Telefon št. 74
Naročnin« in Inserat« sprejema upravništvo v
Katol. TIskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
?• p (iti prtleaan
seio leto naprej 26 K — h j«l leta , 13 , — , letrt , , 6 „ 50 , Mesec , 2,20,
¥ apravnlitvu preje««:
Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
solo leto naprej 20 K — h jol leta „ 10 , — , •3»trt , , 6 , — „ <m«sec , 1 „ 70,
Uredništvo je v Seme-
oiskih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,iivzemfi
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Političen list zi slovenski narod
Letnik XXX
V Ljubljani, v soboto, 18. oktobra 1902
nili ljudje, kateri so se šteli h krščenim ali 50 se obrezanim svobodomislecem »fin de siecle«.
Mi n. pr. ob defravdaci|i Jellinekovi v »Litnderbanki« nismo govorili nič o razmerju »Liinderbanke« do »Zivnostensfce« jn do — »Ljubljanske kreditne b a n k ee.
Pa to bi še vse dopustili, da se od liberalcev ta praška dtfravdacija prav do dna izrablja v strankarske svrhe in ako je tudi duSa takemu dejanju — eam »gospod« Malovrh.
Ali nekaj mora v dno duše speči vsakega dostojnega Slo venca : da se od vodstva lista dopušča, da gospod Malovrh prestopa meje, katere v najhujšem boju prestopiti ne smemo.
Z dr. Tavčarjem, kot voditeljem naj-zagrizenejih liberalcev, smo v vročem načelnem boju, da bi pa v strankarski strasti tako daleč zašii, in bi iz strankarske rnržnje podirali in rušili, kar je dobrega in koristni ga za slovenskega naioda obstanek, tega ve-doma in namenoma nismo storili nikdar in nc storimo nikdar.
In to dtla Malovrh ped odgovornim uredništvom samega dr. Tavčarja. Govorimo konkretno! Zadnjo soboto se je začelo. — Brzojavke, ki jih je poslal žid Penižek »Slov. Narodu« o defravdacijah, so bile že same na sebi tendenciozno strankarsko pobarvane. Pa to še ni zadostovalo duševnemu vodstvu lista. Pridejali so seveda stavke, kakor: rop, vse je kradlo, potem se je zopet stavek ustavil, da se je bralo, kakor da so samo duhovni kradli.
To je bil uvod. Od ponedeljka naprej pa gre skozi vsa poročila kakor rudeča nit tendenca, da so vse nesreče in sleparije krivi le duhovn ki in ko bi ,klerikalizma'ne bilo na svetu, bi bili sami poštenjaki. »Drozd je tipus klerikalca, Vaclavtka posojilnica ti-
Ali .Narod' je jako žalosten, ker naporno delo celega tedna je bilo brezvspešno. Celi teden je groze in strahote mazal po papirju in vendar se nibče ne zmeni za poštenjaka Malovrha pisarije.
To je hudo. Ali ne verjamemo, da je Malovrh obupal. Pričakujemo v ,Narodu' še kakšnih iznenadenj. Vendar smo mirni in hladni, ker vemo, da že najhuji liberalci ne dajo več dosti na ,Narod', b svojim pretiravanjem in zavijanjem si je ,Narod' sam izpodkopal verojetnost.
Pa vzemimo stvar resno in recimo, da bi bil ,Narod' dosegel svoj čedni namen in da bi bili vlagatelji napravili ,run' na katerikoli si bodi denarni zavod. Menite li, da bi vznemirjenost in zbeganost vlagateljev se omejila le na en zavod ?! Ne, stvar bi bila šla naprej in kakor povodenj bi bil tak ,run' opustošil delo in patribtičen trud več desetletij.
,Splošno kreditno društvo', ,Ljudska posojilnica', ,Kmetska posojilnica ljubljanske okolice' itd. so gotovo močni denarni zavodi.
Pa recimo, da bi se posrečilo kakšnemu ,prijatelju' slovenskega naredi napraviti med vlagatelji paniko in bi zahtevali denarja na zaj kar za več milijonov vsi naenkrat. — Naložene glavnica v bankah bi ne zadostovale, morala bi se odpovedovati posojila in dolžniki posojilnic bi morali kar ni kratko vračevati posojila. Boben bi pel po celi deželi in neizmerna škoda bi se napravila ljudstvu — vse po zaslugi enega človeka.
—	Dolgo smo Slovenci tlačanili Nemcem in slovenski kmet in meščan sta spravila znane nemške ,šparkase' po slovenskih deželah do moči. Sedaj smo se že nekoliko oprostili in smo na lastnih nogah. Vprašamo slovenske domoljube brez razlike strank, ni-li početje, ki ga je — sicer brez vspeha
—	poskušal liberalni dnevnik s svojim pisanjem, naravnost zločin na narodovo dobro?!
To počenjanje smo hoteli pribiti. Ne iz strahu pred papirnatim ,Narodom', ali pokazati smo hoteli, doklej je napredovalo naše ,naprednjaštvo'.
Za to pa, kar piSe nje glavno glasilo, je odgovorna cela liberalna Btranka, ker vse molče prenaša. — In to ni slovensko in rodoljubno.
Čedni nameni -izjalovili
V Pragi so je pripetila pri »Vaclavski založni« velika lopovščina. To se ne zgodi vsak dan, da bi pri denarnem zavodu se našle tri lepe duše, si znale pridobiti neomejen upliv in potem v družbi izneverjale velike svota.
Da je bil Ort mladočeškega mišljenja in med prvimi daroval 1000 gld. za spomenik magistru Husu, in da je Drozd nosil svečeniško obleko, je za stvar brez pomena. Ne mladočeško enega niti recimo staročeško ali »klerikalno« mišljenje drugega ni dalo povod njihovemu dejanju. Strankarsko pri padnistvo bila je draperija, za katero se je skrivalo mišljenje brezvestnega lopovstva.
Stvar pri ti založni se bode poravnala, kakor trdno upamo, brez škode za vlagatelje, in kakor vse kaže, bode požrtvovalnost češke duhovščine popravila v dvojni meri to, kar je zakrivil nevreden član iz njihove srede. To trdno upamo in želimo, ker ugled duhovstva in stvar katoliška bi trpela v Čehih veliko škodo, ako bi bilo le nekaj nedolžnih žrtev vsled brezvestnosti enega, ki je, hočeš nočeš nosil duhovsko obleko. — Nočemo stvari na dalje razpletati in ugibati kaj bode, saj nam bližnja bodočnost donese popolno jasnost.
Obrnimo se rajši na naše domače zadeve, ki so se pojavile vsled te afere.
Teden je tega, kar je to poneverjenje prišlo v javnost in od tistega dne se giblje naš liberalni dnevnik v znamenju »klerikalne« defravdacije. Ne en dan ne mine, da bi ne prinesel katere »sonzacijonalne« vesti, ki jo je pobral v Slovanom sovražnih nemških novinah ali pa v socijalnodemokratskih čeških. — Ce pa nima zadosti kričečih poročil, pa sam v list namaže groznih vesti celo kopo.
Učiteljske razmere na Koroškem.
S Koroškega, 17. oktobra. »Slovenčevim« bralcem znani so žo boji, kateri so ee vršili in se šo vrže za obstoj slovenske šole v Št. Jakobu v Rožni dolini. Zadnji rekurz od ministerstva še ni rešen; morda pa je že in morda se jo gosp. Palla ravno zato skazal Šantjakobčanom tako ljubeznivega, kakor se je izkazal z zadnjim odlokom, s katerim je premestil uč telja g. Fr. Čebula iz St. Jakoba v Vogerče na Sp. Koroškem. Kaj je bil pravi vzrok, naravnost ne povemo, a ugane naj ga bravec iz sledečega:
Prvi, ki jo moral zapubt ti šentjakobsko Solo, češ da je že prestar in preslab, bil je nadučitelj g. Kovačič ; a vzrok je bil, ker je g. Kovačič vedno glasoval in se potegoval za slovensko šolo.
Na njegovo meBto priSel je iz Št. Šte-lana v Ziljski dolini znani — Krebitz, ki je sedaj na tihem in skrivnem začel raztezati, kakor polip, svoje mreže. Pr?a žrtev je g. učitelj Čebul. In zakaj ? On je že 10 let na tej šoli služboval, bil občinski tajnik, stal domačemu ljudstvu s svetom in delom na strani, zato ga ja pa ljudstvo tudi ljubilo in čislalo; ni trobil v nomško-nacionalni učiteljski rog, kakor ostali, ampak enak onim redkim značajem vedno kazal, da ljubi domače ljudstvo. Tega pa Krebitz ni mogel mirno trpeti, zato pomagaj znano medici-nalno sredstvo v Celovcu - - nadzornik Palla I
In potem pridejo in bero nekatere liberalne dušice in se zgražajo nad »kleri kalci«, češ vsi ti so lopovi, ker imajo tudi enega Drozda, vsi drugi pa sami poštenjaki, ako tudi leto za leto beremo o malih in velikih defravdacijah, ki so je uči
pus klerikalne posojilnice.« Tako kriči poštenjak Malovrh celi teden po »Sl. Narodu« v raznih variacijah z namenom, da bi vznemiril pri nas ljudi, da bi napravil paniko in da bi padli ljudje nad eno ali drugo posojilnico na Slovenskem.
Reveža, ki ga mori lakota in izmakne pri peku košček kruha, tirajo v zapor, ker tako veli zakon. Če pa se razume kdo na ples med paragrafi kazenskega zakona in če tudi namerava po listu atentat na narodno blagostanje, je poštenjak in narodnjak!
In res, »aus Dienstearuiksichten« (?) premestili so ga — kdo bi se ne smejal — v Vogerče na spodnjem Koroškem, a na njegovo mesto zopet iz »Dienatesriiok-s i c h t e n« poslali na Blovensko šolo učitelja Srebro, ki niti besede slo-
LISTEK.
Moje letošnje počitnice.
(Konec).
Najbolj zanimivo delo so pa sedaj v tej tovarni usnjati obroči za vozna kolesa. Kolesa zelo ropočejo po trdem tlaku večjih m&st; zategadelj so jeli kolesom dajati obroče iz kavčuka. Leti cbroči pa niso trajni; izumili so tedaj obroče iz usnja in ti bo se izkazali. G. Pollak je v tej zadevi lansko leto sam potoval v London, proučil iznajdbo in kupil privilegij, da sme v Avstriji on edini izdelovati usnjate obroče za kolesa. Stroji že delujejo in prva taka kolesa je g. Pollak poklonil presvitlemu knezu in škcfu. Je pa stvar taka-le: Iz trdega usnja se s posebnim strojem nasekajo mali kolobari in to stisne drugi stroj v krogu enega k drugemu. Kolo dobi železno šino, na zunaj kanelirano in v ta kanal so vtisne usnjati obroč. Voz s takimi kolesi teče tiho in prožno tudi po najost-rejšem gramozu ali tlaku. Iznajdba pri nas še ni znana; kadar pa bo, prepričan sem, da si bo vsak privoščil to ugodnost pri svojem koleslju ali kočiji.
V tej tovarni se izdelujejo svinjsko in goveje kože za obutal, za kovčeke, sedla, tanjsi del razcepljene kožo pa gre v galanterijske namene, denarnice itd.
lina pa g. Pollak tovarno tudi v Kranju; tam so izdelujejo izključljivo le podplati; na Vrhniki mu strojarna stroji telečje kože. Vse blago pa se steka v centrali na Du najski cesti in leži kupcem v ponudbo. Seveda v kratkem času nisem mogel vsega natančno ogledati; a prejel sem vtis, da je to industrijsko podvzetje, dasi šele dobro pričeto, v resnici vzorno. Kako se je nakrat za-suknila stvar! Preje je g. Pollak pošiljal surove kože na Angleško in angleška industrija jih je izdelane pošiljala nazaj; danes Pollak pošilja izdelane kože na Angleško. Kdo bi se ne veselil napredka v domači industriji? — Sprevidel som pa tudi na prvi pogled, da vlada med tovarnarjem in delavci jako lepo razmorje in da jim je g. Pollak pravi oče. Iz lastne inicijative jim je skrajšal delo na 9 ur. Prvega maja ne praznujo ta tovarna, pač pa g. Pollak da, vsako leto delavcem en presti dan meseca maja in gre ž njimi na Rožnik, jih bogiito pogosti in jim tako slajša težavno delo. Prav zanimivo, kar sem videl in sliSal v tej tovarni. Poslovivši
se, mislil sem si: No, zdaj si pa videl, kako bi se dalo rešiti socialno vprašanje. Da vsi tovarnarji tako ravnajo s svojimi delavci, kmalu bi pojenjale tožbe. — Na drugi strani pa sem miloval g. Pollaka; taka skrb, taki troški, tako velika investicija! To niso šale. Pa dovolj o tem; nisem naprošen, da pojem g. Pollaku slavo. Vendar te vrste tovarne so malo znane, zategatelj sem toj posvetil več vrstic.
Umetniška razstava v Narodnem domu! Šmenc, čo sem že tukaj, zakaj si je ne bi ogledal? Grom, kupim vstopnico in seznam, korakam po dvorani, gledam strmim, ne nad lepoto slik, marveč nad grozno dekadenco naših slikarjev. Včasih smo se učili: »\Vds man nicht deklinieren kann, das sieht man als ein Neutrum an.« Danes pa moram zaklicali: Kar ne odgovarja zakonom umetnosti, skliče se za eecesijo, in to v stavbi, slikarstvu in glasbi. Videl sem slavne zbirke v Fiorenciji, galerijo v Benetkah, Rimu in Dunaju, kaj tacega pa še nisem videl. So pa tudi lepe izjeme. Dopadla so mi vseskozi dela Žmi t eka, J a m e, G vaj ca, Kobi 1 ic e. Za druge pa veljajo besede, katere mi je na uho zašepetal strokovnjak, ki je z menoj vred ogledoval razstavo: »Naši ljudje bo na
darjeni, le premalo so uče, ša manj se trudijo*. In tako je. Ko bi ne bilo tako, prav radi bi se posluževali izključno domačinov za vsa umetniška dela.
Iz »Narodnega doma« grede sem se ču dil, da mesto še ni pridobilo ozemlja nekdanje vojaške bolnice, a zvedel sem, da vojaški erar ne povračuje z enakim merilom mestu, ki je toliko žrtvovalo za vojašnico. Škoda tudi, da grad šc ni prišel v last mesta; bal sem se že, da ga morda ne poderol Ljubljana brez gradu — kralj brez krone.
Včasih sem tudi pobožen. Šel sem po cerkvah. Vse pronovljene, vse okinčanel ZlaBti Trnovska naredi prijeton vtis, izvzemši dve sliki poleg vel. altarja, ki sta pravo strašilo. Prenovljena jo tudi nemška cerkev, Št. Pe-terska povečana in ravno sedaj se slikajo dostavljene kapele. Najlepši kinč cerkva pa so verniki, ki še zmirom radi pohajajo vanje; še živi vera med ljublj. prebivavci. Zvečer so spravim v kotiček kake postilno in opazujem družabno življenje. Tu pa nisem bil vesel; razpravljale so so stvari iz dnevnikov, politične borbe, zabavljice, surovi ton mi ni ug3jal. Veš kaj, Jaka, to pa ni zate; videl si dovolj > Kar je bilo lepega in veselega, nesi v spominu domov, kar ti ne dopa la, pusti gori v Ljubljani.
venske ne razume! Taka je torej pravičnost vlade nasproti nam Slovencem!
Pa Se ni vse! Deželni šolski svet je dobro vedel, da je g. Čebul tudi tajnik občine. Vprašamo, kaj poreče deželni predsednik — saj je on glavni šef deželnega šolskega sveta — k tej premestitvi ? Pri Št. Jakobu gradenje železnice, blizu 1500 delavcev, obilo in preobilo dela v občinski pisarni, kje naj si g. župan poišče tajnika, ki bi bil zmožen voditi vse posle ? A na to naša vlada ne gleda, mesto da bi Bkrbela za blagostanje podrejenih ji občin, napravlja jim umetno nove stroške.
Povemo pa danes, da se bo o tej »imenitni« premestitvi še govorilo v državnem zboru.
»Svaka sila do vremena«, g. Palla, to si tudi Vi zapomnite. Nekdaj smo »Slovencu« že poročali podnaslovom: Res Mac-Nevinenses, Vi pa hočete skrbeti za »res Palla enses«.	S—.
Državni zbor.
Dunaj, 17. okt. Nujni predlogi.
Na dnevnem redu je kot prva točka razprava o včerajšnji izjavi minist. predsednika glede jezikovnega vprašanja na Češkem in Moravskem. Navada zadnjih let pa je, da je mogoče do dnevnega reda le skozi trnje in bodičevje raznih nujnih predlogov, ki so se udomačili namestu interpelacij. Pred desetletji je interpelacija bila velikega pomena, ker je vlada redno odgovarjala na taka vprašanja. Zadnja leta pa so se interpelacije tako pomnožile, da ministri na mnoge interpelacije niti odgovarjali niso. Ker pa hoče vsak poslanec vedeti, kaj vlada sodi o tem in onem dogodku, poprijeli bo se nujnih predlogov, ki morajo po poslovniku priti v razpravo pred dnevnim redom. Ti nujni predlogi so ravno najostrejše in najizdatnejše orožje vsake obstrukcije. Ali so taki predlogi vedno nujni, o tem se ne vpraša. Kar je enemu všeč, to je drugemu drago.
Tako ima zbornica zopet lepo vrsto nujnih predlogov, ki niso zapisani na dnevnem redu. Včeraj in danes je zbornica rešila tri nujne predloge. Dr. Sehalk je včeraj sam zahteval, da ga zbornica izroči vsled tožbe bivšega prijatelja Wolfa. Zbornica je soglasno ustregla njegovi želji.
Danes je zbornica odrekla nujnost predlogu poslancav dr. Vogle rja in Schuh-meierja, naj vlada ukaže dunajskemu županu, da razpošlje tiskan volivski imenik vsem volivcem. S tem predlogom je zbornica pač potratila mnogo časa. Zakon nikjer ne določa, da bi volivski imeniki morali biti tiskani; dovolj je, da bo o pravem času na javnem kraju razpoloženi in da je mogoč vpogled. Dunajski liberalci, v katerih imenu je govoril dr. Vogler, ter socialni demokrati, za katere je šel v ogenj posl. ochuh-meier, pa seveda žele, naj bi jim dr. Lueger kar brez boja prepustil torišče, bij je naravno, da imenik, ki obseza nad 200.000 volivcev, ne more biti popoln; zato pa zakon določa dobo reklamacij. In ravno tisti možje, ki danes dr. Luegerju očitajo pristra-nost, so gotovo večji teroristi, nego je du najski župan.
Odgovarjal je danes predlagateljema dr. Wei s s k i r chner. Bil je zopet ropot in krik. kakor vedno, ako si dunajski poslanci raznih strank skočijo v lase. Wr»betzu in Noskeju je danes prihitel na pomoč tudi šenthipolitski župan Volkl. Ko je začel govoriti, šli se vsi krščanski socialci iz zbornice. Sicer pa ni povedal druzega, nego da je mož jako domišljav. Proti nujnosti je glasovala vsa desnica in tako bode cesarski namestnik sam po svojih organih pregledal imenik.
Dalje so dr. Olner, baron Was-silko in dr. Straucher nujno predlagali, da zbornica razveljavi sklep disciplinarnega sodišča v Lvovu, ki je rumunskega poslanca dr. Lupu zaradi znane brošure proti bukovinskim plemenitašem odstavilo iz službe. Dr. Lupu, deželnega sodišča svetnik, deželni in državni poslanec, ima sicer jako čudne muhe. Tako je letos spomladi v zbornici sam priporočal nemščino kot državni jezik in tudi v svoji brošuri je daleč presegel meje dostojnosti. Ali stvar je njegovih nasprotnikov, da ga tožijo, ako so čutijo raz-
žaljene. Nikakor pa ne gre, da bi poslanec, če tudi je uradnik, kot poslanec ne smel grajati javnih eseb, ki i njegovo uradno službo niso t nobeni zvezi, kakor je ravno v tem slučaju. Dr. Lupu je bil zaradi svojih ostrih besed kratko malo postavljen na cesto brez vsake pokojnine, ne da bi ae sodišče obrnilo na poslansko zbornico s prošnjo, da ga izroči. To jasno nasprotuje paragrafu 16. državnega temeljnega zakona. To so dokazovali dr. Stransky, dr. Ofner in dr. Menger v svojih govorih. Poslanec Wassilko pa je pri tej priliki zopet živo opisoval bukovinske razmere. Zbornica je soglasno sklenila, da se s tem vprašanjem bavi ustavni odsek ter v osmih dneh poroča zbornici. S tem je bila današnja seja ob 4. uri končana.
Več vojakov!
Vlada je včeraj predložila načrt zakona, b katerim bb določa za leto 1903 število vojaških novincev ter pomnožitev armade z nadomestnimi rezervisti. Novi načrt zakona je spopolnitev § 14. vojnega zakona z dne 11. aprila 1889. V smislu tega zakona je bilo za deset let, torej do leta 1899, določenih za vsako leto v Avstriji 59.024 vojaških novincev za stalno armado in mornarico ter 10.000 mož za deželno brambo. leta 1899 j a vlada zbornici predložila načrt zakona, da bi se z ozirom na novo ljudsko štetev in pa večje število prebivalstva za nadaljnih deset let pomnožilo tudi število vojaških novincev. Toda ta prememba za- I kona ni prišla v razpravo in državni zbor je le začasno dovoljeval zadnja tri leta vojaške novince.
Novi načrt pa obsega tudi pomenljive nove določbe, ki v širših krogih prebivalstva ne bodo napravile veselja. Z novim zakonom naj bi se namreč stalna armada pomnožila že s tekočim letom za 20.000 mož in s 1. oktobrom 1903 zopet za 20.000 mož, ki naj bi se uzeli iz zadnjih treh letnikov nadomestne rezerve, torej iz rezervistov, ki so bili letos, lani in predlanskim potrjeni ter prideljeni reservi. Od teh 20.000 mož bi jih dala Avstrija 11.450, Ogrska 8550; dalje pa še zahteva vojna uprava za avstrijsko deželno brambo 4500 nadomestnih reservistov.
Sicer že zakon iz 1. 1889. določa, da sme vojna uprava iz reservistov poklicati k stalni armadi toliko mož, „kolikor jih nujno potrebuje za čas sile". A sedaj bi po novem zakonu morali nadomestni reservisti zadnjih treh letnikov služiti dve ali tudi tri leta. To je posledica znanega sklepa v delegacijah, da se nabavijo novi topovi ter pomnoži število topničarjev in mornarjev za nove ladije. Rekli so „a", sedaj pride na vrsto „b". Ali bode zbornica temu pritrdila, ni gotovo, a gotovo je, da bode mnogo ugovorov. Saj so bile že doslej vedne in mnoge opravičene pritožbe gledč vojaške službe na dnevnem redu. Koliko je mladeničev, za katere bi ne bila nobena škoda, ko bi nosili tri leta vojaško suknjo, dočim morajo z doma mnogi sinovi, ki so doma za gospodarstvo nujno potrebni in edina pomoč onemoglim starišem. In to odločuje navadno žreb, torej slep slučaj pri žrebanju številk. Nujna potreba je, da se to prenaredi. Vojna uprava sicer naglaša v svojem utemeljevanju novega zakona, da se bode mogla v višji meri ozirati na one vojake pri armadi, ki so doma nujno potrebni, toda to je za mnoge slaba tolažba, ker navadno najraje odpuščajo rogovileže, katerim komis ne diši.
Državne podpore.
Letos so na Kranjskem in Spod. Štajerskem razne elementarne nezgode poljedelcem napravile mnogo škode na polju in travnikih. Kat.-narodni poslanci so že v maju in juniju vložili več nujnih predlogov glede državne podpore, a nikjer nismo čitali, da bi bila vlada kaj dovolila v olajšanje bede, ki je v nekaterih krajih res nepopisna. Dokaz temu so stotine rojakov, ki zapuščajo domove ter se izseljujejo v Ameriko in druge kraje. Vladni krogi se navadno izgovarjajo, da so itak nizki krediti že porabljeni. I tu velja pregovor: Kdor prej pride, prej melje. Po našem mnenju se dotične prošnje predolgo praše po predalih in miznicah.
Zato so včeraj poslanci ponovili nekaj f starih predlogov in dodali novih, in sicer:
Šusteršič-Zitnik sta vložila s tovariši skupen nujen predlog, da vlada dovoli primerno državno podporo posestnikom po Vipavski dolini, kjer so letos nalivi, viharji, toča in suša po vinogradih, travnikih in njivah napravili mnogo škode;
Šusteršič-Žitnik v drugem predlogu prosita podpore za pogorelce
v Martin j aku;
¥
Šusteršič - Vencajz prosita podpore po p o v o d n j i poškodovanim posestnikom v občini Dolenja vas pri Ribnici;
Šusteršič-Pogačnik in tovariši opozarjajo vlado na škodo, ki so jo naredile povodnji, toča in mraz v občini Šmarca in Volčji potok v kamniškem okraju;
Šusteršič-Vencajz-Žitnik v petem predlogu prosijo pomoči po toči poškodovanim posestnikom okoli C i r k n i c e, v ljubljanskem in litijskem okraju;
Šusteršič-Zitnik sta dalje ponovila prošnjo za državno podporo po toči poškodovanim posestnikom v sodnem okraju Ilirska Bistrica;
Povše-Šusteršič in tovariši iznova prosijo pomoči po toči hudo prizadetim posestnikom v občinah Radeče in Š t. J a n ž ;
Žičkar in tovariši prosijo državne podpore po toči poškodovanim posestnikom v občinah Sv. Hema in Št. Peter pod gorami v brežiškem okraju;
P f e i f e r in tovariši prosijo državne podpore za pogorelce v Drnovem in po povodnji poškodovanim posestnikom ob Krki.
Ker namerava vlada zahtevati od parlamenta naknadni kredit v te namene, upamo, da sv. Nikolaj tudi Kranjcem kaj prinese.
Deželno-zborske volitve na Moravskem.
Z vspehom predvčerajšnjih volitev v kmečki skupini je lahko zadovoljna katoliško- narodna stranka mora v s k a , kajti v sedmih volivnih okrajih (dr. Koudela, Sevčik, Kobrik, grof Seilern, dr. Ilruban in dr. Stojan) je prodrla z lastnimi kandidati, z dvema je pa prodrla potom kompromisa s Staročehi. Stranka šteje torej v tej skupini devet mandatov, kakor Mladočehi ali enega več kot doslej, ki ga je pridobila na račun poslednjih. Staročehi so ohranili dosedanjih pet mandatov, a kakor Mladočehi, le potom kompromisa. Najbolj poraženi so bili pri teh volitvah nemški liberalci, ki si cficielno sploh niso upali nastopiti s svojimi kandidati, rnejtem, ko bo imeli dosedaj še tri poslance. Prepustiti so morali teren v s e -n e m o e m , ki imajo sedaj pet poslancev ali štiri več nego doslej. Ista osoda je zadela nemške kršč. socialce, ki so izgubili na nemške nacionalce svojo poslednjo postojanko v Znojmu. Poslednji imajo tudi sedaj tri mandate, ker so morali Novi Jičin prepustiti vaenemcem. Skupno imajo češke stranke od 31 mandatov v tej Bkupini 23, Nemci pa 8 mandatov.
Posebno zanimiva jo bila volitev v okraju Dačice. Tu je bilo pri prvi volitvi oddanih 97 glasov; od teh je dobil kompromisni kandidat Mladočeh Kancnyr 30, nemški nacionalec Dvvoraczek 41 in katol. narodni kandidat Juranek 26 glasov. Treba je bilo torej druge volitve, pri kateri je dobil Mladočeh dva glasova manj, Juranek enega več, nacionalec je pa ostal pri 41 glasovih. Ker tudi sedaj ni dobi! noben kandidat absolutne večine, vršila se je takoj ožja volitev. Pri tej je zmagal Mladočeh lo b pomočjo katoliško narodnih glasov in se torej ne moro posebno ponašati s svojim liberalstvom. Dobil je 55, Nemec pa 41 glasov. — Izredno vroč boj so je bil nadalje mej katol. kandidatom Sykoro in češkim liberalcem dr. Pal-kovskijem. Sykora je' že dosedaj zastopal okraj Mistek, a liberalci so ga proglasili za nezmožnega in ga hoteli izpodriniti. A imeli so smolo. Sykora je dobil 40, liberalec pa lo
33 glasov.
Veliko »ljubezen" do limota so pokazali liberalci v volivnem okraju grofa Seilern. Najprej so mu postavili protikandidata učitelja Urbaska; ta je pa -»- ne kakor kranjski Luka — takoj odstopil od kandi-
dature, ko je videl, da liberaloev večina ne mara. In liberalni prvaki so mesto njega kandidirali kmeta Vrano, ki pa je dobil le 44 glasov, grof Seilern pa 71. — Soglasno so bili izvoljeni kompromisni kandidatje Beneš, Vychodil, Riohter, Roskošny, Heim-rieh in dr. Perek. — Dr. Hruban je bil izvoljen «111 proti 48, dr. Stojan z 90 proti 57, dr. Sevčik z 99 proti 66 glasovom. Lepe manjšine so dobili katoliški kandidatje: Sil-linger 35—43, Pallat 42 glasov.
Izid torej kaže, da bo liberalstvu mej moravskimi C »h i kmalu odklenkalo. Nemške liberalce so že pometli b pozorišča, češke bo pa pregnala z dosedanjih trdnjav dobro se razvijajoča katol. narodna stranka.
Dunajske volitve v parlamentu.
Židovski liberalci in njim sorodni elementi so hoteli posaditi na zatožno klop dun. obč. svet in pa ces. namestnika radi tega, ker jim ne puete prepisavati volivnih imenikov za bližnje volitve. Seveda so jo pošteno izkupili. Proti nujnosti so glasovali: Jugoslovani, Čehi, kršč. soeialci, Poljaki, katol. ljudska stranka in konserv. veleposestniki. S tem bo je židovski predlog položil ad aeta. Seveda se židje jeze nad Kor-berjem, ker jim ni dovohl prepisavati volivnih imenikov, in že sedaj izjavljajo, da bodo bodoče volitve neveljavne. Za uslugo se pa kršč. socialci Židom še pošteno zahvalijo ob volitvah.
Dalmatinski Italijani užaljeni.
Med lahoni v Dalmaciji, posebno onimi v Zadru, vlada nepopisno razburjenje. Zgodilo se jim je nekaj nečuvenega: grb na italijanskem konzulatu jim je nekdo pone-snažni. Italijanski konzul je takoj hitel k namestniku baronu Handlu, da se tam pritoži in vloži ugovor v ime Italije. Baron Handel seve ni mogel nič drugega obljubiti, nego da bo krivce strogo kaznoval. Morda jih zasači celo v italijanskih vrstah, ki bo se po-služile kake fakinaže, da morejo sedaj udariti po Hrvatih. — beve če pa avstrijski lahoni pokažejo svojo kulturo nad avstrijskim grbom ali zastavo, pa ne sme biti nihče užaljen.
Afera poslanca Lupu.
Poslanska zbornica je včeraj soglasno pritrdila nujnemu predlogu, da se znana zadeva izroči ustavnemu odseku, ki mora tekom osmih dni poročati in staviti konkretne predloge. Za predlog so morali glasovati tudi Poljaki, če ravno je vsa stvar naperjena proti Ivovskemu nadsodišču. Popolno osamljeni niso hoteli biti, zato bo po poslancu Starzynskem izjavili, da hočejo odvrniti od sebe sum, kot da bi bili neprijatelji ustavne svobode in poslaniške imunitete. V klubu prejšnji večer je bila seve burna razprava.
Jaures — podpredsednik.
Francoska poslanska zbornica, ali bolje nje večina, ki je ravnokar osnovala mej seboj zvezo »prcstomislecevMramasonov, je izvolila pričetkom sedanjega zasedanja novega podpredsednika v osebi soc. dem. voditelja Jauresa. Ta mož je bil kandidat min. predsednika Combesa in vsled tega je moral b.ti izvoljen. Tako daleč je prišlo v franco-Bkem parlamentu, da si mora vlada iskati podpore pri socialnih demokratih, na katere se doslej šo ni opiral noben francoski kabinet. Kajpada Combes pri Um gleda edino na to, kdo je večji prijatelj framaaon-sltega gesla: „klerikalizem je sovražnik". Socialistom so seve v tej službi dobro godi. C jmbes jih potrebuje, mora jih tudi plačati.
Burski vspelii v Evropi.
Burski generali Botha, Delarey in De-wet so iz Belgije preko Pariza dospeli v Berolin, kjer bivajo sedaj in prirejajo predavanja o zadnjih dogodkih pred porazom južno afriških republik. Iz Berolina Be morda napote — vsaj tako se trdi — na Dunaj in odtod v Petrograd in Moskvo, kjer bržkone zaključijo potovanja. V Parizu jih je vsaj zasebno in neoficielno sprejel predsednik Loubet, v Barolinu pa te »milosti« ne bodo d-ekžni ter se jih bodo izogibali vsi uradni krogi, da kot taki ne pridejo v dotiko z burskimi zastopniki. Denarni vapehi tega potovanja so dokaj zadovoljivi. V Belgiji so nabrali 35.000, v Franciji 75.000 frankov in v Berolinu 259 000 mark. Skupno so torej - doslej dobili okroglo 300.000 kron. Gotovi,
v angleški službi stoječi krrgi, se norčujejo iz te svote, Češ, kaj je to v primeri z angleškimi 120 milijoni kron. Tega pa Beveda ne povedo, da so Angleži dolžni povrniti vsaj še trikrat toliko provzročeno škodo na burskem imetju, dočim tvorijo ostali denar le prostovoljni — darovi.
Iz brzojavk.
Volitve v francoski senat. Ministerski svet je sklenil, da se vrše do polnilne volitve v senat dnč 4 januvarija.
—	Kriza v Srbiji. Kralj je sprejel de-misijo Vuičevega kabineta ter poveril generala Markoviča s sostavo novega mi nisterstva. — Burski generali v nemškem državnem zboru. P^d vodstvom kneza Bismarcka so si burski ge nerali ogledali včeraj parlamentarno poslopje v Berolinu in konferirali z raznimi poslanci.
—	Makedonskim vstašem primanjkuje denarja. Odbor prosi razne somišljenike, naj pomorejo gibanju z denarnimi prispevki. — Francoska vlada proti škofom. Proti onim 72 škofom, ki so podpisali znano okrožnico v zadevi kongregacij, namerava vlada postopati z odpovedjo plače. Podpisali niso štirje škofje, mej temi oni v Rouenu. — Kriza v Španiji. Madridski listi poročajo, da se v kratkem pojavi politiška kriza, ki bo strmoglavila liberalni SagaBtov kabinet. — Zakaj ne vsprejmo srbskega kralja na carskem dvoru. Listi javljajo, da zahtevajo Rusi proglasitev črnogorskega kneza Mirka za srbskega prestolonaslednika, in da so izvedeli o dogodkih kraljice Drage pred poroko. — Avstrijski aristokrati pri papežu. Sv. oče je predvčeranjim sprejel 25 članov avstrijske aristokracije pod vodstvom grofa beilern. Predstavil jih je poslanik grof Sze-csen. Nadvojvodinja Marija Lujiza je izročila papežu prošnjo za proglasitev avstr. nadvoj-vodinje Magdalene med blažene.
Defravdacije.
Če pojde tako dalje, bomo morali kmalu poleg »političnega pregleda" v listu otvoriti nov predal: „Defravdačni pregled".
1. Vitkovškl premogokop,
last Židov bratje Gutmann in baron Roth-Bchild, obžaluje goljufijo 156 000 K, katero mu je naredil dolgoletni, in kakor se kaže, tudi dolgoprstni blagajnik B e k a r e k. Skozi 40 let je deloval in revizija, ki je bila precej površna zaradi brezmejnega zaupanja v za služnega blagajnika, ni našla nič sumljivega do zdaj, ko je Bekarek nevarno zbolel in se je mcral podvreči operaciji. Namestniki so našli najprej netočnosti pri vknjižbi davčnih svet. To je zbudilo sum, in začeli so revidirati. Od 1. 1890 do 1895 manjka blagajnih fetrac. Trikrat je Bekarek naskočil blagajno z večjimi zahtevami: Enkrat je izmaknil 60.000 K, enkrat 40 000 K in tretjič 16.000. Po malem je izmikal na ta način, da je delavske plače dvojno vknjiževal. Bekarek je bil češki narodnjak. Zato zdaj Nemci to defravdacijo izkoriščajo v svoje politične na mene. Da bi bil »klerikalec'', se tudi Mlado Čehi ne upajo reči.
2. Poštni defravdant Hroch
je z Dunaja zbežal v Gradec. Odtod se je pogovarjal s svojo soprogo, ki je ostala na Dunaju, s šifriranimi inserati v »Grazer Tag-blattu". V Gradcu je prebival pod imenom B e r z I, na katero ime ima tudi dokumente, ki so last glasbenika Berzla. Prišli so na to, ko je soproga Hrochova na Dunaju popraše-vala po graških listih. Značilno je, da »N. Fr. Presse« neče imenovati »Grazer Tag-blatta", ampak pravi samo »neki" graški list. Pred par dnevi je že v Gradcu kupil kavarno Humboldt in jo jako prijazno občeval z gosti, med katerimi so zlasti vpo-kojeni častniki, mehčani in učitelji. Zato je vzbudila aretacija mnogo pozornosti. 54 832 kron je defravdiral. Eskortirali so ga na Dunaj.
3. Vaolavska založna v Pragi.
Revizija se nadaljuje. Prumyslova banka je prevzela vse menjice te založne in je že obvestila akceptante in kavente, da so po girovem potu prešle v njeno last. To je sto rila banka zato, da ima v rokah listine, na
Siodlagi katerih more dajati oškodovani za-ožni posojila. Špekulanti nadaljujejo svoje delo. /<nan jo slučaj, da je eden kupil knjižico na 30000 kron za 8000 kron. Grof Schonborn je obljubil, da bo delal med plemstvom na to, da so dobi pomoč. Duhovniki dajejo precej za garancijski fond: kanonik dr. Krystufek 1000 kron, kanonik
dr. Veštal 1000 kron, kapi. Chvala 1000 K itd. Tudi »Ceskd banka« je obljubila svojo pomoč. Revizija bo trajala še Šest tednov. Upanje je. da končni dt ficit ne bo tolik, kakor se je mislilo izpočetka Mnogo duhovnikov je že izjavilo, da prepuste založni veB svoj prihranjeni denar. Krivci so v zaporu in čakajo sodbe.
4. Poneverjanje v anglo-ogrski banki
smo včeraj naznanili. Uradnik, ki je pone-veril v tej banki 36.000 kron, je ravnatelj Vincenc KrSmer. Včeraj so ga zaprli. Kr&mer je služil pri banki 38 let in je vžival splošno zaupanje.
Tedenski koledar.
Nedelja, 19. okt.: 22. pobinkoštna, žegnanska; evang.: Dajte cesarju, kar je cesarjevega. Mat. 22. — Ponedeljek, 20. okt.: Janez Kant. sp. — T o r e k, 21. okt.: Uršula d. — S r e d a , 22. oktobra : Fidcs d. — Č e t r t e k , 23. oktob.: Janez Kapist. — Petek, 24. okt.: Rafael nad-ang. — Sobota, 25. okteb. : Krizant in Darija mm. — Solnce izide 25. okt. ob 6. uri 37 min , zaide pa ob 4 uri 51 min. — Lunin spremin: Zadnji krajec 23. oktobra ob 11. uri 56 min. ponoči. — Musica saerav nedeljo, 19 oktobra:
V	stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Instrumentalno mašo štev. 4 v F-mol zl< žil Moric Brosig, graduale »Locus iste" in ofertorij »Domine Deus« doktor Janez Benz. —
V	mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Cecilijino mašo v B dur in graduale »Locus iste" zl. J. B. Benz, ofertorii »Domine Deus« zl. J B. Tresch.
Dnevne novice,
V Ljubljani. 18. oktobra.
Imenovanje pri pošti. Poštni kon trolor Ivan Pogorelec imenovan je, kakor smo že včeraj kratko sporočili, poštnim adjunktom pri glavnem poštnem uradu v Trstu. Če je bilo sploh kedaj kako imenovanje v zvezi z zaslugami, reči pač moramo to o tem imenovanju. Naj bo vrlemu možu vsaj to zelo kasno imenovanje v zadoščenje za prestane krivice, ko je moral gledati, kako so mlajši in nesposobnejši plezali po lestvici! Srčno čestitamo svojemu kranjskemu rojaku!
Odlikovanje. Veleč, gospod Franc Korošec, nadžupnik pri Sv. Križu tik Slatine, je bil od biskupa Jos. Jur. Stross-mayerja s pismom z dne 16. sept. t. 1. imenovan konzistorijalnim svetovalcem djakovsko škofije s pravico, nositi rdeč pas. — Povodom tega se je podal omenjeni gospod odlikovanec šo b tremi svojimi duhov, sobrati — tvorili so pevski kvartet — v Djakovo, da se slavnemu bi-skupu osebno zahvali za to čast, in pri tsj priliki je daroval na krasnem narodnem traku všitih 200 K v zlatu v korist dijaškega semenišča v Osieku, ki je najnovejše Stross-mayerjevo delo. Da se je po Slavoniji, bodisi v monumentalno krasni katedrali, bodisi v dvoranah in prijateljski službi glasila vedno lepa slovenska pesem, ni treba posebej omenjati. Zaslužnemu in blagemu gospodu pa iskreno čestitamo!
Premeščanji v politični sluibi. »Narodni list« na Volovskem je izvedel, da je okr. glavar v Lošinju, S c a r p a , premeščen nazaj na Dunaj, odkoder je bil svoječasno prišel na Volovsko, a na njegovo mesto da pride kakor voditelj okrajnega glavarstva namestništveni tajnik baron Re i n-1 e i n.
Deželnozborske volitve na Spodnjem Štajarskem. V Rajhenburgu je bil, kakor poroča »Slovenski Gospodar«, zakoten shod slovenskih in nemških liberalcev iz Vidma in Rajhenburga. Kuhali bo nekaj proti kandidatu gosp. Z i č -k ar ju. Ta lepa zveza pa je pri volitvah volivnih mož pogorela. Štajarski rodoljubi naj bi bili proti takim intrigam jako oprezni in preskrbe naj, da se volitve volivnih mož slovenski katoliški možje udeleže povsod v vseh o k r a j i h v n a j v e č j e m številu, da tako preprečijo vso spletke nasprotnikov. V mariborskem okraju je veliko navdušenje za kandidata g. Robiča in R o š k a r j a. Le krepko za nju na delo ! Pomembna se nam zdi ljubezen »Narodova« do »Narodovega« naročnika g. dr. R o s i n e. Kljub temu, da se je g. Rosina
odpovedal, prinaša »Narod« včeraj naslednjo brzojavko: »Ormož in občine Kog, Vodranci, Jastrebci in Vitanj izjavlja mo, da ostane naš deželnezborski kandidat jedino le dr. Rosina«. Od kedaj je • Narod« glasilo volivcev teh občin? Mnenje par posa meznih »Narodovih« pristašev še ni mero dajno. Ali bo »Narod" odločal, kdo bo kandidat? Ali bo dr. Rosina od „Narodovcev" kandidaturo sprejel? Dolžnost naša je, da opozorimo somišljenike na rovanje »Narodovo", da se mu ob pravem času postavijo v bran.
Javno predavanje. Prihodnji torek ob V« 8. uri zvečer bo predaval v veliki dvorani »Katoliškega doma« gosp. dr. K r e k. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi odbor »Slov. kršč. soc. zveze".
Izdajatelj stvo in uredništvo »Slovenca" je prevzel g. dr. Ig. Žitnik. Od izdajateljstva je g. dr. E v. L a m p e od stopil vsled bolthnosti in ima Bedaj samo souredništvo »Dom in Sveta".
Poštarji. Poštarji prvega razreda so imenovani g. Al. S c h r e y na Jesenicah, g. Franc Šusteršič v Črnomlju, gosp. Ivan U 1 e p i č v Mokronogu, gosp. Alojzij e> k e r 1 v Starem trgu pri Rakeku; poštarji druzega razreda so imenovani poštna ekspeditcrica g. Klementina W a t z a k v Šmartnem pri Litiji, poštni odpravnik gosp. Peter B r u m a t v St. Petru pri Gorici, poštni odpravnik gosp. Anton B e r c o n v Ljubljani, poštni odpravnik gosp. Jožef Pogačnik v Podnartu, poštni odpravnik g. Franz Prettner v Mojstrani, g. Friderik Lah v Zatičini. — Prestavljena je poštarica II. raz. g. Jožefa V a 1 e n t s i t s iz II. Bistrice na Rakek. — Umirovljen je na lastno prošnjo poštar g. Makorčič v Sežani. — Poštna odpravnica v Kresnicah je postala g. Kat. V i 1 h a r.
Poročil se bo posestnik in gostilničar g. Alojzij Pintar v Kandiji z gdč. Norberto Gadnov, komptoaristinjo.
Umrl je v Gradcu vseučiliški profesor dvorni svetnik pl. K r o n c s.
Slovenski arhitekt Joie Plečnik priredi ves aranirrd prihodnjo razstave dunajske »Secesije". Slovenski arhitekt uživa na Dunaju največji ugled, želeti bi pa bilo, da se pokaže s svojimi deli tudi pred svojimi rojaki. Poleg Plečnika je na Dunaju veleugleden arhitekt tudi naš rojak gospod F a b i a n i.
Nemškutarji pogoreli so pri občinskih volitvah na Murskem vrhu-Zasadi pri ov. Juriju ob Ščavnici. Zmagali so krščanski slovenski možje. V M a j -š p e r g u so hoteli z vso silo »naprednjaki« priti v občinski odbor. Volivci so izbrali v odbor može, ki bo najhujši trn v peti na-prednjakom. Le tako naprej !
S pestmi pretepajoči se romarji. Tržažki žid je tudi izvedel o romanju kranjskih Slovencev na Sv. Goro. Pod zgornjim naslovom pisal je v svoji številki od 14 t. m. sledeče : »V nedeljo zjutraj ob 5. uri prišel je v Gorico poseben vlak iz Ljubljane. Mo ških in žensk bilo je skoraj 300 (!) Obedovali so v Solkanu, potem bo hodili nemoteni v skupinah po mestu ; nadlegoval jih ni nihče. A bolje bi bilo, da bi bili imeli tudi oni, kakor imajo laški obiskovalci ob drugih prilikah, za petami angeljce varuhe, ker, ko so šli na postajo, zmerjali so neko gospico in udarili so jo tudi s pestjo po obrazu". Ž<dje torej v družbi s slovenskimi liberalci prav nesramno lažejo o našem ro manju.
Zanimivosti is krške razstave.
Na razstavi je bila poskuševalnica vina : kjer se pa vino pokuša, tam mora biti tudi mladi dr. Kušar, kajti „kušar" pride od kušati, pokušati. Prišel je in poskušal vino strokov-njaško, temeljito. Bil je zelo navdušen. Kadar je pa dr. Kušar navdušen, mora govoriti. Govoril je tedaj s polnim temperamentom, navdušeno delal propagando za liberalce, zabavljal čez klerikalce in potrl klerikalizem popolnoma — vsaj v Krškem. — Prišel je tudi Plantan, Krčani so ga na vdušeno pozdravili: Zivio naš poslanec! Pri Krčanih tedaj Plantan ni še zgubil zaupanja. Čemu toraj ga klerikalni listi zbadajo zarad 600 K kazni? — Še nekaj! Nekdo izmed »inteligence" (oprostite besedo, saj je tako
kakor lucus a non luoendo, cunis a non ca-nendo) je zagledal pred seboj duhovnika, ni se mogel premagati in obregnil se je nad njim: SaupltfTI — Tako je! Krško pa je in ostane prvo liberalno in nernškutarsko gnezdo na Kranjskem do 1. 4000, potem postane klerikalno.
Poziv na predsednika društva »Zavese pevskih društev", dr. M Rudnika. Kakor nam je znano, so pravila »Zaveze slovenskih pevskih društev" ie potrjena od visoke c. kr. deielne vlade, a do danes se Zaveza še ni prebudila iz svojega spanja in zaman so bili budilai klici po različnih čas likih od prijateljev pevskih društev, naslovljeni na obstoječi pripravljavni odbor, da bi isti naansnil vendar že jednopot pevskim društvom, kdaj namerava pričeti „£veza" s svojim rednim delovanjem in kedaj se skliče prvi občni zbor, kateremu bode naloga v prvi vrsti sedaj obstoječi nebrižni in zaspani odbor nadomestiti z delavnejšim. Da je to že zadnji čas, dokazuje dejstvo, da je že celo visoka c. kr. deželna vlada v zadnjem času sedanje predsedstvo pozvala, da vsaj do 15. oktobra t. I. naznani ali prične društvo »Zaveza slovenskih pevBkih društev" sploh svoje delovanje »li ne. — Z ozirom na to poprosimo še jedno pot, da se dopošljejo nemudoma odobrena pravila društvom. da bodo zamogla ista v smislu pravil priglasiti svoj pristop in da se takoj, ko bode priglašenih zadostno število, t. j. šest društev, skliče prvi redni občni zbor.
Pevec.
Še nekaj iz Črnega vrha nad Idrijo. Pišejo nam: Prebrali smo v »Narodu" poročilo o shodu, katerega je imel pretečeno nedeljo tu dr. Tavčar. No, poročilo je pač tako, kakoršnega si žele liberalci, ne pa kakoršen je bil shod. Pozna se, da je poročevalec svoje dni pisal romane, ima namreč jako bujno domišljijo. Marsikaj je videl in slišal, česar ni videl nobeden navzočih, n. pr. ves čas ni bilo niti najmanjšega ploskanja, — dasi se je tuintam pritrjevalo in odobravalo — a v poročilu je pristavil perijodično na vsakih pet vrstic: ploskanje. Klerikalce hvali, da so bili mirni, a vendar so mu tako krepko ugovarjali, da jih je lepo prosil, naj ga potrpežljivo poslušajo, predsednik pa jim je celo grozil z žandarmerijo. Govor je v »Narodu" dosti obširnejši, dali so v tiskarno stvari, ki na shodu govorjene niso bile, tudi drugim n. pr. Čuku in kaplanu podtika besede, katerih ni nikdo govoril in tudi nikdo slišal. Na ta način je lahko sestaviti zanimivo poročilo; kar ne ugaja, se opusti, kar pa si želi, to pristavi iz svoje glave. Celo liberalci so bili iznenadeni, ko so brali to čudno poročilo. Za posamezne laži se ne bomo prerekali, ker bi bila odveč vsaka beseda. Resnica o shodu je bila v četrtek v »Slovencu".
Tržaško državno pravdništvo. Jed
nega teh gospodov je že imenoval »Slovenec« — Clarici ja namreč. Te dni pa je ire-dentovski »Indipendente« hvalil kar samega državnega pravdnika Chersicha. »Sole« je rekel, da taka iredentovska hvala spravlja v neko čudno luč dostojanstvo takega uradnika z iredentovsko hvalo. — Današnji »Sole« pa ima danes že tretjega od teh uradnikov po rokah, namreč Pancrazi-ja. Le-ta da je reke), da so vsi delavci v prosti Iuki sami tatovi.
Sestanek nemških časnikarjev.
Dne 26. t. m. bodo v G r a d c u zbrani delegati nemških časnikarskih društev v Avstriji.
Uzorno razsodišče delavske zavarovalnice o nezgodah v Trstu Neka
delavka tukajSrije c. kr. glavne tobačne tovarne vložila je proti delavski zavarovalnici glede neke nezgode tožbo. Dne 14. t. m. dobila je od razsodišča rekomandirano pismo z vabilom na razpravo, ki se bode vršila 3. o k t o b r a 19 0 2 ob 10. uri v Trstu. Vabilo datirano je s 5 oktobrom t. 1. Na pošto oddano je bito vabilo dno 13. oktobra 190 2. Unicum, dva dni po razpravi se datira vabilo k razpravi! Originalno vabilo ima številko Cu 206/3. Tudi slovenskega uradnega pečata nima razsodišče, marveč jo uradni pečat hrvaški. Na
ta al u Saj opozarjamo državnozborako delegacijo.
8 sv. Višarij se nam poroča: Letos napredujemo tu v vsakem oziru. Začelo se je tukaj jako živahno gibanje. Vrla Ziljska podružnica »Slov. planinskega društva" ima tukaj nekako centralo, ter lastno, jako okusno opravljeno sobo. Vsi poti v višarski okolici so se po požrtovalnem veleč. g. D. Spicar-ju na novo uredili, popravili in zaznamovali, in ravno spodaj na vznožju Višarske gore v svetovno znani in romantični »Zajezen" se delajo na krasnem prostoru že priprave za novo slovensko planinsko kočo. Koča bo v najkrajši zvezi po dobro urejenem potu s sv. Višarjami. Ni mi treba povdarjati, da bo bodoča koča nova postojanka slovenska na meji, ter bo rešila Slovencem krasni in divni kraj slovenske zemlje. Kdor se zanima za slovenske planine, ta naj pride na svete Višarje in si ogleda Zajezero in — po svoji moči — pomaga, da bo koča kmalo stala v naš verski in narodni ponos in našo korist.
V Kranju je precej oseb, ki nimajo nikakega dela, in da bi ložje pognali dolg čas, se pečajo s špiritizmom. V raznih hišah kličejo .duhove1 z onega sveta ; v tej stroki se posebno odlikuje neka liberalna oseba v ženskem krilu, ki menda natančno ve za vse umrle, v kateri ,sferi1 se nahajajo v nebesih. Skrajni čas je že, da se napravi ko neo tem bedarijam.
Novo slovensko društvo v Gradcu.
V Gradcu se snuje novo slov. društvo, katero naj ima namen združevati krščansko misleče Slovence, osobito delavskega stanu. Da je tako društvo za Gradec iz verskih in narodnostnih obzirov prepotrebno, je vsakomu znano, ki količkaj pozna graške razmere. Slovenski delavci, katerih je na tisoče v Gradcu, nimajo svojega središča, kjer bi se zbirali, občevali v materinem jeziku, čitali domače liste in knjige in si tako ohranjevali versko in narodno zavest, niti v cerkvi ne čujejo besede božje v materinem jeziku. Na drugi Btrani pa je v graških delavskih krogih soo. demokracija zelo razširjena in nudi priprostemu delavcu v svojih velikih društvih navidezno toliko koristnega in vabljivega, da preti vsakemu v Gradec na novo došlemu slo ven. delavcu, kateremu razmere niso znane, nevarnost, da se prej ali slej versko in narodno zgubi. Novo društvo hoče odstraniti po možnosti te nedoBtatke in postati duševno središče graških slov. delavcev ter buditi in ohranjevati versko in narodno zavest svojih Članov. Mlademu društvu pa je treba zdatne duševne in materijelne podpore, da zamore početi svoje delovanje. Prosimo vsled tega svoje rojake v domovini, da nam priskočijo v prvem času, dokler si društvo samo ne opomore, na pomoč. Podpore, bodisi v denarju, ali pa knjige in listi za društveno čitalnico se hvaležno sprejemajo. Blagovoljna darila sprejema čast. g. Janez Šanda, duhovnik, Gradec, Leon-hardstrasse 67. Slovenske liste pa prosimo, da blagovolijo ponatisniti to objavo. — Za pripravljalni odbor:
M K u k m a n
J. Šanda.
Zvesa kranjskih obrtnih zadrug j
Pravila deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug je potrdda deželna vlada z razpisom z dne 23. septembra 1902, št. 19.048." Ker se je po § 5. zvoznih pravil oglasilo za dostno število obrtnih zadrug k pristopu, je pripravljalni odbor sklenil, da se vrši ustanovni shod zveze dne 8. in 9. dec. t 1. v Ljubljani. Ob jednem je odbor pozval vse obrtne zadruge na Kranjskem, da do dne 10. novembra naznanijo svoj pristop in da pošljejo zapisnik občnega zbora, imenik vseh zadružnih članov in izvoljenih zastopnikov ter udov načelstva, da mu bode mogoče, pravočasno vse potrebno ukreniti in obvestiti k pristopu naznanjene zadruge in izvoljene delegate z natančnim vsporedom ustanovnega shoda.
TržaSkl laški magistrat nameruje odpreti prihodnje šolsko leto še eden laški gimnazij in še eno laško realko. Tržaškim Slovencem pa odbiva ministerstvo vse utoke za eno samo ljudsko šolo v Trstu. In vendar pravijo Lahi, da vlada podpira Slovence na škodo Lahov !
Žile prerecal si je J. Gross, delavec južne železnice v Celju in izkrvavel. Po-skusil se je že poprej trikrat umoriti, pa
| so ga vedno rešili. To pot pa se mu je posrečilo.
Nagrade sa strupene kafie, katere
je razpisal štaiarski dež odbor, so so letos izplačalo v 1500 slučajih; tdiko strupenih kač je namreč došlo na muzej »Joanneum« v Gradcu; število strupenih kač je na Stajar-skem jako znatno.
Sneg na Gorjanoih. Nocoj je padel sneg po Gorjancih.
Smrtna kosa. Dae 11. t. m. po noči je umrl v Vitanju g. Anton Poki i č, org-ljar in tajnik posojilnice.
Radovedni smo. Hrvatski dijaki prepevali so v Zadru ono znano pesem: »Italijanom štrik za vrat". — Vsled tega je tekel laški konzul k c. kr. namestniku v Zadru in protestiral. Namestnik je obljubil, da bo strogo postopal. V Rimu izhajajoči list „Tribuna" pa napada na najbolj gnjusen način Hrvate, očita jim, da nimajo najmanjše kulture, ker niso hoteli dovoliti laških demonstracij ob stoletnici Tomaseo-tovi v hrvatskem šibeniku. Radovedni smo, če se kdo zgane na taka žaljenja.
Sejmi po Slovenskem od 20. do 25 oktobra. Na Kranjskem: 21. v Novemmestu, Trnovem na Notr, Radečah, Dovskem, Cerkljah, Lescah, Žubni, Jag» nenci, Kranju in Žireh. — Na slovenskem Štajerskem: 21. v Sevnici,
Eri sv. Petru, na Teharjih in Celju; 22. v iramlju. — Na Koroškem: 20. v Blatogradu in Gmintu; 21. v Kutarčah in Orni pri Pliberku. — Na Primorskem: 20. pri Sv. Antonu pri Kopru; 22. v Osipu (tri dni); 25. v Gradiški, Borštu in Cevdatu.
Ljubljanske novice.
Društvena godba priredi danes ob deveti uri zvečer koncert v »Nar. kavarni«. Vstopnina 30 vin. — Jutri 19. t. m. priredi zajutrkovalni koncert v gostilni gospoda J. Kenda od 7» 1.0. do 12. ure dop. Vstopnina 30 vin.
Novo urejena kavarna. Kakor se nam poroča, postavil je tukajšnji kavarnar gosp. Krvarič, lastnik kavarne »Aastria« na sv. Petra cesti, dva najnovejša bilarda amerikan-skega sistema z Brunswick Banden ter je dosedanje bilarde odstranil.
Vinska klet »Mestni dom«, last gospoda Fr. Fabiaoa, dobi nad veliko obločnico zelo vidno reklamo, veliko zastavo iz železa. Na zastavi bodo mestne barve in napisi.
Čez itiri leta — točnost magistratova.
Neka Ljubljančanka je dobila včeraj poziv naj nastopi šesturno kazen vsled razsodbe z dne 3. oktobra 1 8 9 8. 1 e t a št. 32 999, ker je bila rubežen radi globe 1 K brezuspešna. Dotična žena nam zagotavlja, da je štiri leta ni nihče tirjal in da jo je toč nost mestnega magistrata sedaj uprav presenetila. Plačala je včeraj kronico in se na vso moč čudila, da je še čez štiri leta ne puste pri miru. Kaj bi liberaloi uganjali, ako bi kak župni urad naredil kaj podob nega in bi zaradi 1 kronioe prišel čez štiri leta grozit z zaporom? To bi upili po vseh listih, kakor da jih kdo na meh dere.
Sneg na Krimu so danes zjutraj opazovali Liubljančanje.
Konfiscirani sod. Nekemu gostilničarju v Vodmatu so konfiscirali sod. ker je na istem dal prenarediti številko 662. s katero je bila označena mera, v številko 692. To mu je prišlo prav pri nakupovanju vina, dejanski ie dobil vina 662 litrov, plačal pa ga je le 602 litra. Gostilmčarjevo manipulacijo je neki dober prijatelj izdal in tako je prišla policija tej goljufiji na sled. sod so gostilničarju konfiscirali na kolodvoru, ko je ravno odnekod dobil vina.
Umrl je v Ljubljani poštni kontrolor g. Ivan Košiček.
Nevarno obolel je trgovec na sv. Jakoba trgu g. Lenče k.
Tatvina. V Šolskem drevoredu je danes dopoldne neznan tat ukradel kuharici J. L9 nič črn, na pol svilnat dežnik z belim, koščenim ročajem.
Voziček odpeljal je včeraj popoldne neznan tat trgovcu Frančišku Trdini na Starem trgu št. 17. Bil je to voziček za prevažanje sodčkov.
»Krščanska ženska zveza« ima jutri v nedeljo zvečer ob sedmih v »Katoliškem domu« za člane svoj »večer« z govori in zabavo, na kar še enkrat opozarjamo zve-zine članice.
Koncert. Danes v soboto dne 18. t. m. je vojaški koncert na lok v Hafnerjevi pivovarni na sv. Petra cesti. Začetek ob 8. uri zvečer.
Tatovi grozdja. Ivan Skvarča, Ivan Hu mer in Ivan Simnevo, ključarski vajenci pri Bremcu v Cegnarjevih ulicah št 12, so se prikradli ponoči na vrt hišnega posestnika Valentina Leskovica v Bohoričevih ulicah št. 12, in pobrali s trsovja grozdje in je od-neali. V njhovih kovčogih so našli grozdja za 12 kron.
Kotiček za liberalce.
Dr. Tavčar v Črnem vrhu. Sicer dr. Tavčar v Črnem vrhu tega ni govoril, kar je dal v »Narod«, vendar si moramo privoščiti ve«elje, da njegov tiskani govor nekoliko osvetlimo. Najprej je ljudem pripovedoval storijo, kako jo ogenj požrl na Mirtiniku prebivalstvo in še posebno — škofa, ter je iz tega deduciral pomenljivi nauk, da ni razločka med škofom in beračem. Veleintoligentni vodja pa je postavil vse svoje dokazovanje na napačen temelj, kajti ravno š k o fa na Martiniku ni ogenj požrl, ampak je še zdaj živ in zdrav na Francoskem. Tako je dr. Tavčar povedal neresnico še celo v tem slučaju, ko mu je absolutno ni bilo treba. Zato si pa lahko vsakdo misli, kako je govoril tam, kjer mu je neresnice bila treba. Rekel je o sebi, da ga duhovniki tako popisujejo, kot »da ga je Bog zavrgel in mu odmeril deset hudičev, ki komaj nanj čakajo v najnižjem peklu". Ne, g. Tavčar, o vas se na prižnioi jako malo govori, če Be pa na kakšnem shodu kaj o vas reče, se naglaša, da ste jako priden in hvaležen nečak dveh fajmoštrov in da zdaj stanujete v političnem hotelu »Dčpen-dance Schw>gel" ter da hodite zdaj po deželi kot Gogoljev agent voyageur v »Mrtvih dušah".
Dr. Tavčar je rekel sledeče: »Jaz s e m s s v o j o o s e b o prav dober katoličan.« Tako govori odgovorni urednik lista, ki se norčuje iz presv. Trojice in češčenje M Božje zasramuje kot babje-verstvo ! Nato je tajil, da bi imel deželni zbor kako ingerenco do vere. Da pa ima oblast deželnozborska večina moralno izpriditi vse u č i t e 1 j s t v o , to je zamolčal. Ali nima šola z vero nič opraviti?
Dr. Tavčar je priznal, da ima človek dušo in telo (»Narod« ni bil vedno tega mnenja) ter je poklice tako razdelil: Duhovniki naj skrbe za duše, naprednjaki pa za telesa I Tega pa Crnovršcem ni povedal, da »Narod« duhovnikom tudi skrbi za duše ne pušča, ampak zahteva svobodo konfesij, oziroma brezverstva, ampak voditelj »inteligence« je izjavil, da »srno v deželi takorekoč samo katoliški možje«. Iz tega seved« sledi, da je tudi odgovorni urednik »Narodov« takorekoč katoliški mož I Nato je iz slučaja Drozdovega dokazoval, da duhovniki nimajo nič opraviti pri gospodarski organizaciji. Tega pa Di povedal, da iz slučaja Ortovega, Jellinekovega itd, sledi, da naprednjakov ne smejo kmetje poslušati.
NajznaČilneje za Tavčarja je pa tole: Ko so ga prijemali, zakaj je imenoval cerkve na naših gričih znamenja naše sutnosti, je rekel: »Ko sem v Ložu govoril o cerkvah na naših gričih, mislil sem si, da bi raviio tako služile božji časti, če bi se bile zidale v ravnini«. In ta zabavlja čez »ligror-janstvo« ? Tako vrlo se je obnašal Tavčar v Črnem vrhu. O svojih zaslugah ni črhnil besede.
»Edinost« obrekujel »Edinost«, katera pravi, da jo mi obrekujemo, zdaj in-famno obrekuje ljubljanske semeniške profesorje, češ da oni »delujejo na to, da bi se iz kranjskih cerkva odpravili zadnji ostanki domačega jezika: slovenske litanije in one slovenske Zdrave Marije po tihi maši.« To je navadna laž. Naj »Edinost, ime nuje vendar po imenu tiste semeniške profesorje in cerkvene dostojanstvenike 1 — »Slovencu« očita neznačajnost in nezanesljivost, sebe pa proglaša za pošteno slovensko. Vedno pravi, da je proti brato mornemu boju, zdaj pa nam kliče, da »med njo in nami ne bo miru" in nas je prištela med »vragove naroda". Nato pona tiskuje naš članek o »reformatorjih", s katerim pa polemizira — jako primerno učenosti svojih teologov — s samimi opombami stavčevimi. Sicer je pa morda stavec res bolj učen kakor gospodje v uredništvu »Edinosti*, vendar nan je ta način razpravljanja bogoslovnih vprašanj jako hu-moristično dirnil. »Edinost" resno trdi, da se pri nas v corkvi poučuje latinska slovnica in da je pri nas za duhovnika »smrtni greh, če moli v materinem jeziku." O branju svete maše je »Edinost" iznašla novo rubriko, pišoča: »Maša ne sme biti nikdar tako tiha, da bi je ljudje prav nič ne čuli". Ta list zabavlja čez litanije v Cer-nomlju. Mi res no vemo, zakaj bi se tr žaški reformatorji morali hudovati ravno nad černomaljskimi litanijami. Bombastično zatrjuje »Edinost" : »Mi hočemo, da se zopet vrne k nam sv. Ciril Metodijeva cerkev". Očividno »Edinost" ne pozna razločka med cerkvijo in med jezikom. Pri večini teh re formatorjev bi se moralo reči nasprotno: Ne cerkev naj pride k njim, ampak oni naj gredo v cerkev! »Elinost" zatrjuje, da je katoliška, a se bojuje le proti nam. Proti »Narodu", ki zasmehuje uniatstvo ravno tako, kakor vse katoličanetvo, pa nima nobenega poguma. Še celo njen stavec se ne upa polemizirati z liberalci.
Poraz »klerikalcev" imenuje .Narod" deželnozborske volitve na Moravskem in vender katoliško narodna stranka na Moravskem ni nič izgubila, ampak pri-
dobila dva mandata. Liberalni Mlado-Čehi bo izgubili večino mej ješkimi dež. poslanci. Takih »porazov" si želimo de več!
Kuliževnotit in umetnost.
»Divji ioveo *
Včeraj je občinstvo zopet z največjim navdušenjem in Bočutjem sledilo lepim prizorom te igre. Saj je znal pisatelj zbrati strune harmonično v one milodoneče akorde, ki najdejo zmiraj odmev v nepopačenem človeškem Brcu. Vrhu tega nam je podal značaje, pristne, Blovenske, in motive, polne tragike, ki morajo vzbuditi sočutje. Zsto je umevno, da je vladala med igralci in poslušalci ona dušna vez, katero je pisatelj mislil ustvariti, ko je vdihnil svojim idejam realno življenje in jih postavil na oder.
Igralci sami bo večinoma igrali svoje uloge z ono vnemo in z onim razumom, katerega pričakuje pisatelj od zastopnikov svojih idej. Majda je bila nedosožna v svoji milini. Bila je oni pravi nežni cvet, ki gori v najčistejši ljubezni do divjega lovca, a pri tem tudi v pravi otročji ljubezni do svojega očeta. Da je v tem konfliktu padla z junakom vred, to je tragika življenja. Majda je eden onih maloštevilnih klasičnih žena kinih idealov, katere občudujemo v svetovni literaturi kot prave demante. Njen oče Zavrtnik, grabežljivec, jo proda Gašperju, sanjaje o zlatih gradovih, katere mu bode zato sezidal. Bil je pravi skopuh, brez srca I Strašno je bilo, ko se je zbudil iz svojih sanj. Da, tak duševni boj, kakršnega nam je pokazal g. Dragutinovič v višku svoje uloge, v onem prizoru, ko pridere k Gašperju in Ježu, ki ki Bta delala kupčijo za njegovo zemljo, ga je moral pripraviti ob razum. V Janezu in Gašparju smo videli dva diametralno nasprotna značaja. Prvi, gorenjski korenjak, pošten, odkrit značaj, ki Be je kakor zlato v ognju čistil v nežni, pravi ljubezni do Majde. In Gašper, potuhnjen strahopetec, ki je gonil z brezstidno malosrčnostjo staro ženico iz svoje koče, — oba sta pogodila svoji težki, a hvaležni ulogi. Občinstvo je glasno pokazalo svoje priznanje tem junakom posebno pa Majdi.
Tine je prav dobro pogodil svojo ulogo. Tonček s svojim hudičem v želodcu je bil cel — Verovšek. Kovač je bil pristen hu« morist v prepiru s svojo hudo ženko. Ooče moramo priznati, da je bilo drugo in tretje dejanje bolje kot prvo. Seveda smo opazili tu in tam nekoliko težkoč v jezikih, vsled česar je tu in tam zgubil kak dovtip pravo življensko moč, vendar moramo pohvaliti splošno d6bro voljo in eneržijo osobja.
Slovensko gledališče.
Prihodnji teden se bo pela opera »Prodana nevesta" Jenilia poje na engagement novi tenorist g. Š t e -p a n e k, tenorist iz Brna. Ulogo, katero je časih pel g. Pavšek, poje to pot ljubimec g. H a š 1 e r, Maf enko gdč. P r o h a z -kova, ki nastopi prvič. Tisti, ki so jo že Blišali, jo jako hvalijo. V soboto pride na vrsto Bjornsonova drama »Bankerot« (Fallissement) iz Argonskega življenja. Glavno ulogo faliranega tovarnarja in veletržca Tjal-deja igra g. rež. Dobrovolny, odvetnika Berenta g. L i e r, Saunii3a, knjigovodjo, g. H a š 1 e r, Walburgo gdč. R ti c k. Naslednji teden pride bržčas opera » M a r i -5 o n ". Potem pride na vrsto burka s petjem »Brez denarja«, gluma „0 te tašče!", opera » P s o h 1 a v c i " in »Cavalleria rusticana« in klasična drama »Viljem Teli«. Kakor se vidi, ima slovensko gledališče za prihodnje tedne jako zanimiv repertoir,
»Glasbena Matica" v Ljubljani
Pri jutrišnjem koncertu »Glasbene Matice", oziroma koncertu komornega virtuoza, Frana O n -d f i č k a bodeta sodelovala kot solista tudi člana slovenskega gledališča, operna pevka gdč. Marija Glivarec in operni pevec, baritonist gosp. Karol K rdi. Altistinja gdč. Glivarec je bila v lanskem letu operna pevka hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu in kot taka zelo čislana in priljubljena. Mnogokrat je sodelovala tudi v koncertih in zagrebška kritika jo je vselej hvalila kot izvrstno šolano pevko z lepim glasom in krasnim predavanjem. V Ondfičkovem koncertu bo pela romanco iz opere »Mignon" in nekatere hrvatske pesmi. Gospod KnU pa je bil v lanskem letu baritonist češke opere v Brnu in pred dvema letoma tudi član zagrebške opere. Pri operni predstavi »Večnega mornarja" se je že skazal ljubljanskemu občinstvu izbornega pevca z velikim, mogočnim, dobro šolanim glasom in muzikalno lepim predavanjem. Pel bo prolog iz opere »Glumači" in slovaške narodne pesmi. Slavni Ondfiček in izborna operna solista, torej umetniki in krasne točke vsporeda nam jamčijo, da bo občinstvo v koncertu našlo izredno velik in lep umetnišk užitek, kakoršen se nam v Ljubljani redko kedaj nudi. Posebno se pa bomo naslajali z divno in mojstersko igro umetnika svetovne slave, gospoda Frana
O n d r i č k a. Občinstvu iskreno priporočamo obisk tega klasičnega in lepega kon-	• certa! Koncert se vrši v »Mestnem! domu", ker je dvorana v „Narodnem	: domu uporabljena za II. slovensko umetniško	j razstavo, in ob 5. uri popoludne,	; ker je zvečer predstava v slovenskem gle-	j dališču. Občinstvu iz dežele, katero bi ta	' dan prihitelo v Ljubljano, se nudi prilika	; ogledati si umetniško razstavo (ker je jutri	1 razstava zadnji dan otvorjena) in pa pri-	I sostvovati Ondfičkovemu koncertu v „Mest-nem domu". — Vhod v dvorano „Mestnega doma" je samo od strani poslopja finančne direkcije.
Izpred sodišča.
F hrbet ga je sunil. Letos na velikonočni ponedeljek zvečer prišel je fant Andrej Dragar v družbi svoje tete in še dveh znancev v Zijčevo gostilno v Soteski. Za njimi je pa prišlo več drugih domačih fantjv, kateri so bili vsi dobre volje. Okoli 10 ure je Dragar s svojimi zapustil Zaj čevo gostilno in krenil proti domu. Med Sotesko in Podgorieo prišlo je pa is omenjene gostilne nekaj fantov za njimi, ti so pričeli prepir in kmalo ja prišlo do tepeža. Najprvo so napadli Dragarjevega tovariša Lenarčiča, a tega je krila s svojim životom njegova dekle, na to so pa jeli mahati po Dragarju. Janez Majdič, posestnika sin iz Podgorice ga pa z odprtim nožem sune v hrbet ter ga težko poškoduje. Obsojen je bil na 6 mesecev težke, z 1 postom in trdim ležiščem vsak teden poojstrene ječe.
Orožnikoma v bran postavil se je Jurij Šušnik, dninar iz Zgcr Dupelj. Po noči dnč 16 julija t. 1. so peli in razgrajali domači fantje med igranjem harmonike; ko so opazili orožnika in izvedeli, da poprašujeta po imenih razgrajaicev, zbežali so na neki travnik; vendar se Je orožnikoma posrečilo ujeti Suš-nika, kateri jima je hotel uteči. Ko mu orožnika v imenu postave napovesta aretacijo, in ga eden prime za roko, poskusil se je ta zopet orožniku izviti, a ker se mu to ni posrečilo, zgrabil je za orolnikovo puško, katero mu ta iz rok iztrga; v tem hipu pa Šušnik zagrabi za puško druzega orožnika in jo drži. — Šušnikovo počenjanje in izzivanje moralo je že presedati orožnikoma, na povedala sta mu, da bosta rabila orožje; še dvakrat sta mu orožnika iztrgala puško iz rok, in zopet jo je zagrabil. Tu pa je bil orož nik primoran rabiti orožje. Šušnik je dobil z bajonetom ubodljaj v stegno in šele eedaj jima je bilo mogoče ga ukrotiti. Na tleh ležeč je še zaupil: »Na h.. . č, pa me daj še enkrat!« Obsojen je bil na 6 mes. težke, z 1 postom vsakih 14 dnij poostrene ječe.
de se svati e vozijo, postanejo vozniki korajžni, kar pa ni vselej dobro. Dne 22. sept.
I.1.	je vozilo nekaj najetib ljubljanskih Tipkarskih hlapcev od svatbe proti domu. Med potjo bo se domenili, da jo bodo mimogredč krenili še v neko kavarno v Vodmatu. Tu pa je priilo med Fr. Lekšetom in Fr. Grilcem do besedovanja. Lekše se je izrazil, da mora to noč nekoga pretepsti in da se nikogar ne boji. Prišlo je res do rabuke, pri kateri je Lekše Urbasa z nožem sunil v hrbet, kar tudi obdolženec sam priznava, izgovarja se pa, da ga je hotel Urbas z nekim orodjem napasti, kar pa ni resnica. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev težke ječe, poojstrene z 1 postom in trdim ležiščem vsakih 14 dnij.
Zaradi 20 vinarjev se stepli. V Ivanjem selu se je dne 13. julija t. 1 okoli
II.	ure zvečer več fantov prepiralo med se boj zaradi 20 vin. Janezu Urbasu se je cela zadeva že preneumna zdela in je šel proti domu; za njim pa prihiti železniški delavec Janez Gabrenja z Unca in mu da par brc. Kmalu potem pa prideta Urbasu nasproti brat njegov Tone in njegov tovariš in tema je pričel pripovedovati prej omenjeni dogodek, obenem pa ju vabil, naj gresta napa-dovalca iskat. In res so se vsi trije napotili z njim ter ga kmalu dohiteli. V tem trenutku pa, ko ga je Janez Urbas nagovoril, udaril ga je Gabrenja s kolom s tako silo po glavi, da se je ta nezavesten zgrudil. Obdolženec se zagovarja, da je bil popolno pijan, in sodišče mu je pripoznalo 2 meseca strogega zapora.
Razne stvari.
Najnovejše od raznih strani
Grof E v g e n Esterhazy je poslal iz Pariza »Magyar Orszagu" popravek, da iz reda Jezuitov ni izstopil iz vzrokov, ki so zadnje dni krožili po časopisju. — Velikanska iznajdba. Portugalski inženir Carrilko je iznašel psrni stroj, ki omogoči parobrodom prevoziti 50 morskih milj v eni uri. — Ognjenik Soufri-ere zopet deluje. Predvčeranjim je jel zopet z vso silo bljuvati ognjenik Sou-fričre, ki še nadalje deluje. V okolici se pojavljajo močni potresi. — Nadvojvo-dinja Marija Valerija je pozdravila s prisrčnim pismom ogrski katoliški shod ter se izjavila, da se pridružuje sklepom, katerim želi vspeha. Liberalni listi vsled tega besne. Včeraj je imel ogrski katoliški shod
slavnostno sejo. — Belgijska prince-zinja Klementina, sestra grofice Lo-nyay, pojde v samostan. — Novi rektor hrvaškega vseučilišča v Zagrebu je g. prof. Vekoslav Klaič.
—	Kapelnikova smrt pri fcon certu. V Draždanah jo dvorni kapelnik glasbenik Alojzij schmitt vodil glavno pevsko skušnjo Mozartovega društva. Nakrat se zgrudi mrtev. Zadela ga je srčna kap. — Zemlja »e je udrla pri Simbirsku na Ruskem. Železniški nasip je pokončan v dolgosti 400 metrov. Več mostov je uničenih. — Hitro se je naveličal. V Oseku se je pred tremi moseci oženil de laveo Pec. Predvčerajšnjim je svojo žano ustrelil. Morilec je na to pobegnil. — Milenijski spomenik, katerega so Mažari postavili pred 6 leti, se podira. Mažarska slava je torej jako slabotna,
—	K onserv a t o r i j za kanarčke imajo v Frankobrodu. »Učitelji« na tej šoli uče kanarčke pravilnosti v petju.
Krave z očali. Listi priobčujejo naslednjo smešnico: Nekemu veleposestniku na Ruskem je povodenj oblatila vse seno. Ko je prišla zima, začel je veleposestnik krmiti krave s tem senom. Js^veda ni hotela nobena krava žreti smrdljivega in onesnaženega Bena. Veleposestnik je bil v veliki stiski. Drugega sena ni imel in denarja tudi ne, da bi kupil seno. Pa kaj si je izmislila njegova brihtna butica? Dal je napraviti velika zelena očala in jih nataknil kravam. Ko so te videle skozi očala lepo zeleno seno, začele so žreti ter so vedno žrle, kadar so imele očala.
Ubegli sloni V mestu Nižni Novgorod na Ruskem je ušlo iz tamošnjega cirkusa 6 slonov. Divjali so skozi ulice ter v tej velikanski gnječi, ki je pri tem nastala, mnogo ljudi pohodili, mnogo se jih je pa tudi drugače ponesrečilo vsled strahu. Oez 10 0 ljudij je mrtvih ali smrtnone-varno ranjenih.
Muzikalična posoda za volivne listke je najnoveiša IrancoBka iznajdba. Kadar je sto volivnih listkov v posodi, začuje se iz posode pesem. Kadar je 400 listkov v posodi, igra avtomat marseillaiso. Francozom se ta naprava baje silno dopade in se nadejajo od nje večje udeležbe pri volitvah. Morda naposled še kdo za liberalce v Ljubljani iznajde tako volivno posodo, iz katere se bo za vsak gla& pomolila velika — por-cija golaža.
Kralj, ki se oblači več ar. Kralj belgijski mnogo drži na svojo vnanjščino. Njegova oblačilnica je pravi laboratorij po made in Bličmh stvari za lepotičenje. Posebno pozornost obrača kralj Leopold svoji bradi. Vsako jutro ga celo uro češe in gladi, da ji da zaželjeno obliko. Baron Snoy je vse te ure kraljevega lepotičenja pri kralju, kateremu med tem odpira in čita pisma ter jih rešuje, kakor kralj zapove. B*ron Snoy prestane v svojem čitanju samo takrat, ka dar kralju pomaga iz kopeli, v kateri se navadno mudi tudi več časa.
Žrtva svoje prešernosti. Poročali smo o umoru gospe Lecomte v Parizu, katero so imenovali „grcfico Peragallo", ker ji je grof Peragallo zapustil večje premoženje. Starko so dobili zadavljeno v postelji. Bila je kljub visoki starosti jako prešerna ter si je domišljevala, da je najlepša ženska. V svoji hiši je sprejemala mlade može ter si pustila od njih zagotavljati „ljubezen". Mladiči so domišljavi starki pisali l|ubezen-ska pisma, starka pa jih je pridno vabila na obede. Bila je toliko v ae zaverovana, da jo v svoji spalnici imela tako urejeno množico ogledal, da se jo lahko nakrat 65krat videla. Morilec, ki jo je umoril, jo je tudi oropal, in policija sumi, da je morilec eden njenih 8čestilcev". Policija dela s posebnim naporom, da bi so seznanila z vsemi ki so starki pisali ljubezenska pisma.
Mednarodno vseučilišče bo na svetovni razstavi v St Lomsu v Ameriki. V jeseni 1. 1904 bedo prva predavanja, katera bodo imeli prvi učenjaki novega in starega sveta pred zbranimi strokovnjaki. Razni evropski učenjaki so že obljubili sodelovanje. Razume se, da za to dobe brezplačno, naj-udobnejše potovanje in bogato nagrado.
Celo hišo ukradli so v Brooklynu Simonu Hardingu. Ko je bil za nekaj dni od doma, prišlo je okolu 100 oseb k njegovi leseni hiši ter so čudovito hitro razde lili lesovje in odnesli vse proč. Policija se daj išče ukradeno hišo in tatov na raznih krajih mosta.
Parnik 3916 metrov visoko. Jezero Titicaca leži v Južni Ameriki 3916 metrov nad morsko gladino. Ob jezerskem obrežju ste mesti Puno in Chiliaga. Okolu in okolu leži sneg. Na to višino so z velikimi težavami spravili sestavine parnika „Coga". Se daj so parnik dogradili in »v-.oga« posreduje 3916 metrov nad morsko gladino promet mej imenovanima krajema.
Ženini in neveste na fipanskem
bodo morali imeti zdravniška spričevala. To bo zahtevala država, češ, da se sedaj vsled porok bolehmh ljudij polnijo bolnice in — blaznice.
piaci,
Koristna naprava. Nekega trgovca je ob skal trgovski potnik, ki je naposled post.d prav nadležen. Nakrat se oglasi telefon. Trgovec skoči k telefonu in saupije: »Prosim malo potrpljenja V par trenotkih pridem!« Na to se pa zopet obrne k trgov skemu potniku, ki je pa kar mirno nadaljeval svoja uailjevanja Nakrat se zopet oglasi te lelon. Trgovec posluša in pravi: „Dobro, ako ni drugače, pridem takoj!« Hitro se za par trenutkov oprosti od gosta in izgine. A trgovca ni bilo nazaj. Potnik se je dolgošasil in v tem je pritisnil na neki gumb na trgovčevi pisalni miz'. V hipu se oglasi telefon. Skoro je potnik dognal, da je gumb zvezan s telefonovim zvoncem in zjasnilo se mu je da trgovčev telefon zvoni tudi takrat, kedar se hoče trgovec koga — i i. n e b i t i. V tem spoznanju je potnik hitro vzel pot pod noge.
Cel polk zaprt Domobranski polk št. 1 v Budimpešti je ves zaprt v svoji vojašnici. V vojašnici se je dogodilo mnogo tatvin. Skoro vsakemu drugemu vojaku je bilo nekaj ukradenega. Vse preiskave so bile brezuspešne. Polkovnik je tedaj zapovedal, da ne sme noben vojak iz vojašnioo. Sadaj se preiskuje, kateri vojak je že imel posla s sodiščem. Kako dolgo bode cel pol zaprt, se ne ve.
Dovtipi o Ircih. Angleži navadno
trdijo, da so Irci zelo bojazljivi. Nekega Irca -- pravijo Angleži — so vprašali, če se nje gov konj rad mtraši Rekel je, da ne »Saj
S i celo noč v hlevu sam in se ne boji« — va Irca gresta v London in v Barnellu prašata, kako daleč je še v mesto. »Deset milj«, je bil odgovor. »Midva sva dva«, rekla sta, »bova tedaj hodila vsak 5 milj.« »Toliko pota — rekel je drugi — bova lahko napravila.« — frči so v očeh Angležev ne kako na istem glasu, kakor naši Ribničanje.
Milijone za namakanje zemlje. Iz
Columousa v Ameriki se poroča : Centralna družba za prirejanje umetnib zalivanj zemlje prevzela je pogodbo za vpeljavo prekopa z Loup reke v velik reservoir blizu tukajšnjega mesta. S te vodoshrambe padala bode voda 90 čevljev globoko v globino, pri čemur bo »troj z močjo 20 000 konjskih sil gonil vodo, katera bo namakala več tisoč oral zemlje. Pogodba sklenjena je za svoto 3,000.000 dolarjev.
Društv®,.
(Čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano) priredi prvo letošnjo veselico v društvenem domu v nedeljo dne 26. t. m. Začetek točno ob 7*6. uri popoludne. Vspored: 1. »Mladosti ni«. 2. »Škr-janček moj«. 3. »Mlado leto«. Poje prvič na novo ustanovljeni čitalniški pevski zbor. 4. Deklamacija. 4. »Lovčeva poroka«. 5. Veseloigri v enem dejanju »Bob iz Kranja« in 7. »Mutec«. 8. Pred in med posameznimi točkami svira godba. Obe igri nudile bodete slavnemu občinstvu obilo smeha. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje
odbor.
Darovi Poslani našemu uredništvu.
Za Jeranovo dijaško mizo: G. M h Sa;e, župnik v Štangi, 5 K.
Bog plačaj !
Telefonska in brzojavna poročila.
Budimpešta, 18. oktobra. Sodišče je radi ponarejanja železniških voznih listkov aretiranega liberalnega grofa Matuška izpustilo proti kavciji na proste noge. V njegovem stanovanju so našli celo delavnico za ponarejanje železniških voznih listkov. Včeraj je grof nenadoma brez sledu izginil.
IT ms ril «®s
IV. oktobra. Marija Lončar, hišnikova hfii, 1 mes., Valvasorjev trg 6, atrofio.
V hiralnici:
16. oktobra. Anton Pollik, umir. železniški paznik, sušica moigan, dementia paralitika prog.
V bolnišnici:
14 oktobra. Josip Lončar, gostač, 66 let, kron. črevesni katar, marssmus.
Meteorologldno porodilo.
ViSina nad morjem S06-2 m, srednji tračni Uak 736-0 i
t
1194 1-1
Caa opa-
MT.Dja
Stenja bare-motra
T nun.
Tampt-
ratura
Cefaljo
Vatrerl
Neba
jh
17j 9 zvej. 728-9 ] >"H~ ["iTižafirj ~3ež~
18
7. ijutr. |2. popol.
780-2 I
<32 8
5-0 85
si. jvzh. I brezrelr.
oblačno i 86*6
Joalplna Količek, rojena Bahevee
naznanja v svojem imenu ter v imenu svojih nedolenih otrok Ivana, Joaipa in Vide ter v imenu ostalih sorodnikov, vsem prijateljem in znancem pretužuo vest o smrti svojega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, ozir očeta, sina, brata, svaka in strijca, blagorodniga gospoda
Ivana KošiSek-a
c. kr. postnega kontrolorja,
ki je danes ob 3/,8. uro zjutraj po dolgi, budi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v dobi 52. let mirno zaspal v Gospodu.
Zemeljske ostanke dragega pokojnika bodo v ponedeljek, 20. oktobra ob 4. uii popoludne v hiši žalosti, Sv. Florijana ulice št. 17, slovesno blagoslovili, potem pa prepeljali na pokopališče k sv. Krištofu, kjer se polože v lastno rakev.
Sr. zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba.
Ljubljana, dnš 18. oktobra 1902.
Vozni red
avstrijskih državnih železnio, veljaven od 1. oktobra 1902.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je kraj-
nemu času v Ljubljani za 2 minud naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol ).
Ob 12. url 24 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling t Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal ▼ Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 7. uri 17 min. zjutraj meSani vlak r Kočevje in v Novo mesto.
Ob 11. uri KI min. dopoldne osebni rlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 1. uri 5 min. popoldne meSani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 3. uri 56 min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare , Heb , Francove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri 8 min. zvečer meSani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 3. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, lnomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob 7. uri 12 minut zjutraj iz Beljaka.
Ob 8. uri 44 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 16 min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, lnomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabia.
Ob 2. uri 32 min. popoldne meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 4. uri 44 min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabia.
Ob 8. uri 35 min. zvečer meSani vlak ii Kočevja in Novega Mesta.
Ob 8. tiri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solno grada, Beljaka, Celovca, Pontabia.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. url 28 min. zjutraj v Kamnih. n 2. „ 05 „ populdne „ „ „ «. „ 50 „ zvečer „ „ „ 10. „ 25 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob (i. uri 49 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 00 „ dopoldne „ „ „ «. „ 10 „ zvečer „ „ „ 9. „ 55 „ ponoči „ „ (ta vlak le oh nedeljah in praznikih).
Odhod: Ob 7-15 zjutraj „ 2-13 popoldne „ 6 05 zvečer
Prihod: Ob 6-34 zjutraj „ 12-29 popoldne „ 6 59 zvečer.
atoMSka Tiskarna
priporoča raznovrstne
MT vizitnice
po nizki ceni.
Vt ^fc	Vb JV JV	^^	^^
tttttttttttttttt
..Katoliška Bukvama" v Ljubljani
priporoča:
Kratek poduk
o sv. zakonit.
Za »lov. zaročence In zakonske
sestavil
Jan. Za buko vec, župnik.
Cena trdovezani knjigi 70 v, po pošti 10 vinarjev več.
Kdor potuje v Gorico, priporoča se mu nova ,.kavarna Central" na
Travniku tik cerkve svetega Ignacija. Lastnik FILIP PEČENKO, prej hotelier v Pulju. Na razpolago je nad 1C0 časnikov, kava in likerji najboljši, postrežba točna, čistoba uzgledna, opremba po najnovejših zahtevah, cene kakor v drugih kavarnah.
1156 4
,Vodilo' in Najboljša mati'
Skupaj je krasen molitvenik, priljubljen posebno častivcem Marijinim. Dobi se sedaj tudi z velikimi, debelimi črkami in je pripraven tudi za slabe oči. Dobi se v Ljubljani pri „Ničmanuu, Kopitarjeve ulice štev. 2. Cena 1 K 50 v platnu, 2 K v usnju z zlato obrezo in 3 K v najfinejšem šagrinu z zlato obrezo. Po pošti 10 v več.	178 2—1
Isti molitvenik z drobnimi črkami velja ravno toliko, kakor vellkočrknl- Obojnega rabijo tudi Marijine družbe.
Ravnokar je ijjr/a "^Mi
T nT? k°vl®asti, mrzel uporabljiv, v poljubni AJlAiKi) boj^ za pozlatarje, optike, kleparje itd., je v zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v Ljub Ijanl, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 624 23 11—5
1186 3-1 En orginal amerikanski „brzoplsalnl stroj"
in en amerikanski „Cykiostllaparat"
najboljši pomnoževalni aparat za korespondence, cenike, risbe itd., kateri naj bi v nobenem podjetju in pisarni ne manjkal, je po ceni naprodaj pri Jos. Pav-lin-u v Ljubljani, Marijin trg 1.
Služba sobarice.
Dobro službo pri strogo krščanski obitelji dobi pridna, poštena sobarica, katera bi imela veselje do otrok. 1188 2—2 Služba se nastopi s 1- novembrom. Ponudbe pod šifro »Sobarica« do dne 22. oktobra upravništvu „Slovenca".
Umetni in trgujoči v^tnat*
Karlovska cesta št. a
se priporoča v izvršitev vsega v njegovo stroko spada-jočega dela. =====-
Najnovejša In naJukusneJSa Izvršitev. Zmerne cene.	Točna postrežba.
MT Za vse svete!
Grobne dekoracije, dalje vence in grobne šopke.
Poprava in okrasba grobišč 1193 2-1
Št. 35.869.
1189 3—1
Dnč 2. decembra oddati je pri mestnem magistratu ljubljanskem cesar Franc Joiefove jubilejske ustanove, namenjene enim mestnim revežem, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada.
Teh ustanov ie 12 in sicar 2 po 50 K, 10 pa 40 K in je prošnje za njih podelitev vlagati tukaj do 16 novembra letos
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 16. oktobra 1902.
Št. 34 882
Razpis.
lltto 3-1
Ob pričetku zimske sezone si usojam naznanjati slav. občinstvu, da imam v zalogi
najboljši =====— trboveljski premog — v koscih
Naročbe se natančno izvršujejo. Tudi se dd cel vagon s kolodvora na dogovorjen kraj.	1158 3—2
Za obilne naročbe priporočnjč se beležim s spoštovanjem
Ivana Treo,
Cesta na Rudolfovo železnico št. 8
Božično darilo!
ii36 a
S pričetkom tekočega šolskega leta podeliti je po občinskem svetu v hvaležen spomin na Nje Veličanstvo presvitlo cesarico Elizabeto določeno podporo v znesku 400 K, do katere imajo pravico deklice, ki so dovršile tukajšnjo strokovno šolo in si že.e v umetnih ženskih ročnih delih ali v njih pomožnih strokah povspeti do višine sadanjega časa, ter v ta namen obiskovati dunajsko strokovno šolo za umetno vezenje, centralni čipkarski kurz ali pa državno umetno Solo na Dunaju ali v Pragi.
Prošnje za podelitev te podpore, ki se dovoljuje za vso učno dobo, vložiti je tukaj do konca t. m.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 10. oktobra 1902.
Razvedrilo starim in mladim so:
Gramofoni,
cena od 15 do 125 gld.
Av t o m sili,
ki se sprožijo z 10 h, gostilničarjem velik dobiček.
Prodaja se tudi na obroke. Velika zaloga plošč; stare se zamenjajo. Zahfevalfe mo) llusfrovanl cenik.
RUDOIiF UXEBER,
utraf, v Ljubljani, StaFi tfg št. 16
■ •••••••••••••••••••••••••••••••••••a____
:22222222222222222222222222222222I2JJ2i,Ji""J";""""i«i«:: • •••••••Mmn^MtMIIHIMIMMiMMMIMtMMMMIMMMHIJ«.
1
Zahvala.
1
:::: «...
Vsem častitim gostom, prijateljem in znancem se zahvaljujem za meni izkazano naklonjenost in prosim taisto izkazati tudi mojemu nasledniku gosp. Lovrencu Rebolju.
Pri odhodu kličem vsem: „Z Bogom"!
FranG Ks. Sajovic,
sedaj Tacen-Vižmarje.
1182 1-1
Priporočilo.
Uljudno naznanjam, da sem kupil od gosp. Franca jjji Ks. Sajovica hotel	f
a.»
«...
a...
i... ••••
a...
„Nova pošta"
ter prosim sl. občinstvo, srda me blagovoli podpirati |j:: v mojem novem podjetju. Potrudil se bodem z dobro |jjj huhinjo in dobro pijačo Sjii pridobiti zadovoljnost p. n. jjjj gostov. Vodil bodem tudi :::: naprej fijakarijo ter se pri- {jjj poročam v potrebi v na klonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
LorenG Rebolj,
posestnik hotela „Nova pošta" v Kranju.
a.» a... a.» a...
:::: a... a...
!••• a... a." a.-a... a«» a... a... a... a.» a.« a..-a..< a.» a.» a.»
,{::!
Slavnemu p. u. občiustvu usojam si uljudno javiti, da sem otvorila v lastni hiši v Ljubljani
Tršaška cesta štev. 4
vino toč čez ulico in gostilno
„pri tfirt$l{i trti"
UDružitisRa pratifia
za leto 190j
/Zaročila na Družinsko pratib^o
Sprejemajo in točno razpošiljajo tvrd^e:
/fc. /fcuer-Jforenčan, ). /fordi^, ){. /tič man in V. ?etričič, vsi v /Ljubljani.
Po umrlem gospodu Ignac Klemensu se takoj	ii84 3—2
proda
flno izdelana stružnica (Dreclisel-bank), samopisni stroj (Sclireib-masehine) ter več drugih stvari.
Več so izve pri lastnici V. Kuralt, Kolodvorske ulice št. 18, III. dvorišče.
linhrP IITfl PPnh s kletnim jamstvom raz-J0UU1C U1 G tCIlU pošilja tovarna ur v Mostu
HANN8 KONRAD
trgovina z urami ln zlatnino
most (Briix) št. 234, Češko.
Dobre rem. ure iz nikla gl.3'75 Prave srebrne rem. ure „ 5'80 Pristne srebrne verižice ,, 120 Budilniki iz nikla . . „ 1'96 Moja tvrdka je odlikovana s s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami a	—	brezplačno. 673 100—48
Točila bodem le
pristna dolenjska, štajerska in KS" isterska vina. "^K
Slavno občinstvo zagotovim, da bodem skrbela za točno in solidno postrežbo, ter se priporočam v prijazno naklonjenost in za mnogobrojen obisk. Z odličnim spoštovanjem
1160 3-3
Ivana Tonich.
Mo??^
naravna
alkalična kislina
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih	(I.) 17 41
11
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna
za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežujoča pijača.
Izvirek: Giesshiibl Sauerhrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zastonj in franko
V Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, veSjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Petor Lassnlk-u i v Ljubljani.
|pozor!
1185 3-2
pozor!|
u

V $ o stilni
Spri „ZAJCU
na Rimski cesti so toči poleg druzih raznih izvrstnih in pristnih vin kakor tudi Steinfeldske pive,
od danes naprej tudi izborna Goriška sfara-Rebula od 1.1895, in fini isferski Refoško i
Za podlago se skrbi vsak čas z mrzlimi in gor-kimi jedili.
Za mnogobrojni obisk se najtopleje priporočava z vsem spoštovanjem
Alojz in Avguštin Zajec.
katoliškega tiskovnega društva
v Ljubjani za 1. 1903
z jako zanimivo in rabno vsebino, z imenikom učencev za več ko 400 šolarjev, z zapisnikom bolnikov, gospodarskim zapisnikom itd. stane v »Katoliški Bukvami" krasno vezan 2 K 30 h., po pošti pošiljan 10 h. več.
Uradne in trgovske
a firmo priporoča
KAT. TISKABMj
v Ljubljani.
Dve lepi sobi
s kabinetom, kuhinjo, shrambo in kuhinjo za pranje je s
1. novembrom oddati.
Več se poizve na Dunajski cesti št. 60.
1162 4—4
D^ Viljem Schweifzer
naznanja, da je otvoril dn& 1. oktobra 1902
svojo odvetniško pisarno
v Ljubljani na Kongresnem trgu štev. 19
poleg nunske cerkve in „ Vzajemnega podpornega

društva".
1126 8
S
St. 11911.
Razpis.
1164 3-3
Podpisani deželni cdbor r.zpisuje
službo okrožnega zdravnika
1.	v Petrinjl, z letno plačo 1600 K in aktivitetno doklado 200 K;
2.	v Žužemberku, z letno plačo 1400 K in aktivitetno doklado 200 K. Prosilci za ti službi pošljejo naj svrjo prošnje podpisanemu deželnemu odboru
ti o 1. novembra t. 1.
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so najmanj že dve leti službovali v kaki bolnici.
OdL deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 8. oktobra 1902.
V:

l^-j, Nainanjnm, da Imam v zalogi vedno frižno in trpežno blago vsuke rrate za častit« gospod« duhovnika.
m
B 4
Tndi slav. p. n. občinstvu naznanjam, d.i imam v salogi vsake vrste moderno Sto/e ter tndi nepre-močlji v tirolski loden za havllok«.
Tudi imam naaejcMie havDeke vsake velikosti za gospode in dedke po nizki eeui.
Dijakom mižane cene!
t H*
&|ags
5 g- c
ss&if
<SN«Bo 3 01 h _ fj 43 > O! • N P £ M = r
a|s1r
rt fl >-J g „ «4 O^
• I S?-- c C
>tt O a
M-2 1
fer^j«5klmojBter. Novo moKto, Veliki tr« St. »a

m
8
priporoča ae preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne obleke, posebno
talarje, površnike itd.
po najokusnejSem in najnovejšem kroju. — Izdelujem vsako, v to stroko spadajoče delo natančno po meri.
Priporočam so preč. duhovščini, da me blagovoli počastiti s cenje- L nimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izročim vsako i naročilo v največjo zadovoljnost prečastitih naročnikov.	I
Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno
krojaško delavnico,
▼ kateri delajo najboljše delavske moči; zatorej so jamči za elegantno _ lepo in moderno izvršitev naročil, kakor tndi zato, da so vsaka ' v moji delavnici narojena obleka lepo prilega.


Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
f\iojgij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko nalogo barvanih prstenih
WCB i. šMIlaiii cpji^
kot: rujavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. dene nizke. 36 52-41
Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
Varstvena znamka: Sidro.
UMIH CAPSICI Comp.
iz lekarne Richter-jeve v Pragi,
priznano izvrstno bolečine olajšujoča mazilo je dobiti steklenica po K —-80, IC 1-40 in K 2 — v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z našo varstveno znamko ,,sidro" iz Riehterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti lc v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlclitcrjcva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, Elisabethstrasse 5. 1146 84-2
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Mediiatova hiša),
se priporoča prefiastiti duhovščini za
izdelovanje cerMvenifi paramanfov.
53®„®r?a„t0> kazule v vseh liturgifinih barvah, plavljale, obhajilne burze,
»mL!, ° Potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svil-.	~ ^.liuluj,e ludi bandera iu baldahtne ter izvršuje vsako-
Izdeluje oele štole in vse za natem in zlatem
335° ^oS^S^e^^T	dobro"blag", Zn^Z^S
nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo m hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-
voljuo prevzame.
948 2o-4
Milice
naj ne zamudi, se oglasiti zarad prevzetja agenture jedne najstarejših bank za prodajo postavno dopuščenih državnih in posojilnih srečk na obroke. Najvišja provizija, predujem, oziroma določena plača. Ponudbe pod šifro rP. N. 8979» na Haasenstein & Vogler, Dunaj. 1155 flO-2)
Proda se
1117 3—3
m- lepo posestvo
na iako ugodnem meslu za trgovino v Ozljn pri Metliki poleg Karlovca Hiša je bila novo zidana pred 10 leti poleg župnega dvorca ter ima štiri sobe, lepo kuhinjo, pro tlajalnico in veliko klet. Preko deželne ceste je sadnjak s kuhinjskim vrtom, eventualno k temu tudi potrebna oranica 1 orala, dalje velik prostor sliv in pred 5 leti zasajeni vinograd, v obsegu 2 oralov krasnega nasada, ki je letos že obilno rodil. — Vse posestvo se ('a tudi v nnjem. Kdor želi kupiti ali vzeti v najem, naj piše podpisanemu.
Leopold Loger,
občinski bilježnik in upravitelj v Vukovini pri Veliki Gorici na Hrvatskem.
T
♦f f
* f * f f
4*
8v. Uršula,
vodnica v nebeško domovino.
•f f f ♦ f
T 4* i
Mo'itvena knjižica za ude bratovščine svete Uršule pa tudi za neudo pripravna in koristna.
En izvod vezan v usnje z rudečo obrezo st-me K 1 50,
En izvod vezan v usuje z zlato obrezo stane K l'S0
Po pošti vsak izvod 10 h več. Kdor naroči 20 izvodov vkup, dobi en izvod za nameček.
Dobiva se, pri vodstvu bratovščine sv. Uršule pri Sv. Jakobu v Ljubljani in v prodajalci H. Ničmana v Ljub Ijani.
ii! *
t t ' t
1169 3-3
v Ljubljani, Pogačarjev trg.
Fotoplastlčna umetnostna razstava.
Odlikovana na vseh svetovnih razstavah.
Vsak tedsn druge dežele.
Danes, soboto, 18. okt. zadnjič:
Zložno
potovanje skoz Dunaj.
V n e de I j o 19 ■ d o 2 s7'o k t:
Jako zanimive Benetke
s zvonikom sv. fl\arka, ki se je dne 14. jul. podrl.
^ i	^v^ •v**/'.//",//',
Najnovejše so ameriški
mufoskopi.
Žive dostojne podobe.
1 sika: Amerlkanskl dvoboj med damami.
Telovadba pri vojakih. Morske kopali. Posebni vlak v Ameriki. Zasačena tatica.
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne = do 9. ure zvečer. =====
2.
3.
4.
5.


r»t.i *.a -t.
Podpisana luni v lalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahino, raznobarvne plašče, kaanle, pluviale, dalmatike, ve-
lume, albe, koretelje, prte itd
sploh vse, kar Be rali v eerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleko in vsa popravil«. — I/deluje ročno ln počteno po najnižji ceni bnuilera ln vso drnffo »Mrku.
Preeastito gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih oziiati na dotnst&o tvrdko ter ne uva/.ujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agbntov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo pustrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najiuanjže naročilo. NajodličnejSim spoštovanjem se priporoča 691 63-19
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge corkvene obleke, orodja m posode
v LJubljani, Wolfove ulloe 4.
franja (Heršol
v Ljubljani, Mesini trg št. 18
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	19 44
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
OOOCCXXXXX>(XXXXX>OIOI(XXXXXXXXX><;
600 Ijel^telitreu
plešiviškega grozdja ali mošta
in sicer:
muškatelca, graševine, plemeiike, kraljevine, moslavea, traminca, zelenike, burgundca, purtugizca, frankovke itd.
prodajata iz lastnih vinogradov
bril t a 'Fran in
vinogradarja na Plešivici zadnja pošta Jaška, H^s^ska. 1144 4-3
0000000000^999000909909900
Tomctn
kan>p)C5e5K' mojster u Ljubljani,
RcseljeiJa ec5ta $t. 30 JCajuečja zalega izdelani!}
nagrebnilj spemem^ou
najbogatejša zbirka ernil^ 1103 9-8
piramid, obeliskov in nagrobnih križev
cd najlepšega šued^ega granita in labraderja.
La^tpi izdelek	0«joižja eega
• « • ®
Vsakovrstne, pristno pozlačene
najtobne križe *ga
O • • i> S
priporoča po jako nizkih cenah
Andrej Druškoviea naslednik VALENTIN GOLOB
trgovina z železnino
v Ljubljani, Mestni frg štev. 10.
===== Ceniki na »razpolaganje.	=
1106 6-6
Ptnpoznano natančnejše izdelovanje
cerl^uenc umetoib in meoumeotalnil} ^amoc5e5^ib prcizucdcu.
Plošče za pohištvo od raznega mat»mot*ja. Stavbena dela vsake vrste.
O
o o
o
©
o o o o o o


»Hi
o
M
o
J®
1
i v® 5 flrl
o 0
H"
priporočam svojo bogato zalogo puSk najlioveJSlh sistemov in najnovejše vrste revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na	1054 10—6
c e
"iS/
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. — Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za 111 ogobrojna naročila ter izvršuje n tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno iti Lajcneje. — Z velespoštovanjem
IPFHjH Sevclk, puškar v Ljubljem, Židovske ulice. SK^* Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj. "T^fl
cd
cr=i
ic
c c
S h
»S ®
■X >> !
C m
®
> <M ° §
al
O -G £
S k3 ~
a; a>
.So5'
3 ca
, ec
c
® £
5 .C
u
O
S«
Kf
«0 CC
es
o JC
o «
t.
S —
CU
... n . o.
03 K/3
N O
® £
> CQ
N
O
a.-
X —
> T
5
a, a S
2..S
C
O N «
'tT.a _
o o o t-
5o
o
OD
>oo o "cd
CCi > i——i
C3
cd co
C3
o*
' <4 « N
"oo a
J2 s
M «
10 C
. d, o S °

C ^
__ w
M
CO '01
co >
g'« K (M O. - ^
^ 55 m «
■a o
C co O, O D Dh »N CO
> O N G
ca
h__
zn - >3 3 > O ®

"3 a
3
m* a
g
oj
O 13 O CL.
a
as e o
2 S =„
m	OJ
° S o. S3
'S >■*■
=s 03
B5
s —, -a -J
o
C
00	-u
<B
1	"D
— C
>0!	01
23	"3
S	G
g - 2 S rt »
® <=»3
O ^
ž
rt
® c _
--- c
-C'S
O
P>
« 3
« g
D tO 00
m
11 i "S -a '£


3 rt «

h _	N
jO	a
3	«-
c«
B o	2
o ® C
•C U «	_
o .fc	t5
O- C	N
a
ca
•A o
586 50-31
ti

m

.'V/.;.;/.;.;
Trgovina z železnino „MERKUR
FETI
■V Oelj-U., Graška cesta. štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor iico za ograje, lite žeisznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
Tomaževa žlindra, najboljše -umetno gnojilo-
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih kriiev. *
Postrežba točna.
:v.v.;.t,t:

WM


iv.«.®
SfiS
N Jvecjl In Dajstarejšl slovanski zavod za pridobivanje vode na Avstrijskem.
)
Ant. Kun z
. In kr. dvorni ra!rt><«telj
v Kranfcfch (W o i i. vs ko)
izdeluje
vodovode
za mesti1' vasi- prista-ve, zavode, gradove, toplice, bolnišnice itd
Ta tvrdka je izdelala kar more dokazati s pohvalnimi spričevali, vodovode že v 42 mestih, 6!0. ob-čirah, na mnog h velik li posestvih in industnjelnih zavodih.
Samodelnl vodotoinl stroji, — NajiJivrstnojša *odno se-sn.iko za baleorBnokoll daljavo. — Vfctarnl motorjt. — Samodelavia korita 2.a napajanje živali.
Na željo izdelamo vsakovrstne projekte in proračune po lastnih državno-potrjenih inženirjih
Ceniki zastonj in franko.
849 (28—26)
Na prodaj sta
2 križava pota
jeden 95 cm visok volja gld. 65.— drugi 150 „ „ „ „ 250.—
pri	1073 12-7
FR. TOMAIV-u,
podobarju In pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1.