjetskega nadzorstva. — Namestnik ameriškega zunanjega ministra Robert Lovett je izjavil, da se položaj v Evropi hitro slabša in da je treba takoj poslati pomoč zlasti Veliki Britaniji, Franciji in Italiji.
— Združene države so obtožile 'Sovjetsko zvezo, da je prekršila obveze yaltskega sporazuma, ker se je uprla ukreniti kakršno koli akcijo v zvezi s primerom Petkova. — Madžarska politična policija je aretirala voditelja zmernega krila stranke Malih posestnikov Istvena Szolmoklja, ki je pozval stranko, naj protestira proti sleparijam na nedeljskih volitvah.
Kakor mnogo drugih, sem 'tudi jaz povojni radijski naročnik, oddaljen nekaj nad 25 km v zračni črti od Trsta. Do pred kratkem sem na svoj novi radijski sprejemnik zel6 jasno in močno slišal našo slovensko radijsko postajo v Trstu. Enako veselje so imeli tudi sovaščani, ki so si v zadnjem času skoraj skraja nabavili radijske aparate.
V	„Demokraciji“ od 22. avgusta smo čitali članek o vzrokih pomanjkljivosti novega radijskega oddajnika, odkar so videmski oddajnik zamenjali z oddajnikom na Trsteniku pri Trstu, kjer so namestili bivšo puljsko radijsko postajo manjše jakosti. Na žalost moramo članek v celoti potrditi.
Od takrat dalje zaman vrtim in obračam kljukice in kolesca, da bi spet ujel - takd dobro kot včasih - našo tržaško postajo. Tudi drugim se to le redko posreči. Zvečer je pa sploh ne ujamemo več, ker jo
Naš smoter (cilj) je združenje vseh demokratskih sil slovenske, hrvatske in srbske narodnosti v svrho moralne, kulturne, socialne in gospodarske povzdige vseh slo* jev našega ljudstva na Svobodnem tržaškem ozemlju (STO).
Pri našem delu nas bodo vodile sledeče smernice.
1.
Svobodno tržaško ozemlje kot mednarodna državna tvorba je gotovo dejstvo. To d jstvo spre* jemamo in smo za politično neod* visnost STO, ki mora vzdrževati dobre prijateljske odnošaje do vseh držav, zlasti do sosednih dr* žav in do držav svojega zaledja.
II.
Ustava STO se ima zgraditi v smislu tržaškega statuta na pod* lagi demokratskih načel.
Vsa zakonodaja naj sloni na na* čelu dobre vere. V javni upravi naj vlada absolutna poštenost in nepristranost.
Korupcija se mora zatreti v vsem javnem življenju. Ona je hudo socialno zlo in se temu pri* merno kaznuje.
III.
Uprava mora biti razbirokruti* zirana in poenostavljena. Uradniki se sprejemajo edino na podlagi strokovne in moralne kvalifika* cije. Prednost pri nameščanju imajo osebe rojene v STO ali v Julijski krajini in ki znajo oba uradna jezika.
Varnost državljanov je predpo* goj za mirno ustvarjalno delo in za splošni napredek, zato gre brez* hibni in učinkoviti varnostni služ* bi vsa pozornost.
IV.
Medsebojno razumevanje, spo* štovanje in strpnost so predpogoji za mirno sožitje med nami in na* Šimi sodržavljani italijanske na* rodnosti, na podlagi narodne in jezikovne enakopravnosti in po* polnega svobodnega razvoja obeh narodnosti.
V.
Vsi državljani STO, ne glede na spol, imajo enake pravice in enake dolžnosti.
VI.
Za vsakega človeka hočemo svobodo pred strahovanjem, svo* bodo pred pomanjkanjem, svobo* do vere, misli in političnega pre* pričanja, svobodo govora, tisKa, zborovanja, združevanja in kreta* nja, nevmešavanje v njegovo za* sebno življenje ter nedotakljivost stanovanja in pisemsko in telefon* sko tajnost.
VII.
Državljanom je zajamčena svo* boda vere in vesti in nikdo se ne sme ovirati v izvrševanju svojih verskih dolžnosti in pri poklicnem izvrševanju verskih obredov.
VIII.
Vzgoja otrok je pridržana dru* žini in šoli, državni ali zasebni, po
preglasijo druge, nad 1000 km oddaljene in močnejše postaje. Nasprotno se pa Trst 1. idealno sliši. Kadar se naša postaja slučajno sliši, je takč nerazločna, da jo rade volje zapremo, ker je bolje, da si ne mučimo in kvarimo živcev s piskanjem in popolnoma nerazumljivim šumenjem.
Zdaj se vprašujemo, zakaj smo neki kupili nove sprejemnike, če pa ne moremo poslušati tiste postaje, ki nam je najbolj pri srcu? Ako se italijanska radijska postaja prav dobro sliši s skromnimi desetimi kilovati jakosti, potem nova slovenska radijska postaja nima niti toliko moči kot stara italijanska?! Pridržujemo se Član-karjevemu mnenju, da mora biti slovenska radijska postaja v Trstu, če ne že močnejša -kar bi bilo želeti - vsaj tak6 močna kot italijanska, da se bo njen glas dovolj čisto slišal po vsej Sloveniji, to je v polurnem od 250 do 300 km, ne
svobodni izbiri staršev.
IX.
Šola je nepolitična. Ona je do* stopna vsakomur; revnim nadar* jenim učencem naj se omogoči brezplačno šolanje. Vzgoja mla* dine se vrši po priznanih etičnih načelih, v ljubezni do bližnjega, v spoštovanju staršev in tradicij svoje zemlje in svojega rodu, k miroljubnosti in strpnosti do so* državljanov druge vere, miselnosti in narodnosti, ne k sovraštvu m nasilju.
X.
Le v skupnem tvornem sodelo* vanju vseh slojev našega ljudstva je zajamčen obstoj in napredek našega naroda in njegovih kultur* nih vrednot. Zato načelno odkla* njamo nadvlado enega samega sloja ali razreda nad celim navo* dom, ker se je doslej taka nad* vlada izpridila povsod v totalita* ristično nadvlado peščice ljudi.
XI.
Socialno vprašanje sc reši ra podlagi socialne pravičnosti. Ve* stno in pravično je odmeriti za* služek za storjeno delo, tako, da se zajamči vsakemu državljanu, ki ni delomrznež, za dostojno živ* ljenje njega in družine, zadostni dohodek; v onemoglosti in staro* sti pa potrebni dohodek za življe* nje potom socialnega zavarovanja.
Posebno pozornost je obračati vajencem, mladoletnim, ženskam, nestalno zaposlenim in nezaposle* nim.
Življenjska raven vseh, zlasti delovnega ljudstva, kmeta, ribiča, delavca in uradnika, se mora dvig* niti in zravnati navzgor in ne navzdol. In ravno zato odklanja* moi kolektivizem, ker ta vzravnava življenjski standard navzdol me* sto navzgor in vodi v splošno obu* božanje.
XII.
Smo za znižanje delovnega ur* nika, za pravico delavcev in na* meščencev vseh uprav do stavke (štrajka) v borbi za njih gospo* darske in socialne interese ter za pravice združevanja v svobodnih delavskih sindikatih, ki morajo ščititi koristi delavca, ne pa biti sa* mo ekspozitura političnih strank.
Pri velikih podjetjih imajo de* lavci pravico do kontrole in do soudeležbe pri čistem dobičku. De* lavcu in nameščencu je pustiti prosto voljo in prepričanje, ne smeta biti zasužnjena eni stranki in eni ideologiji, ki ubija v njih samostojnega človeka; biti morata sama gospodar svojega prostega časa, da se posvetita družini, izo* brazbi in potrebnemu razvedrilu.
Delavcu in nameščencu je treba omogočiti, da prideta do lastnega doma.
XIII.
Kmet mora biti na svoji zemlji samostojen gospodar, ki samo* stojno razpolaga ne samo s svojo
pa le do vrat Trsta! To stališče je samo ob sebi umevno in mislim, da zadevno ni potrebno šele navajati vzrokov, ki govorč za hitro uresničenje tega predloga.
Večkrat se tudi pripeti, kar se na postaji Trst I. le redko zgodi, da zaradi „ tehničnih ovir“ slovenska postaja preneha delovati. In to zel6 pogosto. Včasih le za nekaj ur, pa tudi po cele popoldneve. Zvedeli smo, da so v večini primerov ponavljajoče se tatvine glavnega voda (kablja).
V	zadnjem času pa so nastopile še nove ovire, in sicer v obliki rahlega poletnega vetra. Če je ne preveč močan veter v tem poletnem času prekucnil anteno slovenske radijske postaje na Trsteniku, kaj bo šele, ko bo prižvižgala prava tržaška burja. Verjetno bo takrat odnesla poleg antene tudi ves oddajnik v bližnje Barkovlje. S tem bo seveda tudi konec neprijetnega piskanja na naših novih sprejemnikih. Žalostno a resnično!
zemljo, ampak tudi z njenimi pri* delki. Svobodna in gospodarsko trdna kmetija je predpogoj za zdravo in svobodno kmečko dru* žino, ki jo je treba kot socialno edi* nico podpirati in ohraniti. Zato se mora pomagati kmetu do take kmetije, ki bo v stanu dostojno preživljati njega in njegovo dru* žino. Smo za umno družitev raz* tresenih parcel iste kmetije in proti kosanju posestev pod eksi* stenčni minimum. Nadštevilno kmečko prebivalstvo se usmerja v pomorstvo, trgovino in industrijo.
Odklanjamo razbijanje krnel in ustvarjanje kmečkega proleta* riata iz političnih vidikov, ki vodi k znižanju življenjske ravni. Kme* tijske šole naj nudijo kmečkemu prebivalstvu potrebno strokovno izobrazbo. Kmečko zadružništvo bodi prostovoljno združenje svo* hodnih kmetov, ki .zadruge sami upravljajo v korist kmečkega sta* nu, ne pa v korist političnh strank.
XIV.
Naloga gospodarske politike je ustvariti dovolj sredstev za čim popolnejše kHtje vseh kulturnih in ekonomskih potreb vseh držav* ljanov ter omogočiti zaposlitev vseh proizvajalnih sil.
Gospodarstvo naj sloni na pri* vatni lastnini, ki naj vrši socialno funkcijo in na osebni inicijativi (podjetnosti), kot najuspešnej* šem činitelju za tvorbo novih gos* spodarskih dobrin.
Ob sedemnajsti obletnici mučeni* ške smrti mladih narodnih borcev Ferdinanda Bidovca, Franceta Ma* rušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča, ustreljenih na Bazovici dne 6. septembra 1930 ob 6 uri zjutraj, jim slovenski na* rod poklanja hvaležen spomin.
V času, ko je fašizem obsodil na smrt slovenski in hrvatski narod na Primorskem in v Istri ter brez* obzirno sramotil in teptal sloven* sko in hrvatsko kulturo, zapiral šole, požigal prosvetna društva, ukinil vse časopisje in celo pre* povedal govoriti slovenski in hr* vatski, so se ti naši mladi junaki dvignili v odpor in izpričali pred vsem svetom krivico, ki se nam je godila, in odločno voljo, da hoče* mo ostati in živeti na tem ozemlju, na obali sinjega Jadrana, kamor so nas privedli naši očetje.
Fašisti so mislili, da bodo s svincem, s katerim so ubili mlada srca, ustrahovali ves narod in z lažjo opravičili pred zunanjim sve* tom svoje početje nad primorski* mi Slovenci in istrskimi Hrvati. Toda svet je doumel, obsodil fa* šizem in dal krono slave sloven* skim bazoviškim žrtvam. Po vsem svetu so streli na Bazovici odjek* nili v prid našim pravicam in dvignili silen odmev; demokratič* ne množice so protestirale proti fašističnemu zatiranju in sočustvo* vale z mladimi žrtvami, našimi mučeniki!
Na splošno bi bilo danes z* slovenske poslušalce važnejše, če bi Slovenci lahko spet oddajali na prejšnji tržaški radijski postaji (Trst 1.), pod pogojem časovne enakosti oddaj, ker bi naš program v tem primeru slišala pretežna večina Slovencev. Tako pa imamo le imensko ločeno slovensko radijsko postajo, ki jo pa posluša le omejen krog ljudi. Dolžnost pristojnih zavezniških oblasti je, da hitro popravijo to kulturno krivico, ki se je po premestitvi, oziroma zamenjavi oddajnika, spremenila v resničen škandal. Sprejmejo naj ukrep za povišanje jakosti slovenskega radijskega oddajnika vsaj na enako stopnjo z italijanskim in obenem omejijo „tako imenovane tehnične ovire “ z ustanovitvijo solidne oddajne postaje. Nova postaja naj bi kljubovala časom in vetrovom in naj bi bila, kakor številne pozidane hiše in mostovi na področju, trajen in najsvetlejši spomenik Zavezniške vojaške uprave.
Zvest poslušalec slovenske tržaške postale
Poštenost, korektnost in lojal* nost naj bodo temeljil gospodar* skega udejstvovanja. Vsakdo ima v gospodarstvu pravico do pošte* nega zaslužka, izkoriščanje je ne* moralno in dobiček iz izkoriščanja naj gre oškodovancu ali državi.
XV.
Smo za podržavljenje velikih podjetij, ako se to izkaže iz na* rodno*gospodarskih vidikov za ko* ristno.
Nikomur ne sme država odvzeti njegove imovine kakor samo v pr:* merih, ki jih zakon določa in ka* dar to zahteva zakonito ugotovlje* ni javni interes, proti plačilu pra* vične odškodnine.
XVI.
Trgovina je svobodna; država jo pospešuje z organizacijo pro* metnih zvez, s primerno prevozno tarifno politiko in z zaščito v ino* zemstvu.
XVII.
Naša trgovina in finančna poli* tika imata za cilj, da postane celo STO prosto carine z zdravo de* narno valuto in s stalno denarno kupno močjo.
Vsi denarni zavodi stoje pod državno kontrolo, ki mora zlasti varovati koristi vlagateljev.
Davki naj bodo progresivni in naj jih nosi predvsem, kdor j.h lažje prenaša.
Trst, avgusta 1947.
Izvršilni odbor Slov. Demokratske zveze za STO v Trstu
Samo komunistična Rusija je molčala, samo komunisti so mol* čali ali pa po svoje tolmačili našo pravdo in se zaničevalno posme* hovali na račun odpora in odloč* nih zahtev primorsjcih Slovencev in istrskih Hrvatov. Zlasti tisti naši obsojenci, ki so prišli v itali* janskih zaporih v stik s komuni* sti so morali slišati marsikako žaljivko na račun svoje narodne zavesti. Slovenski komunisti so bili, to lahko spričamo, najbolj strupeni proti našim žrtvam, ob* sojencem in konfinirancem na otokih.
Toda narod je z borbo nadalje* val in mirno lahko trdimo, da je komunistična Osvobodilna fronta na Primorskem in v Istri v poztiej* išem času le požela, kar so narod* no zavedni Slovenci in Hrvati s svojim nesebičnim delom in od* porom zasejali.
Naši mladi mučeniki niso bili komunisti. V komunizmu so videli zlo kot v fašizmu. Ker so bili proti samozvanim diktatorjem, so bili po svojem bistvu in srcu tudi pro* ti komunistični diktaturi, ki je od vseh najhujša.
Bidovec je bil orjunaš. Tega svojega prepričanja ni nikjer za* tajil in tudi v zaporu v Rimu je vsak dan prepeval svojo himno. Marušič odločen nacionalist! Mi* loš in Valenčič prava in resnična miroljubna demokrata! Vsi štirje so bili svetli v.zori slovenskega rodoljubja.
In ker mora nekdo izpiti čašo grenkosti do dna, ker mora nekdo nastopiti pot Kalvarije, da s tr* pljenjcm odreši umirajoči narod in doseže njegovo osvoboditev, so ti mladi sinovi našega naroda brez obotavljanja vzeli mueeniški križ na svoja ramena in izpili grenčico do zadnje kaplje!
Poškropili so z mlado krvjo slo* vAsko zemljo, slovenska tla, sto* pinje naših dedov! In kri se je po* mešala s solzami slovenskih ma* ter, ki so izgubile najboljše sino* ve, 'napojila je dušo naroda z go* rečo ljubeznijo:	Bazoviške	žrtve
so nam že 6. septembra 1930 pri* dobile osvoboditev!
Toda narod sc bo ob sedemnajsti obletnici tudi bridko razjokal nad početjem komunističnih oblastni* kov in njihovih slovenskih hlap* cev, ki so prodali lastne nazore, vse kar človeka diči in odlikuje, in upognili hrbte, da se na njih vzpenja do vladanja morilec la* stnih bratov, rušilec slovenske kul*
ture, zatiralec narodne
Dogodki t Lanišču
Vzor kemunističnega zavijanja
Potek dogodkov pri birmi v Istri je točno ugotovljen: papežev pooblaščenec dr. Jakob Ukmar je kot naj« višji slovenski cerkveni predstavnik v Slovenskem Primorju obiskoval kraje pod jugoslovansko zasedbe* no upravo. Toda to komu* nističnim oblastnikom v nji* hovem sovraštvu do krščan* stva ni bilo všeč. Organizi* rali so razbij aške skupine, katerih namen je bil, cer* kveni obred onemogočiti. Posrečilo se jim je to v Ti* njanu, kjer je tamkajšnji predsednik krajevnega ljud* skega odbora obvestil že pred vasjo papeževega po* oblaščenca, da ne more jamčiti za red in mir. Zato se je slednji vrnil. Drugo dejanje se je odigralo v Buzetu. Komunistična so* drga je po ukazu svojih vo* dij vdrla v cerkev !er iz* gnala iz cerkve birmance, botre in pevski zbor. Zato so v Lanišču očetje, matere in drugi verniki zastražili vhode v cerkev. Tako se organizirani komunistični druhali ni posrečilo kljub naskoku zasesti cerkve in onemogočiti birme. Mašče* vali so se pozneje z nasko* kom na župnišče; izid na* pada je znan: mrtev pod* ravnatelj pazinskega seme* nišča dr. Bulešič, težko ra* njen papežev pooblaščenec dr. Ukmar in še več drugih poškodb.
Kaj pa si je zdaj izmisli* la komunistična izprije* nost? Nič drugega, kot da so napad organizirali na« padeni duhovniki. Namesto napadalcev — svojih zvestih oprod so aretirali napadene vernike in jih zaprli. Tako so aretirali še v reški bolni* ci ležečega dr. Ukmarja, domačega župnika Ceka in vrsto vernikov. Obljubljajo velik proces v Pazinu, kjer naj bi se izkazalo, da so bili napadeni napadalci, pravi napadalci pa pošteni boga« boječi verniki, ki se jim je godila »velika krivica«. Po vzoru drugih procesov v »progresivni demokraciji« komunističnega raja bomo priče sodnega postopka, ki naj bi svetu »dokazal«, da so umor dr. Bulešiča, rani* tev papeževega pooblaščen* ca in sploh ves napad orga* nizirali oni sami. To je v skladu s »komunistično dia« lektiko«, katero lahko v preprostih besedah ozna* čimo kot dokazovanje, da je belo črno, črno pa belo. Po domače pravimo temu tudi lažnjivo zavijanje resnice.
Za vsakega poštenega in pametnega človeka pa so dogodki ob birmi v Istri sa* mo logična posledica za* vestno danih ukazov komu* nističnega vodstva, ki se je odločilo, kot priča nedavni govor komunističnega »pre* roka« Edvarda Kardelja v Ljubljani, začeti z neizpros* nim bojem proti katoliški cerkvi, njenim predstavni* kom in njenemu nauku. Dogodki v Lanišču, Buzetu in Tinjanu, podobni dogod* ki na božjih poteh po vsej Sloveniji, nadlegovanje ljubljanskega škofa Vovka pri izvrševanju cerkvenih dolžnosti po Dolenjskem niso nič drugega kot izved* ba Kardeljevih besed na terenu.
To vidijo danes tudi že najzaslepljenejši „ sopotniki “ komunizma ne le v Sloveni* ji, temveč spregledujejo tudi že na Primorskem. Kako dolga pa bo pot od spoznanja do dejanj, komu* nistični »sopotniki«, to vas vprašamo ?
svobode. Č1TAJTE »DEMOKRACIJO"
Pomanjkljivosti slovenskega radia Trst
Ob spominu na bazoviške
žrtve
Kako je bil g. dr. Uršič ugrabljen?
Gosp. Slavko je bil zaljubljen v svoj „planinski raj", zato je vse dni, /ci ga niso vezali na Gorico, prebil v Kobaridu v krogu domačih. Ponovno je izjavil, da doma najlažje dela in piše. Vsako nedeljo je zato bil v Kobaridu. To navado so zločinci izkoristili. Zadnjo nedeljo, 31. avgusta, je bil zopet v Kobaridu. Popoldne je šel s sestro na sprehod v 4 km oddaljeni Robič, kjer stanuje prijateljska družina Gra-dišar. Proti večeru se je vrnil v Kobarid in se udeležil neke zabave. Bila je ura že devet, ko se mu približa domačinka Vera Ivančič in mu izroči neki listek: „To pošilja gospa Gradišarjeva“. Slavko prebere podtaknjene vrstice, v katerih se gospa Gradišarjeva opravičuje, ker ga ponovno nadleguje; čeprav je bil popoldne pri njih, bi vendar še danes rada govorila z njim o važni zadevi11. Uslužni g. Slavko se takoj odpravi na pot. Ko se pripelje z motornim vozilom v Robič, so pri Gradišarjevih že spali. Ni hotel buditi, ampak je samo naročil prijatelju, naj pove gospej Gradišarjevi, da je bil tu in da se bo drugo jutro vrnil. In odhitel je s kolesom nazaj proti domu. Domov pa ni prišel, ker je padel v zasedo, ki so jo pripravili razbojniki v bližini Kobarida. Potegnili so čez cesto žico in ga težko oboroženi pričakovali. Pri trčenju ob žico se je motorno kolo prevrnilo in poškodovalo, na Uršiča so pa planili zakrinkani roparji in ga po kratkem odporu zvezali in-odvlekli v smeri proti Svinem.
Preiskava je v teku in radi nje ne smemo poročati drugih podrobnosti.
O komunističnem načrtnem gospodarstvu
Marksisti bolj kot katera koli druga politična skupina poudarjajo važnost gospodarskih momentov v človeškem življenju. Začetek in konec vseh marksističnih teorij je povezan z gospodarstvom. Komunisti pravijo, da so materialne dobrine važnejše od duhovnih vrednot, vere, svobode itd. Gospodarstvo to je njihov Bog, produkcija, vse večja produkcija, to je njihovo glavno geslo.
Ali čudno, da ravno v deželah, kjer so se polastili oblasti komunisti, naletimo na najnižjo življenjsko raven.
Kako gre delavcu v Rusiji
Sovjetska zveza obstoja sedaj 30 let- Cela vrsta petletk, prisilno delo, udarništvo in neizmerno bogastvo Rusije in Sibirije—vse to ni pri* neslo sovjetskemu človeku boljše« ga življenja. Poljaki, ki so se vrnili iz sovjetskega vojnega ujetništva, kamor so prišli leta 1939, ko se je Sov. zveza skupno s Hitlerjevo Nemčijo polastila dobršnega dela Poljske, pripovedujejo o milijonih
—	modernih sužnjev v Sibiriji in na Uralu. Švicarski in ameriški časopisi govore o milijonih prisilnih delavcev, ki garajo po 12 in več ur na dan brez plač le za slabo hrano in nezadostno obleko. Ali ne bi lahko pričakovali, da vsaj ostali sov« jetski državljanli uživajo sadove svojega dela in svojih nesrečnih tovarišev? Statistike govore namesto tega o tem, da povprečni delavec v Sovjetskii zvezi lahko kupi za svojo plačo manj kruha, mainj masti, manj sladkorja, manj obleke
kot v letu 1910 pod carističnim režimom, 'O1 katerem se ne da trditi, da je bil režim delovnega ljudstva. Dejali smo povprečni delavec — ne uradnik, stahanovec ali komunistični funkcionar z dodatnimi obroki.
Kako je to mogoče? Ako hočemo to razumeti se moramo malo seznaniti s komunističnim gospodar* stvom in pa z mišljenjem »novih gospodarstvenikov«. V vseh deželah pod komunističnim reižimom vidimo, da je vsa pozornost novih gospodarjev usmerjena predvsem na industrijsko proizvodnjo. Za poljedelstvo imajo manj smisla. Vse bi radi industrializirali, tudi poljedelstvo, tudi človeško življenje hočejo poenotiti, podvreči normam, kot v industriji. Ta komunistična miselnost je do neke mere razumljiva, ako pomislimo, da ie večina kom. voditeljev izhajala iz vrst industrijskega proletariata ali pa inteligence, ki je živela v mestih v stalnem dotiku z industrijo, njeno proizvodnjo in problemi sploh.
Kako je s poljedelstvom?
Tako vidimo, da medtem ko komunistični režimi z nadčloveškimi napori in žrtvami skušajo v najkrajšem času izgraditi čim iveč novih industrijskih naprav, poljedelska proizvodnja nazaduje kljub na* porom in kljub neštevilnim refor* mam v podržavljenih poljedelskih obratih. Statistike odbora za poljedelstvo in prehrano pri Združenih narodih pravijo, da je donos na posamezni hektar v Sovjetski zvezi najnižji med poljedelsko po-
membnimi deželami na svetu. To kljub sloviti črni zemlji v Ukrajini in Povolžju, kljub »najmodernejšim« državnim žitnim posestvom in obratom v Sibiriji. Poljedelska proizvodnja v Jugoslaviji, v Romuniji, na Poljskem porazno pada in ako letos v teh deželah ne bo lakote, se imajo zahvaliti le dobro obetajoči letini. S favoriziranjem industrije in — kot pravijo — delavskih mas namenoma zanemarjajo kmeta. Pod neugodnimi pogoji in pri večnem nadlegovanju in kontroliranju kmet ne more in ne mara delati več kot ie prav neob-hodno potrebno. Zakaj? Saj se ne čuti več sam svoj gospodar, kar mu je bilo od nekdaj največja vzpodbuda za delo. Proizvodnja v poljedelstvu n torej pada — s tem pada pa tudi dobava življenjskih sredstev za delavca v mestih in industriji. Treba je racionirati živila. S tem jemljejo tudi delavcu vzpodbudo za delo, ako si ne more kupiti za svojo plačo 'kar in koliko bi hotel. Tako pridemo do spoznanja, do katerega so prišli že premnogi komunistični voditelji — žal prepozno — da v izrazito poljedelskih deželah n.i zdravo preveč for-sirati industrializacije. Vsako r;a* silstvo se .sčasoma maščuje, najbolj pa nasilstvo nad naravo. Postopni organski razvoj pa “e zdi komunistom prepočasen, saj človeštvo postaja že inestrpno ko vidi, da po 30 letnih poskusih v Sov-zvezi nii bilo mogoče doseči niti tega, da bi povprečni državljan za svojo plačo kupil vsaj približno toliko kot njegov tovariš v »reakci-jonarnih, kapitalističnih« deželah, kjer vlada izkoriščanje.
Da, zopet statistike, ki se jih komunisti vendar tako radi poslužujejo. In te kažejo samo kot pr., da si sovjetski delavec za svojo me* sečno plačo more nabaviti le približno eno desetino najnujnejših potrebščin od tega1, kar njegov »eksploatirani« tovariš v Amerik". Tako vsaj pravi ameriška informacijska agencija USIS. Ampak seveda, to je te »propaganda«. Čudno je le, da .podobno govore sov jetski vojaki, ki'so prišli v stik z Evropo. Ta stik je zelo neprijetna stvar. Ni zastonj neki duhovitež povedal: Stalinovi dve napaki ob koncu vojne sta, prvič, da je pokazal svojemu sovjetskemu človeku Evropo, — lin Evropi sovjetskega človeka- Pa to! so zbadljivke, ki ne spadajo k stvari.
Komunistična industrija
Poglejmo si raje, s kakšnim uspe* hom dela komunistična industrija, na katero polagajo »napredni elementi« tolikšno važnost in skrb. Po izjavi skupine angleških industrijskih strokovnjakov, med njimi delavski zastopniki angl. Trade Un/ions ali po »naše« sindikatov, ki so si lani ogledovali sovjetske in* dustrijske naprave, 'je storilnost
Število Slovencev, ki ostanejo v Italiji
Prevod iz „Patrie dal Friul“
Vsakdo ve, da kadar se stopi v polemiko tudi računstvo konča v Žaklju političnih naziranj, še bolj pa zemljepis in številčni podatki ali statistika; toda vsaj nekaj pra* ve mere bi bilo treba vendarle uporabiti pri izpihovanju balonč* kov in pri zaokroževanju številk na tisto stran, ki komu bolj prija. Če ne za drugo, vsaj zato, da se krivcem ne smejejo za hrbtom!
To naj si zapomni odvetnik Co* messatti, ki v klepetanju v »Mes* saggero Veneto« od 3. julija proti poslancu Ruiniju zaradi posebne avtonomije, pripoveduje bajke te vrste: »Ljudstvo slovenskega po* kolenja, ki ostane v mejah Italije, doseže 12.000 oseb«. Ta »malen* kost« prebivalstva, ki ni furlansko, govori dva jezika in živi v sklopu furlanskega gospodarstva; tvorijo ga majhne skupine hribovcev na zadnjem delu Furlanije, ki so ostanki davnih vpadov ali vrinkov v rev* no furlansko deželo, ki je na vz* hodu vedno odprta, in se niso vrnili najjaj v njihove kraje, ker so številčno neznatni in zemlja, kjer so se naselili, ni bila nič vredna.«
Sedaj pa vprašajmo 60.000 Slo* ,-encev iz furlanske dežele (to ste* vilo izhaja iz koledarja italijan* skega Touring Kluba od leta 193B), kaj se jim zdi o teh navedbah objavljenih s trdnim obrazom in s potisnjenim klobukom v edinem dnevniku, ki se tiska v Vidmu, in
sovjet, industrijskega delavca pov* prečno za 30 - 40 °/o nižja od angleškega delavca. Torej tudi tukaj se dela v prazno, tudi tukaj so1 proizvajalni Straški previsoki, kar seveda vpliva v nemali meri na življenjsko raven. Iz Jugoslavije stalno prihajajo poročila o neizdatnem delu v tovarnah, na železnicah itd. Poleg vsega pa je potrebna v komunističnem gospodarstvu stalna dodatna kontrola, kar povzroča nepotrebno birakratiiziranje obratov — to ie
—	mnogo 'neproduktivnega dela.
Najbrže bo kak »napredni list« ali pa1 »napredni element« imel za potrebno imenovati ta članek »bla ■tenj e Juoslavije in bratskega ruskega naroda«. Ne bi ga napisali, ako ne bi v zadnjem času morali citati toliko čudovito lepih pripovedk o industri jalizaciji in napredku in krasnih »planih« in lepih namenih v Jugoslaviji- O tem, da se bo verjetno v Jugoslaviji ponovilo vse trpljenje in žrtvovanje sedanjih generaciji v dvomljivo korist bodočih, ne slišim nič. Zato se gospodje to* variši ne smejo razburjati, ako se s 'tem toliko bolj bavijo njihovi narodi in mali vsakdanji poedinci, ki si morajo vedno bolj stiskati pas.
kaj se jim zdi o duhu in demo* kratični miselnosti naših nasprot* nikov, ter o njih znanju zgodovine in zemljepisa?!
Zaenkrat naj si zapomni tisti gospod »malenkost«, da več kot 12.000 Slovencev ostane v Italiji samo v mestu Gorici — tudi če to ne gre po godu Goričanom iz Trsta ali iz Calatafimi. Kar se pa tiče »majhnih skupin«, si dovo* ljujemo predstaviti jih tu celo vrsto, ki ni še jpopolna, in sicer vasi iz Furlanije, kjer krajevr prebivalci govorijo vsi ali v večini slovenski jezik:
Albana, Utana, Ažla, Cepletišče, Černeja, Čela, Hčigla, Klobučarji, Hlasta, Klenje, Klinac, Hlodič, Podcerkev, Čenebla, Kosca, Host* ne, Kravar, Kras, Dolenje, Dren* kija, Erbeč, Njiva, Grmek, Laze, Lesa, Luževera, Luznica, Mažerola, Mašera, Mirnik, Mersa, Mersin, Oskorša, Črni vrh, Matajur, Brezje, Debenije, Oblica, Noukula, Osea* ni, Peterneli, Platišče, Podrskije, Petjah, Porčus, Prapotno, Prapo* tišče, Prosnid, Podbonesec, Robe* dišče, Roner, Rutarje, Žabniee, Števerjan, $t. Leonard, Št. Peter ob Nadiži, Št. Jurij pri Reziji, Lander, Sovodnje, Škrutovo, Stol* vica, Srednje, Stupica, Subit, Taj* pana, Tarčet, Trčmun, Topolovo, Trbilj, Ukve, Ovčja vas, Vedron* ca, Jenkovo, Brnas, Gorenji Brnas, Zamir. (In še petindvajset drugih, ki jih radi prostora izpuščamo, op. ur.) :
Če smo šteli prav, jih je sto in ena večjih in manjših! Zadosti
»malenkost« za oči doktorja Co* messattija! Gotovo, da nam je ime kake vasi tu pa tam izpadlo, da ne govorimo o tistih posameznih dru* žinah, ki govorijo slovenski to stran sv. Kvirina, Turjana, Faedi* sa. Krmina, Špese, Atimisa, okoli Tarčenta in v okolici Montenirsa itd.
Sedaj pa želimo vprašati odvefc* nika Comessattija ali mu je znano, kako so prišli in od kdaj ti Slo« venci bivajo v navedenih vaseh. Naši zgodovinarji pravijo, da so prišli z Longobardi in so se nasta* nili v tistih dolinah, ki so bile ne* obljudene. Po upadih in pustoše« nju Ogrov (leta 900 po Kr.) so jih Patrijarhi poklicali tudi bolj sem proti Vidmu, posebno vzdolž Stra« dalte, da bi obljudili tiste kraje, ki so ostali prazni!
Ne gre torej za vpade, ampak za mirne in ponudenc naselitve. Če bi hoteli govoriti i; vpadih v tistih krajih, bi morali po pravici imenovati vpad tistega, ki je pri* šel od zapada. Toda to so klepe* tanja, ki danes veljajo toliko kot bajke.
Ali bi mogel odvetnik Comes* satti ali odvetnik Linussa ali pol* kovnik Morra ali dr. llardi ali kdo drugi iz njihovega kroga — z go* dovinsko dokazati, da je njihov rod prišel v Videm ali v Furlanijo pred dvajstimi stoletji?
S tem ne mislimo peti slavo* spevov Slovenccm, ki ne potre* bujejo naše obrambe; če govori* mo na dolgo o njih, je zato, ker so nasprotniki avtonomije zanesli polemiko na to stran.
Iz ljubezni do resnice in do re* snosti mislimo, da imamo pravico pokazati našim čitateljem, s kak* šnimi ugovori in s kakšno pošte* nostjo skušajo prodreti naši na* sprotniki!
LOV NA KALINE
Vsako nedeljo ima prebi* valstvo cone B priložnost gledati nabito polne kamio« ne, avtobuse in druga pre= vozna sredstva, s katerimi se izletniki iz cone A pelje* jo na oddih in razvedrilo v Vipavsko dolino, Ajdovščino, Idrijo, Postojno, pa tudi dalje na Bled. Izletniki so seveda izbrani ter pripada* jo brez izjeme komunistič* nim organizacijam Siau*a, Zvezi slovensko4talijan= skih antifašističnih žena ali raznim mladinskim krož* kom, ki so v komunističnih rokah.
Za take izlete veljajo se* veda znižane cene. V coni B živo občutijo pomanjkanje mesa, vina, tobaka in ciga* ret, kruha, toda ti priložno* stni izletniki vsega tega ne opazijo. Za njih se dobi vse.
V	odrejenih etapah jih ča* kajo kosila in večerje, beef* steake*i, po 30 cigaret na osebo, vino, kruh. Vse to, seveda, po »ljudskih« cenah. Vodja takih skupin izletni« kov je komunist ali vsaj oseba, ki pleše po komuni* stični taktirki. Vsi izleti imajo en sam cilj: pokazati ljudem iz cone A, kakšne dobrote jih čakajo, ko in če bi prišli pod upravo ljud* ske oblasti.
Po vrnitvi s takih izletov je čuti samo slavospeve na naslov režima, ki vlada v coni B: živež poceni, vino poceni, tobak poceni, svo* boda na vseh koncih in kra* jih. Ne vedo pa ti ljudje, da so se na izletu najedli mesa, napili vina in kadili tobak, ki so bili za njih pri* krajšani domačini; ne vedo,
SILVO K.:
. OPOLNOČNI
»Nikdar ne bom pozabil na tisto nedeljo. Sončna cesta med vasmi in trgi, med cvetočimi sadovnjaki proti belim planinam. Tisoči in tisoči so odhajali po nji v begunovo _ žalostni od slovesa, utrujeni, zaskrbljeni. A ljudje v tisti deželi, ki je bila dolga štiri leta z ostro mejo ločena od skupne domovine in deležna trše usode, so nas izpred belih hiš ogovarjali z zbadljivimi besedami, z zasmehljivimi vprašanji, z grožnjami. Pod grenkim bičem njih besed in pogledov smo šli molče dalje — tisoči in tisoči- Ko smo se zagrizli v prelaz, nam je bilo mnogo laglje. — Rad bi videl tiste ljudi danes.«
Oni poleg njega ni odgovoril takoj. Besede, ki jih je potem slišal Strmolec, pa so zarezale v živo.
»Vendar te včasi le obide misel, da bi bilo bolje, če bi bil ostal. Nekaj mesecev bi bil zaprt, kakor so bili drugi- Danes bi bil prost, imel bi . službo, imel bi dom in urejeno življenje. Veš, kaj se to pravi? A če pojdeš zdaj še dalje po svetu, kdo te zagotavlja, da ti bo tam bolje nego v domovini?«
DVOGOVOR * J
»Res, nihče mi tega ne zagotavlja. Morebiti bom lačen in žejen in bolan v tujini — a duševno razklan ne bom! In to je najmočnejši razlog: ostati hočem cel človek, dosleden človek, biti hočem v sebi zaokrožen, urejen človek.«
Sobesednik je tedaj obmolknil. Zdelo se je, da so ga Strmolčeve odločne besede osupnile. A inženir je prišel v ogenj in je govoril dalje.
»Lahko bi se vrnil- Morebiti me niti zaprli ne bi in hi mi takoj dali službo. Ali za kos kruha bi moral zatajiti to, do česar se je v letih rasti prikopala moja pamet- Vrnitev bi bila isto ko preiklic vsega, kar sem do tistega trenutka čutil, mislil, govoril in delal. Ne samo preklic — bila bi obžalovanje; še več — bila bi obljuba in prisega: sedaj bom čutil, mislil, govoril in delal tako, kakor boste ukazali.Ta* ka vrnitev bi bila moja smrt — ne smrt telesa, temveč smrt duše. Rešil bi telo za ceno duše — ali bi bil tedaj še sploh človek? Obsojati bi moral, kar sem bil spoznal za pravo in za kar sem bil delal. Moje življenje bi se prelomilo samo v
sebi. Komu naj bi bil potem še zgled in opora? Odkar se zavedam, sem pomiloval hlapčevske ljudi. Sovražil sem jih; zoprni so mi bili, ker so tako poniževali človeško dostojanstvo- In zdaj naj bi bil jaz sam eden izmed njih? Človekova moč se meri po moči duše!«
Sobesednik je molčal jdalje. Strmolec je strmel v itemo in govoril tišje.
»Lahko bi se vrnil, da! In bi popeljal svojo družino na rodni dom, kii bi bil tedaj spet moj — zakaj odkupil bi ga bil za ceno svoje duše. Sedeli bi pod orehom in poslušali slavčkovo petje. Trte bi cvetele kraj vrta in dišale- Vse bi bilo ko nekoč — le jaz bi bil drugačen-Tiho bi sedel med svojimi... in mislil na nekdanje čase. ko sem bil še človek s hrbtenico. Tam blizu bi bila materin in očetov grob, kot strašen opomin iz večnosti. Kaj bi otroci imeli od mene, ki sem ss d V poraziti do konca? Kako bi jih gledal ponosno in veselo, ko pa je bil moj duh tako šibek, da ga je premagalo telo?«
»S svojo živčno trmoi me pritiskaš ob steno. Niti do sape mi ne daš!«
Strmolec je odgovoril mehko:
»V meni se je nabralo zadnja leta toliko gneva, da ga ne morem več
zadrževati- Moral sem molčati ob laži, krivicah, nasilju in poniževanju. Toda spoznal sem: resnice ni moči udušiti! Resnica je ena sama, a 'je neumrjoča- Ali jo jaz vidim tako, kakršna 'je, to ve le Bog. Te-mu pa, kar je spoznala maja duša za pravo in rešilno, hočem ostati zvest. Moram, ostati zvest, če naj ostanem človek. Človek pa je po mojem samo tisto bitje, v katerem se spoznanje ujema z zavestjo in z voljo-«
Med njima je bilo nekaj časa tiho-	1
»Jasnost v mislih in pogledih na svet je gotovo človekova vrlina«, je rekel oni v temi. »A pomisli, kako ti je bilo, ko si bral fcadnje ženino pismo!«
»Bila je slaboi razpoložena «
»Piše ti, da ne obupuje, in vendar pravi, da ima za pisanje vedno manj časa, volje in smisla- Pravi, da ji je že vse odvratno. Tistega, kogar pričakuje, da ni, drugi pa pol preveč. In ipotem se vprašuje, ali 1)0 Bog res dopustil, da se vse do kraja zmeša in spridi. — AH nisi imel ob branju občutka, kakor bi se nekaj rušilo v tebi?«
»Tisti občutek je iminil «
»In vendar sam dobro veš, da je tvoja moč načeta. V trenutkih, ko si si najbliže, trepeta tvoja samo*
zavest. Manjka ti vere, da se boš še sešel s svojimi. Kajti lahko se zgodi, da jih več nikdar ne vidiš.« Strmolec je odgovoril uporno: »Vem, kaj misliš: da boi otemne-la, opešala luč mojega doma v domovini; da bom obupal nad snidenjem; da me bo svet izvabil na svoje omamne pašnike. Vse to se lahko zgodi — tudi meni, ki sem navajen, da se pri vsaki stvari vprašujem o smislu in koncu. A če sem že tolikokrat odtrgal oči c-d ženske '— /ki je šla mimo mene v vsej svpji vabljivosti, tako da se mi je za trenutek ustavila -kri v žilah — morda bom v takih drobnih zmagah srečen še dalje-«
Zopet je nastopil molk. Strmolca je napeto razmišljanje utrudilo. Okrenil se je s hrbta na desno stran. Roke so mu objele blazino, oči so ga skelele. Zamižal je.
Sobesednik se je sklonil bliže in mu skoro šepetal v lice:
»Mučenik tega časa— smiliš se mi!«
Inženir pa je rekel: »Kar sem ti govoril jaz, bi ti govorili tisoči, ki niso nič manj ljubili domovino in so danes prav tako daleč ali pa še mnogo dalje od nje. Laglje je trpeti, če veš, da nisi sam. Poleg tega pa gre čas svojo pot in nikogar ne vprašuje, ali mu je to prav ali ne-
Življenje spreminja podobe in obli* ke, postavlja neznane ljudi na prestole oblasti in slave, pa jih spet odstranja in devlje v pozabo. Kdor ni tega poznal ta leta, je živel, kot bi bil slep in igluh. Iz poplave laži in hinavščine si bo o svojem času utrla pot resnica, hčerka božja — svetla ko sonce. Šele tedaj bodo izginili pljunki z naših imen. Resnica bo klala tudi V zavezane oči!«
»Velika je tvoja vera!«
»Velika«, je počasi potrdil Strmolec. »Daje mi moč, da vztrajam. Vsak dan posebej jo preskušam in utrjujem. Preveč sem že prestal, da bi v tem tihem, a krčevitem boju popustil. — Toda moj dragi polnočni gost, dremavica mi lega na oči, spanec se vrača. Zgodaj bom moral vstati. Rad bi se spočil. Salve... salve...!«
Ni slišal odgovora- Le od okna je prišel nekak glas — kakor bi se bil nočni veter zagnal v steklo. Veter? se je v polsnu začudil. Potem bo zjutraj sonce.- sonce... sonce... Potem bo okno žarelo ko odprta nebeška vrata...
Zaspal je. Njegova glava je mir* no počivala med rokami, ki so objemale blazino, kot bi objemale najdražje bitje tega sveta.
E. K ■
da v coni B, v Jugoslaviji in v vseh novih »ljudskih« dr* žavah imajo eno edino svo* bodo, namreč trobiti v tro* bento, katero jim je milost* no pripravil režim. Izletniki so v ogromni večini ljudje, ki jim je do tega, da se brez velikega truda in brez veli* kih misli najedo in napije* jo. Da so le količkaj razum* ni, bi na teh izletih lahko ugotovili, da ni vse zlato, kar se sveti; videli bi, da jim strežejo z vinom in z mesom, ki ga domače prebi* valstvo nima; da kade to* bak in cigarete, katere od* tegujejo domačinom; da vsa svoboda sestoji v tem, da hvalijo režim in prepevajo »bandiera rossa«. Kdor ima oči in hoče videti, kdor ima ušesa in hoče slišati, bi pri takih izletih z lahkoto ugo* tovil, da so izletniki zelo ljubeznivo, toda skrbno in odločno izolirani, tako da ne pridejo v stik z doma* čim prebivalstvom. Videl bi končno, da je vse tako na* tančno organizirano samo radi propagande, ki naj u* jame kaline.
Tako se je neko nedeljo nudila izletnikom iz cone A v Vipavi priložnost priso* stvovati poučni sliki: vodja skupine je vozniku avto* busa in nekemu njegovemu prijatelj,u, komunistoma, očital... nediscipliniranost, ker sta se v prostem času in dolgo pred uro, ki je bila določena za odhod iz Vi* pave, predrznila zapustiti skupino in šla na svojo pest nekam k znancem na o* bisk ... Med vodjo in šo* ferjem je nastalo zanimivo prerekanje o pojmih svo* bode in primerjava globine komunističnega prepriča* nja...
Iz Slovenije
Žalosten zaključek
Iz Ljubljano je prišla vest, da jo mati pokojnega dr. inž. Črto» mirja Nagodeja po smrti svojega just ficiranega sina napravila sa= m umor. Stara gospa, ki jo je ob* sodba njenega sina popolnoma uničila, je predhodno odšla na po* kopališče, da vidi krsto z ostanki svojega edinca. Na pokopališče pa so pripeljali dve, tako da niti ni vedela, v kateri je truplo njenega Črtomirja. Pretresena gospa je od» šla domov, se oblekla v črnino, si sezula čevlje ter se obesila.
Tragedija za tragedijo se dogaja danes v deželi »svobode«. Kdaj 'oo konec nasilij in žaloiger? Kdaj bo svet spregovoril svojo odločno be* sedo ter končal trpljenje ljudi pod vsiljenim režimom?
Naprošeni objavljamo:
Opozorilo srbskim emigrantom
ff Po prizadevanju bivšega jugoslovanskega poslanca v Združenih državah gosp. Kostantina Fotiča in Srbske narodne zveze v Ameriki je sklenjen sporazum s predsednikom republike San Domingo, da se večje število srbskih emigrantov lahko naseli v San Domingo.
Srbski emigranti, ki žive v Italiji in želijo iti v republiko San Domingo, se morajo prijaviti v Rimu pri gg. Adamu Pribičevlcu in Diordju Mitroviču, katerima je poverjena ta naloga za Italije. Za naselitev se lahko prijavijo tudi drugi Jugoslovani.
Za vse, ki se zanimajo, veljajo naslednja pojasnila:
1. Podnebje (klima) je povoljno, tropičnih bolezni ni.
2. Prebivalstvo je gostoljubno; 20"/, belokožcev, 20% črnih in 80*/» mešancev (mulatov).
3. Prevoz je brezplačen.
4. Državljanstvo se dobi v teku enega leta.
5. Sprejmejo se osebe vseh stanov in za vse so predpogoji, da dobe delo: častniki, zdravniki, obrtniki, uradniki, strokovni delavci, mornarji, ribiči, kmečki delavci, učitelji, inženirji i. t. d. Poljedelski delavci dobijo potrebno zemljo in živino.
Podrobni podatki se dobijo pri zgoraj imenovanih gospodih v Rimu.
Grlas iz Benečije
Nota maša v Čraem vrhu. Nekdaj so bile v naši Benečiji po tri do štiri nove maše na leto, dandanes so postale pa zelo redke. Zato nas je novica, da bo v Črnem vrhu nova maša zvabila po trudapolni, strmi stezi, vsekani v skalovje nad globokimi prepadi, v to gorsko beneško vas. Kdor hoče spoznati še nepokvarjeni tip beneškega Slovenca, naj se potrudi v Črni vrh, kamor nikoli ne pripeljejo zeta ali neveste iz drugih vasi; imel bo vtis, da se znajde v Benečiji pred kakimi 200 leti. Spoznal bo tudi odkritosrčnost in gostoljubnost naših ljudi.
Prišli smo v ugledno »Stjefovo" družino, da pozdravimo novomaš-nika g. Alojzija Spekonja in počutili smo se kakor doma. Izvedeli smo, da je g. novomašnik študiral v misijonišču »Della Consolata“ v Turinu. Ker bi radi rahlega zdravja ne mogel misijonariti v Afriki, je prestopil med svetno duhovščino. V videmsko nadškofijo ni mogel biti sprejet - saj v videmski nadškofiji preostaja slovenskih duhovnikov -, zato je pa dobrodošel škofiji Sarsina na Toskanskem, kjer imajo veliko pomanjkanje dušnih pastirjev.
Postojnski dekan zbolel
V župnišču v Postojni je bilo nastanjeno vojaštvo. Vojaki so zasedli vse pro* store in se je moral g. de* kan msgr. Krhne stisniti v zadnji kotiček; še spalnico je moral baje deliti. Kot je pri vojakih navada, niso bili zelo obzirni. Razgrajali so pozno v noč, zjutraj so bili mnogi pa že ob štirih na nogah. Priletni g. dekan ni imel počitka in ni mogel spati. Ker je spoznal, da ugovori ne bodo nič poma* gali, se je preselil v Studenc. Tam so se pokazale posle* dice naporov, ki jih je pre* trpel. Živčno izčrpanega gospoda so morali prepel j a* ti v sanatorij v Trst. Kakor izvemo, se je njegovo sta* nje znatno zboljšalo. Sedaj, ko bi bilo kmalu prepozno, je vojaštvo župnišče izpraz* nilo.
Vojsko nad Idrijo
Tukajšnjemu župniku g. Gantarju so »prijatelji« podtaknili italijanski časo* pis in priredili hišno pre* iskavo, pri kateri so iztak* nili prepovedani list. Radi tega bi bil imel priti g. župnik pred »ljudsko sodiš* če«. Pošteni vaščani so se pa uprli in župnika rešili;
Od nekje
Neka učiteljica, ki je napravila maturo v gozdu, je učila otroke v šoli, da je vera strup in sv. zakramen* ti okuženi od nalezljivih bolezni. Potem jim je pa za* bičala, da tega ne smejo ni* komur povedati. Znašel se je pa otrok, ki je napisal
Zvišanje poštnin
Poštno ravnateljstvo poroča, da so s 1. t. m. zvišali poštne pristoj® bine za letalsko pošto s tujino (razen z Italijo). Poštna prist>j* bina za Evropo ostane 20— lir, samo dodatek bo treba plačati za vsakih 5 gramov namesto za vsa* kih 20 kot doslej.
Promet s ČSR
Pretekli teden so odpeljali iz našega pristanišča proti Trbižu, odkoder so nadaljevali pot v Če» škoslovaško, trije tovorni avtoma* bili s prikolnicami, natovorjeni y. različnim blagom. To je prva sku* pina avtomobilov, ki je odpoto' vala iz tržaškega pristanišča na* ravnost na Češkoslovaško. Promet je nastal na pobudo češkoslova*
K novi maši je prihitela velikanska množica preprostega ljudstva, katerega bi ne bilo mogoče spraviti niti v štiri črnovrske cerkve. Nismo se mogli načuditi, ko smo slišali lepo in ubrano petje mešanega čr-novrskega zbora, ki je pri novo-mašnikovem vstopu mogočno zapel „Novomašnik bod’ pozdravljeni" Tudi nas meščane je pretresla pridiga mladega beneškega duhovnika, ki je novomašniku tako živo opisal križev pot katoliškega duhovnika v teh tako hudih časih. Strmeli smo, ki smo med dve uri trajajočim ofrom poslušali prelepe slovenske pesmi, ki jih je z zborom pela vsa cerkev. Večkrat smo zapazili solze v očeh skoraj 90 letne novomašnikove stare matere, njegovih staršev in mnogoštevilnih bratov in sester, ki so se počutili vse srečne, da vidijo pred domačim oltarjem kar tri duhovnike iz svoje družine.
In po maši so nas kar prisilili na „ojceta“, ki so bile res „ beneške ojceta", kakor v časih pred 20 leti in kjer je vladala preprosta beneška domačnost. In z močjo smo se mogli ob mraku ločiti od teh dobrih in gostoljubnih hribovcev, da smo se mogli skobacati v dolino pred Lado temo brez nesreče.
župniku pismo in se mu spovedal. Ko je učiteljica za to zvedela, je otroka zbodla s peresom v roko, da so ga morali radi zastrup* Ijenja spraviti v bolnišnico. Pozneje je policija na ko* munistični pritisk prisilila otroka, da je svojo izjavo preklical. Sedaj so se vrgli na župnika, češ, da je učite* ljico obrekoval.
Med Mančami in Vipavo
Svoj čas so bili fašisti razlastili kompleks travni* kov med Mančami in Vipa* vo in ga uredili za pomožno pristajališče za letalstvo. Lastniki travnikov so pre* trpeli veliko škodo, ker so prišli ob velike količine se* na. Po končani vojni so pri* čakovali, da bo ljudska oblast popravila to krivico in ljudem vrnila senožeti. Pa so se pošteno zmotili. Ne samo, da niso ljudem vrnili po fašistih razlaščenih travnikov, temveč so nek* danje pomožno letališče spremenili v vojaško vežba* lišče. Po nekdanjih travni* kih se pode konji, stoje to* povi in vozovi. Vse je raz* kopano, povsod so jarki, kanali, luknje. Na tem o* zemlju vadijo vojake. Vaje so stroge in naporne. Disci* plina je tako stroga, da se ljudje zgražajo in se spra* šujejo, čemu to služi. Ali je to miroljubnost? Oficirji naravnost mučijo vojake. Ali je tako mišljeno tova* rištvo? Kar tu vidimo, ni drugo kot poslabšana izdaja prejšnje Jugoslavije, katero tako pogosto in tako radi imenujejo »fašistično« in »kapitalistično«.
»kih železnic. Uradniki in sprem* ljevalci so se zelo ugodno izrazili o stanju cest. Proga meri približno tisoč kilometrov.
Dvignjena podmornica
Skupina potapljačev je našla in dvignila iz morja v zalivu pri Sesljanu nemško žepno, podmor* nico. Potapljači so jo našli pri či* ščenju sesljanskega zaliva. Pod* mornica je imela ,še dva torpeda. Delo z dviganjem je trajalo 10 ur.
Nesreča z mino
Poročajo, da je pristal pri po* molu ribarnice motorni čoln »Ma* ria«, ki je prišel iz okolice Zdobe. Poveljnik čolna Zennaro iz Chiog* ge je poročal poveljstvu tukajšnje policije, da je motorni ribiški čoln »Colleoni« z osmimi možmi po«
sadke pri lovu na ribe pri ustju-Soče, kakih dva tisoč metrov od obale naletel na mino. Mina je eksplodirala in popolnoma uničila čoln ter posadko. Takoj po eksplo* ziji so preiskali morje na mestu nesreče, toda našli so samo ostan* ke človeških trupel, katere so pripeljali s seboj.
Odpusti pri P. W.
Obveščevalni urad za Julijsko krajino poroča, da so v zvezi z nerednostmi pri uradu za javna dela odpustili iz službe knjigo* vodjo Stanislava Rustjo in inže* nirja Alberta Cambija, ki sta bila zaposlena v tehničnem oddelk.j. Oba so aretirali in za vedno raz* rešili vseh dolžnosti v uradu. Prav tako so aretirali in razrešili dolž* nosti nameščenca Erminija Ostija in Giaeoma Zottija.
Razsodba zaradi tatvine bencina
Pri razpravi proti obtožencem zaradi tatvine bencina iz skladišč zavezniških čet so bili pred pred* sednikom sodišča mojorjem Bav* lissom obsojeni: Fernando Moro* sini in Oreste Drughicri vsak na tri leta zapora, Attilio Sangermano in Giuseppe Castelli vsak na 18 mesecev zapora, Mario Fuser na dve leti zapora, Vittorio Bosen ra šest mesecev zapora, Vittorio Stu* le na tri mesece in Guido Vovk na 9 mesecev zapora, od katerih trije pogojni.
Ameriške dobave
Te dni razkladajo v tržaškem pristanišču s parnika ^Pacific Victory“ 8352 ton moke, ki je del programa ameriške pomoči. Ladja je prispela v Trst v ponedeljek dne 25. avgusta iz Norfolka (Virginia) in je pripeljala tretji tovor moke in žita za področje julijske krajine in pokrajino Videm. Računajo, da bodo Združene države do 30. decembra letošnjega leta poslale raznih dobav v vrednosti 10-12 milijonov dolarjev. Sklep ameriškega kongresa določa, da bo program za pomoč trajal do prihodnjega poletja pod lokalno upravo g. Stanley L. Sommerja iz Washingtona.
Orlek pri Sežani
Prošlo nedeljo sem se napotil do Orleka, da bi prisostvoval proslavi 40, obletnice ustanovitve pevskega društva »DRAGA«. Proslava se je vršila v pre* krasni dolini Draga. Na hladnem dnu so Orlečani priredili oder, na katerem so nastopili razni pevski zbori, med katerimi so se prav dobro izkazali Svet* ivančani. Govoril je tudi g. J. Pahor, ustanovitelj pev* skega društva »Draga«. Pri* sedel sem k skupini prilet* nih mož v hladen leskov grm. Zbudili so mojo po* zornost radi svojega ži* vahnega razgovora. Ni bilo težko zvedeti, o čem deba* tirajo. Govorili so o demar* kacijski črti in o članih demarkacijske komisije, ki | so se slučajno nekaj tednov i prej mudili v Orleku. Ostro so kritizirali početje »od* bornikov«, ki so ob tej pri* liki vsiljevali Orlečanom ! njihovo voljo, da bi jih ! vključili v malo povorko in i odvedli pred člane komisije, katerim bi morali rjoveti, da zahtevajo prenos demar* kacijske črte onkraj Drage in sicer tudi onkraj Fernetič. Povorke pa ni bilo, ker ni prišel skoraj nobeden, ra* zen nekaj žensk in »odbor* niki«, kateri so kriče izjavili članom komisije svojo željo po popravku meje. Radi tega so prišli v zamero s Fernetičani, ki so odkla* njali zahtevo orleških »od* bornikov«, da se Fernetiče pr iklj uči j o Titovi Jugosla* viji. To je, kar sem od mo* žakarjev izvedel. Ne bom navajal svojega mnenja o priključitvi, ampak želim samo poudariti, kako dik* tatorsko ravnajo nekateri elementi, katerim se je po* srečilo sesti na tron raznih
odborov, kako oni vsiljuje* jo narodu svojo voljo, kako strahujejo ubogo ljudstvo. Slučaj, ki se je dogodil v Orleku, nam dovolj jasno dokazuje sistem strahova* nja.
Kot pravi demokrat mi* slim, da kakor imajo pravi« co »odborniki« zahtevati premaknitev meje proti za* padu Orleka, ravno tako imajo pravico ostali, ki jo želijo pomakniti proti seve* ro*vzhodu. V pravilni de* mokraciji imamo za tak slučaj tudi sredstvo, da se vsak človek svobodno izra* zi, to so proste in tajne vo* litve. To je edino, pravilno in demokratično sredstvo, ki bo pokazalo točno željo cele vasi.	Kvol	'•
Sami si ustvarjamo bodočnost
Po demokratičnih načelih, na katerih se gradi nova italijanska ustava, in po določilih mirovne pogodbe, smo Slovenci, ki bomo ostali v mejah Italije, povsem enakopravni s svojimi sodržavljani ital. porekla. Te enakopravnosti pa ne bomo uživali, če se je sami ne poslužujemo. Z malomarnostjo in nezavednostjo jo dejansko lahko zapravimo. Zavedati se moramo, da nam Italijani v tem pogledu ne bodo uslužni, zlasti ne radi nedostojne protislovenske gonje, ki sedaj pri njih cvete v mnogih krogih, posebno pa v nedomačem časopisju. Če se slovenski živelj ni dal zatreti v dobi fašizma, ko nismo imeli ne časopisja, ne šol in smo bili brezpravni, ne vdajajmo se malodušju sedaj, ko imamo naše pravice zapisane in zagotovljene. Vse naše občevanje in poslovanje v javnosti in v uradih mora biti slovensko. Opozarjamo zlasti občinske in druge urade v podeželju, i da se tega dosledno držijo. Kakor uradujejo doma slovenski, tako občujejo tudi z osrednjimi uradi v slovenščini. To moramo delati ne samo, ker je zapisal naš pesnik: „Kdor zaničuje se sam ...“, temveč zato, ker je to naša pravica, zajamčena v demokraciji.
Solkan
Naši »tovariši« so zaskrbljeni. Na »steneasu« beremo opomin vsem Solkancem, da nas je še samo 70 vpisanih v OF. Kakšna sramota bo za nas, ko bo Solkan priključen k Jugoslaviji? Zato je nujno, da se vsi pravočasno vpišejo v OF. Kaj bo rekla pa Demokratična fronta SIAU?
Bovec
Po kratki pa težki bolezni je umrl tukajšnji trgovec in gostilničar g. Karel Pirec. Zavednega in delavnega moža in skrbnega gospodarja bomo ohranili v častnem spominu. Družini iskreno sožalje.
Kobarid
V sredo 3. t. m. smo imeli pri nas birmo. Iz domače in sosednih župnij, tudi iz cone B, se je nateklo 516 birmancev. Sv. zakrament je podelil apostolski pooblaščenec prelat dr. Miha Toroš iz Gorice. Vse je poteklo dostojno, v najlepšem redu.
Kojsko
„Tovarišica" Vera Štekar je tu imela sestanek ženskega udruženja na katerem je med drugim dejala, da se je treba približati „ reakcionarjem" in jih zlepa privabiti k sebi. Ko pride Titova oblast v Brda, jim gotova kazen ne uteče. Zbrane žene se tem besedam nismo čudile, ker predobro poznamo komunistično moralo.
Slovenski akad. slikar - sprejme vsakršno dekoracijo Izložb. Sprejme eventuelno tudi slikanje in dekori-ranje cerkva na Goriškem. Naslov v upravi »Demokracije".
PRILETEN FAIIT iz dobre kmetije bi se rad priženil na srednje dobro posestvo kje na Goriškem, z dekletom ali vdovo brez otrok.
Želim prijave na upravo lista pod »Prileten".	_______
Odgovorni urednik : Janko Simčič Tiskano z dovoljenjem A. I. S. Tiska tiskarna Budin v Gorici.
Gradež
Načelnik odseka za javna dela ZVU polkovnik John Keefe je preklical svoječasno izdano odredbo, s katero so ustavili nadaljnja sredo stva za izboljšanje zemljišč v okolici Gradeža, ker je komisija italijanske vlade sklenila, da bo z deli nadaljevala na račun italijanske vlade tudi po ratifikaciji mirovne pogodbe. Gre za kredit v znesku ”9,423.000 lir; doslej so izvedli 30°/» predvidenih del, pri čemer so redno zaposlovali po 84 oseb. Občina Gradež je zelo zainteresirana na izvedbi tega načrta, ker daje delo znatnemu številu ljudi, poleg tega pa bodo pridobili zemljišča, na katerem bo občna zgradila stanovanj-! ske hiše v vrednosti 212 milij nov lir.
Ajdovščina
Dne 26. avgusta so organi »ljudskih oblasti« aretirali znanega ajdovskega vele* trgovca g. Repiča Zdravka. V zvezi z aretacijo, ki jo pripisujejo odkritju bun* kerja z 8 stoti blaga, se je istega dne zvečer vršil se* stanek, na katerega so bili povabljeni številni občani — komunisti in tudi neko* munisti — zlasti revnejši ljudje, da na podlagi »ljud* ske volje« odločijo, kaj naj »oblast v primeru podvza* me«.
Predlog, za katerega je ljudstvo menda soglasno glasovalo in ki je bil nato tudi sprejet, je bil sledeč: »Spravite tov. Repiča pred vojno sodišče, ki naj ga ob? sodi kot vsakega drugega vojnega dobičkarja!«
Ker smo Ajdovci svobo* doljubni ljudje, se nam ko* munistične nasilniške me* tode gabijo in jih zato tudi psu ne privoščimo, kaj da bi se še na račun Zdravka smejali. Želimo le pribiti, kako bridko so se varali vsi tisti, ki so sleparsko OF do zadnjega podpirali, misleč da si s tem obvarjejo pre* možen j e in si pri »ljudskih oblasteh« obenem zagoto* vij o še primeren stolček.
Kar se pa Zdravkove go* spe tiče, bi ji radi položili na srce, naj se nikar ne vznemirja, ker se po nje* nem mnenju tudi drugi ne bi bili smeli vznemirjati ta* krat, ko so rdeči »narodni borci« poklali Brecljevo družino in številne druge, ki se zdaleka niso toliko pregrešili. Božji mlini me* Ijejo počasi, a gotovo.
Britanski glavni stan v Vidmu
Uradno javljajo, da se bo v septembru britanski glav* ni stan za Sredozemlje pre* selil v Videm. Tildi povelj* stvo 86. področja se bo pre* selilo v Videm ter prevzelo poveljstvo nad britansko posadko v tej pokrajini; pod njegovim poveljstvom bo ostal mali odred britan* skih čet , v Benetkah in v Mestrah. S to razporedit* vijo se bo zmanjšalo števi* lo ljudi in bo prostih mno* go poslopij in stanovanj v Benetkah, Mestrah in Tre* vizu, ki so sedaj na razpo* lago vojaštvu.
roučeianle matematike ii fizik«.
Naslov učitelja za pouk gornjih predmetov dobe dijaki v uredništvu »Demokracije “.
Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije"
P» t• Š. N. N. 100- lir, N. N. 50 - lir, N. N. 255 - lir, N. N. 50.-lir, N. N. 100.- lir, Drejc 50 - lir, N. N. 200,- lir, N. N. 200.- lir. Vsem iskrena hvala 1
IZ CONE B
Vesti s Tržaškega
Vesti z Goriškega