Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 Din Izhaja vsak petek ob 17. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 Din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 5'50 Din, za inozemstvo 10 Din // UredniStvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje(desno// Telefon št. 65 // RaCun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Štev. 6. Celfe, peteK S. februarja XQ37 Leto XIX. Dr. Jože Karlovšek — 701etnik Celje, 5. februarja. Bilo je na Dolenjskem. Tam v bližini staroslavnili i-oinan- tičnih gradov Kršk'6 doline, v kotli- nici, obdani z vinskimi gor i cam i leži prijazna farna vasica Šmarjeta pri gradu Klevevžu. V borni kmečki koči se je tu rodil 10. februarja 1867. naš prijatelj dr. ,Tož'e Karlovšek, odvetnik v Celju. V sredo bo slavil svojo sedemdeset- letnico, štiridesetletnico odvetniške- ga poklica in štiridesetletnico poro- ke in bivanja v Celju. j Start narodni prijatelji njegovi ve- I mo, da boclo jubilanta to vrstice spra- vile v slabo voljo, kev ni prijatelj obletnic, toda njegovo 40-letno živ- ljenje iu delovanje nved nami je ta- ko spojeno s tukajšnjim narodnim življonjem, da no moremo preko te- ga jubileja, ne da bi poklicali v spomin nokaj črtic in dojstev iz polpreteklega časa. Oče jubilanta, dolenjska koreni- na, še je rodil leta 1819. in ni po- znal šole, pač pa trpko tlako klevev- ško. Prvega siiia — je dejal možakar — bom. dal v šolo, da bo, 6o že druge- ga ne, nekoč dober »purgermajster« v Šmarjeti. Sinko je obrnil drugače. Po dovr- šeni srcdnji šoli v Novem mestu in Ljubljani in dveletni teologiji se je posvetil pravoslovju, prekinil po pr- vih izpitih ta študij, prevzel vsled očetov-e smrti kot varuh nedoletnih bratov vodstvo kmetije in male tr- govine in po ureditvi teh raznver konöai Studije. L. 189ö. je vstopil k dežeJneinu sodišču v Gradcu, dne 1. januarja 1897. v odvetniško pisarno v Voitsbergu, kamor ga jo gnala že- lja, da stori morda kaj za številno slovensko delavsko naselbino v ti- stih krajih. Due 18. avgusta 1897. ga je zvabil Dragotin Hribar, ta- kratna duša celjskega narodnega življa, v Oelje. Nekaj mesecev prej j'e prišel v Celje kot koncipient ^e- danji senator g. dr. Vladimir Ravni- har. Nemški pritisk je postajal v tistih letih čedalje hujši, volilni boji neiz- prosnejši. Neprizanesljivo je bičala Hribarjeva »Domovina« te krivične l'azinere in vsestransko probujala in vzbujala Ijudstvo. Bilo je sicer pre- cej odličnih in neustraSenih, deloma že osivelih narodnih borcev, pa dotok mladine je bil nujno potreben. Že po nekaj mesecih so izvolili našega jubilanta za predaednikä Ce- Ijskega pevskega druStva in za pocl- starosto Sokola. Z dr. llavniharjem sta se lotila najprej dela pri Celj- skenl pevskem društvu. Na. pobudo teh dveh si je društvo liabavilo pra- por in priredilo ob blagoslovitvi pra- pora slavnost, ki je bila za probudo Ijudstva poscbncga pomena. Tuljenje in žvižganje nasprotnikav, gnila jaj- ca in kantenje je igralo pri tern pre- cejšnjo vlogo. Predsednik je os-ebno izposloval pri pesniku Aškercu več lepih gesel zä prapor — roköpis ima še sedaj za spornin —, in izbrano geslo za prapor: »Kdor naš si, z na- mi poj!« je vleklo. Koncert je sledil kohcertu, igra igri. »Jutro« je 27. maja 1924. omenilo v popisu zgodo- Vine tega druStva: »Duša vsieh teh priredb so bili takrat dr. Kaiiovšek, dr. Ravnihar, Fr. Perdan in Hafko Salmič.« Dva zaslužna odbornika gg. učitelj v p. Franc Krajnc in knjigo- veški mojster A. Tei'cek še živita v Celju. Dr. Karlovška smo videli na odru kot tenorista v spevoigri »Na Vrb- rfkeni jezeru« v vlogi Janka, daljc 'kot RftjtgnzTia in Dolfeta v »'Dese- ^m bratu« itd. — Zvesto in he- ^ntofrno mu je s'tala ob sträni pri P^tju, kaköi' tudi *pri igiTüi njegova ivavdtišena gospa soproga Mira. E-vo nekaj kratik iz »Domo-vine« leta 1902. in 1906.: »Da, ta črni gra- ben je bila lepa slika. In Rajtguzen je zbijal v njem sale, ta prekajeni konj.ski tat Obloški Toncek, g. dr. Karlovšek). In v salonu se je ele- gantno vedla gospa Polakova (ga dr. Karlovškova). G. Cvetanov/a (v Ciganih) pa je prav virtuozno rešila precej t-ežavno vlogo ter moramo g. dr. Karlovškovo kot fino igralko sa- lonskih vlog posebno pohvaliti. Naš oder ima v njej res izvrstno moč.« Naš jubilant je kot večletni sta- rosta Celjskega Sokola in prvi sta- rosta Štajerske župe n-eustrašeno nastopal in s svojo temperamentno in poljudno besedo na številnih zlc- tih bodril Ijudstvo. Večjo skrb in več truda mu je na lagala vloga predsednika političnega društva »Naprej«. Takratni narodni borec g. dr. Ivan Dečko je našega jubilanta prijateljsko bodril in uva- jal v politično vrvenje in na željo dr. Dečka je pi'ovzel jubilant, čeprav še mlad, predsedstvo »Napreja«. Vr- šili so se ljuti narodni volilni boji v celjski okolici, na Teharju, v Škofji vasi, Vojniku, v okrajnem zastopu celjskem, pri državnih in dezelno- zborskili volitvah. Na sto in sto sho- dih in sestankih je naš jubilant ne- umorno agitii-al. Leta lJJOS. je dr. KarlovSek kandidii'al v niestnem o- kraju Celje-Brežice - Laško1 - Sevni- ca - Gornji grad - Ljubno - Mozirje- Žalec. Število naved-enih krajev ka- že, na kolikih shodih in sestankih je pri teh volitvah agitiral in bodril vo- lilce, češ vsled težkih celjskih raz- mer je zmaga dvomljiva, pa pokaži- mo narodnim nasprotnikom ne sa- nio, da živimo, ampak da tudi napro- ('ujo.mo. Razen tega je sodeloval dr. Karlov- šek na mnogih gospodarskih shodih Dragotina Hribarja na Štajerskein skupno z Ivanom Rebekom, dr. Pipu- šem in pozneje z dr. Kukovcem. Nepozaben je ostal vsem udeležen- cem inpozantni slovenski tabor na Lavi pri Celju, pi'irejen v moralno podporo bratoni Hrvatom v silnem iu obupnem boju proti Khuenu-He- dervaryju in njegovi kliki. Naš jubi- lant je nastopil kot pravi ljudski go- vornik, grmel z odra in fasciniral ti- sočglavo množico. Zaman ga je vle- kel zadaj za suknjo politični komi- sai- Lehman in ga svaril, naj se brz- da. Dr. Karlovšek pa j-e le že bolj u- drihal po madzartiuih in po ostalih renegatih. Spomina vreden je večer, ko je pi-išel naš jubilant z volilne agitaci- jc iz Laškega in tožil: »Le kakih pet bo naših. Razen Elsbacherja in Kne- zovih in Bocevih je le Se DrobniC in kranjska grča, k re mar tam v Kotu, kjer imamo svoje zarote.« Kc> je pivovarnar Simon Kukec, zaveden narodnjak sežanski, opozo- ril dr. Karlovšfca kot predsednika političnega društva, da bo prodal pi- vovame in da se naj Slovenci pobri- gajo z.a to, je dr. Karlovšek takoj pi- sal senatorju g. Ivanu Hriba.rju, ta- kratniemu predsedniku Ljubljanske ¦kroditno lianko, g-a opozoril na važ- nost ptxljotja v gospodarskem in po- litičnem oziru. in dal s tern pobudo za sklep, da se ustanovi delniSka družba. združenih pivovaren. Prepo- toval je nato večji del domovine, a- gitiral in prodal podrobno precej- ^nji del d'elnic v vseh slojih, zlasti narodnim gostilničarjem. N-ekaj me- secev zatem jo zaplapolala sloven- s-ka zastava. z dimnika laške pivo- varne nad takrat pretežno nemškim trgorn. Kot upravni svetnik pivovame je nadaljeval započeto delo v boju pro- ii konkurenci nemi§kih tvi'd'k. Pre- potoval je z raVnatelji zop«t večji del ožje domovine, pobijal izgovor-e krö- mörjev, da dobivajo od konkürerice brezobrestna posojila, zastonj hladil- nike in led, ter jih svaril, naj se ne zanašajo na darove tujcev, ki bodo najprej ubili naroduo podjetje, po- tem pa obračunavali te darove s krčmarji samimi. Prerokovajije se je ¦v polni meri izpolnilo. J'o previ-atu je navo-ino navduše- nje absorbiralo jugoslovensko nav- dušenje. »Saj je vs-& naše, ničesar se nam ni bati!« so modrovali. Prišla je kriza. Cene surovinam so rasle, treba je bilo večjega kapitala. Glas v-estnih odbornikov je bil glas vpijočega v puščavi. FinanCnike je manj zanimalo važno narodno go- spodarsko vprašanje, sanjali so le o visokih obrestih, mastnih dividen- dah in niso imeli smisla, da bi pre- vzel i takrat zaradi izborne kvalitete piva cvetoče domače podjetje. Mnogo so pri tern zakrivili tudi nekateri narodni krčmarji. Pod pri- tiskom: teh razmer so moral i lastni- ki podjetje prodati sicer nacionali- zirani družbi, da so tako rešili vsaj kapital delničarjev. In uresničilo se je prerokovanje našega jubilanta. Ukinjena in izter- jana so bila brezobrestna posojila, segnili so nenadomeščeni hladilniki in izginil je zastonjkarski led. Na- rodni gostiluičarji so doživeli to in ono razočaranje. Zafreli so graditi lastno pivovarno, gradijo jo že leta in leta in dal Bog, da bi dosegli to, kar jim je prilika že daviio prej nu- dila. Kadar nam jubilant to in ono raz- klada, se rahlo posmehuje s pripom- bo, da se je pač mnogo storilo v na- rodnem oziru, da pa včasih narod samemu sebi noče dobro. Porogljivo pa rad dostavi, da danes sploh tudi visokih obresti in mastnih dividend ni večl Komaj so bile pri pivovarnali raz- mere nekoliko urejen-e, si je natve- zil dr. Karlovšek drugo težko delo. Nemec je bil pod prlotektbratom »Südmarke« kupil Slomškov dom na Ponikvi. Imeli so namen tam nase- liti nemško kolonijo, ki bi oskrbova- la tovarno glinskih izdelkov, šuš- Ijalo se je že o nameravani šulfe- rajnski soli na Grobeliifem in zäbit naj bi bil nov' oporni stebrič za »ja- dranski most«. Narodnjaki, zlasti zaslužni na- rodnjak nadučitelj Alojzij Strmšek, so se zaradi tega obrnili na našega jubilanta kot predsednika, politične- ga društva. Dr. Karlovšek je preskr- bel v prvi vrsti, da je bila k sreči iz- pogojena skesnina takoj plaCana, in je delal na vse preteg©, da se spravi | ta narodna svetinja v narodne roke. Predlagal je konCno, naj bi se zem- lja razprodala, dom pa naj bi ostäl kot občinska ubožnica. Brezuspešni so ostal i vsi poskusi tudi na odločilnih mestih v Maribo- ru. V skrajni sili je kupil dr. Kar- lovsek ta dom sam, dasi brez po- .sebnih sredstev, in s SlomŽikovega grička je zopet zaplapolala sloven- ska zastava. Cetrt stoletja je dr. Karlovšek ne- goval in Cuval Slom. Popravil je go- spodarska poslopja, zidal žago, po- stavil opekamo in hrneljarno, na- pravil cesto, l-igoial in drenažiral. Öe danes pričajo krasni slomski go- zdovi in vzorni sadovnjaki o um- nem, skrbnem in marljivein gospo- darstvu. Šmarski okrajni zastop, katerega odbornik je bil jubilant dolga leta do prevrata, je poslal dr. Karlovska kot svojega dolegata v Južnoštajer- sko hranilnico v Gelju in Se zdaj je odbornik Banovinske hränilnice v Celju. Kar je pridobil in zaslužil, je v svoji podjetnosti zopet razdelil ined delavce, ki so našli vedno dovolj po- sla na Slomu. Na tisoče otrok in di- jakov sta pogostila jubilant in nje- gova gospa soproga na Slomu in vsak Sloinškov častilec je bil tam dobrodošel. Pa tudi tukaj je narodni delav-ec dr. Karlovšek doživcl »uspeh«, ka- k'Vsen je često namenjen idealnim delavcem. Padec cen hmelja, živiire, kriza v lesni trgovini, zastoj žage, ki je po večini krila režijo, ter sploh težka gospodarska kriza je prisilila jubilanta, da je, ko> se je nudila pri- lika prepustiti dom odliCni narodni rx>ki, Slom prodal. Kakor je iz te kratke zgodovine razvidno, se je naš jubilant vse- stransko zanimal za javno življenje. V priznanje svojih nacionalnih y.a- slug je bil leta 1931. odlikovnn 7, re- dom sv. Save IV. stopnje. Po težki, truda in skrbi polni dobi bridkega spoznanja in trpkih izku- šenj se je naŠ jubilant umaknil po- polnoma v svojo odvetniško pisarno, kjer ga. najdemo vsak dan vztrajno zatopljenega v spise in paragrafe. Priden kakor mravlja, značajen in ijubezniv, zdrav, čil In živahen je kakor pred tridesetimi leti. Njegova pisarna je že od nekdaj ugledna, kar izpričujejo imena odličnih sotrudni- kov kakor gg. dr. Fermevc, dr. Ka- lan, dr. Kukovec, dr. Dobovišek, dr. Rakun, dr. Voršič, dr. DobraVec, dr. Škrinjar, dr. Ivan Likar in dr. Bav- dek, je eno prvih z,avetiš'č pravieo iščočih revežov Iti obupanih pre- tfžitkarjet, ža kat»ere }e naš jubilant p'ravi specialist. Po njegovem nazi- ranju je za naše Ijudstvo preužit- karstvo ena najveftjih rak-ran. Ne- dogledna je Skoda, ki jo tu povzroča gorje in sovraštvo in neodpustljivo je pohujšanje otrok in njihovih o- trok. Sola in cerkev bi moral a več storiti glede četrte božje zapovedi. To škoduje tudi politiki. Mladina, tudi inteligenca, sploh premalo spo- štuje starost. »Jajce več kot puta ve.« Mladina navdušeno brzi po str- rnini navzdol in zametuje prepo- trebne coklje. Zai^adi tega pa jo bilo tudi v javnem življenju mnogo ne- sreCnih potez, ki se bodo le težko in pozno zravnale. Täko je delal dr. Karlovšek v jav- uosti, täko je döläl in dölä Se Vödno v svoji pisarni. Ne smenuo pa prezreti njegt>vega družmskega življenja. Jubilant živi s sVojo plemenito sopi-ogo gospo Mi- j'O že 40 let v najlepši haj*moniji. Gospa, rojena in vzgojena v Gradcu, iz ugledne slovenske narodne rodbi- ne Kaligerjeve, je bila jtibiläntu pri vsem njegovem delu zvesto ob stra- ni in s pogumom se je posvetila tu- di kmetijskeniu gospodinjstvu, ki ga je vodila na Slomu celö četrtsto- letje. Pri vsem tern pa se je vedno z vso vnemo zanimala za umetnost, predvsem za petje, godbo in igral- stvo. Najbolj jo diCi dejstvo, da je, četudi sama bi^z otrok, vzgojila od otroftkih let jubilantovega nečaka Janka Karlovska, sedaj sodnika v Brežicah, in nečakinjo, vrlö narodno ženo Mirico Lajovčevo, ki Živi v Ljubljani. Naš jubilant je zelo rad v svoji lovski dražbi, sicer pa najrajši sa- i>ifcva. Včasih ga zaiotimi) pri boljši valji. Takrat se mu zaiskrijo oCi ter nas bodri in nas uči, kakor nekdaj. Na naäe -vprašanje, ali bi se mor,da ne hotel veC lotiti dela v javnosti, je odgovoril s ponieinbiuin nasmeš- kom: »Kar sera vedel in znal in do malega vs-e, kar sem zaslužil, sem I žrtvoval, zdaj pa si služim le vsak- 1 danji kruh. Ni mi žal, ničesar mi ne manjka, otrok nimam. V vrvež. pa se ne spuščam, ker ni več tisteiga idealnega skupnega dela, kakor nek- daj. Dovolj podrobnega narodnega dela pa je ^tudi v pisarni. Vsak res Na pustno soboto 6. II. 1937 zvečer vsi v Narodni dom na I. CEUSKI KARNEVAL Vabila se ne razpošiljajo Stran 2. »NOVA DOB A« Stev. «. naroden advokat lahko za narod toliko dobrega stori, kakor najugled- nejši duhovnik. Bilo je lepo, ni več tako. Skupno smo delali. Najlepša slavnost je bila za me Slomlškova v l.iulcmcru. Sokoli, dv Koiošoc, dr. Dečkc, dr. Rozina in lnoia nialenkost .smo sedeli pod govorniško tribuno v Seršenovem gaju. Za naše nasprot- nike, ki so nain za isti dan celö na- šo zastavo zaplenili, smo bili pravi sršeni. Ves popoldan sva se menja- vala z dr. Korošcem kot govornika in Ijudstvo je bilo nepopisno navdu- šeno, posebno še Verž-ejci. Mi štirje smo se v bratski iskrenosti pobrati- ]i. Bili pa so tudi uspehi. Zdaj pa smo naredili pol stoletja korak rva- zaj. Toda ne obupaii! Kakor je bilo mogoče sedeti katoliškermi duhov- niku tik pravoslavnega in turškega tovariša, tako bo prišel čas sile, da bodo narodni borci brez. razlike sed- li doma k skupnemu delu. Toda prej se mora izruvati plevel koritarstva, nevoscljr.'Osti, ovadušiva in brat-ke- ga sovraštva. Prišli bodo idealni fanijc ia kmečkih his in izvo.^va.1. • la bo - sicer ž-e ob-tojeCi -- jugo je zaprovsil pr«d sedmimi le- ti. Zasluge, katere si j-e pridobil na tem mestu v naši novi državi, so ne- venljive. Kot odličen pravnik in sodnik z bogatirni izkušnjami je ne saino vzorno vodil kazensko sodstvo celjskega okrožja — saj ni bil samo šef kazenskega senata, temveč tudi predsednik prizivnega senata — ta- ko da je invel vpliv na vse kazensko sodstvo po okrožjih. Z njemu lastno temeljitostjo in s polnim razumeva- njem za člove«ke slabosti je obrav- naval sluča.je v onem človečanskem in velikopoteznem duhu, ki tliči pra- vega sodnika. Tudi če je bilo treba izreči obsodilno sodbo, ni bilo nikdar občutk-a, da se godi krivica. Vzgojil je pa tudi celo vrsto mlajših sodni- kov, zlasti ker je poleg predsedstva v kazenskem sodstvu dolgo öasa vodil tudi kurz za sodn-e pripravni- k'e. Tako je v obilni meri njegova za- sluga, da je naše sodstvo v težkih povojnih časih ostalo na oni odlični višini, ki je dala in daje celjskeinu sodišču poseben sloves po vsej naši državi pa tudi izrven njenih mej. Zato se sme brez pretiravanja reči, da je bil pokojnik, tako kakor njegov že pred leti umrli brat, ki je bil direktor južne železnice na Dunaju in pozneje v Ljubljani, enako priljubljen In spoštovan pri pripadnikih obeh narodnosti in brez ozira na politično opredeljenost. Vsi njegovi poklicni tovariSi in vsi odvet- niki so zelo obžalovali, ko je odSel po doseženih letih na lastno željo v pokoj. Bil je takrat tudi odlikovan z redom Sv. Save III. stopnje. Toda tudi v pokoju dr. Bračič ni miroval. Človek tako širokega obzorja, odličnih talentov in izredne delavnosti, kakor je bil, ni mogel živeti življenja penziionista. Že od nekdaj se je pečal z glasbo — sam je bil izvrsten čelist — pisal je tudi prvovrstne članke in recenzije o glasbi. Zanimal se je za astronomijo, obvladal je precej jezikov, pa se še vedno učil ncvih, bil je iz- redno spreten amaterski fotograf. Pred- vsem pa je z vsem svojim srcem ljubil našo domačo zemljo in naravo. S po- sebno ljubeznijo se je oklenil botanike, za katero se je začel zanimati Sele v poznejših letih, pa je kljub temu do- segel v tej stroki tako stopnjo dovrše- nosti, da je njegovo ime tudi v tem pogledu zaslovelo ne samo po domo- vini, temveč tudi daleč naokoli. Dopi- soval je z botaničnimi instituti in slo- vitimi botaniki vsega sveta, seznanjal je strokovnjake v oddaljenih deželah s posebnostmi naše tako bogate pla- ninske flore ter izmenjaval z njimi redke rastline. Poznal je nahajališča vseh znamenitih rastlin po naši zemlji in jih neprestano obiskoval. Daleč na okoli je znan alpinum na posestvu dr. Sadnika v Poljčanah. Ta alpinum je delo dr. Bračiča, ki ga je do zadnjega oskrboval in negoval. Njegov delovni duh ni nikoli miro- val. Od pomladi do jeseni je potova) po naSih planinah. Bil je tudi spreten in neumoren turist ter se veselil ob planinskih cvetlicah. Poleg vsega tega se je tudi temeljito pečal z leposlovno in strokovno literaturo ter je z enakim navduSenjem študiral Seidlovo »Rast- linstvo naših Alp«, kakor Hegijevo »Floro srednje Evrope«. Tako se je ta izredni rnož pečal s toliko stvarmi, da je lahko o sebi rekel, da ima, od- kar je v pokoju, vedno premalo časa. Kot človek je bil moŽ blagega srca, plemenitega znaČaja in resničho solnčne narave. Ljubil je ljudi ter prizanesljivo razumeval njihove slabosti, sovraštva ni poznal. Vsled teh lastnosti in vsled svojega humorja in svoje izrednej da, požrtvovalne ustrežljivosti je bil pov- sod spoštovan in priljubljen in res lahko rečemo, da ni imel nobenega sovražnika. V zadnjih letih se je posvetil z nje- mu lastno temeljitostjo Študiju zgodo- vine graščin na nekdanjem Spodnjem Štajerskern. Po cele tedne je posedal po arhivih, zbirkah in zemljiSkih knji- gah v Celju, v Oradcu in drugod. Se zadnja dva tedna pred svojo smrtjo je zbiral material v Joaneju v Qradcu. V teh nekurjenih arhivih se je prehladil ter se vrnil v soboto v Celje, v torek pa mu je mila usoda nakionila lahko smrt, ki je harmonično zaključila nje- govo bogato življenje. Kako priljubljen in spoštovan je bil pokojnik, je pokazal njegov pogreb v četrtek. Udeležilo se ga je mnogošte- vilno občinstvo, med njimi vsi člani celjskih sodišč in državnega tožilstva in skoro vsi odvetniki. Temu edinstvenemu možu je zasiguran fiasten spornin ne samo v srcih nje- govih prijateljev in v zgodovini našega mesta, ternveč zlasti tudi v analih naše justice. Dr. Ernest Kalan» Poslednja pot tiskarnarja Antona Rodeta Due 24. januarja ob 15. je nastopil prerano unirli celjski tiskarnar g. Anton Rode svojo zadnjo pot. Izpred hišežalosti v Jenkovi uliei je krenil po cerkvenem obredu in petju »Olj- ke« zelo dolg žalni sprevod na Mari- borsko res to in dalje na okoliško po- kopališče. V sprevodu so- stopali ]><>- leg svojcev železničarska godba, ga- berski gasilci, šolska mladina, za- stopnikt oblastev, uradov, korjjora- cij in društev, predstavniki Dru- štva tiskarnarjev in Faktorske zve- ze iz Ljubljane, predstavniki in o- sobje vseh oeljskili tiskarn, poköj- nikovi nekdanji vojni tovari.ši do- brovoljci, častni vod vojakov ter številni prijatelji in znanci icepozab- nega pokojnika. Po cerkvenem obredu ob odprtem grobu so oddali vojaki častno salvo, nato pa je »Oljka« zapela nagrobni- co. Major v p. g. Fon se je poslovil od pokojnega v imenu dobrovoljccv s sl-edečimi bescctami: »Dragi Tone! Pripadl« mi ye ža- lostna, dolžnost,. da se v imenu o- krajnega odboi-a Zveze vojnih do- brovoljcev kral.fevine Jugoslavije po- slovim od Tebe. Vse, kar si niogel, si storil, da Ti bo domovina nekoč svobodna, in vse si žrtvoval v ta na- men. Havno pred 20. leti, ko je v me- seeih januarju in februar.ju usode- l>olna. revolucija v*rušila mogočno rusko caFstvo in onemogočiJa- nada- Ijiijo JjiM'be na ruski srcnti, si pob.itpl poln idealov in ljubezni do svoje do- movine s svojimi tovariši čez Arh- angelsk, Invergordon, Southampton in Toulon na solunsko f ran to, da tain natlaljuješ skuptvo borbo, ki jo je bila revolucija v Rusiji onemogo- čila. Kot naš tovariš si bil plemenit in dober; pri vs-eh si bil pri!jubljen. Kot vojak si bil hraber m odločen, kai' potrjiijejo Tvoja odlilfcovanja in pohvale. Žal pa so težave in napo-ri, ki si jih prenašal nied vojno, zapu- )-:tili po^k'dice na Tvojoni izmuče- Jieni telesm,. Vi'nil si se sicer srečno ¦v svojo domovino, toda. začet si hi- rati, z<.lra.vje se Ti je slabšalo dan za dnern — in sedaj stojimo pred Tvo- jim ])j-eranim grobom. Dragi Tone! Doživel si osvobotlitev svoje iloinovi- ne, za katero s-i se tako odloCno in požrtvovalno boril. Prezgodaj si od- šel zn oniini, ki so ostali na bojnih poljanah. Sprejini zagotovüo, da Ti borno kot svojemu dobremu in iski'e- nemu lovariäu ohi-anili lep in ča- sten spomin. Počivaj v rniru, naj Ti bo lahko slovenska /.euilja, ki si jo tako gorko ljubif!« Po teh lepih bes«dah je železničar- ska godba zaigrala žalostinko in pr- ve grude so zaCele padati v sveži gi-ob, kjer sanja Anton Rode svcj večni sen. Jugoslovenska alpinisticna ekspedicija v švicarskih Alpah Celje, 5. februarja. Savinjska podimžnica SPD v Celju je otvorila ciklus alpinističnih pre- davanj v četrtek zvečer v polni ve- liki dvorani Narodnega doma s pre- davanjem znaivega celjskega alpini- sta g. Andrina Kopinška o lanski ju- goslovenski ekspediciji v Zapadne Alpe. Po otvoritvenih besedah pred- sednika Savinjske podružnice SPD g. dr. Milka Hrašovca je povzel be- sedo g. Kopinšek. Osrednje društvo SPD v Ljubljani je skupno s Savinjsko podružnico v Celju s podporo raznih činiteljev priredilo lain od 1. do 14. avgusta jugoslovensko ekspedicijo v Zapad- ne Alpe, da se naši alpinisti izvežba- jo v težkih visokogorskih turah v paru nad 4000 m in pripravijo za poznejše ekspedif.ij'e naših najbolj- ših planincev v Kavkaz, Srednjo A- zijo itd., ki jih ima SPD že v načrtu. Alpinistični odsek SPD si je iz- bral za izhodišče lanske odprave znamenito gorsko vas Zermatt, ki leži v kantonu Wallis pod najvišji- mi vrhovi Švice in je izhodišče za visokogorske ture na več kot 30 šti- ritisočakov. Vodja te ekspecficij« je bil. g. Kopinšek sam, ki je tudi vodil vse zadevne predpriprave. Celjski Clani ekspedicije so se odpeljali iz Celja 1. avgusta z nočnim vlakom, s katerim so se vozili že mariborski člani. V Ljubljani so se jim pridru- žili Ljubljančani in Jesenicani. Eks- pedicija je potovala iz Ljubljane v Trst in odtod v Benetke, kjei1 je ob- iskala razstavo »Bi-ennale d' Arte«. Nato so krenil i mi mo Vicenze, Pado- v-e, Verone, Desenzana ob Gardskem jezeru in Brescije v Milan ter dalje ob jezeru Lago Maggiore in simplon- ski predor na gvicarska tla. V Brigu so udeleženci prenočili, di-ugo jutro pa so nadaljevali vožnjo skozi Visp v Zermatt pod Matterhornom, goro vseh gor. Obe jeseniški skupini z dr. TominSkom in Bizjakom, Copoin, Frclihom in Moi'ejem ter mešana Lkupina z Zagrebčanom Jakšicein, Hvastjo in Avčinom sta naskočili drugi dan Zinalrothorn, inženjerja Cernivc in Sumer Monte Rosa, Mo- dec in Režek Dent Blanche, Mari- borßani in Celjani (ga. Jeschounigo^ va, gdč. Zakrajškova ter gg- dr. Ber- goč, dr. Kac, inž. LavrenCič in Ko- Kino METROPOL Celje „,,„,,.: Februar Petek 5. Sobota 6. ' Nedelja 7. Ponedeliek 8. Igra ljubezni ... und es flüstert die Liebe Geslo Gustava Fröhlicha: »V ljubezni in vojni je vse dovoljeno« — V glavni vlogi: Gustav Fröhlich, Elma Bulla in drugi Februar Torek 9. Sreda 10. Četrtek II. Mladost zmaguje (Fahrt in die Jugend) Herman THIMIG v dvojni vlogi! Film vese- lih zapletljajev in kouiičnih iznenadenj! Lju- bezen s pomočjo kure za pomlajevanje . . . V glavui vlogi: Herman Thimig, Liane Haid, Hans Moser, Leo Siezak in Fritz Imhoff Matinejei V soboto ob 14. V nedeljo ob- 10.15 in t*.. KontUSevka (Gospa folenska) Predstawednevnoob 1615,18-15 in 20*30 štev. 6. »NOVA DOBA« Stran 3. pinšek) pa so se povzpeli na Gorner- grat, najlepšo razgl-edno točko v Ev- ropi, drugo jutro pa na Signalkuppe, s katere je tudi diven razgled. Ko so s.e Celjani in Mariborčani vrnili v Zermatt, so izvedeli, da je terjal mo- gočni Matterhorn v tistih dvieh tri in prav tako Dent Blanche tri človeška življenja. Trije Celjani in dva Mari- borčana so se pozneje povzpeli na Breithorn in Mali Matterhorn, šest članov ekspedicije na Zinalrothorn, dva člana na Well en kuppe in Ober- gabelhorn, trije pa na Weisshorn. Po mnogih uspelih turah na štiritisoča- ke se je ekspedieija vrnila v domovi- no. Vseh 21 udeleženeev ekspedicije je prevozilo skupno 34.320 km po že- leznici in 3(iO km z ladjo ter prene- slo pri tem okrog 1200 kg prtljage. Izmed 21 članov se jih je 18 planin- sko udejstvovalo. Dosegli so vrhove: Matterhorn (4505 m) petkrat, Zinal- rothorn (4223 m) ssstkrat, Wellen- kuppe (3910 m) dvakrat, Weisshorn (4512 m) dvakrat, Dom (4554 ni) pet- krat, Breithorn (4171 m), Mali Mat- terhorn (3886 m) petkrat, Dufour- spitze (4(538 m) dvakrat, Ostzacke (4030 m) dvakrat, Grenzgipfel (4031 m) dvakrat, Signalkuppe (4561 m) osemkrat. Na Signalkuppe sta bili tudi obe udeleženki ekspedicije in s tem dos'egli jugoslovenski damski višinski rekord. Skupna višinska razlika pri teh turah znaša v vzpo- liu 90.724 m in ravno toliko v sesto- pu. Ekspedicija je napravila 1160 fo- tocrafskih posnetkov. Po 65 krasnih posnetkih j>o zimni fotograf g. Peli- kan v Celju izdelal brezhibne diapo- zitive, ki so jih pri predavanju pred- vajali in so bili deležni splošnc po- hvale. Izredno zaninii-veniu in z dobrim humorjem prepletenemu predavanju ,u\ Kopinška so sledili navzoči z ve- liko pozornostjo in velikim užitkom ter nagradili predavatelja z bučnim aplavzom. Gosp. Kopinšek bo s tem predavanjem obiskal tudi vsa večja m-esta v državi, kjer ho gotovo dele- žen prav tako lepih uspehov kakor v Celju. Politični pregled p V Narodni skupSčini se razprav- lia predlog novega trgovskega zakona. O tem zakonu je obširno govoril na- rodni poslanec g. Ivan MohoriČ, ki je ostro grajal razne nedostatke predloga, ki dopušča, da bodo mogle tuje družbe neovirano eksploatirati naSo zemljo. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek je vložil interpelacijo z zadevi razrešitve starešinstva in osrednjega odbora Ga- silske zajednice dravske banovine in imenovanja novega upravnega odbora ter razrešitve nekaterih gasilskih žup in prostovoljnih gasilskih čet po novo- imenovani upravi Zajednice. G. posla- nec Iv. Prekoršek je po poročilih beo- grajskih listov vložil na g. predsednika ministrskega sveta interpelacijo zaradi postopka načelnika celjskega sreza na dan druge obletnice smrti Viteškega kraija Aleksandra ter interpelacijo za- radi zlorabe službenega položaja refe- renta ministrstva prosvete Erjavca ob občinskih volitvah v dravski banovini. p Flnančni odbor Narodne skup- ščlne je obravnaval dosled sledeča po- glavja državnega proračuna za leto 1937./38.: Vrhovna državna uprava, penzlje in invalidske podpore, državni dolgovi, ministrstva financ, pravde, prosvete, vojske in mornarice, notra- njih del, prometa, pošte, telegrafa in telefona, sum in rudnikov ter mini- strstva zunanjih del. p Ing. Avgust KošuUč, bivši na- koršek je v Narodni skupščini vložil interpelacijo zaradi postopanja eelj- skega sreskega načelnika dne 10. ok- tobra 1936. in zaradi postopanja r>e- ferenta v prosvetuem ministrstvu Frana Erjavca o priliki občinskih volitev v dravski banovini. p Ing. Avgust Košntič, bivši na- rodni poslanec in sorodnik pokojne- ga Stjepana Radica, se je po sedem- letnem bivanju v emigraciji vrnil pretekli petek v Zagreb, kjer bo vo- dil politiCno pisarno dr. Mačka. p Drugi moskovskf proces. V dru« gem političnem procesu proti trocki- stom v Moskvi je bilo 13 obtoženih boljgeviških prvakov obsojenih na smrt in kmalu nato ustreljenih, Radek, So- kolnikov in Arnold so bili obsojeni na 10, Stojilov na 8 let ječe, general Putna pa je bil že prej ustreljen brez sodbe. Radek ni bil obsojen na smrt, ker je baje zagrozil, da bodo njegovi prijate- lji objavili za Stalinazelo neprijetne do- kumente. p Na vseh španskih frontah, zlasti pa okrog Malage, so se razvili hudi boji, katerih izid še ni znan. Domače vesti d Banovinski svet za dravsko ba- novino se bo sestal v poivedeljek 15. t. m. ob 8. v Ljubljani. Na dnevn-em redu je banovinski proračun za leto 1937-38 s pripadajočimi pravilniki in sklepanje o uredbi, s katero se do- polnjuje člen 108. uredbe o občinskih uslužbencih. d Dunajska vremenska napoved za soboto 6. t. m.: Zapadni vetrovi, na gorah padec temperature in sneg, v dolinah porast toplote, najbrž nad ničlo iu dež. Celje in okolica c Naš članek »Razmere v gasllski Četi na Babnem«, ki smo ga objavili v zadnji številki po avtentičnih infor- macijah, so dale celjskemu dopisniku »Slovenca« povod, da se je prav ne- rodno zaletel v nas. Ker naših točnih navedb seveda ni mogel ovreči, tudi ni zabeležil rezultata reviziie poslo- vanja gasilske čete na Babnem, ki je ugotovila, da je pred kratkim razre- šena četna uprava vzorno poslovala, dočim je dognala v poslovanju prej- Snje četne uprave nerednosti. Prejšnja uprava torej pred leti ni bila razre- Sena, »ker ni trobila v demokratski rog«. Vidi se torej, da hoče »Slovenec« obravnati gasilske zadeve s politične- ga vidika. Take metode radi prepušča- mo njemu in mu ne bomo sledili na njegovi poti, ker se naši pojmi o in- teresih gasilstva ostro razlikujejo od naziranj »Slovenčevega« dopisnika. c Koliko so Celjani lani popili? KonzLim vina! je znašal lani v Celju 718.858 1, konzum piva 188.618 I, kon- zum sadjevca 112.859 I in konzum žga- nih alkoholnih pijač 49.860 I. Kakor se vidi, se Celjani tudi lani niso bra- nli alkoholnih pijač. c Velika prlreditev na pustno so- boto v Narodnem domu. Na pustno soboto 6. t. m. ob 20. se bo pričel v vseh gornjih prostorih Narodnega do- ma I. celjski karneval SK Celja, ki ga Že vsi prfčakujejo z velikim za- nimanjem. Prostori bodo zelo okusno in učinkovito okrašeni, aranžma bo prvovrsten, igral bo Jonny jazz, po* skrbljeno pa je tudi za izborno pijačo in jedačo po zmernih cenah. Za kon- kurenco mask je določeno rekordno Stevilo daril. Najlepša maska »Kraljica karnevala« bo prejela zlato zapestno uro, za ostale najlepSe maske je do- ločenih Se 11 daril, najoriginalnejši maski pa bo poklonjena lepa verižica z obeskom. Darila so razstavljena v izložbi tv. Stermecki in vzbujajo veliko pozornost. Poleg blagajne bo obvezna kontrola mask. Ker je ta prireditev novost za Celje in bo nudila mnogo zabave in radosti, obiščite vsi I. celjski karneval I c Samarifanski tečajl. Sreski odbor društva RK v Celju je izvežbai že okrog 200 samariianov in prostovolj- nih bolničarjev o vsem, Cesar je treba vedeti za prvo pomoč v nezgodah in za nego bolnikov. Tudi sedaj se pri- pravlja otvoritev novega sarnarijanske- ga tečaja, za katerega vlada že veliko zanimanje. Svejo udeležbo so prijavili po OUZD mnogi nameščenci tvrdk Stermecki, Rakusch, Hladin, Dobovičnik, Brauns, Westen, tekstilnetovame Berg- mann in drug, kemične tovarne, cin- karne, tkalnice Prebold pri Št. Pavlu in keramične tovarne v Libojah. Odbor druStva z veseljem pozdravlja to zani- manje za tečaje, ki kaže obenem tudi razumevanje nalog RK. Točen dan pri- četka bo javljen pravočasno v časopisih. c \z poštne službe. PoStna kontro- lorka Ana Jenkova je na lastno pro- šnjo premeSčena \z Šmartnega ob Paki v Celje. c Iz banovinske alužbe. Luka Ve- lej, upravno pisarniSki uradnik pri sreskem načelstvu v Gorniem gradu, je na lastno prošnjo premeSČen k sreskemu načelstvu v Celju, Vinko Toplak, upravni pisarniški uradnik pri sreskem načelstvu v Celju, pa je pre- meščen k sreskemu načelstvu v Šmarje pri Jelšah. c Združenje klobučarjev v Celju je irnelo svoj redni občni zbor v ne- deljo dopoldne v hotelu »Pošti« v Celju. Izmed 63 članov združenja se jih je občnega zbora udeležilo 22. Gle- de na propadanje klobučarske obrti zaradi hude konkurence industrije je bila sprejeta resolucija s prošnjo za zaščito klobučarske obrti. Zborovalci so tudi soglasno protestirali proti dej- stvu, da sme že vsaka trgovina z me- šanim blagom prodajati klobuke. c Maškarada in cvetličnl korzo na pustni torek v Celjslcem domu bo go- tovo ena najlepših letošnjih prireditev v Celju. Skupine in posamezne maske bodo tekmovale v konkurenci mask za 7 krasnih in bogatih daril, ki si jih že danes lahko ogledate v izložbi tv. Lečnik na Glavnem trgu. Znani jazz band bo neumorno igral do ranega ju- tra, tako da bodo prišli vsi plesalci na svoj račun. Dobra postrežba z je- dačo in pijačo zagotovljena. Olepše- valno in tujskoprometno društvo, ki bo ves dobiček porabilo za olepšavo mesta Celja, kliče vsem društvenim prijateljem: Na veselo svidenje na pu- stni torek v Celjskem domu! c Celjsko pevsko društvo bo imelo prihodnji teden pevske vaje v pone- del jek 8. t. m. in v četrtek 11. t. m., obakrat za meäani zbor. Vsi in vse točno ! c Družabni večer CPD bo tudi letos kakor že več let 18. marca v Celjskem domu. c Skrivnost roparskega umora pri Konjicah pred 15 leti. V zadnji šte- vilki smo poročali o dveh aretacijah v Celju zaradi suma roparskega umora, izvrSenega pred 15 leti. Izvedeli smo 5e siedeče podrobnosti: Pred 15 leti je bil pri Konjicah umorjen oskrbnik kneza Windischgrätza. Morilec je bil odvzel žrtvi okrog 40.000 Din. Zaradi udeležbe pri tem umoru in zaradi raznih drugih zločinov je bil potem zloglasni zločinec Dolganoč obsojen na dosmrtno robijo in oddan v mariborsko kazntlnico. V zadnjih letih sta živela na Sp. liudinji okrog 50 let stari čevljar Ratej in nje- gova žena s hčerko. Med zakoncema je prišlo često do prepirov, ker Ratej menda ni posebno dobro ravnal z ženo. Pred dnevi je Ratejeva v takem pre- piru izjavila, da je njen mož pred 15 leti umoril omenjenega Windischgrätzo- vega oskrbnika. To so kmalu izvedeli orožniki in so ženo aretirali. Nato so oddali v zapore okrožnega sodišča tudi Rateja, ki se je zdravil v celjski bol- nici, ker je bil pri nekem spopadu po- škodovan. Ratej trdi, da ni v nikaki zvezi z omenjenim roparskim umorom. SodiŠče zdaj preiskuje skrivnostno zade- vo. c Tragična smrt hrastniškega ste- klarja pred sodniki. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju so se v ponedeljek zagovarjali 30-letni Janez Pečnik, 27-letni Franc Tovornik in 23 letni Vladimir Redinšek. vsi trije delavci iz Hrastnika, zaradi usmrtitve poročenega steklarja Štefana Uldrijana v Hrastniku, očeta treh otrok. Pečnika je zagovarjal odvetnik dr. Vrečko, osta- la dva obtoženca pa odvetnik dr. Do- bovišek. V soboto 9. januarja t. I. so 5li cbtoženci mimo hiše, v kateri je stanoval Stefan Uldrijan. Pred hišo so takrat stali Anton Frankovič, ki je hotel prej v neki gostilni napasti Tovornika, steklar Uldrijan, njegova žena Ana, Rudolf RoSkar in Marija Velajeva. Ko so prig I i Pečnik, Tovornik in RedinSek do hi5e, je rekel Frankovič Tovorniku: »Nande, jutri bomo govorili, ko bomo trezni«. Tovornik pa mu ie odgovoril: *Ceprav še danes!« V tem je planil Uldrijan, ki je bil poročen s Frankovi- čevo sestrično, k plotu, iztrgal lato in skočil z njo v roki proti Pečniku, To- vorniku in RedinSku Ti trije pa so pla- nili z ročicami na Uldrijana in mu za- dali več udarcev. Uldrijan se je takoj zgrudil in je izdihnil, ker je zaradi po- škodbe živčnega vozla v trebuhu otr- pnilo srce. Janez Pečnik in Franc To- vornik sta bila obsojena na 10 mesecev strogega zapora, Vladimir Redinšek pa na 10 mesecev zapora. c Poskus samomora v zaporu. Prej- 5nji teden je neko dekle v celjskem policijskem zaporu izpilo ocetno kisli- no, a so obupanko rešili. V četrtek pa si je 18 letna Marija Fermevčeva iz Slo- venske Bistrice v istem zaporu zadr- gnila z vrvjo vrat. Fermevčevo so §e pravočasno našli in jo spravili v bolnico. Fermevčeva je bila aretirana, ker je v zadnjih mesecih v Ljubljani, Ptuju, Čakovcu in Celju izvabila od raznih ljudi, po večini služkinj, večje svote denarja pod pretvezo, da je tovarnarjeva hčerka in ji je uekdo ukradel kovčeg ter da bo najela sobo in pod pretvezo, da je nameščena pri šivilji, ki dela za gospodinjo dotične služkinje in potrebu- je denar. c Važno zborovanje privatnih na- meščencev v Celju. Vse strokovne naineš&enskc organizacije "V Celju so priredile v četrtek zvečer v mali dvorani Celjskega doina zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog 250 tr- govskih in privatnih nameščeneev. Direktor Pokojninskega zavoda g. dr. Vrančič je izčrpno predaval o hi- storiatu borb za razširjenje pokoj- ninskega zavarovanja na vso državo jn na vse nameščence vseh strok in panog. Zadeva je post-ala ektua'na i'i so bliža rešitvi. Sprejeta je bila resolucija, ki jo objaviino prihod- njic hi ki so jo sprejele vse ce'jske nameš&enske strokovne organizaci- je. Sledila je debata, v kateri so biia stavljena razna tehnična vprašanja, na Katera je g. dr. Vrančič izčrpno odgovarjal. Ob zaključku je bil sprožen predlog, da se osnuje Med- strokovni odbor nameščencev za me- sto Celje, v katerem naj bi bile za- stopane vse nameščenske strokovne organizacije. S tem bodo dobili na- ni'cJcenci eiioten in moCen forum, ki bo budno čuval in zastopal vital- no interese vseh nameščencev- c Adamičev večer bo priredilo pev- sko družtvo »Oljka« v soboto 20. t. m. ob 20. v veliki dvorani Narodne- ga doma v Celju v spomin in poča- stitev nažeg^a velikega narodnega in kulturnega delavca ter skladatelja najlepših slovenskih narodnih in u- metnih pesmi, ki so v najširših pla- steh n a rod a najbolj priljubljene. Da dobimo globlji pregled narodno-kul- turnega delovanja, bo imel spomin- ski govor o delu in življenju Emila Adamiča škladatelj g. prof. Vasilij Mirk iz Maribora. Po govoru bo pel moški zbor »Oljke« Adamičeve pes- mi. c Na letošnjem elitnem svetosav- skem koncertu v Mariboru sta na- stopila z velikim uspehom tudi naša celjska umetnika, violinist g. ravn. Karlo Sancin in pianistka ga. Mirca Sancinova, učiteljiea Glasbene Ma- tice, ki je obenem tudi spremljala koncertne točke nažega odličnega o- pernega pevca, direktorja ljubljan- skega konservatorija g. Julija Be- tetta. c Ljudsko vseučilišče. V ponede- ljek 8. t, m. ob 20. bo predaval v ri salnici moščanske sole redni profe- sor ljubljanske univerze g. Aleksan- der Makl'ecov o »Zločinu in njegovih vzrokih«. Predavatelj je znan stro- kovnjak tako v kazienskem pravu kakor tudi v psihologiji. Predavanje 1)0 zelo zanimivo in poučno. c Pri sankanju se je smxtno pone- srečll. Ko se je 9-letni posestnikov sin Anton Molari iz Podplanine pri Ljubnem sankal v petek dopoldne na Ljubnem mimo nekega mesta, kjer so podirali drevje, je podžagano drevo treščilo nanj in mu zmečkalo levo nogo. Dečka so prepeljali v ce- ljsko bolnico, kjer pa je že zvečer izdihnil zaradi izkrvavitve. c Iz celjske statistike. V januarju je umrlo -v Celju 35 oseb in sicer 21 •v mestu in 14 v javni bolnici. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 31. januarja na novo prijavilo 17(5 brezposelnih, delo je bilo ponu- jeno za 28 oseb, posredovanj je bilo izvrš-enili 16, odpotovalo je 12, od- padlo 13 oseb. Dne 31. januarja je ostal v evidenci 1101 brezposeln (902 uioSka in 199 žensk) nasproti 966 (773 moškim in 193 ženskam) dne 20. ja- nuarja. V januarja j-e obiskalo Celjo 92(5 tujcev (809 Jugoslovenov in 117 i- nozemcev) nasproti 798 v decembru in 1U4 lanskem januarju. c Uditeljsko zborovanje. Sre&ko društvo JUU v Celju bo zborovalo -v soboto 6. t. m. s prifeetkoin ob pol 9. dopoldne v mestni narodni soli v Celju s sledečim dnevnim redonr Situacijsko poročilo. Predavanje pi- satelja F. S. Finžgarja o Prešernu: Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 6. »Kraj in jezik, iz, k&terih je Prešeren snoval«. Referat g. Habra o uCitelj- skem pokretu. Poroeilo gospodar- skega odseka. Dopisi. Predlogi. Slu- čajnosti. Pol ure pred zborovanjem se bo istotam sestal gospodarski od- sek. Društvena knjižnica bo poslo- vala. c Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celj'e in okolico bo v to- rek 9. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posvetovR-lnici Zdrvižonja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. c Urejeno knjigovodstvo Vam pri- hrani mnogo truda in neprijetnosti, zato se obrnite tozadevno ob novem letu na tvrdko Karl Goričar vdova, Gelje, kjer boste med bogato izbiro trgovskih knjig, amerikanskih žur- nalov, rednikov in brzovezov gotovo našli Vaširn potrebam odgovarja- joče. c Nocno lekarniško službo ima od 6. do 12. i. in. lekavna »Pri križu«. c Gasilska Ceta Celje. Od 7. do 13. t. m. ima službo II. vod, inspekcijo predsednik g. Dobo'viCnik. c Kino Union. Petek 5., sobota 6., nedelja 7. t. m.: »VaSka učitelji- ca«. lzredno lep film mladih src iz sredine zasneženega Črnega lesa. V glavnih vlogah tenorist Hans Söhnker, Marija Andergast in Gustav Waldau. Predigri : zvožni tednik in Ufin kultur- ni film. — V nedeljo ob 10. in 14. matineja. — Ponedeljek 8., (na pustni torek zaprto !), sreda 10. t. m. : »Kjeje otrok gdč. F.? Velefilm, posnet po senzacionalni ugrabitvi Lind- berghovega otroka. V glavnih vlogah Dorotea Wieck in otrok Le Roy. — Predigra : zvočni tednik, Vojnik. Sokolsko društvo v Vojni- ku bo uprizorilo na pustno nedeljo 7. t. m. ob 15. v režiji br. Zorka so- dobno komedijo v treh dejanjib »Pesem s ceste«. Igra bo po svoj1«- vrstni vsebini in odlični izvedbi go- tovo privlačnost za VojniCone in o* količane. Ugodna avtobusna zveza iz Celja, Franko Iomega, Vitanja in z Dobme omogoča poset vsem ljubite- ljem gledali-ških novosti. Sport t Medklnbska skakalna tekma v Gelju. Smußärski klub Gelje je pri- redil v nedeljo popoldne na svoji s'kakalnici v Liscah pri Gelju m-ed- klubsko skakalno tekmo, na kateri je startälo 13 tekmovalcev, članov Smučarskega kluba Ljubljana, SK Räpida iz Maribora, SK Ptuja, SPD Iz Celja, SK Olimpa iz Celja in Smu- čarskega kluba Celje, med temi e- den izven konkurence. Eden tekmo- 'vaiec je bil pri poäkusnih skokih iz- lofcen. Inozemskih tekmovalcev, ki bo'bili povabljeni, ni bilo. Tekmoval- ci So izvedli po dva poizkusnu sko- ka, po dva Hkoka v konkurerici in po dva skoka za rekord skakalnice. Snežne razmere so bile dokaj ne- ugodne, organizacija pa je bila brez- hibna. Kot savezna sodnika sta fungirala zastopnik LZSS g. Bruno Parma in zastopnik MZSP g. Aljan- čič, tehnični vodja pa je bil g. Filač, ki je tudi oskrboval obvestila po mi- krofonu. Rezultati v konkurenci so bili sled-eči: 1. Edo Bevc (Ljubljana) 29 m, 29 m, 145.5 točke; Z. Herbert Jurič (Rapid) 26, 25, 133.1; 3. Fric Skoberne (Sm. kl. Celje) 27, 28 130.8; 4. Faust Križmanič (SPD Celje) 26.5, 28.5, 128; 5. Branko Mikuletič (Lju- bljana) 119 točk; (!. Herman Tkalčič (01 imp) 10D.7; 7. Ivan Stavbe (01 imp) 83.4; 8. Ervin Gračn-er (Sm. kl. Ce- lje) 80. Prvo darilo v konkurenci in darilo za rekord skakalnice je prejel Edo Bevc, ki je skočil 34.5 m in pre- kosil dosedanji rekord skakalnice, ki jc- zna,šal 34 m. Na.jdaljši skok dneva, toda s padcem, je izvedel Križmanič s 36 m. Prvak Smučar- skega kluba Gelje je postal Fric Skoberne, darilo izven konkurence pa je prejel mladi, izredno talenti- rani smučar Erik Gorjup (SPD Ce- lje). Po tekmi, ki ji je prisostvovalo okrog 800 gledalcev, je bila v salonu restavracije Petriček v Liscah po go- vorih zastopnika Smučarskega klu- ba g. dr. Juharta, zastopnika. LZSS g. Parme in zastopnika MZSP g. Al- jančiča razglasitev rezultatov po g. Filacu in razdelitev daril. t Smuški tečaj. SPD v Celju bo priretlilo od 8. do 14. februarja oser.i- dnevni smuški tečaj za začetnike. Kraj te&aja je določen na Marovško- vem ti-avniku za hribom sv. Jožefa. Začetek pouka vsak dan ob 12. Po- učeval bo savezni smuški učitelj g. Ivan Hillinger, kateremu naj se in- teresenti prijavijo na. kraju tečaja. Turni izpopolnjevalni tečaj üa Smrekovcu in Golteh. Od 7. do 14. februarja bo na. Smr-ekoveu in Gol- teh turni izpopolnjevalni teCaj, ki je namenjen samo izvežbanim smu- čarjem. ödhöd 7. februarja ob 7.45 zjutraj s savinjskim vlakom do Šma- rtnega ob Paki, odtod z avtobusom do Mozirja (nosači) in po treh urnh hoje do Mozirske koče (kosilo). Lah- ka smuška tura pöldrugo uix> do ko- Ce na Smrekovcu, kjer bo tečaj na- stanjen. Dnevna penzija (izvrstna oskrba in kurjene sobe) 30 Din. Te- Cajnina 100 Din. Tečaj bo vodil sa- vezni smučarski učitelj g. Ervin Grač- ner, Celje, tvrdka V. Wogg, ki spreje- ma tudi prijave in daje informacije. Po svetu s Obelisk Iz Aksuma v Abesiniji bodo prepeljali v kratkem v Rim ob- enem s spomenikom iz Addis Abebe, ki predstavlja judejskega leva. s Dvojnik angleškega kralja. Trgo- vöc s krznom Leo Cardozza je tako zelo sličen sedanjemu angleškemu kralju Juriju VI., da so ga izvolili za častnega predsednika razstave v Chicagu, na kateri so razstavljeni nakiti britanskega prestola. Leo Dardozza se vsak dan prikazuje s tern nakitom, krono, žezlom in kraljevskim oblačilom. s Števllo prebivalstva na svetu bo začelo padati? Šef statističnega zavo- da v Londonu je izjavil, da bo za- čelo število prebivalstva na svetu od leta 1941. dalje padati. Izračunal je, da bo prebivalstvo Velike Britanije do- seglo I. 1941. svoj maksimum in sicer 46,742.000. To število pa bo do leta 1971. padlo na 38,500.000. s 540 vnukov In pravnukov je za pustila Regina Pescador, ki je umrla pred dnevi v Coneglianu Venetu v se- verni Italiji. Umrla je vstarosti 98 let. Imela je devet sinov. s 3215 karambolov na biljardu v 2 urah, 8 minutah in 8 sekundah je napravil neki član Biljardnega ama- terskega kluba v Pragi. S tern je po- tolkel svetovni rekord. Ta številka predstavlja prav tako časovni re- kord, ker je napravil igralec povpre- čno po sto karambolov vsake štiri minute. Meblovano sobo iščem za 15. februar. Naslov v upravi listu. Išče se stanovanje 3 sobe ev. s kopalnico v mestu. Ponudbe na upravo »Nove Dobe« pod šifro >'Stanovanjc« StfOg inStrilktOr za četrtošolca se \^ce za Celje. Predpogoj popolno znanje francošCine. Ponudbe na upravo lista pod »lnstruktor«. 2 sobno stanovanje se odda s I. marcem mirni in točni stranki. Poizve se CELJE, Krekova c, 14 od 1-2. pop. Opremo za pisarno 2 pisalni mizi, pisalni stroj itd. KUP1M TAKOJ. Ponudbe na IV. SORKO, potnik trgov. »SINGER«, CELJE. Trgovske knjige odjemalne knjižice, predmete za veselice, lampijone. konfeti, serpentine, tombolske karte priporoča: knilgarna In trgovlna a papirjem ^Prairie LesKovšeK Celje, Olavnft Irg 16 HITPO Ä SOLIDMO mm pocthl sum veuci v doveCami IZBIKI Kfiflmflfi&miSLG] CELJ6 "J Pentije z modernim tiskom ali lepljenim napisom. ßunajski oelesejem 7. do 13. manca 1937. Tehničtii in poljedelski sejem do 14. marca Veliki sejem Sredrtje Evrope Razstavljalci iz 19 držav. — Nakupovalci iz 72 dežel. Brez vizuma! S sejmsko legitimacijo in potnim listom prost prehod meje v Avstrijo. Madžarski prehodni vizum se bo izdajal proti predložitvi sejmske legitimacije na meji. — Znatne vozne olajSave na jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železni- call, na Dunavu, na Jadranskem morju, kakor tudi v zraCnem prometu. Pojasnila vseh vrst kakor tudi seimske izkaznice (po Din 50"—) se dobe pri Wiener Messe A. G. Wien VII in pri častnih zastopstvih v Celju : Prva hrvatska štedionica, Celje »Tourist Office Putnik« ZVEZNA TISKARNA V CELJU - Strossmayerjeva 1 Najstarejše narodno podjetje te stroke v Celju priporoča občinam uradom, pridobitnim krogom, sokolskim, gasilskim in drugim društvom ter narodnemu občinstvu tiskovine vseh vrst in g^i'Hnn vezavo knjig po zmernih cenah. Franio Dolzan • Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalaciie strelovodne naprave Prcvzema na « zgoro] nawedene stroke jpadajoüa dela \n popravila — Cene zmerne — PojtreŽba točna In loHdne V LÄSTNI HIŠ1 NARODNI DOM &)avnica in rezerve nad Din 16,500000*— Kupuje in pro- clefcjra devize tr? valufe izdaja uverenje za izyoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račnn ter nudl za nje popolno var» nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani Urejuje In za konzorcij »Nove Dobe« odgovarja Rado Pečnik. — Za Zvemo tiskarno v Oelju Milan Cetlna. — Oba v Celju