Poštnina plpgma.v ggggjg*	**f	:
MartaorsM
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 243 Maribor, pondeljek 26. oktobra 1931
»JUTRA«
'Zhaia ra7un nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Kačun pri požtn»m ček. zav. v Ljubljani it. 11.400 vena mesečno preieman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta šL 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prelernova ulica II. 4
Mashingtonski razgovori
Že nekaj dni je v ospredju vsega zanimanja svetovne politike pot francoskega ministrskega predsednika Lavala v Ameriko, kamor ga je povabil prezident USA Mr. Hoover. V vabilnlh listinah in uradnih objavah smo čitali, da je Ameriko in njenega prezidenta privedla do tega razgovora z Lavalom želja po ugodni rešitvi zamotanega in labilnega položaja na svetu, od katerega trpi skoraj vse človeštvo, posebno pa še prebivalstvo Evrope in Amerike. Našla naj bi se namreč med obema državnikoma sporazumna pot do ureditve najnujnejših gospodarskih vprašanj, do odpisa ali popolnega črtanja vojnih dolgov, reparacij in do svetovne razorožitve.
Vsi ti načrti, ki tvorijo podlago fran-cosko-ameriškim konferencam, so krasni in dalekosežni, tako dalekosežni, da bi morali z nedeljenim navduševanjem pozdraviti že samo dejstvo, da je do teh konferenc prišlo, če ne bi bilo ozadje le malo drugačno, kakor je zunanja, svetu vidna kuiiserija. Že danes moremo nam reč čisto jasno konstatirati, da Hoover in USA nista povabila Lavala v VVashington iz idealistične žel e, »koristiti in poma gati« svetu. Povod je, nasprotno, docela egoističen in materijalističen; viden pa nam postane takoj, kakor hitro ugotovimo položaj in medsebojne odnose obeh držav, Francije in USA. Po osvajanju do mmantne pozicije Anglije, odnosno Velike Britani.e, po obubožanju Nemčije, iz-Jočitvi Rusjje itd., je postala najsolidnejša in najvplivnejša sila sveta republika Fran olja. Skoraj čez noč je dobila v svoje roke vseodločujočo moč. In tako je bila Amerika, vajena gospodariti Evropi in deliti oblast na svetu kvečjemu le s ple mensko sorodno Veliko Britanijo, postavljena pred neljubo dejstvo: francosko konkurenco.
Že v teh nekaj tednih, odkar je moč Francije prerastla vse druge, je morala’ poslovno računa ;oča Amerika s strahom ugotoviti, da je tudi sama močno in usodne prizadeta. Iz svojih trezorov je morala odposlati v Evropo, pretežno seveda v Pariz, preko 700,000.000 dolarjev v zlatu. Pa ne samo to, tudi sicer je pričela Francija osvajati gospodarska področja Združenih držav. V njene roke so pričele Prehajati delnice veleindustrije in vele-bank, njena trgovina je marsikje, posebno
v	Afriki in Aziji, izpodrinila ameriško itd. Skratka: Amerika, tista Amerika, ki je
nedavno ponosno trdila, da jo Evropa nič ne briga, je prišla pod upliv Evrope, ndnosno njene osrednje in vodilne sile Francije.
V	gospodarstvu samem bi USA težko našla obrambna sredstva proti Franciji, **to so njeni državniki s prezidentom Hooverjem na čelu lztuhtali drugo pot: dealizem, pomoč človeštvu, razorožitev «n Še^ več drugega, enako lepo zveneče-^a- Tam preko velike luže pač vedo, da 'Ura kulturna Evropa še ni tako zmatc-njalizirana kakor je njihova celina, da -vropejec Še vedno računa tudi s srcem, e samo z možgani. Zato sedaj glasovi e“ strun Iz washimgtonske Bele hiše.
Stare mele ostanejo
RAZMEJITEV OKRAJEV MED SAVSKO IN DRAVSKO BANOVINO.
BEOGRAD, 26. oktobra- Z odlokom notranjega ministra so se na novo raz mejili nekateri obmejni odseki med Savsko in Dravsko banovino. Vasi Preseka. Bradlica in Vrhovec, ki so bile priključene ptujskemu okraju, se
dodele v sestav občine Gornji Mihalje vec, v čakovškem okraju, vasi Du-brava in Dubravski breg od občine Zavrč v ptujskem okrožju sta pa zopet združeni z občino Križevljan-Ce-stica v varaždinskem okraju.
Prvi volilni shodi
VOLILCI SE NAVDUŠENO PRIDRUŽUJEJO VLADNI LISTI.
MARIBOR, 26 oktobra. V soboto zvečer in včeraj so bili v naši bano-j vini, posebno tudi v mariborskem okrožju prvi večji volilni sestanki in shodi. Minister dr. Albert Kramer se je mudil v Prekmurju, kjer ga je ljudstvo navdušeno sprejelo, kakor tudi srezke kandidate- Ptujski kandidat g. Lovro Petovar je imel več lepo uspelih sestankov in shodov. Dr. Miloš
Vauhnik je zboroval na Pragerskem, Hotinji vasi in v Slivnici- Med volil-ci so pa bili tudi kandidati dr. Pivko, Kirbiš, Špindler, Prekoršek, Zemljič, dr. Rapotec, ing. Pahernik in drugi. Povsod se je pokazalo, da se bodo na ši volilci v ogromni večini udeležili volitev in prisegli zvestobo svoji državi-
Pičli washingtonski usoehi
KOMENTAR POLUSLUŽBENE AGENCIJE HA VAS.
PARIZ, 26. oktobra. Agencija Ha-vas komentira podrobno poročilo komunikeja, ki je bil izdan po zaključku razgovorov med Lavalom in Hooverjem. Sicer govori komunike le o splošnih zadevah in se ne bavi nikjer s podrobnostmi, vendar pa pomeni ve lik korak naprej k mednarodnemu sodelovanju, posebno z ozirom na USA. Ameriška javnost še ni tako pre pojena s temi idejami, da bi lahko že zdaj opustila smernice dosedanje ameriške politike. Zaradi tega tudi Hoover ni mogel dati Lavalu nobenih posebnih garancij, ki so pogoj za razorožitev v Franciji. Uradni komunike
želi ženevski razorožitveni konferenci popoln uspeh. Iz vsega je tedaj razvidno, da je Amerika pravočasno spoznala nevarnost, izvirajočo iz gospodarske izolacije, tako da je računati z naraščajočim ameriškim interesom pri reševanju svetovne gospodarske krize. Kar se tiče vojnih dolgov in reparacij, je vlada Zedinjenih držav že opustila misel o podaljšanju Hooverjevega moratorija ter je pristala na to, da se ta zadeva reši po poteku moratorija docela v okvirju Youngo-voga načrta. To je po mnenju agencije največji Lavalov uspeh v Washing-tonu.
Spor med Kitafsko in Jaoosko
BOJKOT JAPONSKEGA BLAGA.
PEKING. 26. oktobra. Kakor poročajo listi, je demonstriralo po mestu preko 20.000 dijakov in napadalo japonske trgovine ter jih razdejalo, odnosno zaprlo in zapečatilo. Ukinitev japonske trgovine na Kitajskem smatrajo tu za najprimernejši pritisk, ki naj bi .Japonsko prisilil k spoštovanju kitajske suverenosti. Nasprotno pa so
na Japonskem vesti o dogodkih v Pekingu duhove še bolj razburile. Japon ska je največja liferantinja Kitajske. Japonski poslanik je že opozoril kitajsko vlado, da pomenijo tl dogodki kršenje medsebojnih trgovskih pogodb. Vendar so kitajske oblasti nesposobne, da bi zajezile bojkotno gibanje.
Toda Laval in Francija vesta to prav dobro, in povedni ie odkrito celo sam a-meriški enfant terrible senator Borach, ko se je pred novinarji jezno znesel na Francijo, ki da »odira ubogo« Nemčijo in s tem povzroča vse zlo na svetu. Zato je Laval previden. Vljudno se zahvaljuje Ameriki za »idealne inicijative«, toda obenem pristavlja tudi, da je Francija pripravljena sprejeti ameriške predloge o denarnih transakcijah, dolgovih, razorožit-
vi	itd. samo tedaj, če se ji zasigura popolna varnost in zaščita pred vsakim, kakršnimkoli presenečenjem in če se bremena razdele na vse enakomerno, posebno tudi še na USA. V \vashingtonski Beli hiši pa tega nič kaj radi ne slišijo.
Oni bi bili pripravljeni »pomagati« svetu in Evropi samo na tak način, da sami ne le ne bi zato nič žrtvovali, temveč da bi še profitirali.
Zato si od razgovorov v Washingtonu ne smemo obetati zlatih gradov. Po vsej verjetnosti se bodo zaključili tako, kakor se zaključijo povsod, kjer jim podlaga ni iskrena — z lepimi, toda praznimi frazami. Na poslovilnem banketu, ki bo obilen in okusen, bodo izrečene zveneče zdravice, Lavalova in Hooverjeva prsa bodo dobila kak nov visok red, potem pa bo na svetu še naprej prav taka kriza kot je bila poprej, dolgovi bodo še vedno tlačili narode in tudi novi 'topovi se bodo ulivali naprej
Štukelj in Mačus v Švici
BEOGRAD, 26- oktobra. Jugoslo* vanski Sokolski savez je imenoval za delegata in referenta k tekmam švicarske telovadne zveze v Baselu g. Franja Mačusa, načelnika mariborske sokolske župe. Kakor smo že javili, se udeleži tekme, h kateri so povabljeni najboljši telovadci sveta, tudi naš prvak g. Leon Štukelj.
Mussolini se zavzema za re* vizijo mirovnih pogodb
RIM, 26- oktobra. Veliko pozornost je vzbudil govor, ki ga je povodom obletnice pohoda na Rim imel Mussolini včeraj v Napolju, odkoder je, kakor znano, započel svoj čas pohod fašistov. V tem svojem govoru se je Mussolini odkrito zavzel za revizijo mirovnih pogodb in dogovorov o vojnih dolgovih in reparacijah. Danes ob stoja krivična neenakost med narodi; na eni strani vidimo države, oborožene do zob, na drugi pa države, ki se ne morejo braniti. Kako je mogoče govoriti o evropski obnovi, je dejal Mussolini, če se ne spremenijo nekatere obveznosti mirovnih pogodb, ki so spravile svet na rob materialnega propada in moralnega obupanja. Pravega miru ne smemo ločiti od pravičnosti, sicer so mirovne pogodbe samo zapisnik osvete, gneva in straha.
Kandidature v Sloveniji
Vložene in potrjene so še te-le kandidature:
Maribor — desni breg: Ivan Kirbiš, posestnik v Prepoljah; namestnik Josip Rajšp, posestnik v Spodnji Polskavi.
Ptuj: Franjo Petek, posestnik V Cvetkovcu; namestnik Ivan Rojc, posestnik v Ormožu.
Konjice: Maks Goričar, duhovnik in posestnik v Mozirju:	namestnik
Anton Košir, župan v Žičah.
Vozne olajšave
Jadranska obala in zdravilna kopališča,
po desetdnevnem bivanju v dobi od
1.	oktobra do 31. maja 75% popusta na železnici pri povratku.
Kraljevo, nagradno streljanje članov streliških družin, 22. do 25. oktobra, .polovična vožnja.
Ljubljana, sadna razstava, 25. oktobra, popust 50% pri povratku velja od 23. do 29. oktobra.
Beograd, zbor Jug. veterinarskega udru-ženja, 8. novembra, drž, uradniki-vete-rinarji uživajo četrtlusko, veterinarji polovično vožnjo.
Zagreb, sejem in izložba perutnine, 28. novembra do 1. decembra, 50% popusta pri povratku.
Pariz, mednarodna kolonijalna izložba podaljšana do 15. novembra, v slučaju lepega vremena do 1. decembra, 33% znižana vožnja, znižam vizum, legitimacija 60.^- Din.
Rim, umetniška izložba in konjske dirke, od 1. oktobra do 21. decembra, polovična vožnja v Italiji,
Italijanska kopališča, do 31. oktobra po šestdnevnem bivanju polovična vožnja v Italiji.
Vse nadaljnje informacije se dobe V prometni pisarni »Putnik« (Tourist Office), Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 2122
Zadnja pot Srečka Robiča 5
Vsa Dravska dolina ob novem grobu.
I ■Mrum^LgLaBBnifc.
V soboto popoldne so ob ogromni udeležbi položili truplo nenadoma umrlega Srečka Robiča, veleposestnika in župana v Limbušu na domačem pokopališču k večnemu počitku. Od vseh strani so prišli mnogoštevilni njegovi prijatelji in znanci, da se poslove zadnjič. Tako veličastnega pogreba še v Limbušu ni bilo, -.ar kaže, kako vsestransko priljubljen iu upoštevan 'je bil pokojni Robič, ki ga bo poleg preostalih domačih težko pogrešala vsa ožja okolica.
Pogreb je vodi! stolni dekan dr. Vrabec iz Maribora ob asistenci osmih duhovnikov. Od pokojnika se je poslovil v toplih besedah upokojeni nadučitelj g. Godec kot njegov učitelj in prijatelj. Z? n.im se je v ganljivem nagovoru poslovil prof. dr. Pivko v imenu Mariborske Sokolske župe, banovinskega sveta in Mariborske posojihvce. Kot tretji se je poslovil v iskrenih besedah v imenu domačega Sokola si Trosta studenškega Sokola nadučitelj g. Hren. Na njegovi za oni-poti ga je spremljalo mnogoštevilno odlično občinstvo, v prvi vrsti gospod podban dr. Pirkmajer, predsedstvo okrajnega cestnega odbora z mestnim županom in načelnikom dr. Juvanom itd. itd. Pri hiši je zapelo domače pevsko društvo »Planinka« »Blagor mu*, pri pogrebnih obredih in ob odprtem grobu pa je pel moški zbor »Drave«.
Stevi ni venci in jesensko cvetje je zasulo prerairi grob Srečka Robič;, čigar časten spomin bo dolgo živel med nami.
Mariborskim daeoni Mii rarib0,r’ft°r6a“
Veličasina proslava češkoslovaškega narodnega prav.nika!
Mstineja v unionski dvorani.
Včeraj dopoldne je slovenski Maribor na najslovesne si način proslavil češko slovaški praznik narodnega in državnega osvobojenca. V v eliki koncertni dvorani pivovarne Union se je zbralo preko 2500 mariborskih Slovencev, Srbohrvatov in Celios'ovakov, posebno številno je pa Iv la zastopana srednješolska mladina. Slavnost je oivoril predsednik JČ Lige, priredite!".:e proslave, g. dr. Avg. Reis-man, ki je pozdravil najprej zastopnika bralske CSR, ljubljanskega podkonzula g. Cliie ko, zastopnika okrožnega inšpektorata g. Ivana Poljanca, podžupana g. dr. Franja Lipokla, zastopnika vojske g. majorja Celestina, sreskega načelnika g. dr. Vrečerja, ministra v p. g. dr. Veko slava Kukovca in vse ostale.
Voaška godba je pod taktirko g. ka petana Svobode zaigrala himno »Kde domov moj«, gdč. profesorica Ljudmila Ve-iralova je zapela ob spremljevattju gosp. prof. V. Mirka molitev iz opere »Libu« ša« in več slovaških narodnih pesmi, za katere je bila deležna nedeljene pohvale. Ljubljanski publicist g, Božidar Borko je navdušeno pozdravlen predaval o pomenu češkoslovaškega državnega praznika. Sledi e so še nekatere deklamacije čeških pesmi. Ljubljanski podkonzu! gosp. Cihelka je v vznešenih besedah proslavil bratstvo in zvestobo Jugoslavije do Češkoslovaške in Češkoslovaške do Jugoslavije, ki druga brez druge ne moreta uspevati. Zahvalil se je Ligi, posebno predsedniku g. dr. Reismanu za lepo pro slavo in vzkliknil Nj. Vel. kralju Aleksandru.
Prireditev, ki je bila našlepša dosedanja češkoslovaško - jugos!ovenska manifestacija v Mariboru, je zaključila vojaška godba z obema himnoma. Maribor je pokazal znova, da je slovanski in zvest svetli tradiciji svojih borcev iz prejšnjega stoletja.
Veliki sadni sejem,
Ki bo v Ljubljani od 25. — 27. oktobra ne bo važen le za prodajalce in kupce sadja, temveč za vse, ki se zanimajo za pridobivanje sadja. Sejem bo imel namreč tudi poučen namen. Tukaj bo vsakdo lahko spoznal vse naše sadne vrste, ki imajo svetoven sloves. Vse bo opremljeno z natančnimi točnimi imeni. Vsakdo se bo mogel poučiti, kako se sadje za pro dajo opremi in vloži. Na sejmu bodo razstavljeni stroji domačega izuma za razbiranje sadja, za zapiranje sadnih zabojev itd.
Obisk g. podkonzula Cihelke.
K silavnosti jČL in Češkega kluba se je že v soboto pripeljal v Maribor iz Ljubljane g. podkonzul Cihelka, ki se je nato najprej sestal z odborniki Jugoslov. čeSkosiov. Lige v Grajski kleti, kjer ima JČ IJga običajno svoje seje in sestanke. G. podkonzul se je seznanil z vsemi odborniki ter razmotrival delovanje Lige,, kateremu posveča konzulat ČSR v Ljub-, liani vso pozornost in podporo. Po večerji pa se je g. podkonzul sestal tudi z odborniki Češkega kluba v hotelu »Orel« in si v nedeljo dopoldne pred matinejo o-gledal mesto, o katerem se je najpohval-neje izražal ter obljubil, čim prej zopet obiskati Maribor.
Mariborska škofa JČ Ligi.
Vabilu JČ Lige k nedeljski proslavi čsl. drž. praznika sta se s pismenimi opravičili odzvala tudi mariborska škofa, kne-zoškof dr. Andrej Karlin in pomožni škof j dr. Ivan Tomažič, ki sta se oba opravi-! čila, cia se slavnosti radi istočasne slo-! vesne službe božje v stolni cerkvi ža> "e‘ moreta udeležiti. Knezoškof dr. Karlin je še dodal: »Bratskemu češkemu narodu čestitam k ugodnemu razvoju njegove države in mu želim nadaljni procvit in; blagoslov.« Pomožni škof dr. Tomažič pa j .e pisal: »Z veseljem čitam in zasledil-1 jem, kako lepo se razvija in kako uspeš- j no se ude:stvuje češkoslovaška država.; Bratskemu narodu želim, naj ga Bog ču~ i va iti blagoslavlja. Pismeno opravičilo je j poslal še nadalje iz istih razlogov stolni j župnik č. g. M. Umek.	;
Iz sanitetne službe.	j
Za banovinske zdravnike so imenovani i z odlokom kral.eve banske uprave v j Ljubljani: Dr. Matija Mrgole, s sedežem j na Bregu pri Ptuju, dr. Aleksi; Na v osel -ski v Muretincih, dr. Martin Ogorevc : v Rogatcu in dr. Matko Prage! v Vuzc- • nici.
Poroka v Guštaniu.
V Gnštanju sta se porrčil gosp. Tone Križman, posestnik iz Krškega in gdčna. Krnica Šperlingova, bančna uradnica iz Maribora. Mlademu paru želimo vso sre-: čo v novem življenju!
Izpremembe v poštnem katastru.
Kraj Berkovski prelogi je izločen iz poštnega okoliša Sv. Jurij ob Ščavnici in priključen dostavnemu okolišu pošte Križevci pri Ljutomeru.
Čsl. drž. praznik v radiu.
V sredo, dne 28. t. m., na dan češkoslovaškega državnega praznika, bo Češkoslovaška republika otvorila novo ra-dio-postajo za vso državo pri Češkem Brodu. Ta postaja bo močna v začetku 120 K\v, pozne:e pa še močnejša in bo druga v Evropi. Za nas je to zelo razveseljiv pojav, ker bo s tem po vsej Jugoslaviji vse češke postaje nmogo bolje slišati, kot dunajske, budimpeštanske in druge, ki so doslej običajno gostovale po našiti domačijah. Upamo, da bomo s tem kf.nčno rešeni večnih nemških šlagerjev, s katerimi nas zlasti javni lokali tako obsipavajo z dunajske radio-postaje. Na predvečer državnega praznika, t. j. v torek dne 27. t. m., bodo dajali v radiu iz Prage opero »Prodano nevesto«, v sredo zvečer pa simfonični koncert Smetanove »Moja domovina«.
Važen sestanek.
Danes ob 20. uri bo v Narodnem domu sestanek Skupne slaščičarske, urarske in sodarske zadruge, na katerem se bo razpravljalo o predstoječih volitvah in o potrebni udeležbi. Vabimo vse članstvo do-tičnih zadrug in prosimo, da ne izostane nobeden.
Spremembe
Zasebnica Frančiška ikova je kupila na Betnavski cesti v Ljubljanske kreditne banke za 145.000 Din hišo št. 8. Inž. Albin Cotič in žena Roza sta pa kupila od Josipa Gradišnika in žene Julia-ne za 175.000 Dim. hišo št. 31 v Stritarjevi ulici.
V kraljestvu Zlatoroga.
Prvi s'ovenski film »V kraljestvu Zlatoroga«, ki ga je pripravil turistični klub j Skala« in ki je dosegel v Ljubljani izredno velik uspeh, se bo v začetku no-| vembra predvajal (udi v Mariboru.
Priznanje počitniški koloniji na Pohorju.
Na Počitniškem domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju je lani in letos letovalo večje število slabotnih slovenskih otrok izven jugoslovanskih državnih meja. Ti otroci so se na zelenem Pohorju izredno dobro počutili in okrepili, kajti skoro vsi so pridobili na apetitu in teži, nekateri v teku enesja meseca po 4 do 6 kg. Društveni odbor je! preje! iz inozemstva zahvalo, ki slovi j med drugim sledeče: »Kakor so se minil-1 lega leta otroci zdravi in zadovoljni j vrnili s počitnic na lepem Pohorju, tako j so tudi letos prišli k svojim starišem pol-; ni pohvale in zadovoljstva s prizadeva- 1 njem, katero jim je vse osobje tam izka- i zalo.«
Slavnost Češkega kluba.	I
V nedeljo popoldne je priredil še svojo i posebno proslavo češkoslovaškega držav; nega praznika mariborski Češki kiub, ki združuje naizsve&isjSe ČshosJovake. Po-: po'.danska slavnost 'e imela približno isti j program, kot dopoldne JO Liga v dvorani' »Union«. Vojaška godba je igrala jugo-, slovensko in češkoslovaško himno, »Li-! bušo«, gdč. profesorica Vedralova je zn-j pela molitev iz opere »Libuša* ter slo- j vaške narodne pesmi. Slavnost je oivo-! ril s primernim nagovorom predsednik
REPERTOAR.
(
j Pondeljek, 26. oktobra. Zaprto.
I Torek, 27. oktobra ob 20. uri »Konec poti«. Premijera. j Sreda, 28. oktobra. Zaprto, i Četrtek, 29. oktobra ob 20. uri »Mayer-ling«. Ab. A. j Petek, 30. oktobra. Zaprto.
: Sobota, 31. oktobra ob 20. uri »Zemlja smehljaja* ab. B.
»Konec poi; < na mariborskem odru.
Zelo zanimiva bo naslednja letošnja dram ska premijera, ki bo v torek, 27. t. m Uprizorila se bo Sheriffova vojna dratna »Konec poti«, ki spada brezdvomno med najsifiiejše tvorbe sodobne vojne dramatike. Vsebina te drame s!ika vso grozo svetovne vojne in pretresljivo usodo vanjo pahnjenih življenj. »Konec poti« se godi v zakopa pred St. Ouentinom na .zapadni fronti in sicer od pondeljka 18. marca 1918. do četrtka, 21. marca 1918 proti svitu. To dramo so povsod uprizarjali s silnim uspehom in jo je tudi neka angleška družba na svoji turneji po Jugoslaviji uprizorila v Zagrebu. Mariborsko uprizoritev režira g. VI. Skrbinšek, ki igra tudi glavno vlogo, poleg njega pa še nastopijo: gg. Grom, P. Kovič, • omašič, Blaž, Furijan, Gorinšek, To* vornik, Rasberger in Nakrst.
češkega kluba g. Franjo Bnreš. ki je po-;
zdravil navzoče goste, gosp. podkonzula | Cihelko ter predsednika JČL Maribor g.1 dr. Reismana z večirni odborniki Lige,, Češkoslovaški učitelj g. Drly je imel pri-< meren govor o Karlu Havličku, kojega ■ delo in živTenje je lepo združi! s češko-: so vaškim državnim praznikom. Program1 so spopoinile številne deklamacije čeških' otrok in je tora; lepo obiskana slavnost; popolnoma, dosegla svoj namen.
Vojaški grobovi.
Kakor vsako loto, bodo tudi letos vo-. j~ski grobovi na Pobrežju za Vse svete! očiščeni it ckrafenl. Mestni delavci so že r.a •;!..•• a. Pri svečanosti bo govoril vo-■ jaški kurat g Zavadlav.	j
Smrti v preteklem tednu.
Pretekli teden so v Mariboru umrli: j Magdalena Cimperc, hči posestnika, 22 j et stara; Marija Novakova, soproga že-, .ezničarja, 62 1.; Marija Ravniherjeva, zasebnica, 54 I.; Rupert Črnčič, kontrolor d. žel. 44 1.; Anton Mihelak, delavec, 67 !., Leopoldi na Dominikova, soproga kleparja, 54 !.; Tereza Sovičeva, branjevka, -19 !.; Konrad Fras, mesarski pomočnik, 18 !.; Lovrenc Laurich, usnjar, 66 l.;-Sre-čko Robič, posestnik, gostilničar in župan 49 !.; Adela Vipavčeva, vdova po advokatu, 81 1.; Marija Juričeva, soproga mizarja 50 1.; Franc Klamček, čuvaj v parku, 54 !.; Franc Lah, trgovec in posestnik 42 1.; Angela Augustina, liči viničarja 5 1.; Stanislava Brumec, hči postrež nice, 5 tednov.
Grobovi.
V sanatoriju v Gradcu je umrl sinoči v starosti 25 let trgovec Oto Kiihar, sin pokojnega Vincenca Kuharja, trgovca na Aleksandrovi cesti. Pokojnika prepeljejo v Maribor in bo pogreb v sredo ob 16. uri iz kapele na mestnem pokopališču. — V visoki starosti je preminula v Slovenski ulici 40, 841etna zasebnica Marija Frank. Pokopljejo jo v sredo ob 15. uri na mestnem pokopališču. Blag jima spomin, preostalim naše sožalje!
Čigave so gramofonske plošče?
Pred mesecem sta se oglasila v starinarni Donko v Vetrinjski ulici neki Herman Z. in njegov pajdaš, ter ponujala v zakup deset gramofonskih plošč, med njimi eno malo. Trgovki sta se dozdevala sumljiva in je nakup plošč odklonila. S sladkimi besedami pa sta jo pregovorila za petdeset dinarjev in plošče zastavila. Ker pa še do danes ni nikdo prišel po zastavljene plošče, sumi trgovka, da sta ih bržčas kje ukradla.
Z nožem v prsa.
Včeraj dopoldne je pri rezanju slanine spodrsnil velik mesarski nož tako nesrečno 28 letnemu mesarskemu pomočniku Josipu Prelogu s Tezna, da sc mu je zabodel v prsa in sa nevarno, vendar ne smrtno ranil. Zdravi se v bolnici.
Torek - Svengali - Haupt
Zapel nož.
Ko se je v soboto zvečer vračal utrujen z de a domov 34letni zidarski delavec Franc Škofič od Sv. Petra pod Mariborom, je med potjo zavil v neki vinotoč, kjer so ga že nekoliko vinjeni domači fantje brez pravega povoda napadli in z noži obklali. Prizadejali so mu večje rane na levem stegnu in levi strani hrbta. Delavca, ki je oče štirih otrok, so z rešilnim avtom prepeljali včeraj predpol* dne v splošno bolnico.
Tatvina kolesa.
V Samostanski ulici je iz nezaklenjene veže deške ljudske šole odpeljal neznan storilec mehaniku Francu Lešniku skoraj novo kolo znamke »Peugeot«, vrednu !200— dinarjev.
Tatvina kokoši.
Šest lepih kokošk je ukradel »dihur« včeraj zvečer v Fochovi itlic! Jakobu Žagarju iz zaklenjenega kurnika. Žagar sumi neko žensko s Pobrež:a.
Nezgode in nesreče.
Pri sekanju drv se je v Zimici pri Hočah tako nesrečno vsekal v levo roko 53 letni Ivan Lavrenčič, da so ga morali prepel ati v bolnišnico. Tudi 291etni Josip Farič iz Zrkovc je moral iskati pomoči v tukajšnji bolnišnici, ker mu je pri rezanju mesa spodletel nož v levo stran prsi in se je močno ranil.
Pretepi in posledice.
Pri Sv. Jurju ob Pesnici sta se zgrabila svaka med seboj. Že dalj časa so se doma prepirali radi neke kupčije, pa je zgrabil svak A. J. za stol in pošteno obdelal Antona Šerbinka, ki so ga prepeljali v bolnišnico. — Posestnik in gospodar se je spozabil nad svojim dninarjem Jakobom Mlinaričem in ga tako močno udaril s kolom po glavi, da je moral v bolnišnico. — V neki gostilni v Hočah pa so se stepli fantje med seboj. 221etni natakar Viljem Burger je dobil vbodljaj v desno roko. Pri rešilnem oddelku so mi/ nudili pomoč.
Aretacije.
V noči na ponedeljek je policija areti-tala dva razgrajača: Jakoba A. in Antona J. ter komaj 161etnega brezposelnega brivskega pomočnika Franca H., ki se i® splazil v Cankarjevi ulici 36 v Stanovanje Ogrizkovih skozi okno. Prijel ga i* hišnik in izročil policiji. Pokradel je stva' ri v vrednosti 220 Din.
Privoščila s! je.
Natakarica pri »Starem lovcu« na M©‘! ski cesti je prignala na policijo 321etn° brezposelno kuharico Jožefo Bujan, Košakov, ki ji ni hotela plačati zapiti Jožefo so zaprli, prevarana natakarica Pa premišljuje, kako bo prišla do svoje*3 denarja.
Naplavljeno novorojenčkovo trupi*.
Včeraj predpoldne je našel železniški .■•ra dni k A. Spendel na Šentpetersketn toku v cunje povito naplavljeno trupi1 novorojenčka. Truplo so po ogledu Pre^ nesli v mrtvašnico. Za brezvestno i*13' terio poizveduje policija
(Tlariborska mlečna akcija
»Mi pa pijemo mleko!«
Zdravstveni dom v Mariboru je otvoril svojo dijaško mlečno kuhinjo Nj._ Vis. kraljeviča Andreja. Začetek je tu in gre akcija že tako lepo v redu, da je veselje. Seveda je bilo mnogo truda, preden je bilo mogoče spraviti zadevo v tek; zasi-Euranje sredstev, nabava inventarja, organizacija, etc.
Mleka v Mariboru ni težko dobiti, toda mi smo šli direktno k producentu, pregledali krave, hlev, način- molže, sna_ go, posodo, preiskovali mleko ter videli, da je prav za> naše svrhe primerno. Nato smo šli v šole, v številne zavode, do o-troških vrtcev in izbrali drobne, blede, slabotne in revne malčke. Pa smo vprašali; »Bi pili mleko?«, »O, bi«, so odgovorili, »pa še radi, pa nima mamica, denarja«. No in sedaj ga že pijejo, in še s kakšnim veseljem, lepa četa jih je, 400 in nič ni treba mamici šteti novcev. Vsak dan, dan k dnevu je to na mesec prav lepo število porcij po ^ litra. In prav pii-merno toplo je in nič neprijetnega duha nima. Pa kako prijetno in lepo je servirano, da ga človek mora piti tudi če ne bi hotel. Lep zaboj pride in v njem kot vojaki steklenica pri steklenici, čista, snažna, nepolita, saj je lepo začepljena s snažnim belim kartonom in niti kapljica ne uide ven. Toda hudo je ko je zelo veliko lačnih želodčkov in tako malo novcev! Vsak pravi: »Jaz bi tudi, jaz bi tudi«. Oglašajo se pa tudi celi roji takih, katerim bi mamica dala dinar za lepo porci.o, na žalost je pa to zaenkrat prav težko izvedljivo. Toda v nekaj dneh bomo imeli nabore — nabore ljubiteljev mleka, ki bodo svojo porcijo dnevno po-srebali in izvabili od mamice novčič zanjo. Predvsem bo omogočeno to, čim bo mostna občina poleg dosedanje pomoči še čvrsteje priskočila na pomoč tej mlečni akciji in poiskala v svoji zalogi avtomobilov kakega rezervista za 15 do 20 km na uro ter tako omogočila hitro razvaža-nje večjih količin. Dosedanji način sicer omogoča hitro dostavljanje mleka, a le za sedanjo količino. Za pomnoženo količino bi potrebovali večji voz.
Ako pogledamo nekoliko naprej kaj hočemo, kaj nameravamo doseči, vidimo sledeče; 1. Dvigniti konsum zdravega in dobrega mleka med prebivalstvom predvsem med otroci. 2. Izboljšati produkcijo snažnega, dobrega, od zdravih krav in v čistih hlevih pridobljenega mleka. 3. Pobijati alkoholizem in pomagati do spoznanja, da je par dinairjev izdanih za mleko človeku v veliko korist, vsote izdane za alkohol pa v telesno in psihično pogubo.
Pričakovati je, da bo v bodoče segalo po tem produktu čedalje več mladine, iti
v	Mariboru je šolske mladine preko 10.000. Upati je, da bodo po dobrem, pa-steuriziranem mleku, pri;etnega, osvežujočega okusa, v lepo zaprtih steklenicah serviranega, posegali tudi drugi ljudje.
V	to svrho, dalje v svrho pravilnega pripravljanja, kontrole producenta in v svrho dostavljanja, je pa seveda potreben že večji aparat. In mestna občina, zakaj ne hi ona prevzela ta aparat, oziroma ga ustanovila, pa magari, da si dovoli monopol na prodajo mleka na ta ali oni način. S tem izloči lahko svojevoljno neredne in nekorektne producente potom sporadičnih kemičnih in bakterijoloških preiskav iii inšpekcije hlevov ter tako vzdržuje red v mestnem mlečnem obratu. Niti bi to ne bilo zvezano s finančnim deficitom! — Dr. J. Vrtovec.
Iz Mežiške doline
Omejitev obrata v tovarnah. Naša industrija preživlja težko krizo, eno največjih v povojnih letih, ki bo imela žalostne posledice v gospodarstvu in v socijabem vprašanju delavcev. Vsled Pomanjkanja naročil težke industrije v jeklarni na Ravnah pri Guštaiiju, ki zaposluje okrog 30(1 delavcev kovinarjev, je ravnateljstvo po večdnevnih pogajanjih
*	zastopniki centrale pretehtavalo kritičen položaj tovarne ter ukrenilo, da se ?rneji obrat v vseh oddelkih. Izvedene *’odo tudi redukcije mlajših moči s 1. novembrom, 25—30 po števi u, kateri bo-do sprejeti zopet na delo, ko bodo došla
večja nova naročila. Dela se sedaj še v treh turnusih po 8 ur pet dni v tednu, od sobote pa do pondeljka pa počivajo vsa dela v tovarni. Tudi uradništvo se bode reduciralo. — Ista usoda je zadela delavstvo tovarn kos in meril v Slovenjgrad-cu, ki ste bili prisiljeni omejiti obrat do skrajnosti. Nikdo> ni mislil, da kosa, to poljedelsko orodje ne bo našlo odjemalcev, zaloga se je povečala že v toliko, da zadostuje do pomladi. Tovarna ima zaposlenih okrog 80 delavcev, ki delajo sedaj samo 4 dni v tednu, ter je upati, da bo v spomladi, ko bo uporaba izdelkov večja, vpostavljen zopet normalen obrat. Tovarna meril zaposluje okrog 100 delavcev, je morala omejiti obrat na 4 delovne dni v tednu. Gospodarska kriza je torej vzrok, da se povečuje brezposelnost. — širi socrana beda v delavskih slojih ter bo treba merodajnim faktorjem, ki rešujejo socijaine probleme, ukreniti za ublažitev te nekaj hitrega in izdatnega.
Izredna pesa. Na njivi nekega posestnika v Guštanju je zrastla med drugimi krasnimi sadeži izredno velika in debela pesa. Gomolj je visok 42 cm, obseg na najdebelejšem delu 69 cm, težina pa 6.73 kg. Njiva je bila pognojena z umetnim gnojilom.
Dr. Vladimir Travner.
KoSonlialna
Tahitiju slede Nova Kaledonija in Novi Hebridi. Tu bivajo Kanaki, ki so bili še pred par desetletji zloglasni lju-dožrei. Sedaj so opustili strašne običaje in žive v miru z 20.000 francoskimi na-sel.enci. Zanimivi so vzorci kanaške u-metnosti posebno iz kosti in lesa izrezljani, čudno spačeni človeški obrazi, okrašeni s školjkami in lijanami. — Od nekdanjega veiikega posestva na Antilih (Srednja Amerika) sta ostala Franciji le dva večja otoka:	Guadeloupe in
M a r t i n i q u e, domovini bujnega cvetja in lepih Kreolk. Tudi lepa cesarica Jo-žefina, prva žena Napoleona Velikega, je bila tu doma. Sladkor, rum, kakao in vanilija so glavni pridelki srečnih otokov, ponosno se dviga kupola paviljona Mar-tiniqui3; prikupljivi paviljon Guadeloupa pa obdajajo verande, pergole in svetilnik pristanišča Pointe-a-Pitre. — Nasproti je paviljon Francoske G n y a n e. Visoki portal spominja na trg »des Palmiers« glavnega mesta Cayenme. Pozlačeni vitki stebri so iz mahagonija. Saj je Gnyana domovina tega dragocenega lesa. — Manj pomemben je paviljon malo obljudenih o-tokov St. Pierre in M i q u el o n (Sev. Amerika). — Elegantni paviljon otoka R e u n i o n (Afrika) je posnetek južno-francoske vile, kakor so jih gradili tu bogati posestniki plantaž v sijajni dobi Ludvika XIV. Odprto dvorišče s koiona-daini vabi k samarenju; elegantna fasada in stebri se odsevajo v tihih vodah bazena. — Naj večja in naiimpozantnejša zgradba razstave je točni posnetek Angkor-a v Indokini, 12 m široka in 150 m dolga aleja* okrašena s čudinimi kipi bajeslovnih bitij vodi k svetišču, ki ga krase 4 ogromni stolpi v obliki tiar starodavnih orientalskih vladarjev in 55 m visoka centralna kupola. Na obeh straneh zgradbe stojita še dva manjša slična stolpa. Mogočne stopnico s sedečimi le-
vi	ob straneh vodijo k obširnim galerijam in verandam okrašenimi z nagami t. j. s sedmeroglavimi kačami. Nešteti so tudi drugi okraski. Vsak zase je dovrše-. na umetnina. Viktor Hugo, Pierre Loti in drugi pesniki so že opevali bajno krasoto tega ogromnega verskega spomenika. Neobičajna je tudi njegova zgodovina. V 8. ali 9. stol. po Kr. je zgradil Ang-kor, skrivnostni narod Khmerov, za svoje bramanske bogove in svečenike. 3 do 400 let pozneje je zmagal v indijski Kini Buddhov nauk. Odslej so doneli v tem hramu slavospevi in molitve v čast »Razsvetljenemu«. V 14. stoletju so podjarmili deželo mohamedanski Čarni in svetišče je povsem propadlo. Francoska okupacija (1881) je vrnila slednjič p*®-staro častitljevo svetišče prvotnemu namenu — Lep vzgled francoske pravičnosti! V zgornjem delu svetišča se nahaja zanimiva razstava domačih umetnikov (šola Hanoi'). Nekateri izmed njih kakor kipar Vu Cao Dam in slikar Ngu-tfen Phan Chanh (kdo si more zapomniti ta čudna imena?) so že splošno orizna-
Zopet karambol. S Črne so se vračali sejmarji, ki so široko naložili blago na tovorne avtomobile proti domu.. Na vogalu hiše Zavodnika v Guštanju, kjer je oster ovinek, je privozil s svojim luksuznim avtom g. P. pravilno, z majhno brzino naproti, v katereda je zavozil šofer tovornega avtomobila, ki ni dajal na ovinku nobenih signalov, a je imel za križanje voz še 3 m široko cesto, ter mu je odtrgal streho z nekim drogom, ki je štrlel po strani — in takoj oddirjal proti Dravogradu. Gospod P. ga je dohitel, v velikem sporu legitimiral šoferja in ga ovadil za krivdo nesreče oblasti.
Padel ie s kupa drv. Neki šolar 3. razreda v Guštanju se je igral in letal po dvorišču. Zlezel je tudi pred drugimi otroci na kup naloženih drv, ki so se zrušile. Deček je padel raz kupa in si zlomil v zapestju levo roko.
Srebrna poroka. 20. t. m. je obhajal priljubljeni sreski tajnik Miloš Ferjan v najožjem krogu svoje družine srebrno poroko. Gospod tajnik je kljub napornemu in odgovornemu delu čil in zdrav, v družbi pa odkrit stanovski tovariš, ka-koršnih ie danes malo. K mnogim čestitkam se pridružijo vsi tovariši, želeč njemu še in prijazni družinici: še na mnoga leta, do zlate poroke in jubileja!
ts!ava v Parizu
ni. Slike in kipi so realistični in izražajo čudovito umirjenost. Kdo ve, če ne bo nekoč ta nova, krepka umetnost poživila dekadentno umetnost Evrope? Zelo zanimivi so tudi drugi predmeti te šole kakor preproge, pohištvo itd. — Ob bregovih jezera je 1 a o t s k a vas. Pripro-ste piroge domačinov se zibljejo v valovih. Prav tako priproste so lesene koče pastirskih prebivalcev. V pagodi so shranjene prastare svete knjige. — Nedaleč odtod je paviljon Kambodže, ki Siliči bogati kitajski džonki (ladiji) zasidrani v reki. Okrašena je s pozlačenim zobovjem slona. V sredini poslopja se nahajajo
*	cesarski prestol in insiguije, vse v zlatu in smaragdih. Na levi strani so etnografske, zemljepisne in narodnogospodarske zbirke; na desni pa oddelek za umetnost s čudovitimi keramičnimi in zlatarskimi izdelki, orožjem, blagom itd. Zanimivi so posebno kipi sedečih božanstev. Iz polmračnega ozadja done skrivnostne prastare pesmi in molitve boncev. Bosonoge dvorne bajadere »dervidassi« plešejo rituelne plese. Olivna je njihova polt in temne, sanjave so oči. Zaman skušaš u-ganiti njihove misli in čutstva. — Paviljon vazalne države Anama s svojim monumentalnim vhodom je posnetek kra-.jeve palače v prestolici Hue. — Moderna zgradba je paviljon K o č i m> č i n e, ki ga obdajajo nasadi riža, glavnega pridelka dežele. Umetnost Anama in Končinči-ne je pod kitajskim vplivom. Vendar dokazujejo izstavljeni keramični izdelki, figure iz brona in rdeče-zlati prednikom posvečeni oltarji, odličen umetniški okus.
—	Značilen je paviljon Tonkina z zračno streho, ki ima robove obrnjene navzgor. Tudi tu se nahaja zanimiv oltar prednikov, okrašen z voščenimi lutkami in zlatimi napisi. — Poseben paviljon kaže ogromno bogastvo faune in flore v Zadnji Indiji. — Oddelek zase tvorijo francoske kolonije v Z .a p a d n i A f r i-k i, ki zavzemajo v razstavi 4 ha. Tu se nahaja posnetek velike mošeje (z ogromnim čveteroogktlm stolpom) znamenitega mohamedanskega mesta Djenne, nedaleč od Nigra ob reki Bani (Sudan). Ob mošeji je ulica s hišami iz rdečega blata. Okna so mala in zagrnjena z lesenim o-mrežjem. Vrata so neobičajno velika. V hišah izdelujejo senegalski in sudanski rokodelci nakit in preproge. Črnci proizvajajo plese in bojne igre. V mali mošeji je kino, ki kaže obiskovalcem življenje domačinov v teli daljnih deželah. Na umetnem jezeru je dahomejska vas (Slonokoščena obala) na kolih, ki spominja na naše predzgodovinske mo-stičarje. Primitivne lesene koče so pokrite s slamo. Prebivalstvo se peča s poljedelstvom. — Vse drugačne so hiše domačinov v Togu in Kamerunu; visoke koče z visokimi strehami in čvetero kotnimi okraski. Silno zanimivi so fetiši, totemi, maske, skulpture in drugi izdelki zamorske umetnosti.
(Nadaljevanje sledi.)
Nov© kolo — '
r?c«'a srečal
Srečke državne razredne loterije za I. razred 23. kola so ravnokar prispele. Bogata izbira celih, polovičk in četrtink. Nobeden naj ne zamudi si zasigurati srečo! Dobite jih v npravi „JUTRA“ in „VE-ČERNIKA“ v Mariboru, Aieksandr. c. 13
Kulturne vesti'
Naše znanstvene publikacije.
V	Sloveniji obstoja pri organizacijah, ki izdajajo znanstvene publikacije, delitev dela s središči v Ljubljani in v Mariboru. V Mariboru vrši to nalogo Zgodovinsko društvo. Poleg redne publikacije ČZN, ki se je letos izredno povzpel, tako glede vsebine kakor tudi glede obsega, izdaja ZDM tudi izredne publikacije. Med temi zavzemajo najodličnejše mesto Umetnostni spomeniki Slovenije, od katerih je izšla spomladi ena najlepših slovenskih letošnjih knjig, prvi zvezek Dekanije Celje. Kriza, katera razprostira vedno bolj svoja krila po naši zemlji, je zajela tudi ZDM. Ker znano je dejstvo, da trpe pri raznih redukcijah predvsem kultura iti kulturne institucije, radi česar je tudi razvoj in bodočnost naših znanstvenih organizacij izven znanstvenih središč težka. Vendar pa je naše ljudstvo ' v takih težkih položajih vedno pomagalo naši znanosti do razvoja in na potu preko težav. Zgodovinsko društvo v Mariboru se bo vrnilo v bodočnosti do naših gospodarskih organizacij s prošnjo za denarno pomoč, do naših knjižnic in kulturnih ustanov ter kulturne javnosti pa z apelom na naročilo posebnih izdanj ZDM, in to predvsem Dekanije Celje. Naš narod je pokazal že tolikrat svoj visok kulturni položaj in prepričani smo, da stori to tudi sedaj in da zasigura izrednim izdanjem ZDM redno izhajanje. Vsak najmanjši dar je dobrodošel kot znak kulturne zavesti posameznika in nas vseh.
Iz Vuzenice
Preteklo nedeljo e imel v gostilni E. Mravljaka volilni shod, ki je bil še pri-iičnp dobro obiskan, sreski kandidat inž. Franjo Pahernik. V jedrnatih besedah je razložil pomen volitev na znotraj in zunaj. Za tem je imel isti shod tudi na Muti. — Kakor čujemo, bodemo imeli v našem srezu več kandidatov, tako, da obeta postati volilno gibanje in menda tudi udeležba prav živahna. — Pred kratkim si je nabavila tudi naša šola radio, vendar ne iz tekočih sredstev, temveč iz denarja, ki ga je nabral še t šol. upr. Joško Golob. Tako so tudi šolski učni pripomočki pomnoženi za učilo, ki je pač danes najaktualnejšo. Otrokom kakor odraslim bo nudil aparat stalno dovolj gradiva za pouk in zabavo, — le da bi se ga tudi prebivalstvo res posluževalo.
Objava dobav Zbornice za TOI v LjU" bliani.
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 28. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg bencina. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do -30. oktobra t. 1, ponudbe glede dobave 500 kg,riža'; do 12. oktobra t. 1. pa glede dobave 6000 m bakrenih vrvi. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do
2.	'novembra t. 1. ponudbe glede dobave dna za parni kotel im 50 komadov jamskih strgačev. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 5. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 400 m3 mehkega jamskega lesa. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 12. novembra t. 1. ponudbe »lede dobave vijakov za les in J 5 sodov karbolineja. — Dne 12. novembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertaina licitacija glede dobave okroglega in ploščatega železa.
—	‘Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom n® ”«ogled.
Stran l
Hlarlfiorskl V E C E R N I K Jutra
V M St ib or u, dne 26. X. 1931’
Mariborski nogometni derby
SK RAPID : ISSK MARIBOR 2:1 (1:0).
Včerajšnja nedelja je bila v Mariboru v znamenju »derbyja«. Vršila se je tekma med obema starima rivaloma, med ISSK Mariborom in SK Rapidom. Ni čuda, da je prišlo na igrišče ISSK Maribora^ rekordno število gledalcev, ki so pričakovali lepo in zanimivo igro, kakršne šobile vse dosedanje. V tem pa so se zmotili. Igra obeh klubov je bila na; izredno nizki stopnii. Ni bil to nikak derby in gledalci so zastonj čakali napetih' in zanimivih momentov.
Moštvi sta nastopiii v naslednjih postajal; :
Ra pid: Herman, Barlovič, Flack, Goli-nar, Brhki, Seifert, Heller, Marčinko, Hardinka, Baumel, Schmidt. Maribor: Gutmeier, Koren I, Bertoncelj I, Kerič, Kirbiš, Končan, Priveršek, Hreščak, Vidic, Bertoncelj II, Janžekovič.
Kakor že rečeno, igra obeh moštev ni bila na višku. Na obeh straneh se je polagala največja pažnia na razdiranje in zaradi tega tipično defenzivnega načina, je trpela: vsa igra. O kaki poverenosti posameznih delov moštva ni niti govora, kar velja posebno za enajstorico Rapida. Izvrsten je bil Barlovič, ki je znatno nadkriljeval svojega partnerja. Herman ni imel dosti dela, videti pa je bil nesigu-ren. Med krilci je zadovoljeval Golinar, njegova pomagača sta bila že boljša«. Napad je bila najklavernejša formacija in je igral zelo raztrgano. Proti močnejšemu nasprotniku ne bo uspel v tej sestavi.
ISSK Maribor, je, kakor je že iz postave razvidno, nastopil z šestimi rezervami. Najvažnejša mesta so bila zasedena po rezervistima, ki pa se niso mogli prav uveljaviti. Vkljub temu pa je »Maribor« bilo boljše moštvo. Da je Maribor izgubil tekmo, se ima zahvaliti le indisponirano-sti zadnjih delih moštva. V napadu je bil sam en mož, — Bertoncelj — delal je neumorno kot stroj. Janžekovič je dobro namestoval Miro-ta in bo sigurno še dober nogometaš, odvaditi pa se mora preostre igre. Mali Vidic 'je še premlad in prešibek za prvo moštvo. Čudimo se, da vodstvo ne upošteva mladost igralcev! Hreščak in Priveršek menda nista bila razpoložena, sicer bi morala bolje zaigrati. Krilska vrsta je bila najslabša formacija. Kirbiš je bil še najkoristnejši, njegova pomagača pa sta začetnika, ki se ne smeta plasirati, razen tega sta zelo neokretna. V ožji obrambi je dominiral Bertoncelj, ki je bil izvrsten. Koren ni več tisti siguren branilec, vidi se, da mu manj ka trening. Gutmeier sigurno ni vratarju Korenu enakovreden igrač. Ob marljivem treningu pa obeta mož postati dober vratar.
Igra ni bila na višini prvega razreda in razen par napetih situacij ni nudila mnogo nogometa. Vtis »derbya« je bil v splošnem medel in ni čudno, če so se gledalci žal razhajali s te največje nogometne revije domačih sil v pretežni večini razočarani.
Izjemo tvorijo seveda vsi oni, ki jim ni
nobena prilika odveč, da na ta ali oni način manifestirajo za svoje igralce.
Omeniti moramo še brezobzirno igro Brokl-ja in Seiferta. Zlasti pri zadnjem presega zadnji čas nezaslišana ostra igra vse meje. Zahtevamo od merodajnih faktorjev naj vendar enkrat nastopijo proti surovi igri posameznih igralcev, ki jih lahko naštejemo. Šport naj vendar ostane šport. Igralci, ki nočejo imeti obzira do zdravja svojih športnih tovarišev, ne spadajo na športni prostor!
Rapid je dosegel svoj prvi gol takoj v 4. minuti vsled taktične pogreške obrambe. Gutmeier je poskusil rešiti, a je star-tal prepozno. Prve pol ure je trajala rahla premoč Rapida, ostali del prvega polčasa-in ves drugi polčas razen zadnjih 5 minut je nekoliko prevladoval Maribor. Bertoncelj je v 21. minuti zastreljal 11 m. V 23. minuti je dosegel Hardinka drugi gol za Rapid in v 27. minuti postavi Bertoncelj končni rezultat 2:1.
Sodil je g. Nemec v stilu kakor smo od njega navajeni. Omeniti pač moramo, da pri drugem sodniku Rapid ne bi bil zmagal!
V	predigri je prvo moštvo SK Svobode porazilo rezervo SK Rapida v razmerju 5:3 (3:0). Sodil je g. Mohorko.
Ostale nogometne tekme.
Celje: SK Celje:SK Olimp 2:1 (1:0). Prvenstvena tekma.
Zagreb: Jugoslavija (Beograd) :Hašk 5:3 (3:0). V soboto Jugoslavjja:Hašk 0:0.
Beograd: Garbarnia (Krakov) :BSK 3:2 (1:2). V soboto Garbarnia :Sokol 2:0 (1:0).
Gradec: Grazer Sportklub:Concor-dia (Zagreb) 4:3 (4:1).
Sofija: Bolgarija:Grčija 2:1. Tekma za balkanski pokal.
Praga: Slavia:Bohemians 2:1; Spar-ta : Viktoria-Žižkiov 2:1; DFC:2idenice 6:0.
D u n a j: WAC:Avstria 3:3 (1:1); Ra-pid:Sportklub 2:1 (2:1); Admira:Hakoah 5:0 (2:0); BAC:Slovan 1:0 (0:0).
D ii s s e 1 d o r f:	Nemčija	:	Holandska
5:0 (0:0).
Poljska:Jugoslavija 6:3 (5:2).
V	Poznanju se je včeraj odigrala tretja meddržavna nogometna tekma med Jugoslavijo in Poljsko, ki je končala z zasluženo zmago poljske reprezentance v razmerju 6:3. Jugoslovansko moštvo je igralo zelo sabo, posebno v prvem polčasu. Katastrofalni poraz je zakrivil v prvi vrsti vratar Spasič, ki je imel jako slab dan. Sodil ie g. Christ iz Prosnice.
Konstituiranje MZSP.
Mariborski Zimskošportni podsavez obvešča svoje člane, da se je na seji dne 23. t. m. konstituiral — razen predsednika, ki je bil že na občnem zboru izvoljen v osebi g. prof. Šilca — tako: podpredsednik: Roglič Ivan; tajnik I: Štamgl Zdravko (začasno); tajnica II:	Breda
Hribarjeva; blagajnik:	Parma Bruno;
tehnični odbor: Golubovič (predsednik), Vales, Voglar in Forstnerič (odborniki); odborniki: dr. Jehart, Hren, Venuti, Rau-ter, Maorussig, Eylert. Vsi dopisi na Podsavez naj se do nadaljnega naslavljajo >na: Aleksandrova cesta 6 I. Tajnik bo uradoval vsak torek in petek od pol 14. do pol 15. ure v pisarni SK Maratona, Aleksandrova cesta 6 I, levo.
Dr.
Dva soseda
Povest hf preteklega stoletja.
Tujec je sedel pri mizi ter nekaj pregledoval' v svojih zapiskih, zopet sem zapazil kup velikih^ bankovcev.
»Prinesel sem vino v ročki, ostane bolj sveže, le natočite si v kupioo, kolikor se vam ljubi,« rečem gostu pod vplivom neke taiinstvene moči nenavadno mirno.
»Dobro,« meni ku,:ec brezbrižno, vtakne listine zopet v notranji žep, dvigne vrček ter si natoči vina.
»Je novo vino, letošnji pridelek, ki je izvrsten in vsled tega še ni popolnoma zavrel, zato pa tem bolj sladek,« menim jaz, da bi odvrnil vsak sum*
»Imate dobra vina, pri nas ikaj takega ni,« meiml tujec, si natoči iz vrča v kupico, jo dvigne, nato prinese bližje k ustom, a še najprej vino povoha.
Rekel mi je glas: Odvzemi mu kupico, še je čas, drugače postaneš morilec.
»Pusti, v tem trenutku si bogataš,« slišal sem od druge strani šepetanje.
Stemnilo se mi je pred očmi, sreč mi je bilo nemirno, že sem pristopil, da bi iztrgal polno kupico, toda tujec je v tem trenutku nastavil kupico in hlastno izpit skoraj celo vsebino.
»Gorje mi,« je vzdihnil Cestnik, »zgodilo se je najstrašnejše.«
Trenutno je obstal, kakor bi ga bila še vedno groze, kar je učinii v tisti uri. Gledal je pred se na postelj ter nadaljeval:
»Tujec je nagloma odstavil kupico, prej rdeča lica so postala bela, obenem se je prijel z obema rokama za grlo ter zakričal: »O kako to peče, zastrupil si me zaradi denarja, ropar, morilec!«
Dvignil se je še ter hotel stopiti proti meni, a že se je Zgrudil na tla s krikom, ki mi je pretresel vse ude. Začel se je zvijati, prvotno bridko stokanje je postajalo vedno bolj slabo, še enkrat je dvignil glavo ter me pogleda'! z napetimi očmi grozno, prodirajoče, nato pa se je celo truplo streslo — neznani tujec je preminul.
Kakor okamenel sem stal pred mrtvim, šele sedaj sem se ogledal po oknih, bila so zastrta, vse je bilo tiho, le za trenutek se mi je zdelo, kakor bi slišal stopinje. Poslušal sem nekaj časa, a, nič se ni ganilo. Zunaj je začel tuliti veter.	/
Groaai me je spreletela, ko sem videl svojo žrtev s popačenim obrazom ležati na tleh.
Sedaj je čas, da delam ter zabrišem vse sledove, saj ura je odbila že polnoči. Segel sem mu v notranji žep, otipal listnico, jo naglo izmaknil ter djal v svoj žep, ne da bi pogledal, koliko je bilo denarja, saj za to ni bilo časa. Nato pa sem potegnil mrtveca iz sobe ter ga zavlekel skoz vežo na dvorišče, kjer je bil bolj ob strani pri gospodarskem poslopju velik kup gnoja.
Z nadčloveško močjo sem ga spravil tja, hitro poiskal motiko ter začel, kp sem se prepričal, da je vse
tiho, kopati jamo v gnoj, da so ml tekle srage po obrazu kakor v najhujši vročini.
V	naglici sem napravil dosti globok grob, slekel tujca ter ga zakopal v 'gnoj. Ročko z zastrupljenim vinom in kozarec sem zanesel za gospodarsko poslopje, tam zakopal ter pokril mesto z listjem. Obleko sem skrbno zavil ter pogledal, če nisem kaj zgubil, nato pa jo zaklenil, da 'jo pri prvi priliki sežgem, ko dekle ne bo doma. Podal sem se nato, ko sem sezul umazane čevlje, v svojo sobo. Zdaj sem šele potegnil listnico iz žepa ter se skrbno ogledal, če me nikdo ne opazuje.
Pri slabo brleči luči sem prešteval denar, bilo je več velikih bankovcev, tako, da so se mi kar oči odpirale.
»Dober plen si napravil,« reče mi zopet oni zapeljivi glas, »'bogat si postal, sedaj si lahko brez vseh skrbi.«
»Morilec si nedolžnega človeka, njegova kri naj pride nad te, nesrečo ti prinese ta denar,« tako mi je udarjal zopet drug glas na uho.
S tresočo se roko sem shranil listnico, da jo zjutraj sežgem ter zabrišem vsako sled, denar pa skril v omari, kamor nikdo ni imel dostopa.
Ugasnil sem luč ter se vlegel na pol oblečen na posteljo, da bi bil takoj pripravljen za beg1 če bi me mogoče kdo zasledoval še v tej noči.
Premišljeval sem vse, kar sem ravnokar storil, stresla me je groza.
Morilec sem postal, zaradi lakomnosti po denarju. In kaj preti morilcu? Smrt — mi je zazvenelo ostro pc ušesih, visel boš, da daš zadoščenje za svoj krvavi čin!
Abonente
sprejmem na dobro in ceneno hrano po Din 15.—. Restavracija Mariborski dvor. Oddam tudi nekaj mesečnih sob.
4042
Zmožno prodajalko
za delikatesno trgovino iščemo. Obširne ponudbe po možnosti s sliko na firmo: V. Modesto, Zagreb, Gunduličeva ulica 4.	•	5004
Francoske
modne liste
ravlje, francoska in «n|l«lk« dnevnik«
dobite v veliki Izbiri edino v knjigarni
TISKOVNE ZADRUGE
Maribor, Alaktandrova 13
iniaite se CMD!
Dve prazni sobi
oddam takoj mirnemu zakonskemu paru brez otrok. Samostanska 17.	5C02
Natakarica
dobi službo takoj. Pogoji: da je pridna, poštena, zanesljiva in zmožna za vsa gostilničarska dela, da govori slovensko in nemško in da poseduje dobra izpričevala- Naslov pove uprava.
4029
Mleko
zajamčeno pristno, dostavlja na dom za ceno 2.25 Din liter več živinorejcev. Kavarne, gostilne in preprodajalci posebne cene. Ponudbe na upravo »Ve-černika« pod »Mleko«.
2 gospoda
sprejmem na hrano in stanovanje. Tedensko Din 100.—. Vojašniška ul. 3.
5003
Za vseh mrtvih dan,
kakor tudi za vsako drugo priliko. Nao-večja izbira raznega cvetja, v lončkih in reziano — krizanteme, sveži in umetni venci, okraski za grobove, (križi, šopki itd.). Aranžmani v najmodernejši izdelavi. Cene kakor v vrtnariji.
Cvetlični talon Diamonia.
GOSPOSKA ULICA 37.	4026
Zahtevajte oovsod „VečernikM!
Izdaja Konzorcij »Jutra« ,\is Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: VEKOSLAV ŠPINDLER v Mariboru.
STANKO DETELA v Mariboru.
Javna zalivala
Podpisana Marija V rab el j, vdova nadučitelja pri Mali Nedelji, srez Ljutomer, izrekam tukajšnjemu gospodu zdravniku dr. Srečku Škerjancu tem potem najiskrenejšo zahvalo za njegovo ljubeznivo in požrtvovalno zdravljenje.
Edino njegovi spretnosti se Imam zahvaliti, da sem ozdravela kljub visoki starosti, vsled česar ga priporočam vsakomur najtopleje.
5005________________  _	MARIJA	VRABELj.
Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik