9 U O' One y ea '' S1X fHreo Ono ye a( ' 0 SCRlPflON S, Cartada & Mexico: sar . . — snths .—50 months .*. . —‘25 Fereign Countrias; ear • . • 4 I ■‘'•O 5 inqle Copv 2 centa. =iP SLOVENSKI NAROD * (SI.OV JK IVI C3 PEOP L’E) fr NAROČNINA.i Za Zd‘ dr- Canado & Mexico: Celoletno . $1*— Polletno . —.50 Četrtletno . ',j — £5 Za inozemstvo? Celoletno .$150 Posamezna štev* 2 centa« IX. No. 43. Phons: Cortland 5188. NEW.YORK, — PITTSBURGH, PA., .četrtek, 16. decembra (Thursday, December 16.) 1915, Geslo: ^Slovenijo Slovencem** Leto IX. Št. 43. SPOR MED AVSTRIJO N AMERIKO RADI ANCONE iesedilo Poslanice združenih držav na AVSTRIJSKO VLADO GLEDE POTOPA „ANGQN£", POSLANICO, KATERO SE JE SPOROČILO NA DUNAJ, S E SMATRA SKORO ZA ULTIMATOM. — V WA- S1I1NGT0NU SE DOMNEVA, DA BO MORALA AVSTRI¬ JA ODGOVORITI TEKOM ENEGA TEDNA. Washington, 6. decembra 1915. — Državni tajnik Lansing je poslal ameriškemu po,slaniku na Dunaju sledečo noto: Izročite. pro- sim. ministru za zunanje zadeve sledečo noto: Dobil sem zanesljive informacije od Aroerikancev ter drugih preživelih, ki so bili potniki na parniku ..Ancona' 1 , ki kažejo, da je dur 7. novembra izstrelil neki podmorski čoln z avstro-ogrsko zasta¬ vo ostro kroglo proti parniku, da je skušal nato parnik „Ancona“ pobegniti, da pa ga je podmorski čoln prehitel, nakar je parnik ob¬ stal; da je po kratkem času in prodno je mogla cela posadka in .vsi potniki v čolne, oddal podmorski čoln celo vrsto strelov ter koneeno torpediral in potopil parnik, dočim je bilo na krovu še dosti oseb in da jo vslod streljanja na parnik in potopa istega izgubilo življenje ve¬ liko število oseb ali da so bile ranjene. Med temi je bilo veliko držav¬ ljanov Združenih držav. Javno obvestilo avsl ro-ogrske admiral itete se je predložilo vlad? Združenih držav ter je našlo popolno pozornost. To -obvestilo- potr¬ juje v bistvu glavno izjavo preživelih, ker priznava, da se je po ob¬ streljevanju „Ancone“ slednjo torpediralo in potopilo, dočim se so nahajali na krovu še ljudje. Potoni korespondence, katero se je izmenjalo med Združenimi državami in Nemčijo glede stališča, katero zavzemajo Združene drža¬ ve i ozirom na vojevanje s podmorskimi čolni in v katero je Nemčija tudi pristala, je bila'tudi Avstro-Ogrska kot zaveznica Nemčije ob¬ veščena o stališču vlade Združenih držav. Kljub temu pa. ni poveljnik podmorskega čolna, ki je napadel ,,Ancono 11 , spravil na varno posad¬ ke in potnikov parnika, katerega je hotel razdajati, ker ga ni mogel spraviti v pristanišče kot vojni plen. Vlada Združenih držav smatra, da je kršil poveljnik principije mednarodnega prava in človečanstva s tem, da je streljal na parnik ter torpediral „Anco.ao“, predno se je spravilo ljudi na krovu na var- no mesto ali .jun d,o lato d yti časa, da rapuste parnik. Postopanje. poveljnika se more označiti le kot slepo morenje nekombatantov brez obrambe; posebno raditega, ker se parnik v času, ko je bil obstrelje¬ van, ni hranil ali skušat pobegniti. Noben -drug vzrok pa ni zado¬ sten, da bi opravičil tak napad in tudi ne možnost rešitve. Vlada Združenih držav je prisiljena raditega sklepati, ali da je ravnal poveljnik proti danim navodilom, ali da ni izdala cesarsko in kraljeva vlada poveljnikom svojih podmorskih čolnov navodil, ki bi soglašala s pravom narodov ter principiji člavečanstva. Vlada Zdru¬ ženih držav noče misliti na zadnjo alternativo ter naprtiti, avstro-ogr- ski vladi namen, da uniči življenja mož, žensk in otrok brez obrambo. Ona rajše vrjamc, da je to storil poveljnik podmorskega čolna to krivico brez poverila ter proti splošnim ali posebnim navodilom, kate¬ ra je bil prejel. Ker mora temeljiti dobro razmerje med obema deželama na obo¬ jestranskem upoštevanju postav in človečnosti, ni pričakovati od vla¬ de Združenih držav drugega kot zahtevo, da cesarska in kraljevska vlada proglasi potop Ancone" za nepostavno in neopravičljivo deja¬ le; da se kaznuje častnika, ki je izvršil to dejanje in da se plača od¬ škodnino za državljane Združenih držav, ki so bili .ubiti ali poškodo¬ vani pri napadu na parnik. Vlada Združ, držav pričakuje, da bo a.-ogr, vlada, vspričo resno¬ sti slučaja hitro privolila v zahteve. Svoje pričakovanje pa opira na domnevo, da ne bo avstro-ogrska vlada odobrila ali branila dejanja, katero obsoja svet kot nečloveško in barbarsko, ki se studi vsem civi- kziranim narodom in ki je povzročilo smrt nedolžnh ameriških dr¬ žavljanov. ' OBIČAJNE LAŽI ITALIJANOV. 11 Rima se poroča, da se je odbilo bajonet ® NASKOKE AVSTRIJCEV. — ITALIJA NI SKUŠAJO NAPREDOVATI V JUŽNI TIROLSKI Vojno .^hn, Italija, 14. dec. - Ministrstvo objavlja danes: »Ka fronti oh Soči ter na kraš- 1 visoki planoti je razvil včeraj Dunaj, Avstrija, 14. dec. — L današnjem oficijelnem. poročilu se glasi: „Na Tirolskem je obstreljevala praznik veliko aktivnost s svo- j italijanska artilerija naše pošto •1° artiljerijo (!). Proti večeru jojjanke ob Rivi in ob Col di Lana. vprizorila infanterija sovražnika j Odbilo se je italijanske naskoke daskoko v smeri proti Osi a v ju in } severo-iztočno od Oslavlja. V Giu- (f), vendar se ie vse te na- dicaria odseku se približuje itali- skoki NADVOJVODA KARL FRANC JOŽEF PREGLEDAVA SLOVENSKE IN HRVAŠKE POLKE NA FRONTI. Ke odbilo z velikimi izgubami janska. infanterija našim pozici- * sovražnika. .auu umak niti vse svbjo čete na način, da se bo izognilo vsakemu stiku med gr¬ škimi in zavezniškimi četami ter obenem mod nemškimi in grškimi. Policijsko službo bodo opravljali le majhni oddelki vojaštva. Postopanje grške vlade odstranjuje navidez vsako upanje, da bodo dobili zavezniki kakršnokoli dejansko pomoč od strani Grške ali da bi se jih v prvi vrsti upoštevalo. Grško armado pri Solunu se bo takoj zelo zmanjšalo, da se da zaveznikom prostora. Obenem se namerava odpoklicati grške čete, ki so postavljene oh železnici, da se prepreči spopad med njimi ter nemškimi, avstrijskimi ali bulgarski- mi četami, če bi slednje pri zasledovanju zaveznikov stopile na grška tla. Tukaj se smatra za gotovo, da bodo stopile bolgarske čete na grška tla s tihim privoljenjem grške vlade. Ta odločitev omogoeuje stranska gibanja ter izvojevanje bojev na grških tleli. V' nekem drugem poročilu se glasi, da se izkrcavajo zavezniške čete v K avali in da se je prevedlo srbske čete iz Drača, Albanija, v Solun. ■ RUSKO-ROMUNSKA MEJA ZAPRTA. V nekem poročilu na ,,Central Nevs" iz Aten se glasi, da je od¬ redila ruska vlada popolno zaprtje romunsko-ruske meje. SMRT ŠTIRIH FRAN¬ COSKIH LETALCEV, Berlin, Nemčija, 14. decembra. — V oficijelnem poročilu nemške¬ ga glavnega stana se glasi, da ni poročati z bojišč v Flandriji in Franciji ničesar novega. Pariz, Francija, 14. dec. — V danes popoldne izdanem uradnem poročilu francoskega vojnega mi¬ nistrstva se poroča o razstrelitvi neke mine in o zasedonju izdolbi- ne potom Francozov. Poročilo se glasi: „Južno od Mesnil, v Champag- ne, so razstrelili Nemci pred na¬ šimi zakopi neko mino. Mi smo J zasedli nastalo izdolbino. Z osta- nobenih le fronte ni poročati važnejših razvojih". London, Anglija, 14. dec. — V danes izdanem poročilu angleške¬ ga glavnega stana se glasi, da je zapaziti večjo aktivnost na razli¬ čnih točkah/zapadne fronte. Izto¬ čno od Ypres ter v okolici Fre- linghien so obstreljevali Angleži nemške postojanke. V okolici Somme je prišlo do bojev z za- kopnimi možnarji ter granatami, katere se izstreli iz pušk. Vreme je bilo jasno in mrzlo. Angleži so razstrelili na fronti pri Givenchg neko mino ter zasedli krater. Lyon, Francija, 14. dec. — Po¬ ročnik ('audron in njegov brat, znan francoski avijatik, sta bila danes v Bron aerodromu ubita poleg njih dveh pomočnikov, ko se je obrnil v zraku neki novi stroj, namenjen, da nosi večje število oseb. PAPEŽEV BLAGOSLOV, Rim, Italija, 15. dec. — Papež se baje pripravlja, da blagoslovi Ijtrozžieni brzojav. S tem hoče pa¬ pež zopet, uvesti staro navado ka toliške cerkve, da se blagoslovi naprave in nove iznajdbe. POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU. NE NASKOKE AVSTRIJCEV. — ITALIJANI SKUŠAJO LE BREZPOMEMBNI MANJŠI SPOPADI Berlin, Nemčija, 14, dec. — V nemškem uradnem poročilu gle¬ de dogodkov na ruski fronti se glasi da se vrše le majhni, brez¬ pomembni boji. S severnega vojnega pozori,šča j se poroča sledeče: „Armadna skupina Hindenbur¬ ga: ,.Med našimi naprej potisnje¬ nimi postojankami ter ruskimi poizvedovalnimi patruljami je pri šlo na več mestih do brezpomemb¬ nih, spopadov. \ T enem teh bojev se je posrečilo Rusom uničiti ne¬ ko slabo nemško postojanko". „Armadna skupina princa Leo¬ polda : Potom brezuspešnega na¬ skoka, katerega so vprizorili Rusi proti našim postojankam v bliži¬ ni Vulka južno od Vygonovskoje jezera, so izgubili slednji nekako 100 mož." O armadni skupini Linsingena ni poročati ničesar novega. BARON ZWIEDINEK PRI LANSINGU, AVSTRIJI SE STAVI ROK ENEGA TEDNA, DA OD¬ GOVORI NA POSLANICO VLADE ZDRUŽ- DRŽAV. Washing-ton, D. C., .14. dec. — Avstrijski nadomeščujoči posla¬ nik, baron Zvviedinek, je prišel danes v državni department teh se je kakih 40 minut posvetoval z državnim tajnikom Lansingom. Glasi se. da je informiral Lansing Zvriedineka, da mora avstrijska s lada tekom onega‘tedna odgovo¬ riti na ameriško poslanico glede potopa ,,Ancone' čakovati prekii nih odnosa j e v. ali ima pa pri¬ čakovati prekinjanja diplomatič- Prgd konferenco z Lansing je imel baron Zsviodinek posv< vanje z nemškim poslanikom, i fom Bernstorffom. V diploma nih krogih se domneva, da ho stri ja.ugodila zahtevi vlade Z( ženili držav. Pri tem se računa upliv, katerega izvaja nem vlada na avstrijsko, Krožilo je tudi poročilo, dt zahteval baron Ztviedinek m listine, katero poročilo pa je I sing kategorično dementirah jSUiSBB ».SLOVENSKI NABOD", 16. decembra 1915. NAŠE TEKME ZA KRASNA DARILA SO SE UDE¬ LEŽIL! DOSLEJ SLEDEČI NAROČNIKI IN NAROȬ NICE .SLOVENSKEGA NARODA”. Frank Peternel je pridobil naročnikov za . 236 dobitkov Luka Guzelj je pridobil naročnikov za . 212 dobitkov Ivan Fojkar je pridobil naročnikov za . 198 dobitkov Josip Grohar je pridobil naročnikov za. 182 dobitkov Anton Kelbel je pridobil naročnikov za . 180 dobitkov Simon Debelak je pridobil naročnikov za . 176 dobitkov John Adamich je pridobil naročnikov za . 174 dobitkov John Eecher je pridobil naročnikov za .. 124 dobitkov Martin Krajnik je pridobil naročnikov za . 102 dobitkov John Vrtovec je pridobil naročnikov zn . 78 dobitkov Blaž Okoren je pridobil naročnikov za . 72 dobitkov Matija Repouš je pridobil naročnikov za . 44 dobitkov Lucija Ribnikar je pridobila naročnikov za . 40 dobitkov Peter Zanoškar je pridobil naročnikov za ..... 36 dobitkov Antov Udovič je pridobil naročitkiov za . 28 dobitkov Matija Leskovec je pridobil naročnikov za . 8 dobitkov Frank Peternel, Box 465, Leander, Col. je dobil največ naročnikov in dobi prvo nagrado. Luka Guzelj, 45 Union St., Van Decar, Midi. je drugi v pridobitvi naročnikov in dobi drugo nagrado. Ivan Fojkar, Box 34, Mackimnv, lil. je tretji v pridobitvi naročni¬ kov in dobi tretjo nagrado. t Uprava ,,Slov. Naroda". ANALFABETSTVO V ITALIJI. Ljudske štetje, ki 'se je vršilo v Italiji v letu 1911. je izkazalo 29,459.687 oseb ki so prekoračile šesto leto svojega življenja. Od teh jih je izjavilo 18,322.320. da znajo pisati in citati, dočirn jih jo 11,050.454 to vprašanje zanikalo, a ostali sploh niso dali nikakega odgovora. Ge t,e številke prera¬ čunamo v odstotke, vidimo, da od 100 oseh nad 6 let ima le 63 ele¬ mentarno izobrazbo, a še.ta je pri večini skrčena na najožje meje. V resnici je med 63 ,,pismenih" ljudi tudi takih, ki niso dospeli preko poznavanja par črk. Pri tem pa treba uvaževati, da to po vprečno število ne velja enako merno za različne dele prebival¬ stva.. To je razvidno iz sledečih od stotkov analfabetov v posamez¬ nih provincah: Piemont 11, Ligu¬ rija 17, Lombardija 13, Benetke 25, Emilia 22, Toskana 37, Mache 51,’Umbria 49, Abruzzi 58, Cara- pagna 54, Apulija 59, Basilieata, 65, Kalabrija 70, Sicilija 58, Sar¬ dinija 58. SAMO ZA NASE NAROČNIKE. DOGODKI V RUSIJI. zneje v senatu večkrat zavzemal za radikalne odredbe. Kongresnik London je iz javil da Prekinjenje brzojavnega pro¬ meta kaže, da se vrše v Rusiji nemiri. Berlin, Nemčija, 15. dec. — Že več dni ob,stoječe prekinjenje br¬ zojavne zveze med Rusijo in Šved¬ sko še danes ni nehalo. Povečeval¬ na agentura izjavlja, da je pripi¬ sovati to nemirom, ki so se poja¬ vili v državi. Iz ruskih listov se kaj malo izve o vzrokih, ki so do¬ vedli do odgodenja ruske Dume. Glasi so, da je hotel car omejiti diskusijo na državni proračun, ki pa še ni dogotovljen. Prekmorska agentura pravi, da je iz pisave nekaterih listov raz¬ vidno, da je hotel car preprečiti diskusijo glede reform, ki je za¬ vzemala v zadnji Čurini velik del razprav. Stockholmski poročevalec „Fi\- furter Zeitung" izjavlja z vsa go¬ tovostjo, da so dovedli resni ne¬ miri v notranjosti Rusije do pre- kinjenja brzojavne zveze med Ru¬ sijo in inozemstvom. je vprašalo, kaj namerava storiti I mu pustilo potnike v vlake, ki so vlado proti obema uradnikoma, prevozili nato v dvanajstih urah katera se dolži, da sta kršila nev-1 pot, katero navadno prevozijo v eni uri. Iz različnih, delov se poroča tu¬ je sicer edini socijalist v poslan- Realnost Združenih držav, ski zbornici, da pa se ne čuti osa-l V kabinetni seji se je razprav-! ipelega. Washington, D. C., 15. dec. — Republikanska inarodna konven* . v , v cija se bo sestala dne 7. junija le Nemce in Avstrijce s ameriških j ša. V Hudson dolini je bilo nada- prihodnjega leta v Chicagu, 111., lje blokiranih 25 vlakov New j dočim se bo otvr/rilo narodno koli- AZILNA PRAVICA. pjaio n protestni noti, katero soldi o smrtnih slučajih.*V bližini namerava poslati Franciji. Dvi- Poughkeepsie, v dolini reke Hud- gnilo sc bo pritožbo proti fran- son, so izgubili trije možki živi j e- coslcim bojnim ladijam, ki so vze- nje, dočim se dva druga še pogre- ZBOROVANJE REPU¬ BLIKANCEV. Naselniške oblasti so se odlo« čile za morilca gališkega governerja. Washington, D. C., 15. dec. — Malorus Miroslav Sičinsky, ki je umoril leta 1908 gališkega ‘cesar skega namestnika, grofa Potoeki- ja, je bil danes pripuščen od na- selniških oblasti ter sme vsled te¬ ga po vsej pravici ostati v Zdru¬ ženih državah. Naseli liska oblast je odločila, da je bil prestopek Sičinsky-jžr političnega značaja, Sičinsky je ustrelil cesarskega namestnika tekom privatne avdi- jence. Bil je obsojen na dvajset ZA MIROVNI KONGRES. FONOGRAF VREDEN brez roga, najmoder¬ nejši zadnji model, velik 16x16x8 pal¬ cev, izdelan iz najbo- ■ "}jcga hrastovega lesa, likusno politiran s fi¬ no ponikljanimi ko- vinastimi deli. Igra vse Columbia in Vic- tor plošče Daje čist in močen glas, kate- a— ri se lahko po poljub- ni hitrosti uravnava Navija se.lahko med sviranjem. Znano nam je, da naš narod rad posluša lepo glasbo. Da pa ne pade v kremplje raznim sleparijam, katere so se v zadnjem času pri nabavljanju fonografov dogajale, mu s tem nudimo priliko, da si lahko brezskrbno nabavi dober glasbeni stroj. Pogoj je sledeč: Vsak naš naročnik, kateri ponovi svojo naroč¬ nino, ali nam pošlje novega celoletnega naročnika v znesku $1. in priloži še za fonograf $10. — , prejel ga bo z obratna pošto. Za fonograf jamčimo. Komur bi ne ugajal, naj ga vrne na naše stroške, in povrnili mu bomo plačanih $10. — . Za dobavo teh fonografov, katerih vsak je vreden najinim j $25.— in ga izpod te cene ne morete nikjer kupiti, smo sklenili po¬ godbo z dotlčuo izdelovalnieo fonografov in je gori imenovana cena izključno samo za naše naročnike tako nizka. Na zahtevanje pošljemo 'tudi imenik plošč s slovenskimi napevi. Kdor želi preživeti veselo urice ob poslušanju krasne godbe in domače pesmi v dolgih jesenskih in zimskih večerih, naj se posluzi te nadvse ugodne prilike. Uprava. SLOVENSKE PESMI: Senator Lane je vložil v sena¬ tu mirovno resolucijo Meyer Londona. Washington, D. C., 15. dec. — V zveznem senatu je vložil sena¬ tor Lane iz Oregona prvo resolu¬ cijo kakega socialističnega po¬ slanca. Gre se za resolucijo, katero je takoj na prvi dan zasedanja po¬ slanske zbornice vložil socijalisti- čni član Meyer London in v kate¬ ri se poživlja predsednika Wilso- na, naj skliče kongres nevtralnih narodov, ki bi naj predložil voj¬ skujočim se narodom v Evropi mi¬ rovne predloge. Resolucija, kate¬ ro je vložil Lane v senatu, ima isto besedilo kot ona, katero je vložil Mrvci;, London v poslanski zbor¬ nici. Resolucija je bila vročena ko¬ miteju za zunanje zadeve ter je njena nadaljna usoda odvisna le od tega, če se bo od strani prebi¬ valstva izvajalo zadosten pritisk, da ostane zanimanje zakonodajal¬ cev živo. Kongresnik London pro¬ si vsakega prijatelja miru, da de- uje po svojih močeh za to, da bo akcija v resnici uspela. Senator Lane je napreden de¬ mokrat. Nekoč je bil župan v Port land ter se je kot tak in tudi po¬ paril ikov, ki so se nahajali na po¬ ti v Porto Rico. York Central iu AVest SJiore želez-j venci jo demokratov teden pozne-' PREOBLOŽENE l ŽITOM. je v St. Louis, Missouri. Baltimore O., 15. dec Bal- uice. Na tračnicah so stali po cele ure ter niso mogli nikamor na- —- ; - — ——-—- 1 Sodniki v N.. Torku „ *le- POSKUS JE KAZNJ1V. timore & Ohio železnica je prisi¬ ljena od jutri naprej prevoz žita, katero se namerava izvesti preko Baltimore v ino¬ zemstvo in sicer raditega, ker je to pristanišče prenapolnjeno z ži¬ tom, ki čaka na prevoz v Evropo. Sedaj stoji v Baltimore 4000 va¬ gonov žita, katero se ne more raz¬ ložiti, ker ni nobenega prostora za sprejem žita. Žitna skladišča železnice v Baltimore, v katerih je nili, da ne bodo. ugodili nobeni za¬ htevi, da se postavi na cesto dru- odi' loiiiti I ^* ne ’ ki ne morejo plačati stana¬ rine in sicer toliko časa, dokler se vremenske razmere ne izboljša¬ jo. Neki sodnik je izjavil, da raj- šc izgubi svoje rn^sto kot bi dov dragoceno krv^ uant, parlamentarni vojni podtaj- jo. V tem oziru so govorili nemški Lik, da ima na podlagi gotovih socijalist i prav Liko odločno. kot kalkulacij Turčija v vojni nekako zastopniki meščanskih strank. 650.000 mož. Pod gotovimi pogoji Nemški narod bo blagoslovil le sc more to silo zvišati na 1,000.000 oni mir, ki bo da al jamstvo proti |mož. bodočim nemirom. V tem sta si vlada in narod edina in to ve se¬ daj seli svet. List pravi, da ne bodo sovražni-1 ki Nemčije niti na Zapadli, niti na Iztoku obdržali vpadnih vrat v Nemčijo, skozi katera so preje la-1 hko vsaki čas prišli v Nemčijo. Državni zbor bo sledil vladi, če bo | smatrala slednja za potrebno raz¬ širjenje nemškega ozemlja v yar- Frederiek \Veidiich, hišnik apartmeut hiše na 97. cesti in Ma- dison Ave. v New Yorku ter An- dre\v Ruff, neki graver, sta bila obtožena, da sta se zarotila, da bosta izdelovala bankovce po $10. Včeraj sta bila obsojena v krimi¬ nalnem oddelku zveznega sodišča vsak na eno leto zapora v zvezni kaznilnici v Atlanta, Ga. ŠVEDSKA SE BOJI CARJA, Berlin, Nemčija, 13, dec. — Prekmorska agentura javlja, da dajejo švedski listi izraza mne¬ nju, da je prekinjenje brzojavne zveze med Švedsko in Rusijo v zvezi s koncentracijo velikih ru¬ skih čet na Finskem, v bližini švedske meje. Listi so tudi mne¬ nja, da je pričakovati slične de¬ monstracije od strani Anglije in zato, ker se ni hotela Švedska podvreči angleško-ruski kontroli. (Kot je že omenjeno v drugem poročilu, se je pripisovalo preki¬ njene brzojavne zveze notranjim nemirom v Rusiji. USTNICA UPRAVNIŠTVA, Cenjene naročnike opozarjamo, da naj bodo previdni, komu vro¬ če denar za naročnino. Potrdilni listki, katere izdajajo naši zastop¬ niki, so modre barve, kar naj na¬ ročniki blagovolijo upoštevati. «*♦«. * • V® ♦ ♦ v % *<,**♦* *«r *** •♦*W**vWV** ^ * KOMUR JE TREBA KAKRŠNEGAKOLI SVETA, I ri sedaj važno sporno točko med Litvo nemških vojaških, političnih avstrijsko vlado in Združenih dr¬ žav. To izjavo so podali državni u- radniki po seji kabineta ko se jih ZAKAJ NAJ NAŠI ROJAKI VLAGAJO SVOJE DE¬ NARNE PRIHRANKE V PRVO-DRUGO NARODNO 3ANK0 V PITTSBURGU, PA, IN ZAKAJ NAJ PO¬ ŠILJAJO SVOJ DENAR POTOM NJE V STARO DOMOVINO, KER je ta banka Narodna banka. KER je kot Narodna banka pod nadzorom vlade Združe¬ nih držav ter je redno pregledovana po vladnih urad¬ nikih. KER mora petkrat na leto poročati o svojem poslovanju v bVashiugton. KER ima pravico izdajati papirnat denar ter v jamstvo de¬ ponirati vladi vrednostne papirje. KER je ta banka članica novega Zveznega Rezervnega Banč¬ nega Sistema ter je ena izmed velike skupine Bank, ki vzajemno jamčijo druga za drugo in njihove vlagatelje. KER so pri Narodnih bankah tudi delničarji, t. j. ljudje, ki so lastniki banke, odgovorni ne samot za vsoto svojih deleže,v, ampak za dvakrat tolikšen znesek. KER posluje ta banka že 63 let, a ni še ni kdo izgubil le ko¬ ličkaj denarja pri njej. KER ima veliko glavnico in velik rezervni fond, preko $ 5,000.000. KER plačuje obresti na vložke ter izplačuje prihranke na za¬ htevo in brez odloga. KER lahko vsakdo piše tej banki v slovenskem jeziku, in to pismo se bo razumelo ter odgovorilo nanj v istem jeziku, KER ta banka posluje z največjimi bankami v Evropi ter jamči, da bo denar, ki ga odpočijete potom njo v staro domovino, tamkaj izplačan, ali v slučaju, če se to ne more zgoditi radi sedanje vojne, se ga vam vrne. KER zastopa izrečno vse velike parobrodne družbe ter je pri¬ pravljena Vam stati obstrarii s svojim nasvetom v slu¬ čaju, da nameravate dovesti svojo družino semkaj. KER Vam ni treba iti osebno na to banko, kadar hočete po¬ slati svoj denar, ali kadar ga hočete vložiti na obresti, nego. KER lahko poslujete s to veliko banko pisMenim potom tak¬ isto iiakor človek, ki živi v velikem mestu, Tisočerim rojakom, katerim je količkaj na njiho¬ vih prihrankih, moremo edinole priporočati, da poslu¬ jejo v svoj ih denarnih sadevakrs-tg- S8&12 feaafes " ' & in ekonomskih interesov. POTOP PARNIKA London, Anglija, 15. dec. Llovds potrjuje danes poročilo glede potopa angleškega parnika „0rteric". Dva Kitajca, ki sta pri¬ padala posadki, sta našla smrt, dočim so bili trije drugi ranjeni. Ostala posadka se je rešila. Parnik ..Orteric* je vseboval 6335 ton ter je bil zgrajen leta 1911. Zadnje poročilo glede par¬ nika je prišlo, ko je slednji od¬ plul dne 16. novembra iz Rio de Janeiro. NAJ SE OBRNE NA NAS. Dandanes ni javnega urada tukaj, na katerega bi se mogli Slovenci, naši rojaki, obrniti z zaupanjem ter tam iskati sveta in zaščite. Zato padejo naši ljudje večkrat kakšnim zakotnim mazačem v roke, in ti jih derejo, da se jim lupi koža. Temu zlu se je prišlo sedaj vokom, in vsakdo se more obr- | niti na nas ter se tako izogniti tem ljudskim krvosesom, | Kakršnegakoli sveta je treba našemu človeku, ga mu dajo ?. naši nalašč za to najeti odvetniki v starem kraju, ali tukrajski, ameriški. . : ' 4 Vsakdo se more obrniti na nas glede: Pooblastil, zadolžnic, kupnih in prodajnih pogodb, izbri- >|* sov, oporok itd. Nadalje glede vknjižb in izknjižb, užitkarskih in lastninskih pravic. Dalje glede vojaških prošenj, prošenj za polnoletnost in za ženitveno dovoljenje, glede krstnih, poroč¬ nih in smrtnih listov in tudi glede izterjanja zaslužba v Ame¬ riki in starem kraju. Tudi če ima kdo v tej deželi kakšne sitnosti, ali kakršno¬ koli sporno zadevo, naj se obrne na nas ter nas vpraša .za svet. V zvezi smo z najboljšimi odvetniki v starem kraju ter imamo tudi domače odvetnike tudi v tej deželi. V vsaki zadevi takšnega značaja, kakor gori omemijeno, se obrnite na: »SLOVENSKI N A R O D“. 45 VESEY STREET. N E W Y G R K, N. Y. i T y t I '4 4 t t t r v T T 4 4 4 PROST! AMERIŠKI TOVOR!, Washington, D. C., 15. dec. — j Vsled odredbe angleške vlade se! bo polagoma oprostilo blago nem¬ škega in avstrijskega izvora, ka-1 toro se je zadržalo v nevtralnih pristaniščih in ki je bilo kuplje¬ no do marca 1915 od Amerikan- ] cev. Vsaki dan se izpusti 8 do 12 ta¬ kih tovorov in uradniki državne- j ga departmenta upajo, da se bo tekom enega meseca oprostilo vse ] te tovore. VELIKANSKI VIHARJI. Učinki viharjev nn snežnih za¬ metov, ki so divjali zadnje dni v I iztočnih državah, so se pokazali! šele sedaj. Posebno občutno so bi¬ li prizadeti potniki Nev? York, Neiv ITaven & Hartford železnice, kar pa je bilo bolj krivda železni-1 ške uprave kot pa snežnih zame¬ tov. Potem ko j c bilo že znano, da i so vse žice potrgane in da ne more ‘liobeir naprej, se je kljub Je- DR, RICHTERJEV P A! N E X P E L L E B ZOPER REVMATIZEM, NEV- RALGIJO, OTRPNELOST SKLEPOV IN MIŠIC, ZO¬ PER INFLUENCO, GLA¬ VO IN ZOBOBOL. Pravi lek se dobiva v zavitku, kot ga slika predstavlja. Od¬ klonite ga, ako na zavitku ne najdete varnostne Znam¬ ke „S i d r o“. Po 25 in 50 centov v lekar¬ nah ali pa naročite naravnost od F. AD. RICHTER & GO. 74—80 Washington St, NEW Y 0 R K, N. Y. ■* x W? -»SL© VENSKI JSAm&f .-f6rs4SMW%ftr 19lS. SLOVENSKI NAROD (SLOVENIC PEOPLE.) Establlshed 1906. Publisher! every Thursday. Pnblisbed bv Slovenski Narod Publ. Go., Inc, Jtellsc Dolinar, Prea. O. Kolstad, Se. v y &, Treas, AMERICAN IN ŠPIRIT. I''OR Ki G N IN LANGUAGE ONLV- The best avivertislng Medimn to reaeh the Slovenlo people In the United States and Can:i(la-___ Entered as second class of mail matter at the New Yorlt Post Office undev act of Congress of March 3. 1879 -______ _ * NaročilIno pošljite po Post.., Espress, ali Bank Money .Orderju,. ali pa v registriranem oismu na: .SLOVENSKI NAROD" 45 Vesey St. N e w Yorlc, N. Y. 9th. YEAR. Thursday, December, 16. 1915. No. 43. WR0N6 OR RIGHT, MY G0UNTRY Slovite so besede, katere je izrekel neki Amerikanec nemškega pokolenja: „To je moja dežela, moja domovina naj je pravilno ali slabo urejena. Če je prav urejena, je do bro, če je pa slabo, jo bomo popravili* 4 . To so besede, katerih bi se moral držati vsak in naj je Amerikanec ali inozemec- Amerikanec ljubi svojo novo do movino, ker se mu je odprl tu nov svet, ker so se mu nudile tukaj druge eksistenčne možnosti in ker uživa varstvo po¬ stav ter je deležen vsega napredka, v kojega znamenju stoji ta dežela. Inozemec pa, ki je prišel s trebuhom za kruhom, je dol¬ žan spoštovanje deželi, ki ga je gostoljubno spre¬ jela in v kateri služi sedaj svoj kruh z namenom, da si nekaj prištedi ter se nato vrne v domovino, v kraj, kjer je bil rojen in na katerega ga vežejo spomini iz mladostnih dni. Kdor pa je postal Amerikanec, to je, da se je dal natu¬ ralizirati, ni še stem postal Anglež. Ostal je Slovenec in kot tak ljubi še vedno svojo slovensko domovino onstran morja, ono divno deželo, ki je sedaj ogrožena od megalomanskega Italijana. Postal je Amerikanec, ker se je strinjal s političnimi u- redbami te dežele. Ni pa izgubil stem svojega slovenskega značaja in ostal je Slovenec po krvi, jeziku in mišljenju. Slovenec, ki se ni pustil naturalizirati, je gost te dežele in kot tak dolžan, da se v polni meri pokori postavam ve¬ like republike, v kateri živi. Stem je rečeno toliko, da ne sme podvzeti nobenega ko¬ raka, vsled katerega bi bil ogrožen politični ustroj dežele, ki mu je odprla svoja vrata. Njegovo srce pa je zunaj in tega mu ne more nihče za¬ meriti. S tega stališča je treba presoditi javno življenje sloven¬ skega priseljenca v Ameriki. Oba, naturalizirani Amerikanec in inozemec, ki je še vedno avstrijski podanik, sta dolžna pokorščino napram po¬ stavam dežele, v kateri živita. Simpatije obeh pa so narav¬ nim potom na strani onih, ki se bore za obstanek sloven¬ skega naroda. Žrtve so velike in kri teče v potokih. Cena bo pa tudi lepa, kajti Goriška ne bo prišla v kremplje požrešnega Ita¬ lijana, ki noče pripoznati v svojem kraljevstvu nobene dru¬ ge narodnosti kot italijansko, ki noče dati Slovencem v okrajih, kjer živi j a v kompaktnih masah, niti ene šole, v ka¬ teri bi se poučevalo otroke v materinskem jeziku. To so dejstva, katerih se ne da zanikati. Od Italije ne prihaja Slovencem nikaka rešitev, temveč le narodni pogin. Isto velja o nestrpni Srbiji, pravzaprav o njenih vodite¬ ljih, ki so hoteli ustanoviti Veliko Srbijo, pod okriljem dina¬ stije Karadžordževičev. Tudi Velika Srbija bi pomenila po¬ gin slovenskega naroda v kulturnem in političnem oziru. Zagospodovalo bi tiranstvo, da bi mu ga ne bilo para. Srb bi bil vse in Slovenec in Hrvat nič. Velika Jugoslavija je utopija že vsled tega, ker bi zagospodoval najmanj kultur¬ ni izmed jugoslovanskih rodov, kar je pa soglasno z zakoni narave nemogoče. Gospodstvo je zagotovljeno onemu, ki stoji na višji stop¬ nji kulture, ki je prost plemenske in verske nestrpnosti, kar se pa o Srbih ne more ravno trditi. Bolj kot kedaj se je v sedanji vojni izkazalo, da nad kriljujeta centralni državi v tem „ 1 oziru vse ostale države v Evropi. Avstrija in Nemčija sta zid, ob katerega buta valov- je cele Evrope, a dosedaj brez vsakega uspeha. Glasilo se je, da se bo sesula Avstrija v prah ob prvem navalu sovražnika. V pričetku je bilo v resnici videti tako Po kratkem omahovanju, po nekaterih neuspehih, pa je pri¬ šla na dan vsa sila, ki je bila skrita v tej veliki državi. Ko je naposled stopila v vojno še Italija ter zavratno napadla svojo prejšno zaveznico, tedaj se je pokazalo, kaj zmorejo slovanski junaki, kadar se gre za to, da branijo do¬ movino pred lakomnim sosedom. Do danes je Gorica še vedno v avstrijskih rokah, in bo menda tudi ostala. Vsakega posameznega vojaka, ki stoji na straži ob mo¬ dri Soči, prešmja zavest, da brani svojo domovino, svoje drage, ki bi bili drugače izročeni pogubi. Tudi za njega ve¬ ljajo besede: Wrong or right, my country! —^" s -- Slika nam predstavlja na alegoričen način dogodke, ki so se v zadnjih dveh letih odigrali na Kitajskem. Miado- kitajska stranka, kateri je načeloval prosvitljeni dr. Sun-Jat-Sen, je vprizorila usta j o, ki je uspešno potekla. S prestola se je vrglo staro Mandžu dinastijo in Kitajska je postala republika. Predsednikom je bil izvoljen prebrisani kitajski diplomat, Juan-Ši-Kaj, ki pa je bil vse preje Tkot predsednik republike. Narod ni imel kot preje nobene besede in sedaj se je polastil ta predsednik prestola ter se namerava proglasiti kitajskim dednim cesarjem. Slika nam kaže mlado Kitajsko, ki leži strta na tleh, dočim drži cesarstvo v podobi kitajskega zmaja, na njenih prsih svoje kremplje. V ozadju je videti sloviti Kitajski zid. PRISPEVAJTE ZA RDEČ! KRIZ! Možje, ki so branih slovensko domovino, ki so šli neu¬ strašeno v boj, iz katerega so odnesli težke rane, potrebu¬ jejo pomoči. Tudi na ameriške Slovence in Slovenke se je izdalo poziv, ki ni ostal brez odmeva. Vez, ki druži rojake tostran in onstran morja je nerazdružljiva in pri tem ne pri¬ dejo vpoštev politični pomisleki. Treba je gole pomoči in te pomoči je potreben vsak slovenski junak, ki brani svojo domovino pred onimi, ki jo skušajo raztrgati na kosce ,,Rdeči Križ“ v L jubljani je porok, da bo prišel denar, nabran med ameriškimi rojaki, v prave roke. Zupan, dr. Tavčar, je dal pismeno zatrdilo, da se bo porabilo denar edinole v prid slovenskim ranjencem. Kot že v prejšnih številkah poživljamo sedaj ponovno Slovence in Slovenke, naj se zanimajo za to plemenito delo, (naj agitirajo med prijatelji, naj ustanavljajo podružnice ,,Rdečega knža‘\ — Dobrodošel je vsak najmanjši znesek. Kdor ne more dati dolarja, naj da pol dolarja in kdor ne zmore tega, naj da četrtino ali že manj. Vsak po svoji moči in meri usmiljen a do trpečih branilcev domovine, lepe slo¬ venske zemlje. ; f |4J§ Kot že rečeno m to nobena politična zadeva. Smoter Rdečega križa*' je zgolj človekoljubni, samaritanski. Re¬ veža, ki je v potrebi, se ne vprašuje po njegovem politič¬ nem naziranju, temveč se vidi v njem le trpina, ki je prišel v nesrečo iz najvišjih nagibov, med katere je šteti ljubezen do domovine. Darove ne pošiljajte na naše uredništvo, ker bi sp znalo to izrabiti proti nam. Ves denar za ,.Rdeči križ“ v Ljubljani naj se pošilja na blagajnika osrednjega odbora, g. John Jurkasa ml., 640 Warren St-, Brooklyn, N. Y. Za evenluelna pojasnila pa se je obrniti na tajnika, g. Jos. Pavliča, 341 E. 9. cesta, New York, N. Y. ali na naše uredništvo. Osrednji odbor za „Rdeči križ v Ljubljani 4 * obstoji iz posebnega odseka slovenskega podpornega društva ,,Qrel 44 št. 90 J. S. K. J. v New Yorku, ter je pošteno poslovanje jamčeno. Na delo torej za ,.Rdeči križ v Ljubljani! “ DOPISI, Aurora, 111., — Cenjeno uredni¬ štvo „Slovenskega Naroda". — Prosim, dovolite mi priobčiti ta moj dopis v vašem cenjenem listu. — Delavske razmere so še precej dobre. Slcoro vsi Slovenci smo za¬ posleni pri raznovrstnih družbah, vendar pa ne svetujem nikomur hoditi sem, ker se dela ne dobi. Tukaj je umrl dne 4. decembra po dolgi in mučni bolezni Alojz .Javornik, star. 31 let. K zadnje¬ mu počitku smo ga spremili dne 7. decembra. Pogreba se je vde- iežilo veliko število ljudi, med te¬ mi člani društva sv. Jerneja št. 81 J. S. K. J. Pokojni je bil doma iz Št. Jurija pri Grosupljem na Dolenjskem. Tukaj zapušča žalu¬ jočo ženo in eno hčer, enega brata in enega bratranca v So. Chicagu, v starem kraju pa mater. Naj mu bo lahka, tuja zemljica! Pozdravljam vse Slovence in Slovenke širom Amerike, vašemu listu pa želim veliko naročnikov. San Francisco, Cal. — Kar se tiče delavskih razmer, ni najslab- šc, a bi bilo lahko boljše. Kakor vam je. gotovo znano, se je konča¬ la naša slavna razstava dne 4. de¬ cembra in sicer z velikim uspe¬ hom za nekatere trebuharje, ki še v svojem življenju niso nikdar delali. Mnogim bo ta slavna razstava ostala v spominu, posebno pa na šim Ligašem, ki so se vdeležili skupne parade zadnjega junija ter nazdravljali ruskemu carju. To ni le sramota za slovenski narod, temveč tudi krivica. Po¬ prej smo se od teh kosmatincev še precej ločili, danes pa nas imajo Amerikanei večinoma za Ruse. Lahko pa rečem, da bi ne bil rad Rus, posebno ako delaš med dru¬ gim narodom, posebno med Arne- rikanci. Ti znajo, da kvarijo Rusi povsod delo. No, hvala Bogu, vsaj mene nimajo za Rusa, ker se bri¬ jem vsaki teden dvakrat. Potem si lahko mislite, da ne izgledam kot Rus. Jaz mislim, da ni niti enega med Ligaši, ki bi hotel biti Rus, kajti Ligaši dobro vedo, da se Amerikanei izogibljejo onega mesta, kjer žive ti kosmatinci. Re¬ snica je nadalje, da nočejo zava rovalne družbe skoro več zava rovati poslopij, v katerih živijo Rusi. Amerikanei še ne morejo prodati svojih posesti radi ruskih sosedov. Kaj porečete k temu vi, ruski podrepniki? Saj se že sami sramujete, ker ste napravili tako sramoto naši domovini, katero iz¬ dajate. Frank Salcser, -'roditelj Li¬ ge, jo je že pobrisal iz vaše sredo ter priznal, da ni bila Liga nič drugega kot mrtvo rojeno dete. Pred kratkim je pobegnil iž Si¬ birije poročnik M. Schwartzko- penskv, ki je na nekem predava¬ nju v Y. M. C. A. pojasnil, kaka. razmere vladajo v Sibiriji. Ta po¬ ročnik je bil pri telesni straži car¬ ja ter jo dobil, povelje, vsled ka¬ terega je bilo 15.000 duš izroče¬ nih v njegove roke. Če bi ne ho¬ tel poslušati, bi pomenilo to zanj ječo. On pa ni hotel, da bi ga pre¬ ganjali duhovi 15.000 ljudi ter se : je Uprl. Vsled tega je bil obsojen : v sibirsko rudnike. V svojem poročilu pravi ta po¬ ročnik, da ni mogoče popisati raz¬ mer, ki vladajo v sibirskih rudni¬ kih. Za njega, ki je bil vajen udob nega življenja, je bilo to še dva¬ krat težje. Dan za dnem je vidci, kako ce¬ pajo reveži in le z vstrajnostjo se je posrečilo poročniku pridobiti si zaupanje predstojnikov. Konee- no se mu je posrečilo pobegniti preko ruske meje. in sedaj se naha¬ ja v San Franciscu. Ta govor bi morala poslušati g. Stariha in g. Rus, botra panj¬ ske Lige! Sedaj imamo zadnje ceremonije: bratje Trošt v Cleve¬ landu. Jaz jih poznam osebno. Delati no znajo, a živeti hočejo bol .ješ od. mene. Lepo je ako se more koga ujet i za nos m ga okre- niti v svojo malho. Pri nas so ža¬ lovali ter točili krokodilove solze. Tudi naša dva botra sta se vdele- žila tega sprevoda in spremila zadnje ostanke Lige k večnemu počitku. Nazaj grede sta bila ta oba ustanovitelja Lige prav zado¬ voljna, ker je konec te stvari in boter Stariha pravi, da je najbolj¬ še, če se zgliha. On priznava, da je vsega konec .in da bosta v bodo¬ če oba bolj previdna, ker že dosti trpita za ta greh. Upajmo, da se v bodoče kaj takega nič več ne pripeti. Njih načrti so se popolno¬ ma izjalovili in Rusi in Srbi in Italijani so bili pošteno tepeni. Tebi, Slovenski Narod pa želim oblo uspeha iter mnogo novih na¬ ročnikov. Želim tudi, da bi izba-.... jal vsaj dvakrat na teden. f to zgodi, bodo prišli novi naročni¬ ki od vseh strani. Jaz sem z mno¬ gimi govoril in agitiral za naš list. Večinoma ne vedo nič o »Sloven¬ skem Narodu", drugi pa pravijo, da bi se naročili nanj, če bi več¬ krat. izhajal ter pustili Sakserje- vo cunjo. Torej m noge, cenjeni čitatelji našega vrlega lista, da napravimo iz njega čimprej mogn če dnevnik. Joe Somrak. ZA KRIZ V LJUBLJANI. Osrednji odbor »Rdečega križa v Ljubljani" sestoji iz nasled¬ njih članov: Predsednik: PETER PETEK, 308 — E. — Gth St. New-York City. Tajnik: JOS. PAVLIČ, 341 — E. — 9th St. New-York City.' Blagajnik: JOHN JURKAS, ml., 640 Warren St. Brooklyn N. Y. Zapisnikar: MARTIN HOLEŠEK, 275 — E. - lOth St. New-York City. Zastopnik: JOHN INTIHAR, 21 Webster St. Newark N. J. Nadzorniki: JOHN JURKAS, star., 640 Warren St. Rrooklyn, N. Y ALOIS HENIGMAN, 331 — E. - 24th St. New-York Cit.y. JOHN PETERKA, 124 First Ave., New-York City. Krajevna nabirališča, odbore in zaupnike „RdeČega križa v Ljub- i “ prosimo, naj se odslej nadalje obračajo v vseh zadevah, tičo _i_— t *_•/< . • * . liani 1 čih se »Rdečega križa v Ljubljani", na gori imenovanega tajnika' Mr. JOS. PAVLIČ, 341 — E. — 9th St. New-York City, nabrane pris¬ pevke pa naj pošiljajo blagajniku: Mr. JOHN JURKAS. ml. 640 Warren St. Brooklyn. N. Y. Butte, Mont. — Ker se le malo¬ kdo oglasi v tedniku »Slovenski Narod", hočem jaz nekoliko raz¬ ložiti tukajšnje razmere. Na hrib¬ čku stoječe mesto, polno bogatih rudnikov, je eno najboljših mest za delavce v Združenih državah. Takoj ko pride človek skozi pre¬ dore Chicago, Mihvankec & St. Paul železnice, zagleda žo od da¬ leč krasno slovensko naselbino, kajti nebroj lučic miglja po uli¬ cah Butte City. Slovencev je tu¬ kaj veliko število ter je večina zaposlena v' rudnikih, v katerih delajo 6 dni na teden. Veliko so .jih pa tudi peča z raznovrstnimi obrtmi. Slovenskih fantov in deklet nam tudi ne manjka. Vsako sredo in soboto se sučejo mladi parčki v znani dvorani K, A. Hall in si krajšajo dolge zimske večere. Da se Slovenci zanimajo za dru¬ štveno življenje, je razvidno iz te¬ ga, da so ustanovili novo godbo, po imenu East Butte Band". Na društvenem polju napredu¬ jemo precej dobro in imamo več podpornih društev, ki pripadajo različnim organizacijam. Posebno društvo »Stara medalja", ki pa ni še staro, napreduje zelo dobro. Kakor vse druge, skrbi tudi nas, kaj bo v Evropi. Mi tukaj smo skoro vsi misli, da nas ne preobrnejo oni, ki kriče proti Av¬ striji in raditega kličemo sogla¬ sno : Dežela ljuba Avstrija, ti bi¬ ser vsega si sveta! — Drugače se oglasim zopet, ko sc delavske razmere nekoliko izbolj¬ šajo. , .Pavel Majerle. Slovenci in Slovenke, naročajte se na »Slovenski Narod", najbolj¬ ši sl oven siri list v Ameriki! Ilovice iz stare domovine. KRANJSKO. padli vojaki 27. domobranske- «olka. — Grandolin Gašper, JL a ns pri Gradiški, 32 let, padel 0 sept-; Debel j uh Valentin, Z m in j '‘j pazinu, 18 let, padel 9. sept,; n 0 llenz Robert, Rače pri Maribo- V 20 let, umrl za jetiko 27. avg. rU ’Thoru na Nemškem; Englert Ferdinand, Neunkirchen, Niž. Av sirijsko, 23 let, padel 19. okt.; fioriup -Matija, Lužarje, okr. Ko- 'e v je, '18 let ’ P atlel 19 oktobra; Klančnik Frane, Dovje, Gorenj¬ sko, 23 let, padel dne 9. sept.; g 0 ne Ivan. Hrastje pri Kranju, nK | C t, padel 25. okt,; Osredkar prano, Št. Jošt, okr. ljub. okol., o«jet, padel dne 7 okt.; korporal Prezelj Ivan, Križ p. Kamniku, 30 lob padel 12. sept., Ravnik i n t., Srednja vas v Bohinju, 18 | e t padel dne 19. okt.; korporal geboliea Jožef, Biljana Goriško, let, padel 19. olct.; Sirk Franc, ^brniče, 37 let, padel 22. sept.; Rigelj Franc, Preddvor pri Kra¬ ma 18 let, padel 11. septembra. Plaz je podsul na južnozapad- jem bojišču kadeta g. Franca An- iz Ribnice. Odnesel ga je s ko- Vrod kakih 200 metrov globo¬ ke, Nosilec ranjencev .Maks Čar- man mu je hitel na pomoč, a ga je zadela .ista usoda. Precej ju je potolklo, a rane ne bodo nevarne, prepeljali so ju v bolnišnico. V Gradec v bolnišnico sta prišla: Anton Nagode iz Blatne Brezov¬ ce pri Vrhniki in Franc Zoran iz Tihaboja na Dolenjskem, ranjena. Potres. — Škofja Loka, 7. no¬ vembra 1915. Danes zjutraj ob 3. uri 20 minut dva močna potresna sunka. Pred potresom podzemelj¬ sko bobnenje, kakor bi voz drdral Potres je trajal kake štiri sekun¬ de. Škode ni napravil. Iz ruskega ujetništva so se ogla¬ sili: Henrik Valenčak, iz Zapoto- ka pri Kanalu; Ivan Sedevčič iz Bate; Josip in Alojzij Koršič iz Pevme; Josip Fabjan in Josip Per ko iz Podgore. Njihov naslov: Paratski zavod, Kazan jska guber¬ nija, Rusija. — Nadalje se^ naha¬ jajo v ruskem ujetništvu: Žitnik; Sporer z 1 Dolenjskega • Oder iz Bohinja'! Alojzij Kastelic iz Za loga,- Ffanc Verbič, doma pri Kra nju; Špunt Martin, iz Rateč, Go¬ renjsko; Ivan Nadov, iz Lokave a; Franc Zalokar z Gorenjskega; Matevž Bradeško, z Dolenjskega; Josip Glavič, Potočarska vas; Fr. Lužar, Št. Jernej; Tavčar, Gro¬ suplje ; Alojzij Piskcr, Ljubljana Anton Štucin, doma blizu Škofje Loke; mesar Jamnik, Škofja Lo¬ ka; Novak. Od 27. dom. polka: ; Franc Kotnik, prej trgovski po¬ močnik pri Štupici v Ljubljani; Ignacij Bolko, Anton Suban, Kri¬ stjan Slokar, Rudolf Kočevar, Ju¬ lij Homeljak, Peter Homeljak, vsi doma iz Lolcavca na Primor¬ skem 1 ,; Anžič Vincenc, Štopanja vas; Alojzij Česen, pok pri Žuš- ku v Ljubljani; Ignacij Vavpot, >z Konjic; Belič z Viča; Kalan, aočak preč. g. prelata Kalana, Škofja Loka. Od 87. pp.: Lapor¬ nik Karol, iz okolice Trbovelj; k«vič Mihael iz Celja; Bovha; Zonta; Dečman, čevljar, >,Celje; škvarc, Bratič; Vidic; Florijan Drolc, doma blizu Celja. Od 97. PP- •* narednik Tomšič Anton iz Postojne, ranjen v nogo; Matja- P, doma blizu Vremskega Brito- ranjen v nogo; Ivretič Ivan iz Vipave, živi v Trstu; Kramar, uči- Gorica; Rebernik, Idrija; Kravanja, trg. pom. v Trstu; Fr. ®"lko, Lokavec; Štefan Pavšič, fir gar, Primorsko. Od 7. lov. bat: Avgust Erat, Bled; Sever, mizar ^ Kožni dolini. Od 20. lov. bat.: 0(1 tovodja Orter Frane ( T ); četo- Ddja Mažgon iz Idrije; Henrik jjratuš, doma pri Vipavi; Anton Podrekar iz Istre. Od 47. pp.: An- ton Šramel, Jurij Hafner in Brez- n ‘k vsi doma blizu Maribora; Bo- r *a Peter iz Ptuja. Od 7 pp.: Pe¬ telin Gabrijel in Andrej Ogris, jkrnia s Krškega. Od 4. dom. p.: Prane Šenk, Kokra, Gorenjsko. Nenadoma je umrla gospa Ma- j-kia Lončar, hotelirka „pri Radec- .-in' ( v Tržiču, tašča g. ravnate- .1“ Cirila Dolenca iz prisilne de¬ lnice. . V x Oradcu je umrl domobranec 'rfanterist Vincenc Pleničar’. Umrl je Franc Mellnva, višji "°zdar kneza tVindiscbgraetza. . ^ ruskega ujetništva se je ogla¬ si pekovski mojster iz Kranja km pekovskem mojstru. Zdrav pokojnik zelo hrabro boril. Da re JP» 8’°di se mu dobro in želi vsem ran Megušar. Ujet je bil dne 11. ^sja. Sedaj je pomočnik pri ne¬ znancem in prijateljem, da bi se še srečno videli. Pozdravlja vse. Premeščenje. — Č. g. vikar Jan¬ ko Lobe je prestavljen iz Novega mesta v Čermošnjice; na njegovo mesto je prišel č. gosp. Ivan Žer¬ jav, kaplan iz Čermošnjic. Potres. — Iz Zaplane poročajo: V nedeljo 7. novembra zjutraj ob pol 4. uri je bil tukaj zelo močan potresni sunek. Odlikovana brata stotnika. — Brata Viljem in Rudolf Franke, oba stotnika, sinova umirovljene- ga orožniškega stražmojstra Fran keta, sta bila oba ranjena in oba odlikovana. Starejši, Viljem, 21. pešpolk, jo že od, začetka vojne na bojišču. Še iz prvih bojev v Srbiji ima kroglo v desnem steg¬ nu, kljub temu služi sedaj na ita¬ lijanski fronti ter je bil za svoje zasluge jircd sovražnikom odliko van z vojaškim zaslužnim križ¬ cem III. razreda z vojno dekora¬ cijo. Drugi brat, Rudolf, 19. dom. pešpolk, jo bil v bojih v Galiciji že dvakrat ranjen in za svojo hra¬ brost odlikovan s Signum laudis in z vojaškim zaslužnim križcem. Sedaj leži težko ranjen v bolnišni¬ ci v Pragi. Nesreča na železnici. — Železni¬ ški uslužbenec, dvajsetletni Jožef Zupančič, je šel dne 1. novembra po železniški progi, da. bi nasto¬ pil nočno službo v čuvajnici pri Gradacu. Nesreča pa je hotela, da je padel ravno, ko je prihajal vlak. Glavo je sicer še odnesel, toda noge so mu ostale pod vla¬ kom, ki mu je razmesaril desno nogo, levo pa odtrgal pri kolenu. Prepeljali so ga v bolnišnico T.T- smiljenih bratov v Kandiji. Ranjen je bil enoletni prosto¬ voljec Jožef Gašperšič iz Krope na Vernih duš dan v levo roko na laškem bojišču. Parnik potopljen v Ljubljanici. — Od Ljubljančanov svoj čas v Prulah občudovani parnik, s ka¬ terim se je vozilo kamenje za o- brežna dela v Ljubljanici, se je pri zadnji povodnji v Ljubljanici potopil. V Prulah se vidi iz vode samo parnikova streha. Kap zadela je 1. novembra po¬ poldne v Figovčevem hlevu na Dunajski cesti znanega ljubljan¬ skega postopača Edvarda Komar¬ ja. Policijska komisija je odredi la, da so njegovo truplo prepelja¬ li v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Umrli so v Ljubljani: Marjeta Križe!j. mestna uboga, 89 let. — Aleksander Balint, Josip Wand- kerti, La j os Szilagyi, Marcin Ta- larzik, Matija Zamuda, Sandor Šahi, Fran Sammer, Vincenc Ram boušek, Jakob Jay, pešci. — Aloj¬ zij Štefančič, ubožec, 44 let. Ivan Tomat, stolarski pomočnik, 56 let. — Alfred Kristen, topni- čarski desetnik. —- Josip Lapuh in Fran Takacs, pešca. Umrl je na Dobrovi Josip Zore, posestnik, mlinar in žagar, po do¬ mače Malnarjev oče Kako so ujeli morilca in ropar¬ ja Zupeta. — O tem se še poroča : 30. okt. med 8. in 9. uro zvečer sta dva moška na cesti med Sušieami in Dobindolom napadla Antona Spreitzer iz čermošniške občine in mu uropala 6 K. Eden roparjev da je imel puško z nataknjenim bajonetom, drugi je bil neoboro¬ žen. Napadanec ju vsled teme ni mogel spoznati. Oboroženi ropar je bil najbrže orož|niški morilec Martin Zupet iz Zaboršta, okra. Krško, tembolj, ker so Zupeta na slednji dan v onih krajih videli in spoznali. 4. nov. se je pokazal Zu¬ pet v Hrastu in Skremljevcu ter izpraševal po hrvaški meji. Orož¬ niki iz Suhorja so nato s pomočjo nekaj civilnih ljudi, oboroženih z lovskimi puškami, takoj priredili pogon za morilcem do hrvaške me jo. Tam so naslednje jutro ujeli Zupeta blizu kraja Buliši; dobil je tri strele sekanca, ter ni mogel dalje bežati. Ko so ga prijeli, so našli pri njem dva revolverja 6 in 9 mm kalibra, tri žepne nože, magacin patrbn, pet žepnih ur. pet srebrnih urnili verižic, zlato žensko urno verižico, kratko čast niško verižico Double, dva zlata poročna prstana, štiri druge zlate prstane s kamni, dve usnjeni de¬ narnici, 340 K gotovega denarja in rožni venec. Junaška smrt. — Narednik g. Janko Ramovš nam sporoča: V velikih bojih na južnem bojišču ki se vrše vsak dan, je padel 3, nov. Slovenec desetnik Dragotin Orehek. Pokojnik je bil dober in hraber vojak. Pri velikem navalu si svojega dobrega in hrabrega stotnijskega poveljnika, plane ka¬ kor srdit kvišku in bije po sovraž¬ niku. Ravno* ko mu kaže njegov poveljnik, naj se malo zakrije, prileti dež krogel in Orehek se v glavo zadet zgrudi na tla. Njego¬ vega poveljnika je krogla ranila na roki. \ si smo bili žalostni, ko srno zvedeli za Orehekovo smrt. N sem Slovencem v polku ostane v nezabnem spominu kot najboljši tovariš. Čast in slava junaku Dra¬ gotinu Orehku! Iz finančne službe. — Predsed¬ stvo ljubljanske finančne direkel je je finančnega koneipista dr. Ivana Šterbenca prestavilo k o- krajnemu glavarstvu v Kočevje in mu obenem poverilo vodstvo agend davčnega referata. Železničarja umrla. — Dno 10 nov. sta umrla v dež. bolnišnici Jožef Rotsch, 37 let stari sprevod¬ nik drž. železnice iz Sp. Šiške, ro¬ dom Čeh in domačin Anton Jer¬ man, 62 let star delavec v skladi¬ šču juž. železnice, stanujoč na Sv Petra cesti 38. Pri zemljiškem davčnem kata¬ stru sta bila imenovana evidenč¬ ni zemljiški geometer 1. vrste Jo¬ sip Ilrotka v Rudolfovem in Josip Kerne,r v Logatcu ze evidenčnega nadgeometrn 2. vrste v 9. činov- nem razredu. KOROŠKO. Umrl je dne 1. nov. ponoči v Celovcu e. in kr. polkovnik v. p., bivši poveljnik 73. pešpolka, vitez Franc Jožefovega reda, imejitelj vojaškega zaslužnega križca itd. g. Karl AVilde, po dolgem boleha¬ nju. —- Umrl je za ranami, doblje¬ nimi v Volhiniji, četovodja 15. pešpolka Fr v anc Fabjan, uslužbe¬ nec tiskarne Tiskovnega društva v Kranju. — Umrla je tašča g. c, kr. poštnega koneipista v Gradcu dr. Fr. Janžekoviča, gospa Marija Smuk, bivša posestnica in mliari- a v Samušanih. Umrl je v Celovcu vojaški dela¬ vec Jakob Koren iz ljutomerske okolice, star 30 let. Deset sinov pri vojakih. — Pl- šojo nam: Vdova Alojzija Drolc iz Špitaliča, o kateri ste poročeva- li v »Slovencu**, da ima šest si¬ nov p'ri'Rojakih,'ima v resnici de¬ set sinoč ‘pri vojakih. Nekaj sta¬ rejših je že oženjenih in imajo svoja gospodarstva. Od deseterih bratov je bilo sedem že prej potr¬ jenih in so služili v cesarski suk¬ nji, zadnji trije so bili pa letos potrjeni in vpoklicani. Samo naj mlajši, Ignac, je sedaj doma, ker je vsled mnogih prošenj matere, županstva in sosedov dobil zača¬ sen dopust, da pomaga materi pri gospodarstvu, ker je bila ostala popolnoma sama. Zanimivo je, da je mati Alojzija Drolc povila deset- otrok — same fante in vse spravila kvišku, da so sedaj vsi vojaki. Takih slučajev votovo ni mnogo. Studenci pri Mariboru. — Dne 28. oktobra je umrla soproga tu¬ kajšnjega uslužbenca južne želez¬ nice, Katarina Bubak, v 43. letu svoje starosti. Štajersko. Ptuj. — Učitelj na tukajšnji gimnaziji, Jožef Krhver, je dobil naslov profesorja. Celje. — Vsled ran, zadobljeuih na bojišču so umrli v tukajšnjih vojaških bolnišnicah sledeči: Mi¬ hael Foldvari, poročnik v rezervi ; pešci: Ludovik Hochmann, J. Turčin, Pavlenko Sava, Aleksan¬ der Toth, Mihael Rot, Emil Schvarz, Janoš Stepa, Karol Cherklye in Konrad Iloellerbau- er; poddesetnik Jurij Suein, de¬ setniki Janoš Daru, Ivan Farkaš in Avgust Srebotnjak. PRIMORSKO. Najvišje cene za meso in slani¬ no v Trstu je te dni določila oblast in so enake kakor zadnje dolččene najvišje cene za meso in mast v Ljubljani. Te cene pa ne veljajo za sveže goveje meso iz inozem¬ stva, ki je te dni zopet dospelo v Trst in se prodaja po K 4.96 do K 5.52 kg s priklado. Povodenj v Vipavski dolini. Pretekli teden je Vipava presto¬ pila vsled dolgotrajnega dežja svoje bregove in je precej popla¬ vila. Trg Vipava je bil če ne več vsaj kot po navadi poplavljen. Tu di pritoki Vipave so izstopili iz Lahov na naše postojanke se je svojih bregov« »ste?*!«® m mmm 1915. Vrnitev invalidov iz Rusije. — Pred dnevi se je vrnil iz ruskega ujetništva kot invalid Franc Čer¬ melj iz Dobravelj. Nahaja se se¬ daj v bolnišnici na Češkem. Do¬ mači niso dobili nikake vesti od njega od oktobra lanskega leta. Bil je namreč v Przomyslu za ča¬ sa prvega obleganja. Tu je bil pri nekem izpadu ranjen, vjet in od¬ peljan v Rusijo. Tudi iz Lokavea smo dobili pomočilo, da sta se vr¬ nila dva invalida. Križevi pot kraških beguncev. •— „L ’ eco del Lit orale* • poroča, da se je minoli torek peljalo mimo Dunaja v Nteinklamm 700 sloven¬ skih beguncev iz kraških vasi. Na dunajskem kolodvoru so jim da¬ me Rdečega križa požrtvovalno nudile okrepčil ter razdelile med uje 200 odej in 10 rut ogrinjalk, pri čemer so se. posebno ozirale na otroke in starke. List nadalju¬ je : 4 ■«"» Bili so to bedni begunci in o njih se je moglo reči s psalmistom „Euntes ibant et flebant*' : Šli so in jokali! Ubogi ljudje! Zaspani in z razbolenimi udi so bili že po¬ legli. Majhni otroci, pokriti s cu¬ njami, so ležali na sedežih, večji pod njimi, dojenčki pa. na policah za prtljago, matere in stare mate¬ re pa so čepele po tleh. Samo ubo¬ gi starci so bdeli sedeči na kon¬ ceh klopi, tihi in potrti gledalci tolikega gorja, neme priče trpke usode, ki jo zadela njihove drage. Izraz nepopisne žalosti se je mogel citati na njihovih obrazih, preje zagorelih od solnca, sedaj mršavi in bledi od trpljenja. Vedni napa¬ di oslovskega kašlja, ki jih je na¬ vadno spremljal jok bednih bol¬ nih otrok, so delali te žalostne pri¬ zore, če mogoče, še bolj pretreslji¬ ve. Starci so pripovedovali, da so bili vajeni doma* in imeli so tudi priložnost za delo in zaslužek. Iz teh krajev so jih bili premestili v barake v Gmiirid, kjer je bilo razmeroma dobro, a za malo časa. Drug odlok jih je odpravil v Bruk ob Litavi; tu so morali spati na golih klopeh in ležiščih. Sedaj zno va mučno potovanje nasproti ne¬ znanemu : Bog daj, da bi prišedši v Steinklamm ne morali vzklikni¬ ti : „Tribulationem ct dolorcm in- veni!“ Batuje Selo na Vipavskem. — Pri nas podučujeta sedaj g. nad¬ učitelj Ivah Kunc in gdčna. Rezi¬ ka Pipan iz Ročinja. Naš naduči¬ telj je namreč pri vojakih in uči¬ teljica je na dopustu. Umrla je 5. nov. v deželni bol¬ nišnici Marcela Lutman, dve leti stara liči begunke Alojzije iz Go¬ rice, nazadnje stanujoča na Vrh¬ niki št. 186, vsled neke otroške na- leznjive bolezni. Za občinske ljudske šole v Tr¬ stu. — Cesarski komisar v Trstu pl. Krekieh-Stras.soldo je poslal „Lavoratoru“ z ozirom na neki tozadevni članek naslednja poja¬ snila o delu za občinske ljudske šole v tekočem šolskem letu: Za snago (šolske sluge, stalne ženske snažilke) 14.555 K, razen tega iz¬ rednih 1117 K za enkratno teme¬ ljito snaženjc začetkom šolskega leta. Za knjige revnim učencem se je določila 52.000 K (lani 26.- 300 K). Čevljev za revne učence se je naročilo v inozemstvu za 31.385 K (lani za 21.653 K) in za šolske južine se bo izdalo 180 tisoč K (lani 60.000 K). Z okna v drugem nadstropju je po neprevidnosti padla 12 letna Margareta Horvat v Trstu in s* zlomila obe roki ter se močno po škodovala tudi na glavi. Begunci iz Kobarida in okolice so naprošeni, naj naznanijo svoje naslove podpisanemu. Obenem mo rejo povprašati za pogrešane ude družine in naj v ta namen pridc- nejo znamko 30 vin. za odgovor. Na ta način utegne izvedeti vsak¬ do za svojce. Istotako želim vesti in naslove vojakov. — Ivan Ga¬ bršček, učitelj v Dolini pri Trstu. Nove žrtve tržaškega kanala. —■ 2. nov. ob pol osmih zvečer je pri¬ šla iz ulice delle Poste vecchie v Trstu 75-letna gospa Gertruda Crovat in v popolni temi zašla in padla v kanal. Na njene klice je nemudoma priteklo nekaj oseb, ki so jo še živo potegnile iz ntorja. Posredovala je takoj rešilna po¬ staja in po prvi pomoči so staro gospo prepeljali na njen dom. Kmalu na to, proti 10. uri zvečer, je v temi zašel v kanal 41-letni čmovojnilc Franc Nedak, ki je bil prišel istotako iz ulice delle Poste vecchie. Zanj je prišla pomoč pre¬ pozno ter je bil že mrtev, ko so ga potegnili iz vode. O interniranih goriških duhov¬ nikih. — „L’ecco del Litorale" poroča, da je v Cremoni umrl na legarju internirani kojski župnik preč.. g. Frane Marinič. Letos bi bil pokojnik praznoval 40 letnico mašništva. Rojen je bil 1. 1853. Bil je zgleden in vnet dušni pastir. — Kozanskega vikarja, č. g. Al¬ fonza Blažko, ki je bil doslej in¬ terniran v Cremoni, je poklical torinski nadškof v Turin, da o- pravlja dušnopastirsko službo med ondi interniranimi Slovenci. — Župnik don Jos. Viola je inter¬ niran v Krminu, kjer se nahaja tudi njegova mati in več drugih sorodnikov. Znani goriški slikar J. Space- pan, ki je bil naš najboljši orna- mentist, je padel na tirolskem bo¬ jišču: »Grobovi tulijo...“ Blag mu spomin! Pismo iz Italije je prišlo 1. nov. v Gorico, ki jo je pisal ujetnik Lu¬ dovik Zorzut, bogoslovec iz Meda¬ ne v Brdeh v italijanskem jeziku. Glasi se: „Dragi! — 30. oktobra sem prejel Tvojo karto (dozdaj iz Avstrije le Tvoja). Lahko bi jo preje dobil, a v istem času smo bili vsi interniranci v Cremoni odve¬ deni v posameznih gručah (30) v razne kraje Italije in tako se na¬ hajamo zdaj od 20. septembra z očetom in z drugimi, ne toliko zna nimi osebami iz Moše, Šlovrenea pri Moši, iz Vrtač in Čiginja — vsi kot begunci — v Kampanji — v mestecu z 9000 prebivalci. Tu smo prosti in se nam dobro godi in dobro ljudstvo Kampanje ima Ve¬ liko sočutja z nami begunci. Vsak dobi na dan 1 liro. Dnevi hitro mi¬ nevajo : z učenjem moralke, z igra¬ njem na orgle, klavir. Večkrat se sprehajamo v oljkinih gozdičih, ki se raztezajo po ravnini in go¬ rah. — Torej vsak — to vem iz gotovega vira —se nahaja še ve¬ dno doma, kakor tudi preč. g. Lenardič, ki je še vedno v Kož- bani. — Moji tovariši pa, kje se nahajajo? Pjinzera (gor. bogoslo¬ vec) je v Krminu. Tvoji starši, mislim, so v Ivožbani. -— Čudi! sem se, ko sem slišal, da se na¬ hajaš s Pavlinom v Gorici! — Z žalostjo Ti naznanjam, da je 20. avgusta umrl naš dobri dijak Ro¬ man Climoniti (gojenec knezo- nadškofijskega semenišča v Gori¬ ci) iz Fojane. Prosim te, poglej če so vse moje stvari v semenišču v redu. Piši mi kake novosti. Pozdravljam Tebe in vse moje predstojnike, tovariše in znance in ostajam Tvoj iskreni prijatelj Ludovik Zorzut, begunec, Carn- pagna — Provincia Salermo, Ita- lia Bassa (Spod, Italija). Nova imena tržaškin vilic. — Cesarski komisar je ukrenil, da se imenuje naslednje ulice, ki so bile doslej brez imena, tako-le: 1. Nova ulica preko bivšega Ilorts- mannovega posestva, j vzporedna s »passeggio di S. Andrea“ : via Lissa. — 2. Ulica, ki veže prej¬ šnjo ulico, ki je vzporedna z ri¬ žarno : via Zenta. — 3. Trg pred novo justično palačo (ki se gra¬ di), prej „Seneni trg“: piazza principe Eugenio. — 4. Nova uli¬ ca, ki veže ulico Bellosguardo z ulico Gian Rinaldo Carli (kjer se nahaja svetovitska šola) ■ via Gi- rolamo Agapito. — 5. Nova ulica navkreber, ki veže ulico Giulia z drugim delom, doslej brez imena: scala al Monticello, — 6. Druga neimenovana ulica, ki gre od uli¬ ce dello Scoglio vzporedno z uli¬ co Giulia: via del) ’ Oliveto. — 7. Sedaj zasebna pot, vzporedna z ulico Montorsino, ki veže ulico Belvedere z ulico dei Satuari: via Sottomonte. — 8. Nova ulica, ki vodi od Kolonjske ceste proti hi¬ šam malih stanovanj: via di Do- berdo. (Zakaj ne edino pravilno „Doberdob“ ?) — 9. Druga ulica, vzporedna z „Doberdobsko uli¬ co* ‘ : via di Monfalcone. — 10. Nova ulica, ki gre od ulice Dome- nico Rossetti 1 pod domobransko vojašnico: via Laudon. — 11. Druga ulica, ki veže ulico Dom. Rossetti z Laudonovo ulico: via delle Milizie. — 12. Nova ulica, ki gre od podaljšane ulice Sette fontane za občinskim zabaviščem vzporedno z ulico Limitanea: via Mozart. — Nadalje se izpreminja- jo naslednja ulična imena: 1. Trg in ulica Nuova v piazza in via Ma¬ ria Teresa. — 2. Ulica Franccsco Hčrmet v via Helgo! and. — 3. Ulica Ettore Daurant v via An* drea Hofer. — 4. Piazza Seoreola v piazza Ambrogio Ralli. — 5. Zagata S. Ginstina v via S. Giu- stina. — 6. Passo Carlo Goldoni v passo al Torrente. ,.-,G . Italijanski vodljivi zrakoplov nad vipavsko dolino. — V četrtek dne 4. nov., ponoči je plul nad vi¬ pavsko dolino italijanski vodljivi zrakoplov sistema Citta di Ferra¬ ra, ki je metal, kakor poročajo, bombe na Miramar. Zrakoplov je bil razsvetljen potom naših reflek torjev. Naša artiljerija ga je ži¬ vahno obstreljevala. Bomb drugje ni metal. Pismo iz stare domovine, V Rodiku, na Primorskem, 31. okt. 1915. — Dragi sin! V.začet¬ ku mojega pisanja te prav iz srca pozdravim in ti želim ljubo zdrav¬ je, srečo in božji blagoslov! Dalje ti naznanim, da sem dobil tvoje pismo, nakar sem ti tudi odpisal. Nadalje ti naznanim, da smo vsi zdravi in korajžni. Tonček in Francelj sta še oba živa in zdrava ter tudi drugi Rodičani. Nazna¬ njam ti iz teh strašnih krajev, kjer je grmenje topov in kjer teče kri v potokih. Kakor ti je znano, smo blizu meje in streljanje je včasih tako močno, da se tresejo hiše. Vojna traja že čez pet me¬ secev, a Italijani si niso pridobili niti pedi zemlje in je tudi ne bo¬ do. Zapomnili si bodo. kdaj so imeli vojno z Avstrijo. Na drugi strani se vojskujemo z Rusijo in Srbijo in tudi tam imamo velikanske zmage. Avstri¬ ja je tako močna, da se ne ustraši celega* sveta, kar bi človek ne ve¬ roval, če bi se sam ne prepričal. Vse države so zaprle promet z Avstrijo te mislile, da bodo tako Avstrijo sestradale. Hvala Bogu, pa ni dosedaj še nikdo lačen in tudi vojnega materijala ne bo zmanjkalo, ker je Avstrija danes v tem oziru na boljšem kot je bila v pričetku vojne. To ti pišem, da boš zvedel resnico. A. Lukaščev Nane je bil za 20 ni na dopustu in Franc Lekanov je tudi sedaj doma za dalj časa. Fran in Tonček sta še vedno v Pulju. Sedaj te še enkrat pozdravim! Tvoj oče Franc Fabič. NE PRETEPAJ! Varuj se, delavska mati, prija¬ teljstva s palico! Ona ni nobena resnična prijateljica. V trenutku jeze in razburjenja ti kaže uspeh, ki se pa izkaže pozneje kot velika škoda. Lahko je razumeti, če vidi izmučena, utrujena delavska ma¬ ti v palici zadnjo pomoč, da drži v strahu svojih pet ali šest otrok. Ona ne zna boljše, ker se tudi nje ni drugače vzgojilo. Dober porei- jon udarcev napravi v resnici tre¬ nuten mir v kupu majhnih razpo- sajencev. Palica ne prepriča otro¬ ka, ga le ustrahuje, izvrši nad njim nasilje. V otroku tiči veliko hrepenenja po prostosti. Mi bi se morali tega veseliti, bi morali pra¬ vilno voditi ta nagon po prostosti in opoziciji. S tem pa še ni rečeno, da bi moralo otroku biti vse dovo¬ ljeno. Otrok se mora že-v družini navaditi spoštovanja hišnih po¬ stav, katere so je uveljavilo v in¬ teresu vseh članov družine. Z bar¬ barskim pretepanjem pa ne nava¬ dimo otroka na rešpekt pred splo¬ šnim blagrom. Sc druga sredstva so, ki se izkažejo za bodočnost boljša in uspešnejša kot pa je pre¬ tepanje in ki nimajo tako nevar¬ nih postranskih učinkov kot jih ima ravno pretepanje. Potom pretepanja vzgajamo našo d eco za hlapčevstvo. Kdor se je naučil kot otrok strahu pred palico, so ho bal tudi kot odrasli palice in naj je ta policista, kor- porrila ali kapitalista. Komur se je kot otroku izbilo vse spošto¬ vanje pred samim seboj, ta služi pozneje raznim interesom kot predmet brez časti. Iz naših otrok hočemo napraviti samozavestne, pokončne značaje. Mi hočemo, da nimajo naši otroci nobenega stra¬ hu pred ljudmi. Mi hočemo, da se borijo za prostost in človeško do¬ stojanstvo. Zatorej proč s palico! OKLICI. U.adni oklici c. kr. obiastev v stari domovini, so velike važnosti za tiste¬ ga, kogar se tičejo, Ker so utegne zgo¬ diti. da bi ta ali oni v oklicih priza¬ deti rojak ne čital našega lista, opo* zarjimo cenjene čitateije ..Slov. Na¬ roda", naj dotičnika obvestijo o okli¬ cu, ki se ga tiče. 2f 58 C XI8! 15| 1. C 12UhVl OKLIC. O tožbah.a) Neže Jerman iz Kota h. 42 zoper neznano kje v Ameriki odsotna Janeza in Alojzijo Macele iz Klefa h. St. 7 radi G40 IC s pp. in b) Katarino Ora.fion roj. Mihelčič' iz Ufa* kovov, zdaj v UittsburgU, zoper nezna¬ no kje odsotnega Jurija Šveb iz Ufa- koveo h. št. il radi GOO K s pp. odre¬ dil r e je narok pod a) na dan 5. novembra 1915. ob 9. uri dop. in pod b) na dan 12. novembra 1915. ob 10. uri dop. pri tem sodišču v sobi št. 7. Tožencem imenovani skrbnik g. Jo. sip Stariha iz Črnomlja zastopal jili bo v teh pravnih stvareh, dokler se ali ne oglasijo pri sodišču ali ne ime¬ nujejo pooblaščenca. C. kr. okrajno sodišče Črnomelj odd, II., dne 23. oktobra 1915. 2570 T 10|15|8 UVEDBA POSTOPANJA, DA SE ZA MRTVEGA PROGLASI FRANC ŠTEFULA. Rojen 7. oktobra 1843 v Dobu, štev. 2, ki je bil nazadnje delavec v tovarni za vagone v Gradcu, od koder je pisal leta .1881 ali 1883 zadnje pismo svoji sesiri Antoniji Petrič v Ljubljani. Ker (utegne potemtekam nastopiti zakonita domneva smrti po zmljslu 5 24 obč. drž. zak. se uvaja po prošnji Antonije Petrič v Ljubljani, Rimska cesta, štev. 23, postopanje’ v namen proglasitve pogrešnega za mrtvega. Vsakdo se torej poživlja, da sporoči sodišču ali skrbniku gospodu Ivanu Stične, c. kr. davčnemu oficijalu v po¬ koju v Ljubljani, kad bi vedel o ime¬ novanemu. Frane Štefula se poživlja, da se zgla¬ si prisi pri podpisanem sodišču ali mu na drug način da na znanja, da še živi. Po 10. novembra 1916. razsodno bo sodišče po zopetni prošnji o proglasit, vi za mrtvega. C. kr. deželno sodišče ,v Ljubljani, odd., III., dne 3. novembra 1915. Slovenci in Slovenke, naročajte se na »Slovenski narod", najboljši slovenski list v Ameriki! ŽEPNO PERO, SVINČNIK in PEGAT IMENOM IN PRIIMKOM SAMO ZA NAŠE NAROČNIKE. Napišite svoje ime im priimek, pošljite 50 c. na upravo lista, navedite svoj točni naslov, in naročilo se bode takoj izvršilo. U.POPOVIC, CLEVEUND.0HI0 2537 St. Clair Ave. Prva slovenska veletrgovina domačega tropinovca in domačega vina. Domači tropinovce po gal. $3.00; 3.25; 3.50 Domače belo vino, galona po $1.00 in $1.50 Domače rdeče vino, galona po . 50c in $1.25 Za vse druge nasvete se obrnite ustmeno ali pismeno na: JOHN POPOVIČ] 2537 8t. Clair Ave. -LEVRAND.OHIO. A E 51 ' 9> g ~ <» - j ? TT) 4 ,T l * v n y!i T' j y ? ' ,,SLOVENSKI NAROD", 16 . decembra ISIS, vn J) S "$' Z 'J w NIHILISTINJA, (Roman iz življenja.) Za „S1. N.“ — r. (Nadaljevanje.). m V Curiliu se je potem seznanila s Karl Sandom, ter se vanj zalju¬ bila. Z njim je srečno preživela več mesecev. Sedaj je tudi to kon¬ čano. Stopila je v novo življenje, in kneginji bode morala nadome¬ ščati Mašo. Kakšni bodočnosti, kakšni usodi gre nasproti? — Iz njenega premišljevanja obu¬ di Nahido pisk lokomotive. Vlak se nenadoma ustavi. Naliida vstane in ostavi voz. V razkošno opremljeni čakalni¬ ci prvega razreda je polno ljudi j, od katerih zahteva vsak kaj dru¬ gega. Naliida si naroči čaja, ter za¬ vzame sedež za neko slučajno pra¬ zno mizo. Tu ugleda nekega slokega, iz¬ redno bledega mladega moža, iz katerega obleke bi btlo sklepati, da je ruski trgovec. Vstopil je ravnokar. Ko zapazi Nahido, mu noga za¬ stane, v obraz mu šine kri, v očeh se mu posveti, in komaj neslišno zašepeta: ,,Sveta nebesa! Ali si ti, Maša, ali je tvoj duh! Ali mrtvi zopet vstajajo ?“ Naliida je zapazila njegovo pri¬ jetno presenečenje, ali si ga ni mogla tolmačiti. ; Vsedla se je, ter pila čaj. Mladi mož je zopet odšel iz ča¬ kalnice, ter se potem vrnil v spremstvu velikega, močnega, starega moža, ki je bil istotako oblečen v obleko ruskih trgov¬ cev. Oba obstaneta pri vratih. Starec ostro premotri Nahido. „Pri moji duši, Ivan Kristija- novič, ona je!“ zašepeče sprem¬ ljevalen. Ta pokima in stopi v čakalni¬ co, tik za Nahidin sedež. Skloni se k njej, in ji pove precej glasno nekaj ruskih besed, toda Naliida ga ne razume. „Ruski ne znam!“ pravi jezno, ker jo je tujčevo vedenje užalilo. Tujec se nato takoj odstrani z besedami: ,,Prosim tisočkrat za oproščenje!“ Pri tem se mu je glas tresel, da je Naliida začudeno pogledala, takoj nato pa je izginil na peron, ter tam živahno govoril s spre vodnikom. Naliida je izpraznila čašo, ter se potem vrnila v voz. Toda dol¬ go, dolgo ni mogla zaspati. Bledi mladi trgovec in njegovo čudno vedenje, to ji je stalo paStl očmi. Končno je pa le zmagata utruje¬ nost, in je zatisnila oči. Naliida je spala v enem kupeju sama, dočim so bili ostali oddel¬ ki istega prazni. Noč je šla koncu in zvezda ju¬ tranjka se je pojavila na nebeš¬ kem svodu. Kot dolga, črna kača s svetli¬ mi očmi ter gorečim žrelom se je vil vlak skozi zgodnje jutro. Potniki so snivali vsi, zatoplje¬ ni v globoko spanje. Tedaj so se naenkrat odprla vrata enega voza sredi vlaka in na platformo je stopil velik, mo¬ čan mož. Obstal je za trenutek, prisluš¬ koval ter vdihaval sveži jutranji zrak. Nič ni prekinilo globoko tiši¬ no, ki je ležala na širno stepo, skozi katero je hitel vlak in sliša¬ ti je bilo le drdranje vlaka. Tedaj pa je skočil mož, ki je no¬ sil visoke, do kolen segajoče črev- lje iz klobučevine, kot mačka na platformo drugega voza. Nalahno je odprl vrata ter se pomikal kot senca po hodniku, ki je delil voz v dva dela. Sedaj je že zopet stal na plat¬ formi na drugem koncu voza, sko¬ zi katerega je bil ravnokar prišel. Na ta način je šel še skozi tri nadaljne vozove. Nato je stopil v oni voz. v ! k « hsala - ka J 1111 moža visoke postave, ki je sprem-j nna Predati ta tujec ljal Onega, ki jo je na zadnji po Vstala je z namenom, da se po¬ da se poda v toaletni prostor, ko je vzbudilo njeno opozornost o- staji nagovoril po ruski. Še predno pa se je mogla vzrav¬ nati je položil tujec kazalec svo-jstro in zategnjeno žvižganje loko- je desnice na usta ter izginil kot| m °tive ter močno zaviranje blisk skozi vrata — Naliida bi go- Ko je hotela odpreti okno, da tovo mislila, da je žrtev haluci-1 v idi, kaj je vzrok temu, je bilo nacije, če bi je listič v njeni 1(1 ki opaziti naenkrat močan sunek in ne poučil, da je bil v resnici čio- se je Jiaenkrat ol>rnil na tle . vek v njenem kupeju. jsno stran. Nato se je voz preobr- Dvignila se je ter pozvonila, j 11 ' 1 - kiči so ugasnile in Nahido je Ženska, ki je stregla v oddelku vr ‘gl<> preti stropu. V svoji bliži- za dame, je vstopila. 111 i c slišala glasne klice na po- Nahida je zahtevala luč. moc. Potrežnica je prižgala svečo ter, ^ lak je skočil iz tira. se zopet odstranila. | Naliida je- skpšala odpreti ok- Nahida je odprla listič, na ka- uo > a vse zastonj. Razbila je okno terem je črtala z velikim prosene- s svetilko, ki ji je prišla v roko čeujem svoj pravilni naslov, pi- C' 1 ' zlezla na prosto. Zunaj se ji je san v francoskem jeziku: -— Ba- nudil strašen prizor, onici Brandt, rojeni pl." Dubrov-j Ntroj se je preobrnil na desno j stran ter je ležal s tenderjem Vsa začudena je zmajala z gla- vred zarit v zemlji. Stroj in ten- vo ter prečitala par vrstic. kate-j‘h>r sta se tako hitro preobrnila, re je vsebovalo pismo. Vrstice so da niso padla iz slednjega niti po¬ se glasile: j lena,, s katerimi se kuri v Rusiji “Gospa baronica! Ilokomotive. Poštni voz je tičal z r ski. udrtimi stenami za tenredjem. Tudi tovarni voz je .bil popolno¬ ma razdejan. Deli istega so ležali nekoliko višje gori na nasipu ter so bile strehe vozov spodaj, dočim so stranice popolnoma manjkale. Prvi osebni voz, v katerem se je vozila Naliida, je zavozil po¬ vprečno po nasipu, se nato pre¬ obrnil te je ležal sedaj tik poleg lokomotive, z navzgor obrnjenimi kolesi, a drugače le malo poško¬ dovan. Naslednji osebni vozovi so stali povprečno ob nasipu ter jih je le prvi ščitil, da se niso preo¬ brnili. Ostali osebni vozovi so še stali na zlomljenih tračnicah, a so bili istotako v nevarnosti, da padejo po nasipu navzdol. Le en voz je ostal nepoškodovan na trač nicah. Vse skupaj pa je tvorilo grozen, pretresljiv prizor. Poleg tega je bilo čuti z vseh strani klice na pomoč, ki so pri¬ hajali od potnikov, na tako stra¬ šen način prebujenih iz spanja. Slcoro vsi so ostali nepoškodova¬ ni in le nekaj jih je bilo, ki so do¬ bili par podplutb. Slabše pa se je godilo uslužbencem. Strojevodja in njegov pomočnik sta ležala stokaje na tleh. Naliida je pohitela tjakaj. —- Hvala Bogu, vi niste ranjena! — je naenkrat zaslišala poleg šobe vzklikniti v francoskem jeziku. Poleg nje je stal nepoznani pi¬ sec pisma in za njim njegov spre¬ mljevalec s krvavim obrazom. Njegovo desno lice je kazalo glo¬ boko rano. A r zemita oba nesrečneža iz¬ pod stroja”, je ukazala Naliida. “Pojdi, Ciril”, je rekel mladi mož in oba sta se splazila proti stroju. Počasi sta dvignila oba pone¬ srečenca izpod razvalin stroja in ju položila na travo. Naliida je pokleknila ob njih stran ter ju preiskala. Oba sta imela zlomljeni desni nogi. Potem ko je dobila baronica od presenečenih potnikov, ki so med¬ tem prihiteli ter zapazili lepo da¬ mo klečati poleg ranjenih na mo¬ kri travi, nekaj platna, je napra¬ vila začasno obvezo, nakar se ic -----aaat]_ ioO'-" -e položilo oba ranjenca na nosilni-1 s veto Moskvo, ki je resnič I10 i ■vno mesto velikanskega cesar^’ ce. Ponesrečenca sta neprestano poljubovala roki lepe Samaritan¬ ke, ki je tudi poskrbela, da se je oba ponesrečenca lepo položilo na blazine v spalnem vozu. Tedaj je šele padel njen pogled na oba tuj¬ ca. ki sta ji tekom obvežovanja tako uspešno pomagala. “Saj krvavite tudi vi”, je re¬ kla proti močnemu starcu. “O to nima ničesar pomeniti”, je odvrnil on smeje ter obenem stisnil veliko rano z obema roka¬ ma. Pri tem si je pogladil po bra¬ di, ki je bila deloma vsa okrvav¬ ljena. Ponudbo Nahide, da mu obveže rano, je odklonil s tako komičnim izrazom, da se je morala prva smejati. Konečno pa se jc vendar pustil pregovoriti od svojega spremljevalca in baronica ga je obvezala. Pri tem je izvedela Nahida, da je dobil starec svojo rano pri tem, ko se ni še vrnil s svojega izleta v spalno sobo baronice. Nesreča ga je presenetila ravno v trenut¬ ku, koje skočil z ene platforme na drugo, vsled česar je zadel z glavo ob neki kavelj, ki mu je na¬ pravil to rano. “Ali boste, prišli k cerkvi sv. Bazilija, milostna gospa?” — S temi, nalahno govorjenimi bese¬ dami je končal mladi, bledi mož svoje poročilo. “Pridem”, je odvrnila Nahida, prav tako tiho, ker so se zbrali krog uje vsi potniki ponesrečene¬ ga vlaka, da ji čestitajo na njeni eneržiji. Bledi mož pa je odšel s svojim spremljevalcem, ki je bil ves po¬ nosen na svojo, od Nahide zašito rano ter pustil baronico za seboj v krogu potnikov. Iz razvalin železniških vozov se je potegnilo zaloge živil, brez katerih se ne nastopi v Rusiji no¬ benega potovanja in na travniku, v jutranji megli, Se je priredilo potnikom zajutrek. Bo dveh urah je konečno do¬ spel pomožni vlak, ki je odvedel ponesrečene potnike v kratkem času v staro, čudovito, mogočno, SEDMO POGLAVJE. ' Tajna poroka. Nahida se jc nastanila v skvi v železniškem hotelu. jj al ' pred četrto uro je utaknila v h nabasan revolver ter pustila p •:♦> <♦> <♦> mm® m ® ...X..A. | I \ % NAŠIM NAROČNIKOM NA ZNANJE. Prihaja nam mnogo vpra¬ šanj glede vojaških zadev. Mnogi naši rojaki so nam priložili tudi zneske po 50e, misleč, da tudi mi računamo za par stopinj na avstrijski konzulat po 50c, kakor je to storila svojčas Sakserjeva šifkartašnica. Da obvarujemo Jrojake pred nepotrebnimi stroški, naznanjamo vsem naročni¬ kom „Slovenskega Naroda", da izvršuje „Slovenski Na- rod“ vse zadeve, ki so v sve¬ ži z avstrijskim konzulatom in katerih ne morejo opra¬ viti naši naročniki sami, po¬ polnoma brezplačno. Le če je $ treba vrniti listine po pošti || naj nant prilože poštnih j§ znamk v primerni vrednosti. $ Uprava. || <♦> -m Slovenci in Slovenke, naročajte se na „Slovenski Narod”, najbolj¬ ši slovenski list v Amerila'/.- r»wv __ PRVA-DRUG A ^ _ i . ■ ■ | ( STATEMENT OF ZGODOVINA PRVE-DRUGE NARODNE BANKE, Že leta 1852. obstojala je Prva-Druga Narodna Banka v Pitteburgu, Pa. Usta¬ novil jo je dne 28. januarja pokojni James Laugldin, vtemeljitelj današnje velike Jones and Lauglilin jeklarske družbe, kakor „Pittsburg Trust & Savings Co“, Banka se jc tedaj nahajala na Penna A ve., blizo II. ulice. V aprilu 1. 1852., kupila in prevzela jo banka dobro gredočo denarno Ivrdko Pilih AVard Banko, v. 1. 1853. imenovala se je Pittsburg Trust Co., leta 1854. se je glavnica povišala na $ 200 . 000 . V tem času preselila se je na AVood Street poleg Pilili Aveuue in to zemljišče je del lota, na kterem danes banka stoji. L. 1863. se je ime banko menjalo v First National Bank of Pittsburgh, Pa. (Pr¬ va Narodna Banka). To je bila prva banka v Pittsburghu in ena izmed prvih, kte- re so zaprosile za čarter nacijonalnih bank. Glavnica Prve Narodne Banke bila je takrat $500.000 a bank je bilo takrat v Pittsburghu samo 12. Dne 1. sept. 1875. povišala se je glavnica banke na $750.000 a v letu 1892. se je dodalo glavnici nadaljnih $100.000. Dne 1. avgusta 1901. je bil inozemski in parobrodski oddelek utemeljen po konzulu Max Schambergu, poznan pod imenom Mux Seliamberg & Co., kupljen in banka je začela poslovati z Evropo, posebno z našimi rojaki. Mr. AVm. P. Benkiser, ki je bil s tvrdko Max Seliamberg & Co. od leta 1891. postavljen je bil za upravnika novega oddelka, in razun upravnika v tem inozem¬ skem oddelku bilo je takrat nastavljenih še šest oseb. Danes ima bank v svojem inozemskem oddelku nastavljenih ne šest oseb kot leta 1901. temveč se je osobje tega oddelka že leta 1912. povišalo na 44 oseb. V letu 1913. spojila se je Prva Narodna Banka v Pittsburghu z Drugo Narod¬ no Banko in novi zavod se imenuje zdaj Prva-Druga Narodna Banka ghu, Pa. Glavnice ima $4,000.000 in prebitka $1,168.027.03. Dalje poglejte Statement od 2. septembra 1915. v Pittsbur- ¥ ¥ ¥ ¥ H ¥ ♦ ¥ ¥ ¥ ¥ V ♦ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ l ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ I ¥ ¥ ¥ I ¥ Z I i Z ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ CD Ci < CC O M M CO < -J > MKHSiKumEu . ^CBW.SBCBBObPBBi djjftv JaesaafflfflfiMii ■**“" [ ; cc dp MSDchcraej > c n -H SZ i-J O 33 > C 03 POŠILJAMO DENAR V STARO DOMOVINO HITRO, VARNO IN CENO. SPREJEMAMO DENAR V HRANITEV IN PLAČUJEMO OBRESTI. VSAKA ULOGA IZPLAČUJE SE NA ZAH¬ TEV BREZ ODKAZA. INOZEMSKI ODDELEK, VTEMELJEN PO KONZULU MAK SCHAMBERG & COMPANY PRODAJAMO PAROBRODSKE LISTKE ZA VSE PROGE, KAKOR SAME KOMPANI JE. NAVODILA, SVETE IN VSE POTREBNE TISKOVNINE POŠILJAMO BREZPLAČNO. Našega lastnega poštnega urada poslužuje se na tisoče naših rojakov, ker se jim pisma ne izgu- bujejo, tudi ako se isti večkrat selijo in preme- stujejo. — Pišite v domovino naj vam pošiljajo vaša pisma na našo banko. — Pošteno delo, toč¬ nost in varnost je naše geslo. * a * a * A A A A A A A * A A k A A A A A ★ * ★ A A A A ★ ★ ★ * * * A i ! 1 i I ★ ★ ★ ★ THE FIRST-SEGOND NATIONAL BANK OF PITTSBURGH AT THE CLOSE OF BUSINESS SEPTEMBER 2. 1915. RESOURCES Loans and Discounts ... $ 9,297,029.84 287.30 3,601.000.00 4,366,088.22 Overdrafts . U. S. Bonds, at Par. ... Other Stocks and Bonds Real Estate, Furniture and Fixtures . 1,178,104.17 Cashonhand $1,526,470.90 Due froni * U Pittsburgh Banks ... 695,014.84 Due from other Banks .. 2,68 9,456.22 4,910,941.96 _198.000_00 $23*551,451.49 Due from Trcasurer U. S, LIABILITIES Capital .$ 4,000,000.00 Surplus and Profits ... 1,168,027.03 Reserves For Interest and Taxes -$ 24,224.15 SpecialReserve 295,988.54 320,212.69 Deposits . 14,581,711.77 Circulation $3,500,000.00 Less Due from U. S. Treas 18,500.00 3,481.500.00 $23,551,451.49 OFFICEBB , B. FINLET, Chairman of Board LAWRENCE E. SANDS, President FRANK P. BROOKS, Vice President and Cashier CLYDE C. TAYLOR, Assistant Cashier f THOS. C. GRIGGS, Assistant to President WM. F. BENKISER, Manager Foreign Department W. J. FRANK, Assistant Manager Foreign Department ZNANIH IN NAJGLAS0V1TIH BANK, NE SAMO V AMERIKI,, TEMUC PO CELEM SVETU. NAŠ NASLOV V ANGLEŠKEM JEZIKU SE GLASI: Cor. Fifth Avenue and Wood St. PITTSBURGH, PA. 1 VN ^SLOVENSKI NAROD decembra 191$;' ( MALI OGLASNIK. CLASSIFIED AD’S. W*nt* d: laborers. for one insertlon ... % i.__ domestlc help ,• •• > .. .60 w ork •• ;• • • •—05 l„quires: {or friends etc , .,—26 other notices .. .. ... —50 ZA OGLASE SE PLAČA: Kdor >šče: - delavce, za vsakikrat . j 1 _ Služinčad » >■ . .— 60 delo .> •• . —05 prijatelje Itd- . ,—25 ta druge objave. —50 NAŠI TERITORIJALNI ZASTOPNIKI: Za Calumet, Mic'n. in okolico: gosp. Dr. JOSEPH PLAUTZ. Za Mesaba Ranch: gosp. FRANK RANTASHA. Za Chicago in okolico: gosp. MIJO TRČAK. Za New York in okolico: gosp. JOSIP LAPAJNAR katere rojakom najtopleje priporočamo. U p r a va. P«! ? — POD SVOBODNIM S 0 L N G E M. POVEST DAVNIH DEDOV. Spisal Fr. Finžgar. / (Ta vrlo zanimiv roman se je začel v Sesti številki Slovenskega Naroda- Kdor ga želi Citati in ni prejel šeste in nadaljnih številk, naj si jih nakuadtio oasoč) NASI LOKALNI ZASTOPNIKI. Frank Ambrož, Tooele, Utah. Jakob Ambrožič, Eveleth, Minn. Jos. Aidich, Milwaukee, Wis. Joe Abel, Bloctovn Alab. John Andolšek, Cleveland, O. Max Arnšek, San Francisco, Cal. Anton Babnik, Eveleth, Minn. Jerry B. Bartl, Butte, Mont. Frank Bregar, Clinton, Ind. Tony Bakše, So. Chicago 111. Ignac Čeligoj, Kellog- ldaho. Josip Celin, St. Marys, Pa. Frank Cerjak, Beadville, Colo. T .Chadez za lieliance, Wyo. Jos. Crainz, Indianapolis, Ind. Conrad Contz, Radiev, Kana. Joseph Dolinar za Broughton, Pa. John Debelak, Eveleth, Minn. Leo Dolenc, Export, Pa. Tony Fedran, Litle'Falls, N. Y. Peter Fugina, So. Chicago, lil. Jos. Goričan za Chicago. lil. John Grsich, Calumet, Mieh. Ant. Gačnik, Cleveland Ohio. Joe Gamaz, Pueblo, Colo. Joe Hribernik, Glencoc, Ohio. John Jakše, Imperial, Pa. Frank Janškovech. Peoria 111. Jerry Jericli, Pueblo, Colo. John Kočevar za Steelton, Pa. Matija Kamin, Forest City, Pa. Jos. Koss, Pittsburgh Pa. Anton Komar, Milvvaukee, Wis. Frank Koren, Milvvaukee. Wis. John Koren, Milvvaukee. Wis. Frank Lesar, Calumet, Midi. Louis Lesjak, Bridgeport, O. Frank Leskovec, Little Falls, N. Y. Mat. Leskovec, Girard, Ohio. Frank Likar, Jolinstovvn, Pa. Alojz Lindič, Greensburg I’a. Frank Luzar, Indianapolis, Ind. Lovr, Mesarič, Milvvaukee \Vis. John Matecič, W. \Vin£ield Pa. Ignacij Medved, ColUuvvood O, John Milčetič, Rankin, Pa. Mike Muhvio, Baltic Mich. Ant. M. Papich, Steelton. Pa. Mike Pavšek za Bosvvell, Pa. John Pezdirc za Reading, Pa. Andrej Pirc, Ely, Minn. Ivan Purnat, Little Falls N. Y. Jak Potočnik, Hostetter Pa. Frank Pucelj, Aurora, 111. Rudolf Puzelj, Barberton, O. Frank Repenšek, Milvvaukee, Wis. Matt Reven, Moundsville, W. Va. Frank Rotar, Tioga, Colo. Frank Smuk, Claridge, Pa. Anton Sakrajšek, Sheboygam, Wis. Anton Sneller, Pittsburg, Pfi. Jos. Stariha, East Helena, Mor.č. Joe Starina, Indianapolis, Ind. Anton Stavanja, Cleveland, Ohio. Josip Sterle, Virginia, Minil. Cyril Svetlin, Duryea, Pa. Jos. Simčič, Pittsburg. Pa. Peter Srnovršnik, Forest City, Pa. Wm. Thomas, Pittsburg, Pa. Jos. Ulašič, Reading Pa. Peter Ušaj, Durbiii, Pa. R. Valto, Milvvaukee, Wis. John Vesel, Alimeek, Midi. John Vodovnik, Sheboygan, Wis. Anton_ Zidanšek, Pittsburg, Pa. John Žust, Midway, Pa. Vsak pošten defave si lahko zaMuž v svojem pro¬ stem času neko¬ liko dolarjev na teden, ako se ta koj obrne na upravo »Slovenskega Naroda" za pojasnilo. POZOR ROJAKI! Kdor želi prevzeti zastop in na¬ birati naročnike za »Slovenski Narod" v naših naselbinah po Združenih državah in Canadi naj nam to naznani. Uprave. | brezplačno A Pošljemo vsakemu- kaor nam v naznani svoje ime, priimek in v M točen naslov, krasno potopisno T V knjižico okrašeno z lepimi »11- *.♦ f. kami- riSite: Cunard S. S. Co» Ltd. £ 21.24 State St- Dep. S- Ncw York- SLIKE Z BOJIŠČA. PRIHAJAJO vsak teden nove in jih lahko lobite POPOLNOMA BREZPRAČNO. ' sakemu našemu naročniku, ka- ^>’i nam najde novega naročnika ) Sa .j za pol leta in pošlje njegovo ] tne in naročnino (najmaiije 50c) lla upravo bode dobil na zahtev pn imenovane; bojne slike za pok- brezplačno in poštnine proste. (Nadaljevanje.) Prefekt je izpil v dušku, Azbad ga je gledal z lisičjimi očmi preko k np e. »In sedaj — greni takoj k despojni — še danes začuješ sveto zalivalo, katero ti sporoči carica zemlje!" Prefekt se je poslovil — sicer nekoliko vznemirjen — venda'.' za¬ dovoljen v hrepenenju, da zaseže v Bizancu odlično mesto. »Naj mu že bo Irena legitimna žena — ali — ali.. Rustik je potegnil preko čela, ko je stopil na forum in zamrmral cinično: »Naposled — kaj meni mar!" Azbad se je zakrohotal na glas, ko je udaril suženj v atriju s kladvecem v znamenje, da je gost že čez prag. »Rustik — ha — ime pove vse! Kmet — in nič drugega! O — še magister offieiorub.boš — seveda! — Tvoja Irena — barbarom ljubica — moja legitimna soproga! Le ostani v Toperu — še tega nisi vreden! Za granico naj te pošlje Upravda — v razdejani Turris ob Donavi, da bo tvoj delež z barbari!" Veselo je tlesknil z rokami in se prešerno zleknil na otonian. Za¬ grinjalo pri vhodu se je zganilo in prišla je, kakor dih z belega ci- tronovega cveta, k njemu lepa sužnja Melita. Azbad. ji je namignil z roko. Sužnja je sedla k njegovim nogam. »Melita, gospodarico dobiš! Dvorjanica Irena pride k meni — in bo moja". Sužnja mu je objela kolena in zajokala. Azbad pa se je sklonil in jo dvignil k sebi ter ji pošepetal: »Ne jokaj, božica! Pride Irena — pride ljubica barbara — pa ne \ bo moja — žena — ampak tvoja dekla!" Melita ga je krčevito objela. Se tisti dan se je pojavil Azbad na dvoru pred vrati despojne Teodore. Nekaj sivolasih senatorjev, dva gizdalinska diakona in pet palatinskih častnikov je čakalo v dvorani. Niso črhnili besedice med seboj. Govorile so samo oči, iz katerih je sijala grozna zavist. Neka¬ teri izmed njih so prebili že tretji dan v čakalnici, pa še ni zažarela milost despojne, ki bi jim dovolila vstop. In sedaj vstopi nenadoma Azbad. Odkar je utekel Iztok, se magister equitum ni smel približati tronu despojne. To je bila javna tajnost na dvoru. Kdorkoli ga je srečal, je proklinjal Epafrodita, ki je otel barbara — in prevaril stražo. Rotil se je na glas pri sveti Sofiji, da mora napočiti dan osve- te — za Azbada pa zasijati vnovič solnce naklonjenosti s Teodorine- ga trona. Azbad je tako dvorljiva sočutja sprejemal s pravo dvorno ma¬ sko. Ko je pa odšel senator, zavil za vogel častnik, se je ozrl Azbad za njim, ob ustnici mu je zaigrala cinična guba in polglasno je izpre- govoril: »Poznam vas! Kleti hinavci!" In danes je Azbad vstopil nenadoma pred zaveso despojne s po- nosnim korakom. Vsi so vztrepetali, všisč poklonili in povesili oči. Magister equitum je korakal med njimi ponosen, z dvignjenim če¬ lom. Prav tikoma vrat si je pritegnil oblastno z nogo krasen stolec in sedel nanj, da se je vsul snop solnčne luči na njegov zlati oklepek. Od bleska je zaščemelo zavidljivce po očeli in srce se jim je skrčilo v prsih. Zakaj Azbadovi zaničljivi pogledi so oznanjali zmago. Preteklo je komaj nekaj trenutkov, ko sta dva evnuha dvignila zaveso in mu velele vstop k despojni v zlato dvorano. Zavesi sta se strnili, pogledi vseh čakalcev so .se zapletli v rese in prodirali skoznje v nevidni prostor. Vsi so čutili, kako je trčilo koleno na tla, kako je tiho šumelo po preprogi, ko se je magister eqnitum bližal despojni. Ko je ošabni palatinee, ležeč po dolgem na tleh, poljubil drobni biser na koncu svilenega sandalčka, se je dvignil na koleni: »Sveta despojne! Najnevreduejši hlapec prosi milosti!" Teodora je z drobno roko trčila ob zlato naslonjalo v znamenje, da naj govori. »Prihajam kot grešnik, vračam se kot izgubljeni sin..." Teodori se je razlila tiha slast po licu. Zagledala se je v zlato sfin¬ go, na katero so se vsipali žarki skozi blesteče fenecijsko steklo. »Prihajam, da poravnam nekaj svoje krivde. Epafrodit, žlaht¬ nili peklenskega psa Gerbera — je pokopan v morju!" Azbad je komaj vidno obrnil oči pod trepalnicami, da bi razbral vtisk te novice na obrazu Teodore. Ona ni obrnila pogleda od sfinge. Z belimi, prozornimi prsti je zatrepala po naslonilu in rekla: »Lažeš! Grk ni tako nespameten! Ne verujem !" »Pri sveti Trojici, prefekt Rustik iz Topera ga je videl, kako se je pogreznil z ladjo vred v morje!" Teodora še ni okrenila glave. »Tedaj je poblaznel!" ..Prekletstvo Kajnovo ga je tiralo v smrt!" Naj me osveti Lucifer! Sicer ne veš ničesar?" »Našel sem Ireno!" Carica je vztrepetala. Kakor bi jo prešinila skrivnostna iskra, se je obrnila Azbadu. Črne oči so se j: zasvetile sredi široko razprtih vek. ■ »Ireno? Privedi jo takoj — pred despojno!" »Ni jc še v Bizancu, prejasna!" »Kje torej? Po njo!" »V Toperu pri stricu — prefektu Rustiku!" Teodora je dala znamehje. Suženj je prišel, razvil kos perga¬ menta in omočil trst. .Rustik je v Bizancu", je omenil boječe Azbad. ”v Bizancu?" »Prišel jc sporočit o smrti Epafroditovi!“ »Se ni vrnil še Flavij?" ^ v . . . t Teodori je obkrožil ustnice škodoželjni smehljaj — in izginil, ko se jc spomnila Flavijeve žalosti, ker ga je prehitel prefekti »Sporoči torej prefektu, da takoj odide in privede Ireno. To jo odločna volja despojne". Prefekt je_stric — in kri je kri! Ko In presveta poslala meno, nevrednega hlapca, po Ireno • Jastreba po golobico! — Najprej se nasiti despojna — morda ostane ‘tudi grižljaj za hlapca! - Rustik pojde po njo!" Carica je zgenila z drobnim sandalekom, Azbad ga je poljubil in odšel. trinajsto poglavje. Sužnja Melita se je bridko varala, ko je renčala kubikul svojega orla z rožami in potresala z dehtečim žafranom. Azbad m prestopil praga tisti večer. , . . _ ... , Ko se je vrnit od Teodore, je poiskal najprej Rustdca. katerega je zadovoljil in nalagal, da mu jc pot v Bizanc uglajena Zakaj de¬ spojna ne pozabi nikdar, da ji je prvi sporočil o Lpafroditu in oblju¬ bil Ireno njemu, kar jc že dolgo srčna želja despojne. Prefekt je bil zadovoljen in je šel vesel v pretorij iskat znancev,' ! katere je povabil v Zeuksipove kopeli na bogato večerjo. Azbad je pa legel doma v pisarniški sobi na trd otoman, prevle¬ čen s kravjim usnjem. Roke je sklenil pod glavo in se zazrl v strop, po katerem je vodila Aurora quadrigo mladega solnea. Vedel je, da so se mu z današnjim dnem zopet odprla vrata do Teodore. Kljub temu pa ni bil zadovoljen. Ni ga grizlo, ker je bila despojna tako hladna, ni ga bolel trn, s katerim ga jc pikro zbodla, ko mu je rekla, da je on nevaren jastreb za golobico Ireno. Navajen je bil žela, hi jc pikal v besedah caričinih. Začutil je nenadoma v srcu drugega črva, ki se je zbudil in kljuval, da mu je plalo po žilah. Za¬ gorela je tista iskra, na katero je sicer navalil gomilo prekletstva in sovraštva razkošni palatinee, pa je ni ugasil. Kakor se o tihi polnoči sredi smradljivega močvirja izza ostudne golazni naenkrat ukreše plamenček, zatrepeta plašno nad sluzasto vodo in razsvetli v noč zagrebno ostudnost, tako jc zaplapolala ta iskra nad Azbadovim srcem. Obdala ga je bolj z grozo kakor z radost¬ jo. Nad vse dvorjanice, nad vsako gizdavo hotnico se je dvignila na¬ enkrat Irena, kakor plamenček nad močvirje in razsvetlila s svojim žarom kalužo, po kateri je brodil Azbad. Davno je že zaigral vero v poštenje, v značaj, v resnico. Z jezikom je klical Krista, v srcu je žrtvoval malikom. Ali danes je dihnila despojna v njegovo dušo in fazpalila žar, kateremu ni vedel imena. — Roke je snel izpod glave in jih sklenjene pritisnil na čelo. »Ali sem ljubosumen na Ireno? — Kaj jo še ljubim? — Ljubim? Ali nisem že davno iztrošil zadnji nihljaj srca, ki bi mu utegnil reči — ljubezen? — Ljubezen — fantom. Užitek — resnica. — In vendar" Azbad je planil z ležišča in hodil nemirno po mamoru. V srcu je čutil Vulkan. Kakor neprozorni valovi se je dvigalo nekaj iz prsi in pluskalo v njegovo glavo. Iskal je skale v teh valovih, da bi vrgel sidro, iskal jo jc — In je ni našel. ssdci nrananaG 300 ni ra rmn rac BB □ O IB BB BB BB BB Kašelj in hripavost prideta z mrzlim vremenom, ter jih je težko odpraviti. Njihovo zdra¬ vljenje zahteva hitre pomoči in rabo kakega zanesljivega zdravila. S EVERA’S BaJsam for Lungs (Severov Balzam za Pljuča) se rabi pri zdravljenju prehlada, kašlja, hripavosti, vnetja sapnika in oslovskega kašlja že preteklih pet,in tri¬ deset let. Je zelo izborni tešiln; pripravek. Njegovo rabo priporočamo vsim—mladim in starim, otrokom in odraslim. Cena 25 in 50 centov. Imel sem hudi kašelj,” pišo g. Frank Vaoho, iz Elk Eiver, Minn., "ter sem kupil steklenico Severovega Balzama za Pljuča in predno sem ga porabil celo steklenico, je kašelj popolnoma izginil. Jaz sem 63 let star ter se zdravega počutim. ’ BB BB aa 11 BB 11 BB BB ii ie Kupite SEVEROVE PRIPRAVKE od vašega lekarnarja. Zavrnite nadomestitve. Ako vas le¬ karnar ne more založiti, na¬ ročite jih od nas. iPAPIPKA medla glavobol, o- motica, jetrne pri¬ tožbe, zlatenica in žolenica se vdajo zdravljenju, .ako so rabijo kakor na¬ vedeno v navodilu S EVERA’S Liver Piliš (Severove Jetrne Krogljice). Cena 25c. SEVERA GO., Gedar R&plds, Iowa. 13 Gledal je na valovih Ireno, katero muči na smrt maščevalnost Te o dok re. Iz valov je bleščel njen bledi, solzni obraz, uselile roke so segale po penah in se lovile za nje — tonile in se pogrezale v brezdanje globine. Zdelo se mu je, da kliče Irena na pomoč, da je izrekla s tiho udanostjo njegovo ime in ga rotila, naj sc spomni ljubezni, katero ji je nekdaj prisegal ter naj jo otme. —- -- Razburjen, omotičen in razdvojen se je zgrudil Azbad na trdo ležišče, veke so se strnile, viharni sen je zgrnil čezenj peroti... Drugo jutro jc sedel truden ob mizi. V obraz mu je svetilo solnce. Na obrazu mir, kakor gladina Proponte. Odmaknil je roko od glave, udaril krepko po mizi in se glasno zasmejal samemu sebi. »Nisem pil — in vendar sem bil pijan snoči! Smešno! Človeku zavre kri in iz moža se rodi zaljubljen deček! Pomni, Teodora! Tudi hlapec zahrepeni po polni skledi. Ostanki so za pse. —- Irene ne dobiš — ona bo moja. — Golobico si otme za večerjo jastreb iz zob — lisice! Azbad je zagrebel prste obeh rok v razmršeue neumite in ne- maziljeue lase, zaldopil oči in se zamislil oh mizi. Sužnja Melita je prinesla zajutrek na srebrnem ploščku: sadja, sirovega masla, slad- ščic in zavretega vina. Soparne meglice so kipele iz pozlačene vinske čaše. — Melita je stala ob Azbadu kakor svečenica pred malikom, ka¬ teremu žrtvuje kadilo. Vročina je izpuhtevala iz vina, magister equi- tum se ni ganil. Meliti so se dvigale razburjene prsi, odložila je za¬ jutrek ua kainenito mizico, pristopila k Azbadu in se dotaknila z belo lehtjo njegove roke. Vztrepetal je, dvignil glavo, se ozrl in jezno velel: »Proč! Miruj!" Udana sužnja, ki ga je blazno ljubila, je molče odšla; pred vrati se je sesedla in na rdeči kamenček v mozaični zvezdi so tekle njene solze... Dolgo se ni še ganil general palatincev. Zajutrek je omrznil nedo¬ taknjen na mizici, pred vrati je zastonj pritiskala Melita Uho na za¬ vese, kdaj se zdrami iz težkih misli njen sokol. Naenkrat je planil Azbad od mize. Vse niti kovanega načrta so se združile v tesen vozel, problem je bil reščn. »Tako se zgodi! Hlapec ho obedoval, despojna bo pogrešala drob tin! — Torej jaz ne smem po njo. — Pojde Rustik. Naj gre! — Jaz pa napišem Ireni list *— dobim tekača in ga odpošljein še danes. Raz¬ odenem ji načrt Teodore, prisežem svojo ljubezen — ponudim ji de¬ narja, da ubeži, preden se vrne stric. Dam ji naslov v Adriauopol do prijatelja — odpovem se vsaki želji — zarotim jo pri svetem Troj¬ stvu, da sem storil to iz gole nesamopridne ljubezni. — Irena se zboji dvoru, verjame meni — in ko bo pri prijatelju — bo kmalu tudi pri meni! Teodora pa zve, da je utekla — in jaz bom umcl priliko, da se ji osvetim, ker ni zaupala meni!" Takoj je sedel in pisal list Treni. Popoldne je že dirjal zanesljiv tekač s pismom in denarjem iz Bizanca po Solunski cesti v Toper. Rustikovo poročilo o Epafroditovi smrti je vznemirilo ves Bizanc Senatorji so na forih glasno govorili o strašni božji sodbi, ki je goto¬ vo zalotila žalivca svetega despota in šuntarja naroda zoper despoj ni. Z naj živahnejšo domišljijo so prekašali drug drugega, ko so sli kali, kake muke je pripravil satan na dnu pekla za tega izdajavca krščenikov in branitelja barbarov. Kadar so pa sedeli doma za dobro zapahnjenimi vrati, so iskreno pomilovali njegovo, usodo in premno¬ gi kratko in malo nisu mogli verjeti, da bi bil šel Grk sam v smrt. Zato so na trgu še glasneje širili javno mnenje o njegovi pogibeli. Še veliko večje je bilo zanimanje za bogatega Epafrodita po niz¬ kih tabernab ob Zlatem rogu, kjer se je zbirala množica. Tudi ta je na glas klicala Luciferja, naj .zakuri največji kotel za Grka. Ob pozni uri pa, ko so sence sumljivih dvornih ovaduhov poizginile, so se nag¬ nili v stisnjene kroge preko lončenih vinskih vrčev in z napol pogolt¬ njenimi vzkliki kleli Upravdo in častili Epafrodita-«vetnika na zla¬ tem tronu, blizu same svete Sofije, v nebesih. Ob takih pogovorih se je zbudilo vnovič veliko zanimanje za Slo vena Iztoka. Z napeto radovednostjo so pričakovali novic od severa in stavili med seboj, je-li Sloven. utekel, ali ga je dohitela konjenica preganjavecv. Pozabili so ob tem celo na vojsko v Italiji: generala Be- lizar in Mundus nista bila predmet toliko pogovorom kakor Iztok. Nobenega ni bilo med barbari, ne med sužnji in celo pri vojakih ni bilo nikogar, ki bi privoščil Iztoku, da bi ga pritirali nazaj v Bizanc. Marsikdo je zastavil zadnje statere za Iztoka samo vsled iskrene že¬ lje, da bi utekel preko Donave. Nad tem nevarnim vulkanom, kateremu je v srcu vrela nezado voljnost in sovraštvo do despota, je sedel visoko v svoji palači Uprav da in pisal nočindan prefektom v provincije nove davke za vojsko in za stavbo cerkve sv. Sofije. Cele tolpe lačnih posestnikov, ki so pustili zemljišča, so se nateple v Bizanc ali uskočile preko meje k so¬ vražnikom cesarstva, ker niso mogli zmagati davka. Udarnosti, ljubez¬ ni in zvestobe^ni bilo nikjer. Ase se je klanjalo, vse klečeplazilo, srca pa so gojila same kletve in upor. Zato je zašuiuelo mesto v skrv-ai radosti, ko so se vrnili vojaki, ki so zasledovali Iztoka. Vse taberne so bile nabite, na forih je bilo stebrovje preozko, da bi sprejelo vse množice odličnjakov. »Utekel! Utekel!" je šlo skrivnostno od ust do ust. Na glas so pa donele kletve in se' dvigale pesti ter žugale severu z novim Hilbu (lijem. Vojaki, ki so šli čez Dem za bežečim Iztokom, so Lili svobodni gostje pri vsaki družbi. Stokrat so s silnim pretiravanjem ponavlja¬ li o grozotah, katere so videli v Trakiji in po Moesiji. Pripovedovali so, kako strašno je gospodaril bežeči Sloven, razdiral kastele, užugal eele legije, naropal orožja in blaga, gonil samega Tunjuša m prebro¬ dil Donavo pri razvalinah trdnjave Turris, kjer je bil pred kratkim tostran reke nepremagljiv Hilbudijev ostrog.Hu ko so se vračali s Tu- njušern, katerega jc pozval pred se Upravda. jih je dohitelo nekaj Hunov, ki so jim sporočili, da je Iztok porazil vso vojsko Antov, ki ""U!!?!! ZASLEDUJTE BOJNE DOGODKE! Krasna in velikanska mapa celega sveta, kjer lahko že na prvi pogled vidite, kod se kretajo razne mornarice in premi¬ kajo razne vojske. Poleglega imate na tej mapi naslikane vse vladarje, ki so zapleteni in ki se utegnejo zaplesti v sadanjo vojno, in to pa v njihovih najzadnjih fotografijah. Tudi so na tem ogromnem zemljevidu vse zastave in grbi v barvah vseh v boj zapletenih držav, pa tudi onih, ki utegnejo poseči v boj. Razentega je poleg prve mape še druga, na kateri so nari¬ sane Združene države in naslikani vsi predsedniki, počenši od Washingtona pa tja do Wilsona, kakor še devet drugih map in deset velikih slik, ki vam predstavljajo svetovne znamenitosti. To vse naročite še danes ter pošljite obenem 50 c. na upra¬ vo »Slovenskega Naroda". | KDOR ŠE NI DRŽAVLJAN W naj prebere tale oglas. V zalogi imamo knjižice katere vsebujejo vpraša¬ nja in odgovore, katere je splošno potrebno znati odgovoriti pred sodnikom, kateri podeli dovljenje za iz- danje državljanske pravice. Ta knjižica vsebuje vprašanja in odgovore v sloven¬ skem in angleškem jeziku in je urejena tako, da se lahko vsak sam nauči, kako mu bo pri sodniji treba odgovarjati, za dobiti državljansko pravico. Razun tega vsebuje ta knjižica še druge za vsakega v Ameriki živečega rojaka potrebna navodila v pogledu državljanstva, poštnih hranilnic, paket¬ ne pošte i t. d. Cena tej prepotrebni knjižici je 25 centov, katere pošljite na upravo tega lista. so bežali biti in klani kakor črede plahih ovca do reke Tiarantus in preko nje do doma Varhunov. »Iztok je slavnejši od Belizarja. Mundus je centurio — ne pa general v primeri s tern barbarom! Nad Bizanc pride! Naj pride! Pri¬ zanesel bo ljudstvu. Ampak Teodora in Azbad — vajin? koži bomo kupili za stater in jih dali strojarju za jermena!".. Tako so tajno ugibale gruče ob pozni noči. Drugo jutro, ko je prišel Tunjuš, ki je moral od ugrabljene Lju¬ bimce z Iztokovimi zasledovalci v Bizanc, pred Upravdo, je došlo ne¬ nadoma poročilo, da so Huni pridrevili v Moesijo, prestopili že reko Panvsus in da prete Trakiji. Justini jan je bil Zbegan. Pozval je nekaj senatorjev, poklical Belizarja — toda pravega izhoda iz zagate'ni našel. Belizar si je drznil, da je očital despotu občevanje s Tunju« šem. Varalica je! naj mu ne zaupa. Despot je za to' zvestega zmago- vavea nagradil s s tem, da mu je črtal iz vojske najboljšo legijo, ki mo¬ ra ostati v Bizancu za obrambo proti barbarom. Nato Je takoj dovolil vstop Tunjušu. * Ul 18 Hunu so se pojavile sive pege na obrazu, katerega je pritiskal na preprogo pred Upravdo, ko mu je despot jezno očital, da Huni ropa¬ jo, po cesarstvu. »Niso Huni, niso ljudje izpod mojega povelja! Varhuni so,'ki napadajo tudi mene, katerim sem zadal že 'mnogo, porazov. Toda šte¬ vilni so kakor kobilice — in njih povodenj požira moje tebi zveste molojce". Jiistinijan je pomenljivo pogledal Belizarja, ki je stal ob tronu. Belizar je ponižno sklonil glavo, dasi je videl sumljive pege na Tunju- ševetn licu. »Pomoči mi je treba, jasni despot — in v pomoč bi mi bili Anti, katere sem z velikimi žrtvami razprl s Sloveni". »Govori, kaj želiš?" »Podari Antom opustošeno zemljo tostran Donave — in moja skrb .je potem, da jih naščuvam zoper Varhune. Razplete se boj v Moesiji — in v Trakiji bo mir. Klali bodo dfug drugega — in nihče ne prestopi Hema. Tudi Sloveni udarijo gotovo, čez Donavo. Tam jih pa sprejmem jaz in Anti tako, da ne prestopijo izlepa več na desni breg' ‘. »Dasi.nosiš pesjansko glavo med rameni, vendar ni nespameten tvoj nasvet. Največji despot se poniža in pohvali tvojo misel. S teboj pošljem poslance. Pokliči starejšine Antov v Turris in tam se jim iz¬ roči zemlja, ki je doslej moja last. in sklene pogodba, da za plačilo odbijajo napade .Varhunov na moje carstvo. Odpotuješ še danes s po¬ slanstvom'- . Tunjuš je pripognil čelo zopet do tal, dvignil glavo in zdrobni- rni očmi prosil še besede. (Dalje prihodnjič.) •"Vrv; , ; r ^ i r * mn rnr^rr Mmam iww f » m srečami«* ms* -■ L ■ ( CUN AR D najhitrejši parniki na svetu „M A U R E T A N I A“ NEW YORK -‘LIVERPOOL* uajhitrejša proga preko Liverpooia za LONDON, PARIZ, NAPOLJ, RUSKO, FINSKO, PATRAS. GDPLOVITEV ZA LIVERPOOL SAKONIA sobota 25. decemb. 10 a. in. ORDUNA S A X 0 N I A sobota, 1. jan. 10 a. m. sobota, 22. jan. 10 a. m. Parniško pribrežje se nahaja na podnožju W.»st 14. ulice North River, New York. Za daljnje podrobnosti obrnite se na: THE GUNARD STEAMSHIP GOMPANV LTO, 21-24 STATE ST. N E W Y O R K, N. Y. ali njene pooblaščene zastopnike. NAŠA STOLETNA SVETIŠČA - NAŠE TRDNJAVE. Vsa duša našega naroda se ka¬ že v ljubezni do njegovih stolet¬ nih Marijinih svetišč. Bila so in so še nekako središče in ognjišče na¬ šega zasebnega in javnega življe¬ nja. Tja so se zatekali naši davni dedi v bojnih viharjih, ki jih ni malo divjalo po tej slovenski zem¬ lji; tja gori so romale neštete množice slovenskega ljudstva tu¬ di, ko je sijalo solnce zadovolj¬ stva in blagostanja nad strehami slovenskega kmečkega doma. In zavila je stara kraška mamka skorjico kruha v culico, stari naš vipavski ded je prijel za romar¬ sko palico, vesela mladina se je dvignila na pobožno pot, in dviga¬ le so se leto za letom procesije iz vseh krajev slovenske domovine, peš so šli, pojoč in moleč na glas, -po tedne in tedne težkega pota in vročine ter napora so prestaja¬ li, da so prišli poklonit se Mariji v njena najljubša svetišča. In prav posebno naši Slovenci oh la¬ ški meji, naši Kraševci, A r ipavei, Tolmnioi, Korošci in Gorenjci so imeli dve božji poti ki so jih pre¬ jeli in hranili od starih dedov. Skalnica pri Gorici — Sveta Gora ter Svete Višarje na Koroškem. To so res bila narodna svetišča Slovencev. Mogočni kot trdnjave so zrli ti sveti hrami daleč, daleč preko na- j ših domov, vsem, k : - ■ vi uje j ozirali, daleč zaupanje in vztraj-i uost, tolažbo in mir. >ta »tora | ih Svete Višarje! Koliko naše zgouvivme je v teh besedah, koliko moči jn narodne zavesti! Na naši narodni meji stojita svetišči ter čuvata našo zemljo in naš rod proti jugu, severu in za¬ padli. Resno in obenem nežno se sveti svetišče na vrhu strmega vr¬ ha in zdi se. kakor da hi med br¬ nenjem starih zvonov vedno in vedno donel iz svetišča glas: ..Slo¬ venski rod, zbiraj se kot so se skozi stoletja zbirali okrog mene }voji dedje! Ostani zvest, kakor so bili tvoji predniki in Jaz bom čuvala tebe pred sovražniki, ki ti hočejo vzeti tvojo rodno grudo, varovala te bom pred zlim, ki pre¬ ti- ugonobiti tvojo dušo'N Kot vsa Marijina svetišča na Slovenskem, so tudi Sv. Višarje ter Sveta Gora nastale v časili, ko so največji viharji pretresali naš narod. Sveta Gora je nastala v ča¬ sih, ko se je luteranstvo širilo z Nemškega nad nami. In Sv. Vi¬ šarje so nastale oh času najkrva- vejših bojev, ki so divjali po Pri¬ morskem z Benečani. Razvijala se je ta božja pot ob času strašne kuge, ki je okrog 1. 1365. divjala po Slovenskem, ter v času grozo¬ vitih turških vojsk, ki so uniče¬ vale Slovenske kraje na Primor¬ skem in Koroškem posebno kon¬ cem 15. stoletja. Do vznožja Sv. Višarij so leta 1368. prihrumeli Benečani, a so bili pri Žabnici tako krvavo po¬ tolčeni, da se je med Lahi spomin na to krvavo bitko do danes ohra¬ nil. Lah še danes nazivi j e Žabni- co —t „Campo rosso" — krvavo polje. Misel, ki nam jo' predstavlja Sveta Gora-Skalnica ter Sv. Vi¬ šarje, ta misel je iz bornega in poniženega slovenskega seljaka napravila strašnega borca, ki se je s čudovito silo in vztrajnostjo u- stavljala kletemu sovražniku vse¬ ga krščanskega sveta, ki je pod praporom polumeseca pretil po¬ plaviti naše jugoslovanske krščan ske dežele ter odtod navaliti na celo Habsburško državo in jo raz¬ biti. Slovenec in Hrvat sta si v tej grozni borbi proti polumese- cu za krščansko kulturo Evrope, za katoliško Habsburško državo ter sploh za celo krščanstvo stekla tolikih zaslug, da ju je zgodovina nazvala: „Predzidje krščanstva". Pod Višarjami in tam okrog pod Sveto Goro so se bile bitke s Francozi. Mimo teh dveh svetišč so korakali naši mladeniči in mož¬ je na laška bojišča. In samo Bogu je znano, koliko izmed njih je te¬ daj gledajoč na veličastno svetiš¬ če Device Pomočnice izročalo njej v varstvo svoj dom, svoje drage, svoj narod, sebi pa so prosili po¬ moči na težki poti. In znvr-t tega Mogočnega, varstva je delala iz njih junake, ki so se borili, zma¬ govali in umirali neusti ženo za blagor svojega doma ir za slavo Odhajali.so lani o poletju iz na- i domov možje in mladeniči. In za, njimi jih je potem šlo še in še. Tedaj so naše zlate slovenske ma¬ tere in žene blagoslavljale svoje sino.vp in, može. Z zatajenimi sol¬ zami na udanih obrazih so jih iz¬ ročale v varstvo Marije z Višarij, Marije s Svete Gore. Odhajali so z Marij mirni svetinjicami na ju naških prsih, z rožnimi venci v že¬ pih, z udano molitvijo v srcih: Marija, v Tvoje varstvo izročamo sebe in svoj ljubljeni dom! Mnogo slovanske krvi je odtedaj teklo na tužni zemlji gališki, na visokih Karpatih in na milijone solza je poteklo medtem v naših sloven¬ skih domovih. Lepo znajo umirati naši junaki. Njih posljednje orožje je udana molitev k Mariji, ki ji izročajo sebe, ji še enkrat priporoče svoj dom, svojo družino, otročiče. Ka¬ kor junaška pesem se bere poroči¬ lo o smrti mladega Orla tara izpod Svete Gore, ki je umrl s klicem na ustnah: „Z Bogom in Marijo za cesarja in slovensko domovi¬ no!" Zvestoba do groba! Doma pa se trume molileev zbi¬ rajo v hramih Marijinih ter z za¬ upljivostjo, ki jo zmore le udano in zvesto srce nepokvarjenega ljudstva, neomaliljivo prosijo var¬ stva svojim dragim na bojišču, molijo za padle, izročajo v Mariji no varstvo svoje domove, svojo domovino in Njenemu varstvu pri poročajo svojega sivolasega vla¬ darja in njegov prestol. Vsako leto je poromalo na Sv, Višarje nad 40.000 Slovencev in na Sv. Goro tudi toliko. — In le¬ tos? Pač roma tja gori mislij, že¬ lja in vročih molitev iz slovenskih src na milijone: Marija z Višarij ! Marija s Svete Gore! — Pomagaj, usliši! Toda tam danes ni molečih in propevajoeih množic, Mrtvaška samota vlada tam. Kjer se je beli¬ la prej lepa in bela cerkev, tam je kup groblja in zaernelega zidov¬ ja. Namesto zvonjenja edmeva iz daljave strašno gromenje topov. Gnjusoba razdejanja vlada na teh svetih in dragih nam krajih. So¬ vražnik, verolomni in brezvestni Lah, je. z ognjem svojih topov uničil stoletna svetišča Slovencev, kakor da bi hotel v te razvaline pokopati junaštvo in zvestobo slo¬ venskih junakov, ki tam na naših planinah in ob Soči stoje kot živ zid proti sovražni povodnji. Ka¬ kor da bi hotel sovrag v te razva¬ line zakopati tudi vernost in neo- mahljivo zaupanje ljudstva, ki doma prosi za zmago našega orož¬ ja, za srečo svoje domovine in bla¬ gor države. Preko razdejanih svetišč slo¬ venskega ljudstva, preko trupel naših sinov, ki branijo našo zem¬ ljo. je hotel razdivjani sovražnik od juga poplaviti našo domovih no. Na sto in stotisoee laških voja¬ kov je jurišalo, na tisoče sovraž¬ nih topov je rjulo in bruhalo' o- gen.j ob tretji laški ofenzivi v me¬ secu oktobru do 4. novembra, vseh mrtvih dan se je bližal in menil, da je uničil živi zid juna¬ kov oh naši Soči, da je zamrla ob njegovem ognju ljubezen in zve¬ stoba slovenskega naroda. Raču¬ nal je, da ho 2. november za slo¬ venski narod — dan mrtvih. Pa kako drugače se je zgodilo. Raz¬ dejana so naša svetišča, a te raz¬ valine nas kličejo kvišku, na de¬ lo, na boj, da z novo silo zgradi¬ mo, kar je sovrag uničil. V naših junakih, ki so se ozirali v te viši¬ ne, odkoder je doslej kraljevala Mati slovenskega ljudstva, je vzplamtela nova moč in vse sovra¬ žne sile so bile zaman. In tako je Ijuti sovrag te dni obhajal dan mrtvih svojih nad, da bi kedaj mogel zagospodariti nad temi kra¬ ji. Celi svet strmi, kako je bilo mogoče junakom ob Soči vzdržati ta grozni naval. Mi pa vemo, od¬ kod so zajemali junaki to moč. Zvestoba je slavila zmagoslavje. In tako iz porušenih zidin višar- skili in svetogorskih prihaja nova moč, nova sila, močnejše upanje in jeklenejša zvestoba v naša in naših junakov srca. Lahi so zagnali krik, ko je z avstrijskega zrakoplovja padla ena sama bomba, namenjena voj¬ nemu arzenalu v Benetkah, slu¬ čajno na tik poleg stoječo cerkev ter nekoliko poškodovala njen strop. M,da to je način tatu, ki je uk ra J lago in obrača pozornost da sam kriči: držite ta- Ju! Lah rima prav nobene pravi- joe pGtož* ati se, ko je on nalašč j in namenoma s stotinami topov- Gk !: granat popolnoma uničil slo- 'venskemu narodu najmilejša sve¬ tišča, Sveto Goro, Sv. Višarje, po¬ škodoval zelo Grad pri Mirnu, znano romansko svetišče, posve¬ čeno žalostni M. B., metal iz zra¬ koplovov in topov bombe na Ko¬ stanjevico in sploh na vse cerkve v Gorici, katere so vse več ali manj poškodovane in med kate¬ rimi je po svojim umetninah stol¬ nica sama najmanj toliko vredna, ———————— ——~-7 ko slučajno nekoliko zadeta be neška cerkev. In okrog teh naših svetišč ni bilo ne arzenalov, ne topov, ne vojaštva, da bi Lah bil primoran streljati na nje. — In v gradu nesrečnega meksikanskega cesarja Maksa, v Miramaru tudi ni bito topov niti vojaštva. In eden dragih nam spominov na ne- vendar je Lah opetovano metal nanj bombe. Seveda, tudi to je srečnega Maksa in pokojnega toli nam dragega Franca Ferdinan¬ da, ki je od tu zroe proti sloven skim planinam dejal: „Tu prebi¬ vajo moji zvesti Slovenci 1" Nalašč nam je vse to storil so¬ vražnik, namenoma, hoteč sloven¬ skemu ljudstvu zasekati globoko rano. Ampak za ta porušena slo¬ venska svetišča in spominke naše Laha že zadeva kruta osveta! Pod razvalinami slovenskih sve¬ tišč Marijinih je na najgroznejši in najkrvavejši način kaznovana laška verolomnost. Maščevane so razvaline Marijinih svetišč s krv¬ jo stotisočev sinov italijanskega ljudstva. Začmeli ostanki svetišč mrko in temno zro tja doli v ita lijansko nižino, odkoder se vale vedno nove sovražne trume proti našim junaškim borilcem. In zdi se, kakor da bi te razvaline kli¬ cale napadajočim množicam gro zepoln: Nazaj od tu! In resnično pod višinami, na katerih se je še pred kratkim tako ljubo in pri¬ srčno belilo zidovje višarske in svetogorske cerkve, tam omaga moč sovražnika; zadaj ga pode v hoj lastni bratje s strojnimi puš¬ kami, spredaj grozni zid naših branilcev, zgoraj temne razvali¬ ne od njega porušenih svetišč. Obup in groza se polašča tu laških množic in — kakor pravi naše uradno poročilo — puške jim do¬ besedno padajo iz rok. Ves slovenski narod je edin v tem, da preko živih trupel sloven¬ skih na naši zemlji ne pride na¬ prej. Ves slovenski narod je pri pravljen do zadnjega braniti ded- ščino svoje pradedov ter kaznova- ti one, ki skrunijo stoletne naše svetinje! Sedaj, ko je strta in v sovražni krvi utopljena ta najhuj¬ ša sovražna ofenziva, vemo, da so¬ vražnik zaman žrtvuje kri stotiso¬ čev svojih sinov. Še trdnejše stoji naša straža ob Soči in še zauplji¬ vejše moli doma armada molileev in delavcev. Svojega doma ne za¬ pustimo, svoj dom branimo, za svoj dom trpimo, zanj umiramo. Kako grenak je kruh beguncev, ve tisti, ki ga okuša. Zato nam je sedaj naš dom še toliko ljubši in dražji. Svete Višarje in Sveta Gora! Zopet se bodo zbirale v prenovlje¬ nih Marijinih hramih trume slo¬ venskega ljudstva in celile se bo¬ do rane, ki jih je vsekala vojska. Slovenska domovina bo dihala prostejše, nov rod ho rastel kviš¬ ku. A ta novi rod ne bo pozabil, da je v teh groznih časih rešitev sicer zato, ker je ostal svoji Ma¬ teri ter svojemu vladarju zvest do groba. Iz mrtvih junakov slovenskih, ki so žrtvovali v svoji zvestobi kri za prestol Habsburga in za boljšo bodočnost slovenske domovine, in žrtev in solza slovenskih mater, vdov in sirot pa naj vzpričo Vi¬ šarske in Svetogorske Kraljice vzklije božični mir ter velikono¬ čno vstajenje našega dobrega slo¬ venskega 1 j udstva! OBLASTI ZDRUŽENIH DRŽAV REDNO PREGLEDUJEJO PENA RNI ZAVOD. PRVA-DRUGA NARODNA BANKA V PITTSBURGH. 4 * * * * * + * * USTANOVLJENA LETA "m SPREJEMAMO DENAR NA ULOŽKE IN PLAČUJEMO OBRESTI. $. — ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE ODPOVEDI. ^ INOZEMNI ODDELEK BANKE. Zdaj pošiljamo v staro domovino 100 kron za A 50 * * t $ f % * 4 *§* * 4* n* ^ &&&& % POZOR !~VAŽN0 T POZOR! ZNATNO ZNIŽANE 'CENE PRI PO SIUATVAH DENARJA. Lastno poslopje. Z. JAMČENJEM. THE FIRST-SEGOND NATIONAL BANK CORNER FIFTH AVENUE AND WO0B ST. r PITTSBURG, PA. , Pišite po tiskovine za; pošiljanje denarja v stari kraj. Kuverte in papir Vam pošljemo takoj brezplačno na Vaš naslov. DNEVI OGNJA IN SMRTI. V Gorici 5. nov. 1915. Saj so bili že hudi dnevi nad Gorico; saj so se že tresle liiŠe in zemlja in ozračje; saj so že bili tam za Sočo spopadi nepopisano srditi in grozni, ampak kar smo videli in slišali in dočakali praz¬ nik Vsili Svetih in današnji dan dopoldne, je na daleč presegalo vse dosedanje. Dva dneva sta bila to, ki jih nihče več ne bo pozabil. Gromenje in bobnenje, blisk in ognj; boj in smrt, to je bilo ves dan praznik Vseh Svetih in vsak trenutek danes dopodne. Včeraj ob pol 7. uri zjutraj je izbruhnilo, kakor da bi vse pod¬ zemeljske mrke sile pridivjale na dan. Najprej ob pobočju Saboti¬ na, potem na Oslavju, potem na Kalvariji in potem krog in krog. Z nezmanjšano silo je šlo celi dan naprej do večera. Ogenj to¬ pov je razdejal in glodal pobočje Sabotina in ni ga mogel zadušiti niti naliv, ki je tam krog devete vse prepljavljal. Pokanje pušk je odmevalo ven iz vode, ki jo je si¬ palo nebo kakor iz škafa na so¬ vražne strasti, ki so stvarjale tam kupe in kupe mrličev. „Tam", tako so pravili vojaki, „leže mrtva trupla nepokopana med skalovjem in robidovjem. Stotine in stotine jih je". Sovražni streli so Oslavje in Pcvmo kar pokrivali. Nad Pev- mo se je včeraj razlila usoda raz- rejanja. Včeraj popoldne je pri¬ čelo najlepše poslopje, Teuffen- baehova graščina, goreti. Lilo je popoldne kakor v potokih. A po¬ žar je navzlic temu svoje delo na¬ daljeval vse popoldne, vso noč in še danes opoldne se tam kadi. Naši topovi so odgovarjali, so dušili napadajoče sovražne nava¬ le, so delovali kakor še nikdar. Italijansko poročilo je pri neki priliki povedalo, da avstrijskih topov ni mogoče zaslediti; tudi jaz ne vem, kje so; a všeraj sem slišal tam doli baterijo, ki je bruhala cele' ure zaporedoma o- genj na sovražne vrste onstran Kalvarije in pošiljala vsako mi¬ nuto po najmanj stoindvajset strelov na nje; sem slišal tam za¬ daj drugo, ki je na vsak način s prejšnjo tekmovala; sem slišal potem ondi in spredaj in bolj na levo tretjo in četrto in peto, ki je li črti neprestano sprožala in sprožala. Potem so se oglašali bolj zadaj nekje topovi, strašni in grozoviti; lise so se stresale in okna so ska¬ kala, ko je gromelo iz njih žrel. In tam gori bolj daleč od mesta in tam ob Soči nekje in zopet na levi doli in zopet drugod: povsod so delali, povsod bruhali in gro- moli. Bilo je nekaj, kar se ne da popisati. Drugim sem skušal do¬ povedati, kaj čutim. Niso me ra¬ zumeli, niso me slišali, dasi sem jim kar na ušesa govoril, tako je grom topov in treskanje granat in šrapnelov polnilo ozračje. Po¬ leg tega je prihajalo od Krasa sem gor tako bobnenje, kakor še nikdar poprej. Zdelo se ti je, da se bliža velikansko hudourje ali še bolje, zdelo se ti je, da se nahajaš na prostoru obkroženem z veliki¬ mi mlini, iz katerih ti neprestano udarja na ušesa ropotanje, drve¬ nje, stresanje in bobnenje ogrom¬ nih mlinskih kamenov. Grozansk pogled ti je spet nu¬ dila Kalvarija. Tam so se menja¬ vali srditi spopadi, ki jih je jav¬ ljalo streljanje iz pušk in strojnic z nepopisano silovitim obstrelje¬ vanjem vsakega kotička na gori potom granat in šrapnelov. 'Po deset, da, po dvajset in še mnogo več sovražnih strelov se je hkratu pokazalo in razpočilo. Major, ki se je včerajšnjih bojev tam gori udeležil, je pravil, da so Lahi po¬ šiljali na Kalvarijo tudi 38-eenti- meterske granate. Ena taka je o- stala v tleli nerazpočena. Dolga je 1 m 80 cm. Taki orjaki so torej padali na Dalmatince na Kalvari¬ ji. Boji in spopadi so bili prav do skrajnosti srditi. Enkrat so pri¬ šli Lahi včeraj že do vrba; stroj¬ nico so privlekli seboj in jo sko¬ raj že nastavili. Na eni strani so bili zavarovani po strmini; že so mislili, da bodo oni na vrhu zago¬ spodarili. Pa so vdrli Dalmatin¬ ci po straneh navzdol in priredili napad od spodaj proti njim na¬ vzgor in jih v strašno razpaljeni borbi od moža do moža deloma pomandrali, deloma prisilili k predaji. Na vrhu pa so zopet oni zavladali! Sempatja je dež ponehal; celo oblaki so se za trenutke raztrgali in šopi solnčnih žarkov so padali na te in one odseke krvavega bo¬ jišča ter jih odpirali našim pogle¬ dom enako približno, kakor de¬ lajo žarometi ponoči. In tako sem mogel gledati na prostore ob So¬ či med Kalvarijo in Šmilielskim hribom. Topov tam ni bilo, pač pa nešteto strelov, ki so pokali in širili sive grmade dima tu in tam na desni in levi ob Sočinih bre¬ govih. Videl sem naše strele ob cesti med Loenikom in Faro, po¬ sebno v bližini ločniškega poko¬ pališča; videl razpokajoče naše granate v jugovzhodnih hišah Imenika in tam doli, kjer je Villa nova. Poki od tam niso dohajali do mene več, ali pa so se v splo¬ šnem ogromnem bobnenju izgub¬ ljali in dušili, Ob vznožju Šmihel- skega hriba nad Rubijami so ska¬ kali —kakor veše ognjeni jeziki laških šrapnelov. Ah, sem vzklik¬ nil, saj Lah niti tam ni še! Pač pa so morali biti roj ob roju ob cesti nad Loenikom in Faro ali tam okrog, kjer so jih naši streli kosili in jim niso pustili naprej. Boj, ljut, krvav, nepopisen na ce- Na čuden, za naše vojake kar naravnost naiven način se Lahi dostikrat bližajo našim postojan¬ kam. Bilo je prejšnjo soboto 30. oktobra proti večeru, ko so zopet z vso silovitostjo priredili napad na zapadnem pobočju Sabotina. Dež je lil tudi tedaj. Strahovito je delala naša in sovražna artilje- rija. Pa mi je pravil potem slo¬ venski prostovoljec, ki je bil sam tam gori, kako je bil ta napad že v ognju naših topov zadušen. Videli so Lahe, kako se vzdi¬ gujejo, in od dale bližajo našim- žičnim ovirom in okopom, ki so od sovražnih granat več ali manj že zelo razdejani. Ampak, kar je čudno, niso hoteli posamič in raz- streseno navzgor, temveč v str- njenih vrstah in gručah. Pa so se vsuvali nanje kakor toča naši šrapnelski streli in jim izpodje¬ dale tla naše mine in granate ter .jih razmetavale na vse strani, da je bil učinek grozansk. Še mnogo jim je manjkalo do naših žičnih ovir in že je bil njih naskok od- vrnjen in kar v kali zadušen od naše artiljerije. Vse skupaj ni tra¬ jalo niti dvajset minut. Naših ni bil nihče ubit, tam pa so ležali ob pobočju vsi vprek mrtvi, umira¬ joči in ranjeni. Tako je gromelo ves dan. Ke¬ daj je bila ploha tako velika, da se je zdelo, voda polni vse zračne prostore. Topovi pa so delovali kakor pri najlepšem vremenu. Ne naši ne sovražniki niso vprašali, Cene so sliedeče: Ker ne vemo, koliko časa borio tra¬ jale te nizke cene, opozarjamo rojake, da se poslužijo te ugodne prilike, Povejte svojim znancem o tem! First-Second National Bank of Pittsburgh, Pa. Corner Fifth Ave. fi Wood Street. P i 11 s b u r g, P a, ali jim voda škoda ali ne. Brezob¬ zirno je šlo naprej. Radi velikega gostega dežja nisi nič videl pred seboj ne Sabotina, ne Oslavja ne Kalvarije, niti njih obrisov nisi več mogel'izslediti. (Konec prihod.) PRVA-DRUGA NARODNA SANKA ZOPET ZNIŽALA GENE ZA POŠILJANJE KRON. Pred kakimi 15 dnevi je Prva Druga Narodna Banka v Pitts¬ burghu, Pa., znižata ceno za pošiljanje denarja v stari kraj od $15.50 na $15.— za vsakih 100 Kron. Sedaj se je ta Banka odločila k zopetnemu znižanju kronske rate, in sieer na $14.50 za, vsakih 100 Kron. Po tej ceni pošilja ta ugledni denarni zavod v staro domovino, vštevši vse stroške. Nizka cena Kron, kakoršnjo rabi Prva Druga Narodna Banka v Pittsburghu, Pa., nudi vsem našim rojakom, ki pošiljajo denar v staro domovino, izvanredno ugodno priliko, katere bi ne smeli zamu¬ diti. -t 4 ❖ J* *;* »j- •{* J* -t •;« >;. .-t- »t* * * >t< 4« * ** * J- >'• ■ P 0 Z 0 R! KRASEN ZEMLJEVID V BARVAH, KATEREGA JE DOBITI MOGOČE BREZPLAČNO. Obstoji iz dveh delov na štirih straneh in obsega: Pregled ce¬ lega sveta z morja in suhe zemlje. — Združene države v poseb- I ❖ ❖ * ❖ * ❖ ❖ * * * *> t J* nem oddelku in skupno. — Ostalo zelo zanimivi zemljevidi. — | Poučne in statistične tabele. — Panamski prekop. — Slike vseh t farjev Jia zemlji. — Slike vseh predsednikov Združenih | držav od Washingtona do Wilsona. - Zastave in grbi vseh dr- * zav na zemeljski krogli i t. d. .. . | Kdor naših naročnikov najde dva nova vsaj polletna naročnika | m posije dot,cm znesek (v tem slučaju najmanj $1,-), na | upravo, dob, na zahtev gori opisani ehciklopedijski zemljevid t brez vsaki h nadaljnih stroškov. * * + ❖ *»• •t/ * <• *;* * *> L Jt,