8554 AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA p„P,126 PRiiviukSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini r..a Abu- postale 1 gruppo (,ena 5(1(1 UT Lelo XXXIX. Št. 28 (11.444) TRST, petek, 4. februarja 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. IZ BOJAZNI, Dfl BI PROSTOSTRELCI KD PRISILILI DE MICHELISA K ODSTOPU Zaradi zadeve ENI» se bo vlada zatekla h glasovanju o zaupnici O imenu novega predsednika in članov vodstva petrolejske ustanove bo morda Fanfani odločal že danes - Kritike Spadolinija in Napolitana ter pikre pripombe radikalcev - Bančniku Calviju je ENI «podaril» 110 milijard lir čuni javni. Prav tako je De Mi-chelis odgovoril tudi v zvezi s polemikami o švicarski družbi, ki naj bi po mnenju Andreottija prepre čila Umbertu Colombu, da bi vodil preiskavo o škandalu ENI . Petro-min. De Michelis je dejal, da dokumenti te švicarske družbe, ki so bili zaplenjeni, nimajo nobene zveze s škandalom. Demokristjan Po- Rl.M _ Fanfani bo morda danes na vladni seji imenoval novega predsednika ENl in druge voditelje največje italijanske petrolejske družbe. 1 Imenu ((tretjega človeka* mnogo šušljajo, vendar ni nobenih resnih ®aPovedi. Pogajanja so očitno težka in jih vodijo v strogi tajnosti, saj le treba zadovoljiti socialistično stranko in olivnem izbrati ime, ki bo P® 'olji tudi krščanski demokraciji, ki še ni prebavila odstranitve Um-"erta Coiomba in je zavrnila novega socialističnega kandidata, sedanjega predsednika ustanove za trgovino s tujino Giuseppa Rattija. Predsednik vlade se je intenzivno posve-•oval z vsemi političnimi voditelji. Čeprav v zadregi, je včeraj sprejel Predstavnike voditeljev petrolejske družbe, ki so mu izročili protestno 'rjavo. V njej med drugim piše, da je prisilna odstranitev Umberta Coiomba zaskrbljujoča epizoda meša-#la politične oblasti z javno upravo. ' ponedeljek ali v torek bo vsekakor poslanska zbornica glasovala ® zaupnici vladi prav v zvezi z zadevo ENI. Do sklepa je prišlo včeraj v komisiji za proračun in državne soudeležbe poslanske zbornice, Ne^je posegel tudi minister De Mi- Gre za odkrit dokaz, da v večini Ostajajo razlike, če bi namreč vče raJ v komisiji glasovali tajno o re-salucijai) KPI in r.ecdvisne levice, k' sta zahtevali odstop ministra “e Michelisa in potrditev Umberta Cjdomba na mesto predsednika ENI, m bilo težko preprečiti hud inci-“s't; številni demokristianski pred-k-avniki so namreč dali razumeti, bi v tajnem glasovanju podprli 1 es°lueije levice. S tem, da so razpravo prenesli v zbornico, so se Predstavniki večine zaščitili pred ^ nevarnostjo. Ne samo, glasova Pje o zaupnici bo avtomatično izni-euo parlamentarno konfrontacijo o Podloženih dokumentih in glasova n-'e bo javno. Skratka, stranke bodo Popolnoma kontrolirale poslance. In končno, če bo do glasovanja prišlo Pk “Snovanju novega predsednika bo medtefh politična napetost Padla. Kljub temu vzbuja zadrža-!'le vlade mnogo polemik Republi-. atlci so že zelo kritični (Spadolini j® včeraj izjavil, da primer ENI nima enakili v italijanski zgodovini) komunisti so zelo ostri pri svojem Pozicijskem boju (v tedniku Ri-?scita je načelnik poslanske sku-Pme Giorgio Napolitano ponovil kri-p. krščanski demokraciji in sofistom. zaradi njihovega koncepta Plasti oziroma odnosov med vlado J? javnimi strukturami), končno ob-pja.io ironične pripombe manjših j.fmk (včeraj je radikalec Crive-bi za predsedni micino. tesni Andreottijev sodelavec pa je dejal, da ceni zanimanje socialističnega ministra. De Michelis je tudi podal nekaj podatkov, na primer naravnost srliljivo številko, da je javnost plačala za pogodbo med družbo ENI in Calvijevo banko kar 110 milijard lir. R. G. V senatu ni bilo legalnega števila RIM — Ob glasovanju v senatu o dekretu, ki zadeva davčni odpust. je prišlo včeraj do majhnega zapletljaja. Pri glasovanju drugega člena dekreta ni bilo legalnega števila senatorjev, tako da so morali glasovanje prenesti za eno uro. Zgodilo se je namreč, da so komunisti zahtevali tajno glasovanje, ob tem pa so številni senatorji opozicije zapustili dvorano. Vsekakor so pozneje dekret v celoti sprejeli. Dekret, kot znano, podaljšuje rok za predložitev prošnje za davčni odpust do 15. marca letos. VATIKAN — Zaradi srčne kapi je včeraj umrl 77-letni kardinal Antonio Samore, papežev posredovalec v dolgoletnih pogajanjih med Čilom in Argentino o kanalu Beagie. Atentat na sirsko tiskovno agencijo v zahodnem Bejrutu BEJRUT — Včeraj ob zori je močna eksplozija razdejala sedež sirske tiskovne agencije »Sana* v zahodnem Bejrutu. Libanonske varnostne sile so sporočile, da so neznanci podtaknili šest kilogramov razstreliva pred vhodom v urade agencije in cia ni bil v eksploziji nihče ranjen. Do sedaj se ni se nobena protisirska organizacija prilastila odgovornosti za atentat. Medtem so se včeraj v Natanii nadaljevala izraelsko - libanonska pogajanja. Po vsem sodeč so razpravljali predvsem v zadnjih Vaza-novih izjavah, da je cilj Libanona doseči umik Izraelcev in šele nato umik Palestincev in Sircev. Izraelci pa se s tem ne strinjajo, kot tudi še vedno vztrajajo pri svoji zahtevi o '(tamponskem pasu* pod izraelskim nadzorstvom na jugu Libanona. Libanonski pogajalci so pripravljeni le na 20-kilcmetrsko demilitarizirano območje. Prav tako je še vedno sporna točka usoda pro-izraelskega separatističnega libanonskega majorja Hadada. ki ga hočejo Izraelci za vsako ceno obdržati na jugu Libanona. AMERIŠKO-HONDURAŠKI MANEVRI Včeraj so se začeli skupni vojaški manevri ameriških in honduraških oboroženih sil. Manevrov se udeležuje okrog 5 tisoč vojakov te srednjeameriške države in 1.600 vojakov iz ZDA (Telefoto AP) Predlagal. naj I. _ ________ a RNl imenovali sedanjega admi ■Hrativnega tajnika socialistov. Veei-aj dopoldne je De Michelis, ?rav tako v komisiji za proračun in 'zavne soudeležbe orisal tudi vpra \a,Le v zvezi s tujimi finančnimi tožbami. ki so last ENI in nad kteriuji sedaj ni možno nikakršno r:iljnistralivno nadzorstvo. De Mi-‘felis je predlagal reformo teh 11tako da bodo njihovi prora- te ......................................................................................................... »»»o«i»iiii»*ii«iii»mMiii«Uiiiiiiiii»»iiiiiiiii«»»iiiiiiimi*n»i»i«ii«fiii»imiiiii»»i»ii»iiiiiiii«iHiiiiiiiiiiiiiniiiiM»iii»M»«ii»»iiiii»«»iii»iii»HiiMiiii»i»»ii»Hiii»«iiiiiMiiiiiiuii»»ii»wiMiiiiHiiiiiii»»iiiiiii»imiiii»iiMiiiiiiiiiiii»i»iii»u»»IM* Čestitk« iz Slovenije ob 20-letnici dežele Furlanije-Julijske krajine LJUBLJANA - Ob 20. obletnici ustanovitve avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine je predsednik skupščine Slovenije Vinko Hafner čestital predsedniku deželnega sveta Mariu Col)iju. Predsednik izvršnega sveta Slovenije Janez Zemljarič pa je posta) čestitko predsedniku deželnega obdora Furlanije - Julijske krajine Antoniu Comelliju. NADALJUJE SE OBISK AMERIŠKEGA PODPREDSEDNIKA V EVROPI Evroizstrelki glavna tema Bushovega obiska V ZRN huda polemika med vlado in opozicijo George Bush včeraj govoril na sedežu atlantske zveze - Danes prispe v Ženevo - Socialdemokratski kandidat Vogel ostro nepadel svojo vlado - Napad agencije Tass na Kohla BRUSELJ — Ameriška diplomatska ofenziva v zvezi z evroizstrelki se nadaljuje z nezmanjšano močjo. ZDA hočejo namreč prepričati evropske države zaveznice o nujnosti »trde roke* in veljavnosti »ničelne izbire*, drugače si ne gre razlagati dejstva, da je to glavna tema vseh pogovorov, ki jih je imel doslej ameriški podpredsednik George Bush v Bonnu. Haagu in Bruslju, najbrž pa bo tako tudi vnaprej, ko bo obiskal Ženevo, London. Pariz in Rim. Glavni cilj te ofenzive je seveda Zvezna republika Nemčija, v kateri bodo 6. marca volitve, ki bovlo o marsičem odločale, nenazadnje tudi o politični liniji, ki jo bo zvezna vlada zavzela do tega vprašanja. Bush je včeraj končal svoj obisk v Bruslju, kjer je obiska! tudi sedeža NATO in EGS in se pogovarjal z glavnim tajnikom atlantske zveze Josephom Lnnsom oziroma Gastonom Thornom. V Bruslju je Bush na tiskovni konferenci dejal: »Preveč časa nas je Sovjetska zveza izsiljevala v dirki po oboroževanju. Sedaj jo mi izzivamo v dirki za mir.* S tem naj bi Bush potrdil stališča Wa-shinertona. ki si «prizadeva». da bi omejil atomske rakete srednjega dometa v Evropi. Ob tem pa je ameriški podpredsednik tudi podčrtal, rta «nas svetovna reeesHa pogojuje in nenstavlilvi napori Sovjetske zveze ‘za okrepitev voiske nam uU»'u-jejo, da pazimo na sknpno obrambo*. Skratka besede, ki smo jih v teh dneh že večkrat slišali in katere je Bush izrekel na sedežu NATO. Pri tem je Bush še naglasil, da je pri- šel vjtvropo na posvetovanjg.in ne da bi se pogaja) s svojimi zavezniki. Ameriški državnik je nato obravnavah še vprašanja obrambe in odnosov Zahod Vzhod. Na sedežu EGS pa je pogovor stekel okrog gospodarskih odnosov med Evropo in ZDA, govorili so o železarstvu in gospodarski izmenjavi z Vzhodno E-vropo ter o kmetijstvu, pri čemer je Gaston Tborn izrazil »veliko začudenje* glede obnašanja ZDA na tem področju. Bush bo danes odpotoval v Ženevo, kjer bo imel že v jutranjih urah poseg na zasedanju komisije OZN za razoroževanje, nakar se bo sestai s šefi ameriških in sovjetskih delegacij, ki se ta čas pogajajo o omejitvi jedrskega orožja v Evropi. Zanimivo je, da se tudi ves predvolilni boj v ZRN v glavnem vrti okrog tega vprašanja. Potrdilo temu so besede, ki jih je včeraj izrekel zunanji minister Genscher v Ženevi, ko je dejal, da se ZRN popolnoma strinja s predtogom Bele hi- še o «ničelni izbiri* in ga seveda tudi podpira. Odgovor socialdemokratskega kandidata za zveznega kanclerja Hansa Vogla je kaj hitro prišel, in sicer iz Bruslja, kjer se ta čas nemški državnik mudi. Vogel je dejal, da je Sovjetska zveza v »pogajanjih o evroizstrelkih napravila konkreten korak naprej in d. la konkretne protipredloge in je se daj vrsta na ZDA, da iznese svoje*., ... Po mnenju političnih komentatorjev naproces proti so te izjave v očitni polemiki z Bu- avtonomij., napovedan za 24 fc-sliom. Vogel je pri tem seveda za bluar v Runu' Tonl Negn 150 kot jamčil zvestobo svoje države atlantski zvezi, kljub temu pa je podčrtal. da ZDA niso še zavzele jasnega stališča na pogajanjih v Ženevi. Polemika se seveda nadaljuje tudi v sami Zvezni republiki Nemčiji. Prav včeraj sta se »spopadla') kancler Kohl in podpredsednik socialdemokratske parlamentarne skupine Horst Ehmke. Ta je namreč očital vladi, da ni pritisnila na Washing-ton in zahtevala resnih protipredlo-gov sovietskim stališčem, da bi do segli v Ženevi vsaj nek načelen kom promis. Po drugi strani pa je Kohl seveda ponovno branil »ničelno izbiro*. Kanclerja Kohla in ameriškega podpredsednika Busha je včeraj napadla tudi sovjetska tiskovna a-gencija Tass, ki obtožuje, da ZRN nima svoje politike in gre pasivno po stopinjah ZDA, Bushov obisk pa naj bi bil pritisk na zahodne evropske države. (Telefoto AP) Toni Negri kandidat PR na prihodnjih volitvah RIM — Parlamentarna skupina radikalne stranke je uradno sporočila. da je profesor Toni Negri sprejel poslansko kandidaturo na njenih listah. Ko mu je pred nekaj meseci tajnik PR Pannella predla gal tako rešitev, si je Negri nri-držal pravico premisleka, sedaj, tik pred začetkom sodnetra procesa proti skupini »7. april*, v ka terem bo nastopil kot glavni obtoženec, pa se je kljub nekaterim razhajanjem z radikabio politiko, odločil za kandidaturo. Razloge za svojo odločitev je Toni Negri opisal v dveh člankih, ki ju priobča radikalna revija La Pallacorda. Pozitivni oceni radikalnega gibanja in njegovih političnih bitk. dodaja Negri opozorilo, da se ne namerava odreči svojim stališčem, ki so bila in ostanejo povezana z načrtom o ustano- vitvi novega delavskega gibanja. Ponavlja tudi prepričanje, da rezultati gibanja «7. april* niso bili nepomembni, nasprotno, ooraz terorizma je zanj možen samo s pomočjo kampanje za politično di-sociacijo. Norico o Negri jevi kandidaturi na prihodnjih političnih volitvah, so v sodnih krogih sprejeli z tni----------------- organizirani vsi ostali obtoženci, na procesu nastopil v položaju zapornika, saj že skoraj 4 leta sedi v preiskovalnem zaporu. V primeru predčasnih volitev, bi Negrijeva izvolitev parlament popolnoma bloki! ala sodni proces, medtem ko bi izvolitev £0 končanem procesu »zamrznila* njegovo morebitno kazen, vse dokler mu ne bi zapadel parlamentarni mandat in z njim imunost. Žal ne pred kaznivimi dejanji. temveč pred kaznijo POPREČNO ZA 30 OD STO Podražitev svežega mesa v Jugoslaviji Vlada sklenila podražiti tudi železniški prevoz • Neizogibna skorajšnja podražitev mleka, premoga m elektrike BEOGRAD — Z odlokom ZIS se je včeraj sveže meso v prodaji na drobno podražilo za 28 do 33 odstotkov, medtem ko so se proizvajalno . prodajne cene glavnih kmetijskih pridelkov poprečno zvišale za 21.85 odstotka. Potrošniki bodo odslej plačevali sveže svinjsko meso za 33 odstotkov dražje kot do sedaj, goveje, junečje in telečje za 32 odstotkov. ovčje za 28 odstotkov, ribe za 32 odstotkov, druge vrste mesa (odojki, jagnjetina, kozje meso in divjačina) pa 30 odstotkov, dražje. ZIS je tudi sklenil, da bo odobril podražitve v železniškem potniškem in tovornem prometu za 15 odstotkov. Obenem s podražitvijo storitev železniškega prometa decembra lani. se je cena dela železničarjev praktično povečala za 34,25 odstotka. Povečanje cen svežega mesa v prodaji na drobno bo vplivalo na skupno raven cen proizvajalcev industrijskih proizvodov za približno en odstotek, cen na drobno za približno 1,4 odstotka, življenjskih stroškov pa za približno 3.3 odstotka. V razgovoru z novinarji so predstavniki ZIS poudarili, da je bil glavni vzrok za podražitev kmetijskih proizvodov odpravljanje neskladja v jugoslovanskem gospodarstvu. Sodeč po izvajanjih predstavnikov ZIS se zvezna vlada dobro zaveda, da cen ni mogoče usklajevati brez bolečin. Drugačna pot bi objektivno gledano pomenila sejanje iluzij in podaljševanje sedanjega nevzdržnega stanja. Neizogibno je, da se bodo kmalu podražili mleko in mlečni izdelki, izdelki mesa, premog, električna energija in najemnine, (dd) Senator Anderlini včeraj odstopil RIM — Senatna skupina neodvisne levice je včeraj sprejela odstop svojega pred‘iednika senatorja Luigija Anderltnija. Glede tega se je v skupini razvila živahna razprava kajti nekateri predstavniki so menili, da Anderlini ne more usklajevati svojega dela v senatu z direktorskim mestom petnajstdnevni-ka »Astrolabio*. Da ne bi povzročil hujših političnih zapletov je Anderlini sam odstopil. Kandidata za predsedniško mesto neodvisne levice sta sedaj Adriano Ossicini in Mario Gozzini. TOKIO — Japonska vlada je včeraj opozorila prebivalstvo, da bi nekateri drobci sovjetskega satelita kozmos utegnili pasti na japonsko ozemlje. ........... »..«M..iii.»..i..««»«ii»»>«a»»ii«iiiiiii»iMi»iiiii«inminii»i«nm»»imniit»iii»i»ni»iuiniMiiiiiMiiii»mi»nii«m«wi»iiiii»»imiinmini««iiitiiiiMniuiiiiiniwiiiiiiMiMiiiniii»»H»«mnini»Mi«iw»H>.^i POUDARJENA AVTONOMIJA NAJVIŠJEGA ORGANA ITALIJANSKEGA SODSTVA VIŠJI SODNI SVET NI ODPUSTIL SVOJIH ČLANOV KI JIH JE SENATOR VITALONE PRIJAVIL SODIŠČU Sklep so sprejeli soglasno, zanj je glasoval tudi predsednik republike Pertini Vitalone obtožuje šesterico sodnikov, da je preprečila njegovo napredovanje RIM — Višji sodni svet ni odstavil šestih svojih elanov, proti katerim je rimski preiskovalni sodnik Francesco Amato na zalite v o demo-kristjanskega senatorja Vitaloneja sprožil sodni postopek zaradi zlorabe uradnega položaja v zasebne namene. Sklep je včeraj pod predsedstvom predsednika republike Perti-nija soglasno sprejel najvišji samoupravni organ italijanskega sodstva na tajnem glasovanju. Vseh šest obtoženih sodnikov ni prisostvovalo razpravi in glasovanju, ker so hoteli, da se njihovi kolegi v miru razjasnejo. V svojem dokumentu višji sodni svet ugotavlja, da se kazenski po stopek, v katerem se domneva zloraba uradnega položaja v zasebne namene, ker ni senator Vitalone napredoval Pa funkcijo kasacijskega svetnika, nanaša na dejanja in obnašanja, ki odražajo prepričanja pa smeznikov v višjem sodnem svetu po široki in poglobljeni rzpravi. Prav tako ostane na svojih mestih dvojica, proti kateri so sprožili zaradi intervjujev v časopisju sodni postopek zaradi obrekovanja. Kot zadnje pa sodniki zavračajo pomisleke preiskovalnega sodnika A-mata o ustavnosti zakona, ki dovoljuje višjemu sodnemu svetu, da lahko prepreči sodni postopek proti svojim članom zaradi dejanj storjenih med opravljanjem njihovih dolžnosti. Višji sodni svet brani to svojo pravico in zahteva, naj se o njej čimprej izreče ustavno sodišče. V razpravi pred glasovanjem so vsi sodniki ne glede na njihovo ideološko prepričanje poudarili popolno avtonomijo sodstva, so pa obenem Ječanje med podpredsednikom ZDA Bushora ln t< jnikom NATO Lunsom POZITIVNE OCENE JUGOSLOVANSKO-INDONEZIJSKEGA SODELOVANJA Danes bodo soočili Grigia s Savasom MILAN — Preiskava v zvezi z domnevnim atentatom na papeža Janeza Pavla II. do katerega bi mo-ralo priti ob njegovem obisku me-maja ob priliki zaključka tamkajšnjega evharističnega kongresa, j® v polnem teku. Prav zato poteka Se vedno v popolni tajnbsti in ve-f v zvezi z njo so v glavnem le hipotetične. Vse pa kaže. da areti-rani Turek Mustafa Savas, ki trdi zase da je trgovec s steklom, ver-letno ni imel nič pri tem atentatu, 9ač pa se je ukvarjal še s »postran- sko* aktivnostjo, z razpečevanjem mamil. Muslafo Savasa je namreč obtožil sodelovanja v zaroti proti papežu neki Antonio Armeli Grigio, katerega so aretirali lani decembra skupaj z nekaterimi drugimi razpečevalci mamil, med katerimi je tudi zna ni milanski mamilarski boss Biagio Pitaresi. Prav tega bo zaslišal danes preiskovalni sodnik, da bi osvetlil nekatere točke celotne zadeve, največ pa preiskovalci pričakujejo od soočenja med Savasom in Gri-giom. Stamboličev obisk v Indoneziji krepi neuvrščenost DŽAKARTA — Predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič je včeraj tretji dan obiska v Indoneziji, položil venec h grobnici narodnih herojev. Obiskal je tudi muzej, v katerem so razstavljeni izdelki o življenju, kulturi in običajih te države. Predsednik predsedstva SFRJ je nato v parku muzeja posadil še drevo prijateljstva. Zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov je na tiskovni konferenci v Džakarti dejal, da obisk predsednika predsedstva SFRJ Petra Stamboliča v Indoneziji in pogovore s predsednikom Suhartom in drugimi sogovorniki, jugoslovanska stran ocenjuje kot zelo uspešne. Od obiska pričakujejo veliko pri nadaljnjem, razvoju in poglabljanju že sicer dobrega sodelovanja med Jugoslavijo in Indonezijo. v gibanju neuvrščenosti in drugih mednarodnih telesih, pa tudi kot novo spodbudo za okrepitev sedanjega gospodarskega in drugega sodelovanja. V zvezi z vprašanjem, kaj Jugoslavija meni o prisotnosti Kampučije na 7. vrhu neuvrščenih, je Mojsov dejal, da Jugoslavija pod pira princa Sihanuka že od prvih dni gibanja neuvrščenosti. Jugoslovansko stališče je. da mora v New Delhiju to državo zastopati De mokratična republika Kampučija in princ Si-hanuk, vendar pa je treba to vprašanje reševati v okviru gibalna, »če ne bomo dosegli splošnega soglasja o Kampučiji in o prisotno- sti Sihanuka, zaradi tega ne bomo delali težav med neuvrščenimi, saj imajo ti pomembnejše naloge.* Naslednje vprašanje je zadevalo razlike v stališčih članic gibanja. Lazar Mojsov je odgovoril, da gibanje ni organizacija držav z enakimi pogledi na svet. V njem so združene države z različnimi političnimi in gospodarskimi ureditvam in z različnimi interesi ter ideologijami. Zato je povsem normalno, da takšne razlike obstajajo. »Teh razlik pa ne smemo preveč poudarjati, ker nekateri to razumejo kot razkol gibanja, čeprav je neuvrščenost zdaj močnejša kot kdajkoli prej,* je dejal Lazar Mojsov. (dd) izrazili zaskrbljenost za sodne pobude proti članom sveta. Celo pred sednik republike Pertini je posegel v razpravo in je med drugim poudaril, da se tu zastavlja vprašanje samostojnosti višjega sodnega sveta, katero je treba vsekakor brani ti. Dolg aplavz je pozdravil te predsednikove besede, še daljši pa je bil aplavz, ko je vseh 26 vključno s predsednikom Pertinijem podprlo svoje kolege. Povsem razumljivo so bile izjave »osumljene in obtožene* šesterice pred sejo višjega sodnega sveta pol ne grenkobe. Za Seneseja so sprožili sodni postopek proti celotni komponenti demokratičnega sodstva. Lu-berti pa je poudaril, da niso obto ženi posamezniki temveč ves višji sodni svet, ki ga dolžijo, da je čist in hraber v »onesnaženem ozvezdju*. Z včerajšnjim sklepom pa je zadeva vse prej kot rešena. Sodni pa stopki proti šesterici so v teku in jih bodo le s težavo preprečili. Senator Claudio Vitalone je včeraj kritiziral sklep višjega sodnega sveta, na vajal je, da je bila seja sploh odveč, saj bi morala šesterica sama po se bi odstopiti, vsekakor pa je svojo kritiko delno omilil s trditvami, da je vsakdo nedolžen, dokler mu ne dokažejo krivde. Demokristjanskega senatorja pa še najbolj boli, da so podprli šesterico tudi tisti člani vi šjega sodnega sveta, ki so demokristjani. Barbie Altman kmalu na svobodi LA PAZ — Nemški vojni zločinec Klaus Barbie Altman bo verjetno v prihodnjih urah že na svobodi. Kot je znano so ga v Boliviji zaprli, ker ni plačal nekih davkov, včeraj pa je njegov odvetnik že položil na bančni račun bolivijske davkarije 10.000 dolarjev, kolikor znašajo neplačani davki. Zato bodo morali zapornika, v skladu z bolivijskimi zakoni, izpustiti. Francija je sicer zahtevala njegovo ekstradicijo, vendar je po zakoniti poti ne bo mogla uveljaviti, ker tega ne predvidevajo bolirij-ski zakoni. Barbie Altman je namreč zdaj bolivijski državljan. Mlada Jordanca oproščena suma PERUGIA — Italijanski preiskovalni sodnik Di Gennaro, ki preiskuje ozadje krvavega atentata na rimsko sinagogo, ki je terjal včč žrtev, je oprostil suma sodelovanja pri tem napadu jordanska študenta bratranca Adnana in Osamana Hu-sarija, ki obiskujeta univerzo v Perugii. Predsednik KD Piecoli daje pojasnila v zvezi s «primerom Cirilio» RIM - Predsednik KD Flaminio Piccoli je včeraj « popravil* neka tere svoje izjave, ki so izšle v tisku glede »primera Cirillo*. Piccoli je dejal, da je bila njeg >va misel, ko je govoril o odgovornostih neapeljske KD, slabo razumi iona oziroma napačno iznesena. »Ni srto za te, da bi zvračal odgovornosti za morebitna pogajanja s Cutolom na neapeljsko sekcijo stranke*, je dejal Piccoli. Govoril sem v imenu vsedržavne KD in dejal, da bo tudi KD v Neaplju zavzela okrog tega primera svoje jasno stališ '■«. V PRIČAKOVANJU JASNEJŠIH STALIŠČ ŠESTIH STRANK Tržaški politični krogi previdno ocenjujejo zadnji sestanek v Rimu Zahteve, ki jih je iznesla tržaška delegacija, ho sedaj preverila neka tehnična komisija ■ V torek seja tržaškega občinskega sveta V torek, 8. februarja se bo sestal tržaški občinski svet, na katerem bi moral med drugim župan Cecovi-ni preorati, podobno kot pred kratkim predsednik pokrajine Clarici, kratko sporočilo o odprtju politične krize v obeh najvažnejših tržaških izvoljenih telesih. Kot na pokrajini, tudi na občini ni pričakovati, da bo preklic sporazuma med laično socialističnimi silami in Listo za Trst takoj odmeval v skupščini, medtem ko se še sploh ne govori o morebitnih odstopih obeh odborov. Stranke, ki so neposredno soudeležene pri tej krizi, so že jasno napovedale, da nasprotujejo tako imenovanim »krizam v terni*, zato bosta odbora do potrebne politične razjasnitve o-stala na svojih mestih. Če malo obnovimo sedanji položaj vidimo, da ima Lista na občini poleg župana še sedem občinskih odbornikov, PST jih ima štiri, PRI dva, liberalci in socialdemokrati pa po enega, »bivša* koalicija pa razpolaga z 29 glasovi na šestdeset. Na pokrajini, kjer je predsednik socialist Clarici, ima LpT pet odbornikov, socialdemokrati, republikanci in socialisti pa po enega. Pokrajinski odbor pa podpira 13 svetovalcev na trideset. V tržaških političnih krogih pa je sedaj vsa pozornost usmerjena na sestanek, ki se je odvijal v sredo zvečer v Rimu na sedežu demo-kristjanske parlamentarne skupine. Poleg pokrajinskih voditeljev šestih strank in predsednika pokrajine Claricija so se srečanja udeležili tudi odgovorni za krajevne u-prave pri vsedržavnih vodstvih strank in podtajnik pri predsedstvu vlade Orsini, ki je zastopal ministrskega predsednika Fanfanija. Sestanek je bil prehodnega značaja, na njem pa je tekla razprava o tistih izrednih posegih za Trst, o katerih se v zadnjem času toliko govori. Gre za tako imenovani paket Marcora, ki predvideva nekatere posebne ukrepe za razvoj tržaške industrije, nekatere olajšave (podobno kot v Gorici) in jamstva za razvoj znanstvenega in tehnološkega raziskovanja v naši pokrajini. Te zahteve bo sedaj proučila neka ne preveč točno definirana tehnična komisija, zadnja beseda pa bo seveda pripadala Fanfaniju. V pričakovanju uradnega poročila o srečanju, ki bo baje prišlo iz Rima, in uradnih ocen posameznih strank, pa je treba povedati, da vlada med šestimi strankami dokajšnja previdnost. Najbolj previden pri svojih ocenah je bil politični tajnik LpT Giuricin, za katerega je bil rimski sestanek strogo prehodnega značaja, nekoliko bolj optimisti pa so laiko - socialisti in pa demokristjani. Tajnik KD Coslovich je tako izjavil, da so bili na srečanju postavljeni temelji za dosego stvarnih rezultatov v zelo kratkem času, pokrajinski tajnik PSI Pittoni pa je bil mnenja, da je bila to priložnost za dodatno zbližanje šestih strank. Tržaški komaisti na kongresu Danes se bo pričel na sedežu v Ul. Madonnina 19 deveti pokrajinski kongres Tržaške avtonomne federacije KPI. Kongres se bo pričel ob 18. uri, ko bo pokrajinski tajnik Claudio Tonel imel uvodno poročilo na temo »Predlog o alternativi za spremembo v državi in v Trstu*. Sledili bodo pozdravi povabljenih delegacij in političnih strank. Na kongresu bodo tržaški komunisti izvolili štiri delegate za vsedržavni kongres KPI. Naj dodamo, da bo jutri od 9. ure dalje razprava. Delovale bodo tudi posamezne komisije. V nedelj;- se bo kongres zaključil ob zgodnjih popoldanskih urah; zaključke bo povzel član vsedržavnega tajništva KPI Adal-berto Minucci, ki bo tako nadomestil Alessandra Natto, ki je bil prvotno zadolžen, da prisostvuje delu tržaških komunistov. Natta je pred kratkim prestal kirurški poseg kot posledico prometne nesreče. Brez dvoma bo pokrajinski kongres KPI važen, saj sovpada s časom, ko pesti naše mesto huda gospodarska pa tudi politična kriza. Ti dve temi bosta prav gotovo med vodilnimi motivi kongresa. Prav tako danes se bo v Vidmu pričel deželni kongres Krščanske demokracije. Poročilo o tem berite na zadnji strani. ZA OKREPITEV IN MODERNIZACIJO PRISTANIŠKE OPREME Dežela namenila ustanovi EAPT 27,2 milijarde lir Delegacija pristaniscnikov pri ministru Di Giesiju Luški delavci ugodno ocenili sporazum z vlado Deželni odbor je na predlog odbornika za prevoze in promet odobril tri sklepe v korist našega pristanišča. Z njimi je luški ustanovi namenil znesek 27.2 milijarde lir, ki bo EAPT omogočil z ene strani precejšnjo finančno razbremenitev, z druge strani pa sprožitev oziro ma nadaljevanje del za okrepitev, razširitev in posodobljenje pristaniških struktur in infrastruktur. Po prvem sklepu bo deželna u-prava nakazala ustanovi EAPT redni prispevek v višini 3,2 milijarde lir; prispevek gre prišteti ustreznemu državnemu nakazilu, ki pa je že več let zamrznjeno na ravni samih 4,6 milijarde lir. Drugi sklep predvideva da se v smislu zakona št. 8 z dne 18. januarja t.l. za izkoriščanje prvega dela sredstev v okviru ponovnega financiranja gospodarskega dela o-simskih dogovorov nakaže ustanovi EAPT 20 milijard lir. ki pojdejo v dotacijski sklad ustanove, ustanovljen po členu št. 3 zakonskega od loka 714 iz leta 1978. _____________ S tretjim sklepom pa postaja o- fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiniiiMiiiiiiMiiiifiiiiiiiiMiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiriiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiMiiiriiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiifiitffittiai Z ZASEDANJA ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKE KOMISUE Izvedenci preučujejo gospodarsko upravičenost prekopa Jadran-Sava S tehnične plati je načrt ob sodobni mehanizaciji vsekakor izvedljiv Načelnika delegacij Carducci Artenisio in Snuderl sta sinoči sklicala tiskovno konferenco • Komisija se bo zopet sestala čez tri mesece Na tržaški prefekturi je včeraj zasedala italijansko - jugoslovanska komisija za plovni prekop Jadran - Gorica - Ljubljana, ki je bila ustanovljena na podlagi člena 4 dogovora o gospodarskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo, doseženega novembra 1975. leta v Osimu. Italijanskemu delu komisije je načeloval predstavnik ministrstva za zunanje zadeve ambasador L. Carducci Artenisio, jugoslovansko delegacijo pa je vodil bivši zvezni sekretar Boris Šnuderl. Kakor sta načelnika delegacij poudarila na tiskovni konferenci, s katero se je praktičntf.zaključilo^a* sedanje komisije, so pogovori zajeli v prvi vrsti vprašanje' uskladitve raziskovalnih dejavnosti v zvezi s tem projektom, ki se vodijo že dalj časa v Italiji in Jugoslaviji. Strokovnjaki pripravljajo okvirno študijo o tem, ali bi bila naložba za uresničitev notranje vodne poti na relaciji Tržič - Gorica - Ljubljana, ki bi šla v milijarde dolarjev, gospodarsko upravičena ali ne. Tehnična plat problema ne zbuja posebnih skrbi: s sodobno tehniko bi nedvomno bili kos problemu, ki so si ga strokovnjaki prvič postavili že v 18. ZANIMIVO SREČANJE V DOMU ALBERTA SIRKA V KRIŽU RAZPRAVLJALI O AKTUALNOSTI NOB Kaj ti pomeni NOB, to je bi k) navidez provokativno, a v svoji globini vedno zelo aktualno vprašanje ,ki so si ga sinoči zastavili mladi, a ne samo ti. ki so se udeležili srečanja v domu Alberta Sirka v Križu. Srečanje, ki je pomenilo lepo priložnost za soočenje dveh generacij: starejše, ki je v prvi osebi doživljala narodnoosvobodilno borbo, in mlajše, ki je dogodke iz časov spoznala po knjigah in po pripovedovanjih očetov in mam. Razpravo sta uvedla Neva Lukeš, predsednica Združenja aktivistov za Tržaško ozemlje, in mladi družbeni delavec Pavel Stranj. Iz njunih izvajanj, ki sta naletela na veliko pozornost poslušalcev, in iz odkritega razgovora, ki je temu sledil, je prišlo jasno do izraza, da sd mladi želijo odkritih in če je potrebno tudi kritič nih razmišljanj o naši polpretekli zgodovini in takih priložnosti za razpravo nam naša zamejska stvarnost ponuja zelo malo. Konec koncev pa je spet iz razprave izšlo, da NOB predstavlja izredno bogato priložnost tudi za razumevanje da našnjosti. Razveseljivo je, da se .je sinočnjega srečanja v Križu udeležilo tudi nekaj vaščanov, ki so se udeležili narodnoosvobodilne borbe in so svoje izkušn.je in doživetja posredovali mladim. Priča smo bili torej res koristnemu soočanju, ki ga bo treba v prihodnje še nadaljevati in poglobiti. V Saležu otvorili etnološko razstavo V društvenih prostorih v Saležu je bilo sinoči prvo dejanje letošnjega dneva ali bolje rečeno tedna slovenske kulture, ki ga prirejata KD Rdeča zvezda in ŠK Kras. Ob prisotnosti lepega števila predvsem ženskih obiskovalk so otvorili nad vse zanimivo etnološko razstavo z naslovom »Poglejmo v skrinje na ših babic*, ki si jo res velja ogledati. Kar 29 domačink razstavlja veliko število starinskih vezenin od prtov, rjuh, pregrinjal, zaves pa do rut, bluz, blazin in čipk poleg sta- rinskega pohištva, kolovrata, mlinčkov, rešet, porcelanastih posod in še bi lahko naštevali. Predsednica KD Rdeča zvezda Anica Guštin por. Kralj je v svojem nagovoru naglasila, da razstavljeni predmeti predstavljajo neprecenljivo bogastvo, obenem pa so paša za oči obiskovalcev. Silva Perčič je nato predstavila z izvirnimi imeni vse razstavljene predmete. Zatem je kot gost nastopil Zoran Lupine iz Šem-polaja. ki je pokazal res izredno harmonikarsko znanje in spretnost. Etnološka razstava je odprta vsak dan od 16. do 18. ure vse do torka, ko bo v telovadnici v Saležu sklepni kulturni večer. stoletju. Večje skrbi pa povzroča kakor že rečeno ekonomska plat zamisli. Po uskladitvi obojestranskih raziskav naj bi mešana komisija približno čez leto dni mogla od govoriti na osnovno vprašanje, ali se gradnja plovnega prekopa izplača, upoštevajoč stroške, predvidene za podrobno načrtovanje, gradnjo, opremo in vzdrževanje takšne prometne poti ter tovore, ki bi se je posluževali in probleme v zvezi z zaščito narave. Glavno finančno breme za uresni čitev prekopa bi morali prevzeti nase neposredno zainteresirani državi, to je Italija in Jugoslavija, plovna pot pa bi pomenila znatno prido bitev tudi za vrsto drugih držav od Sredozemlja do Črnega morja in v Srednji Evropi. Zaradi tega bi moral za njeno uresničitev nastati mednarodni konzorcij, pri katerem bi morale finančno sodelovati tudi druge države, tako zlasti Avstrija, Češkoslovaška, Madžarska in Bavarska. V duhu prijateljstva in tvornega sodelovanja, ki preveva odnose med Italijo in Jugoslavijo — sta še na glasila načelnika delegacij —, bo projekt, pa naj bo še tako zahteven izvedljiv, kolikor bo računica poka zala, da je njegova realizacija gospodarsko upravičena. Res je si cer, da preživlja danes dober del sveta ekonomsko krizo in to je ar ' gument, ki navidezno govori proti tako obsežni naložbi. Toda le navidezno. kajti študije v teku bi lahko nasprotno pokazale, da bi prav iz 1 bira prometnice med Jadranom in Donavo, ki bi bila z energetskega vidika znatno cenejša od drugih, lah- j ko v največji meri prispevala k hitrejšemu razvoju gospodarstva v vseh zainteresiranih državah. Člani obeh delegacij — mešana komisija se bo ponovno sestala čez tri j mesece — so se sinoči udeležili sprejema, ki jim ga je priredil generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mi-rošič. Prisoten je bil tudi vladni komisar prefek Marrosu. Na sliki: včerajšnje zasedanje I-talijansko - jugoslovanske mešane komisije. perativen do leta 1985 triletni naložbeni načrt, ki ga je izdelala u-stanova EAPT v smislu zakona 44 iz leta 1982; s tem lahko ustanova brez nadaljnjega pride do tistih 15 milijard lir (od skupno nakazanih 39), ki ji bodo omogočile posege za okrepitev nepremičnih in premičnih luških naprav, za oospeši-tev blagovnih pretovorov, za povečanje skladišč in za izredno vzdrževanje vsega: v ta namen je dežela ustanovi že nakazala prvi o-brok 3 milijard lir za leto 1982, a v najkrajšem, morda v prihodnjih dneh, bo likvidirala ustanovi še nadaljnje 4 milijarde. Medtem se še vedno mudi v Rimu zastopstvo tržaških pristaniščni-kov, ki se je s kolegi iz drugih italijanskih luk predvčerajšnjim ponovno sestalo na ravni koordinacijskega odbora, včeraj pa sešlo z ministrom za trgovinsko mornarico Di Giesi.jem. Luško delavstvo oz. enotna sindikalna zveza sta. kot znano, zahtevala od ministra, naj še pred koncem januarja predloži zakonski o-snutek o predčasni upokojitvi odvečnega števila pristaniščnikov, za kar je predviden izdatek 350 milijard lir, in naj sprejme ustrezne pobude, da se skupni blagajni pristaniških družb zajamčijo zadostna posojila po znižani obrestni meri za redno izplačevanje mezd in plač. Di Giesi se je obvezal, da bo obe vprašanji čimprej rešil, spričo česar so sindikati preklicali en dan stavke, tako da so pristaniščniki prekrižali roke le v torek. Včeraj so člani koordinacijskega odbora šli torej k ministru po dokončen odgovor. Pri nas pa je bila včeraj skupščina vseh tukajšnjih luških delavcev, tako tistih, ki so zaposleni pri ustanovi EAPT, kot članov zenotene pristaniške družbe. V pretres so vzeli sporazum, ki so ga sklenile 22. januarja t.l. vlada. Confindustria in enotna zveza CGIL - CISL - UIL ter soglasno (5 vzdržanih) sprejeli resolucijo. v kateri sporazum bistveno pozitivno ocenjujejo. Sporazum, pravi *esolucija, osvaja vsebino enotne sindikalne platforme, ki so jo z večino glasov odobrili na delavskih skupščinah. Z njim je bil odbit napad Confindustrie na premično lestvico, doseženi so bili pomembni rezultati, kolikor zadeva davčno palitiko, družinsko doklado, cene in tarife, zdravstveno oskrbo in delovni urnik, a zasluga za to gre vsa delavcem in sindikatom. Treba pa bo biti sila budni, da ne bi sopodpisniki sporazuma slednjega skušali kakor koli obiti. Resolucija nazadnje kritizira sindikalne vrhove, ker da so zadnje tedne hoteli vsiliti znotraj svojih organizacij strankarsko logiko, ki avtonomijo sindikata samo omejuje. Pristaniščniki zahtevajo najširšo sindikalno demokracijo, soudeleženi hočejo biti pri vseh izbirah in odločitvah, le tako si bo sindikalno gibanje ponovno pridobilo vse zaupanje. DREVI V KULTURNEM DOMU NASTOP KANTAVTORJEV S kitarami in petjem o čutenju in vprašanjih sodobnega človeku Odprtje Hlavatyjeve razstave v foyerju Kulturnega doma Z razstavo »Slikarju v spomin*, ki prikazuje dela Roberta Hlavatyja in z večerom koroških in primorskih kantavtorjev se danes pričnejo v tržaškem Kulturnem domu »Dnevi slovenske kulture*, ki jih prireja Zveza slovenskih kulturnih društev. Odprtje Hlavatyjeve razstave bo v foyerju Kulturnega doma, in sicer ob 19.30. O umetnikovem delu bo spregovoril likovni kritik Milko Rener. Večer kantavtorjev »Za kitaro in glas* se bo pričel ob 20.30. Nastopajoče predstavljamo v vrsticah, ki sledijo uvodu. Še prej pa naj zapišemo, da bo jutri v Kulturnem domu nastop ob 10-letnici tržaške folklorne skupine Stu ledi, v nedeljo pa bo pesniški večer posvečen 90-letnici Iga Grudna. Podrobneje bomo o obeh prireditvah še pisali. Za kitaro in glas: naslov spominja na menuet, sonato, saraban-do . .. Tokrat, danes pa bo izjemoma poimenoval nekaj novega: večer koroških in primorskih kantavtorjev v mali dvorani Kulturnega doma. Kdor bo slučajno ali namenoma zašel vanjo ob 20.30 se bo lahko ob prvem od treh dnevov slovenske kulture, ki jih v Trstu prireja Zveza slovenskih kulturnih društev, seznanil in soočil s kulturo mladih, z obliko ustvarjanja, posredovanja občutkov in misli, ki jim je še najbolj pri srcu, s kan-tavtorstvom. Našemu prostoru raz- meroma nova, drugod pa že uveljavljena oblika mlade kulture, bo dobesedno in preneseno, z besedo in noto, petjem in teksti utelesila mit Prešernovega pevca. Tistega, ki se kot njegov slavec ne da podučiti in poje iz svojega grla, tako kot pač zna. Takšna, nežna in o-stra. sentimentalna in včasih protestna, bo tudi pesem nocojšnjih gostov. Enajst jih je, prihajajo pa iz Koroške, Rezije in s Tržaškega. Mogoče zanimivost: kantavtorice so vse iz avstrijskega zamejstva, moški pa so Rezijani in Tržačani. Vsem bosta edina inštrumenta ki- s seje zmmauismA MJtmm srm V SREDIŠČU POZORNOSTI SPET ZAŠČITA TERITORIJA Predlog za ureditev kontovelske mlake v raziskovalne in vzgojne namene V sredo zvečer se je na Proseku sestal zahodnokraški rajonski svet, ki .je poleg vprašanj rednega u-pravnega značaja obravnaval tudi vedno zelo aktualno problematiko zaščite teritorija in splošnega kra-škega okolja. V središču pozornosti je bil tokrat nedavni deželni zakon o ustanovitvi takozvanih naravnih parkov, ki .je povzročil že toliko polemik in negodovanj zlasti s strani krajevnih kmetovalcev ter kraškega prebivalstva na sploh. Rajonski svet se ni spustil v oce no tega zakona, pač pa .je zavzel stališče, da se bodo morale ustanove, ki bodo poklicane za uprav ljanje teh parkov, posvetovati z rajonskimi sveti in s prizadetim prebivalstvom. To se v preteklosti žal ni vedno dogajalo. Spomnimo se samo na ocjlok občinske u-prave za ureditev dvajsetih opremljenih parkirišč na Krasu, ki ga je odbor sprejel brez predhodnega posvetovanja z rajonskimi sveti V nadaljevanju razprave pa .je prišel na dan tudi predlog za ureditev kontovelske mlake v raziskovalne in vzgojne namene, ki pa ga bo treba še poglobiti na eni izmed prihodnjih sej. Zahodnokraški rajonski svet je v sredo tudi izrekel povoljno mnenje o posebnem občinskem odloku, ki predvideva covišek davčnih dajatev za vso javno reklamno dejavnost. Tudi tržaška občina se je FINANČNI STRAŽNIKI ZADALI HUD UDAREC TIHOTAPCEM S CIGARETAMI Namesto naravnega premoga je bilo prikritih v vagonih 35 ton cigaret Podjetje iz Rukarešte je pošiljko namenilo neobstoječima tvrdkama v Rariju • Preiskovalci so baje že izsledili organizatorje mreže Sestanek PSI pri Banih Danes bo v prostorih gostilne Du-gulin ob 20. uri javni sestanek PSI s prebivalstvom Banov. Diskutiralo se bo o protivrednosti razlastitev, ki so prizadele to vas in pa o načrtu novega družbenega sedeža pri Banih. Vabljeni vsi vaščani, da dajo svoj doprinos diskusiji. ................................................I.IIIHIHI......................m Gasilci iz Umaga pri tržaških kolegih Skupinska slika gasilcev iz Trsta in Umaga V okviru že običajne izmenjave izkušenj je bila včeraj gost tržaških gasilcev ekipa gasilcev iz Umaga s komandirjem Otonom Pa-tojem na čelu. Spremljali so jo nekateri izvedenci zagrebške tvrdke »Vatrotehna*, ki izdeluje posebne blazine za reševan.je oseb v primerih požara. Dopoldne so gasilci iz Umaga praktično prikazali izredno koristnost blazin, ki ublažijo tudi 5bmetrski padec. Blazine so široke približno 20 kvadratnih metrov, visoke tri, z ventilatorji >a .jih napihnejo v samih 30 se-;undah Gasilci iz Umaga so nato redstavili še posebne naprave, ki beležijo srčni utrip zasutih ranjencev tudi do 12 metrov globoko, “opoldne pa so bili na vrsti tržaški gasilci, ki so v Starem pristanišču prikazali gostom svoje naprave na morju. Tržaški finančni stražniki so prejšnji teden zadali hud udarec mreži tihotapcev 3 cigaretami, ki so skušali uvoziti v Italijo 35 ton cigaret znamke »marlboro* in »mu-ratti* ter s tem oškodovati državo za več kot milijardo in 600 milijonov lir, kolikor bi pač znesla carinska pristojbina. Pošiljko so finančni stražniki zaplenili na štirih vagonih ki so prihajali iz Romunije. To je ena največjih količin cigaret, ki so jo finančni stražniki zaplenili v Italiji med kopenskim prevozom. Podobne količine je namreč običajno mogoče zapleniti le na tihotapskih ladjah. Tako .je med drugim poudaril na včerajšnji tiskovni konferenci poveljnik tržaških finančnih stražnikov Sergio Acciari, za katerim sta nato spregovorila še poveljnik davčne policije Vincenzo Lombardo in namestnik državnega tožilca Roberto Staffa, ki koordinira sodno preiskavo. Cigarete so stražniki odkrih na železniški postaji pri Opčinah in pri San Giorgiu di Nogaro. V | spretno ponarejenih listinah je pi-| salo! da je v vagonih oremog ki ga romunska tvrdka »Ice export-lemn* iz Bukarešte pošilja dvoma uvozno - izvoznima podjetjema iz Bari .ja, za kateri so v teku preiskave ugotovili, da sploh ne obstajata. Preiskovalci so vsekakor včeraj povedali, da so že izsledili pobudnike te izredno razširjene tihotapske dejavnosti. Tržaška pre iskava .je stekla, potem ko so finančni stražniki odkrili dva podobna vagona na postajah pri Gal-larateju in Varaseju. V njih je bilo 16 ton cigaret. Skupno so totej zaplenili 51 ton cigaret v vrednosti 5 milijard lir Ob tem .je poveljnik Acciari poudaril, da je tihotapska organizacija morala izvoziti iz Italije. oziroma razpolagati v tujini, z velikim kapitalom. Že v prihod-niih dneh bo najbrž prišlo do novih razpletov. Na sliki; del zaplenjenih cigaret. Revizija avtomobilov iz dveletja 1971-72 Ker je lani prišlo do zapletov pri splošni, po zakonu obvezni reviziji osebnih avtomobilov, je pristojno ministrstvo sklenilo nekoliko odgoditi revizijo vozil, ki pridejo ua vrsto letos. Tako se bo revizija avtomobilov, ki so bili prvič vpi sani v javni register PRA v letih 1971 in 1972. začela najpozneje 1 marca, odvijala pa se bo takole; do 31. maja bo zaključena revizija avtov, ki imajo kot zadnjo številko na evidenčni tablici l, 2 ali 3; do 31. avgusta pridejo v poštev avti z ustrezno zadnjo številko 4, 5 ali 6; do 30. novembra avtomobili z zadnjo številko 7, 8 ali 9; do 31. decembra pa tisti z zadnjo številko 0. tako v skladu z zakoni morala prilagoditi poviškom na tem področju, ki jih je v začetku leta odobrila Fanfanijeva vlada. Za pozitivno mnen.je o tem odloku so se izrekle vse svetovalske skupine, razen komunistov, ki so se v skladu s politiko stranke na vsedržavni ravni glede teh vprašanj vzdržali glasovanja. V tej zvezi je treba še "meniti, da bo predsednik Štoka na pooblastilo sveta posegel pri občinski upravi z zahtevo, da se za vse dvojezične javne reklamne napise plača le davek za kvadraturo italijanskega napisa, to .je polovico obveznih pristojbin. Belci pri Bodratu zaradi sinhrolrona .orni, Krščanskodemokratski poslanec Belci se je- v okviru - prizadevanj, da bi rimska vlada podprla kandidaturo Trsta kot sedeža za proto-sinhrotron, sešel s proračunskim ministrom Bodratom. Belci .je izrazil potrebo, da vlada razpravlja o problemu na ravni medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje (CIPE); le tako bi v pristojnih mednarodnih forumih u-trdili tezo. da italijanska vlada v svoji celoti podpira tržaško kandidaturo, da slednje pač ne podpirajo le nekatere državne inštitucije. Bodrato je Belcija obvestil, da .je z ministrom za znanstvene raziskave že osnoval preliminarno 1oku-mentacijo, ki .je potrebna, da vprašanje vzame v pretres CIPE Minister je poslancu tudi zagotovil, da bo osebno navezal stik tudi z zakladnim ministrom, kolikor zadeva problem finančnega kritja načrta o sinhrotronu. • V soboto, 5. t.m., ob 15. uri v prvem in ob 16. uri v drugem sklicanju bo občni zbor članov Časnikarskega krožka. Na dnevnem redu bosta odobritev obračuna 1982 in proračuna 1983 ter izvolitev nadaljnjih 8 članov v upravni svet. • V Ul. Tor Bandena pred hi*no številko 5 so uredili posebno parkirišče za handikapirane. Namenjeno je posebnim vozilom, ki se bodo lahko ustavljala največ po dve uri in pol v času med 8. in 20. uro. tara in glas. Toda kdo so pravzaprav nocojšnji kantavtorji in kakšne so strune njihovih kitar, glasov ># src, kakšne so torej njihove pesmi. Nekateri izmed njih so pri nat na Tržaškem in Goriškem že domači. Tako sestri Danica in Pepc* Čertov, iz Slovenskega Pliberka, kt sta tu že nastopali. Poleg lastnin pesmi, ki so večinoma narodno angažirane, socialne in prežete 1 manjšinsko problematiko, zajemata najraje tekste iz koroške in matične zakladnice slovenske poezij-To je tudi značilnost sester Ede in Silvije Velik iz Sel. Literarno fr stvarjanje Valentina Polanska, Kajuha, Messnerja in drugih pesnikov nudi namreč oporo njuni glasbeni kreativnosti. Hrepenenje po utim. po življenju v boljšem svetu je besedna in glasbena konstanta Marinke Lugarič, ki se nam je prav tako kot sestri Velik predstavila polet' v Prečniku. Med koroškimi kantaV' toricami pa je morebiti še najbolj intimistična Magda Kocen, z izborom svojih ljubezenskih, sentimentalnih pesmi in glasom, ki je -~ tako se ga iz njenih ljubljanskih študentovskih nastopov spominia pisec teh vrstic — izraz zavidljivo koroške pevske tradicije: nežen m ubran. Tradicija je tudi že kan' tavtorstvo v rezijanski družini Cht-nese. Samostojno se nam bosta namreč predstavila brata Rino jn Giovanni Chinese, ob njiju pa še sorodnik Giovanni di Lenardo. Njihova pesem bo v jeziku Osojan pesem doline, ki se prebuja. «Rezi-ja, Rezija / jaz te imam še zmerom rad! / Rezija, Rezija, saj ti si le moja vas!», pravi namreč v istoimenskem napevu Rino, pa čeprav mu brat Giovanni v pesmi «Naša vas» oporeka, da rsedaj tukaj ni več nikogar. / Je samo vrana, ki se greje / in daleč laja pes•* Primorsko, bolje Tržaško bosta zastopala Sergij Štoka s Kontovela in Ivo Tul iz Milj. Kantavtorja po vzoru mitov, bi ju lahko označili: Boba Drjlana, Jimija HendrirO, Joan Baez, do novejših, Guccinija> Vecchionija, De Andreja in slovenskih Šifrerja ali Pengova. Oba namreč živo spremljata današnje glasbeno, kantavtorsko življenje’ vendar skušata svojim pesmim vlit* nekaj osebnega, lastnega in novega. če bo njima, pa tudi vsem o-stalim gostom uspelo, če bodo ves lahko uglasbili nekaj čisto svojih občutkov, misli in hrepenenj, & ne bodo torej le izraz kulture mladih, ampak mlade kulture, bo večer koroških in primorskih kantavtorjev izpolnil danes svoj namen; svoj in namen tistega, ki je te dni slovenske kulture navdihnil. Kitare •* glasom bodo prav zato — tako prh- vi ena od pesmi na sporedu — sanjali o vsem, o vseh, o sebi. Miran Košut* # Od ponedeljka, 7. t.m., bodo zaprli za promet odsek Ul. Ponticello, ki leži med hišno štev. 54 in voga lom z Ul. Giardini. Prometne omejitve bodo tudi v Ul. Navali, to pa zaradi polaganja podzemnih cevovodov. Protest šolskih sindikatov zaradi ravnanja deželnega šolskega nadzornika Deželna tajništva šolskih sindikatov CGIL, CISL in UIL so v tiskovnem sporočilu ostro protestirala zoper «protisindikalno zadržanje* deželnega šolskega nadzornika Imbrianija. čeprav je bil večkrat tako pismeno kot ustno povabljen na sestanek s sindikalisti, je reče; no v sporočilu, se vabilu ne le ni odzval, ampak nanj ni niti odgovoril. Sindikati vidijo v tem dokaz, da nadzornik noče vzeti v pretres nujnih problemov, ki tarejo šolstvo. Tajništva omenjenih sindikatov zato pozivajo šolskega ministra* naj primerno poseže. • V Ul. Gaspare Tonello bodo ▼ kratkem dobili 15-metrsko parkirišče za dvokolesna motorna vozila, in to na strani neparnih hišnih številk. Prispevki Ob peti obletnici smrti dragega moža Milčka Škrapa daruje žeria Nada 10.000 za Društvo slovenskih upokojencev in 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina ob prvi obletnici smrti Jožka Modica darujejo žena in hčerki 100.000 lir za Dijaško matico. 4.2.1982 Ob prvi obletnici prerane smrti dr. KARLA ŠIŠKOVIČA se ga s hvaležnostjo spominjajo 4.2.1983 uslužbenci in člani Slovenskega raziskovalnega Inštituta 4.2.1978 4.2.1983 Ob peti obletnici smrti našega dragega MILČKA ŠKRAPA se ga vedno z ljubeznijo spominjajo žena Nada, sinova Igor In Miran ter drugo sorodstvo Gledališča Slovensko stalno gledališče v Trstu. Matjaž Kmecl: Mutasti bratje — danes, 4.2., v Celju. VERDI Danes ob 20. uri 7. predstava «Dinorah» G. Meyerbeera. Red B/A Dirigent Baldo Podic, režija: Alberto Fassini. Jutri ob 20. uri prva predstava opere A. Borodina «Knez Igor*, red A/B, dirigent Oskar Danon, režiser Mladen Sablic. Vstopnice pri blagajni gledališča (tel. 631-948). Vodstvo gledališča sporoča, da danes iz tehničnih razlogov ne bo predvidene predstavitve opere «Knez Igor*. Namesto španskega baleta bodo za sedmo predstavo, ki bo 3. marca, povabili v Trst državno baletno skupino Roland Petit iz Marseilla. Predstava obsega koreografski tekst «Les intermittences du coeur* v spo-tnin na Prousta. Koordinacijski odbor kulturnih in prosvetnih društev občine Dolina in Radio Koper (ob sodelovanju Radia Trst A) vabita na JAVNO RADIJSKO ODDAJO V POČASTITEV DNEVA SLOVENSKE KULTURE ki bo danes, 4. februarja, ob 20. uri v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu, pod pokroviteljstvom občine Dolina. Nastopajo domači zbori, recitatorji, humoristi ter javni, kulturni in športni delavci. ROSSETTI Danes, 4. t.m., ob 20.30 red prost, gostuje v gledališču Rossetti Teatro Stabile iz Turina z delom Cristo-Pherja Marlovva «Doktor Fausta, v režiji Flavia Ambrosinija. V abonmaju odrezek št. 5. Rezervacije pri glavni blagajni. AVDITORIJ Od torka, 8. t.m.: PODREKOVE LUTKE predstavijo «Lunin svet* C. Goldonija. Glasba: Joseph Haydn in Silvio Donati. V abonmaju odrezek ' St. 10. Rezervacije pri glavni blagajni. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE - NOVA GORICA Danes, 4. t.m., ob 20. uri: Dimitrij Rupel — «Pošljite za naslovnikom*, gostovanje Primorskega dramskega gledališča v Mestnem, gledališču v Ljubljani. CANKARJEV DOM • LJUBU AN A Okrogla dvorana Danes, 4.2., ob 21.45: Izbor svojih šansonov. Predstavlja Svetlana Makarovič. V soboto, 5. t.m., ob 10. uri: Otroška matineja — Za en gobček pesmi. Velika dvorana Danes, 4. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Sprejema dvorana Danes, 4. t.m., ob 17. uri: Odprtje razstave: Kulturne dragotine Slovenije. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega dor.a v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9- do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. Rezervacije po telefonu 222-815. ZSKD ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV DNEVI SLOVENSKE KULTURE v Kulturnem domu v Trstu SKD Tabor D Z L MG Sežana ROBERT HLAVATV Slikarju v spomin Odprtje razstave v foyerju danes, 4. februarja, ob 19.30. ZA KITARO IN GLAS Večer koroških in primorskih kantavtorjev V mali dvorani danes, 4. februarja, ob 20.30. STU LEDI NEJ PRIDE NUTER Slovesni nastop ob 10-letnici TFS STU LEDI Jutri, 5. februarja, ob 20.30 Predprodaja listkov na sedežu ZSKD - Ul. sv. Frančiška 20. BESEDE LJUBEZNI Pesniški večer na besedila Iga Grudna ob 90-letnici rojstva V nedeljo, 6. februarja, ob 17.00 Predprodaja vstopnic na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20. Koncerti Kino Cappella Underground 18.00 »Le la-crime amare di Petra von Kant*. H. Schyguella, M. Carstensen. Ariston 16.00 «1 banditi del tempo*. S. Connery, S. Duvvall. . , Eden 17.00 «Dio li fa e poi li aečop-pia*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 16.00 «01tre la porta*. E. Giorgi, M. Mastroiani. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00—22.15 «L'extrater-restre*. Film za vsakogar. Fenice 17.00 «Sogni mostruosamente proibiti*. P. Villaggio. Mignnn 15.30 »Victor Victoria*. Film za vsakogar. Filodrammatico 14.00 »Satana in un j collegio femminile*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 »Cenerentola*. Capitol 16.00 «Testa o croce*. R. Poz-zetto, N. Manfredi. Cristallo 16.30 «Bingo bongo*. A. Ce-lentano. Moderno 15.30—22.00 »Arniči miei II*. Radio 15.30 «Eva e 1'amore*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 »Le signore del quart.o piano*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 «Anni di piombo*. SKD Tabor - Opčine «Dan slovenske kulture*. V nedeljo, 6. februarja, ' ob 17.30 koncert ženskega in moškega pevskega zbora Tabor. Dirigent 1 Sveto Grgič. Uvodna beseda Olga Lupine. V torek, 8. februarja, ob 20.30 koncert kvarteta Sugo iz Argentine. Na sporedu Haydn; Mendelssohn, Turina in Januco za vio- lino, vjtffotbiiWJwWlo V okviru nedeljskih koncertov, ki “Čir jih prireja gledališče Verdi v sodelovanju-s-Krožkom za-4rulturo in u-metnost. bo v nedeljo nastopil v mali dvorani Verdija ansambel trobil Sergia Siccardija. Na sporedu bodo izključno skladbe Riharda Straussa. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni. Razstave Vojteh Lovriha novi predsednik KD Valentin Vodnik V sredo zvečer je bila prva seja novoizvoljenega odbora KD Valentin Vodnik iz Doline. V novem odboru je 24 članov, ki nekako zastopajo vse dejavnike v vasi. Glavna točka dnevnega reda je bila porazdelitev funkcij. Za novega predsednika je bil izvoljen Vojteh lovriha. To funkcijo pokriva že drugič. kajti Vojteh je bil predsednik KD Valentin Vodnik že pred desti-mi leti. Za podpredsednika je bil izvoljen Branko Svetina. Tajniško mesto je prevzela Majda Prašelj ki je kot vrsta drugih članov novega odbora, sveža pridobitev za društvo. Za blagajničarko .je bila potrjena Ivanka Mozetič, za gospodarja pa Davorin Ota. Razna obvestila Amaterski oder Jaka Štoka priredi na Kontovelu v nedeljo, 6. februarja, ob 17. uri premiero »Čuk v nebesih*, katere original naslova igre je «Večna lovišča* Mire Šte-fanac. Glasbena matica obvešča, da je abonmajski koncert »Zagrebških madrigalistov* prenešen na ponedeljek, 28. februarja. ^Čestitke Danes praznuje 50. rojstni dan RENATA iz Trebč. Ob tej priložnosti ji iskreno čestitajo in želijo vse najboljše kolegi iz trgovine Škabar. Ob srečanju želi odbornici z Abrahamom RENATI CARLI - COLLERIG še mnogo srečnih in zdravih let KD Primorec - Trebče OBČINA TRST XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET Upravni odsek ’. Prot. št. XIII-82/186/5 OBVESTILO Šolske vesti Celodnevna osnovna šola »S. Gruden* iz šempolaja vabi na kulturni večer, ki bo danes, 4. februarja, ob 20. uri v šolskih prostorih. Nastopili bodo osnovnošolski otroci. Gostoval bo harmonikarski ansambel Glasbene matice Prosek - Kontovel. Včeraj-danes Danes, PETEK, 4. februarja BOJANA Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 17.14 — Dolžina dneva 9.51 — Luna vzide ob 0.04 in zatone ob 11.00. Jutri, SOBOTA, 5. februarja AGATA Vreme včeraj: na j višja temperatura 7,9 stopinje, najnižja 2,4 stopinje, ob 18. uri 6,8 stopinje, zračni tlak 1023,4 mb pada, veter 5 kilometrov na uro jugozahodnik, vlaga 54-od-stotna, nebo skoraj jasno, morje mimo, temperatura morja 8,8 stopinje. KD Rdeča zvezda - ŠK Kras. Ob «Tednu slovenske kulture* bo v društvenih prostorih v Saležu do torka, 8. februarja, odprta razstava »Poglejmo v skrinje naših babic*. Urnik: vsak dan od 16. do 18. ure. V domu A. Sirka v Križu je od prta razstava del Klavdija Clarija. Občinstvo si jo lahko ogleda v soboto od 11. do 12. ure ter v nedeljo (zadnji dan) od 11. do 12. in od 15. do 17. ure. Jutri, 5. t.m., ob 18. uri bodo v tržaški galeriji »Cartesius* odprli razstavo barvastih risb tržaškega likovnika Oresteja Dequela, ki že dolgo let živi v Rimu in Parizu, a se sporadično vrača v nase mesto. Jutri, 5. t.m., ob 18. uri bodo v galeriji »Rettori - Tribbio 2» odprli razstavo del kitajskega umetnika Žou Ži-veja, ki je v Trstu že razstavljal, a se po tej razstavi vrača spet v LR Kitajsko. V Galeriji TK, Ul. sv. Frančiška I 20. je odprta razstava Bogdana Bor- Čiča. Grafike od 1970 do 1980. Grafike Marjana Kravosa bodo na ogled v kulturnem društvu Ivan Grbec - Skedenj do 7. februarja. Urnik talerije: ob delavnikih od 17.30 do 20. ure, ob praznik;h od 10. do 12. ure. Upravni odbor TPPZ Pinko Tomažič obvešča, da bo jutri, 5. februarja, od 10. do 12. ure ter na dan občnega zbora. t.j. 11. februarja, v prostorih partizanskega doma v Bazovici - Kosovelova 1, odprta razstava o dejavnosti zbora in umetniških del Duilia Švare. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Mario Degrassi, Stefano Fontanot, Giulia Fontanot, Fulvio Famiani. UMRLI SO: 76-letna Maria Coco-let vd. Vidali, 75-letni Antonio Ca-tela. 83-letna Francesca Vattovaz vd. Peschiani, 75-letni Danilo Savi, 49-letni Loredano Biasiol, 77 letni Mat-teo Vidal, 74-letna Pietra Tironis por. Parovel. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43. Ul. Tor S. Piero 2. Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2. Sesljan, Bazovica. Žavlje. (od 8.30 do .3.00 in od 16.00 do 20.30) Ul Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBI* LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1. Ul. S. Giusto 1. Sesljan, Bazovica. Žavlje. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba "d 2 do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od P do 21, ure in prazničn. oa 8. do 20. SKD Igo Gruden ŠD Sokol Nabrežina vabita člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v društveni dvorani v Nabrežini danes, 4. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Odbor. KD Primorsko Mačkolje priredi v nedeljo, 6. februarja, ob 17.30 »Dan slovenske kulture* v duhu mladih izvajalcev. Nastopajo: otroški pevski zbor F. Venutrini od Domja; Suzana Žerjal . harmonika; gojenci glasbene šole Breg. Kot izredni gost violinist Žarko Hrvatič. KD Lipa vabi na proslavo dneva slovenske kulture v torek, 8. februarja, ob 20.30 v Bazoviškem domu. Sodelujejo vaški mladinci in mešani zbor Lipa. SKD Barkovlje priredi v torek, 8 februarja, ob 20 uri Prešernovo pro slavo v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12. Vabljeni. Varianta št. 35 splošnega občinskega regulacijskega načrta, odobrenega z odlokom predsednika deželnega odbora št. 179/Urb. z dne 16.12.69, spremenjenega z odlokom predsednika deželnega odbora št. 017/Pres.-8/P.U. z dne 21.1.81 — ulica Tiepolo. Varianta je v občinskem tajništvu in si jo lahko vsakdo ogleda. ŽUPAN, na podlagi lastne prošnje predsedniku odbora avtonomne dežele Fur-lanije-Julijske krajine z dne 13. januarja 1983 za odobritev variante št. 35 splošnega občinskega regulacijskega načrta, ki jo je sprejel občinski svet s sklepom št. 526 z dne 17.12.82; v smislu in na osnovi določb 9. člena zakona št. 1150 z dne 17.8.42. naslednjih sprememb in dopolnil ter 19. člena deželnega zakona št. 39 z dne 4.5.73; obveščam: — da se načrt zgoraj omenjene variante nahaja v glavnem tajništvu (oglasna deska) za 20 dni zaporedoma in sicer od 5. februarja 1983; — da si jo v omenjenem roku lahko vsakdo ogleda in sicer ob delavnikih od 7. do 19. ure ter ob praznikih od 7. do 13. ure: — da lahko zainteresirane osebe v roku 20 dni. začenši z dnem po zadnjem dnevu objave in sicer do 16. marca 1983 predložijo pismene pripombe na ustreznem kolkova-nem papirju. GORIŠKI DNEVNIK PROTI POSKUSU LIKVIDACIJE PODJETJA TEC FRIULI Delavci in krminski upravitelji na protestni manifestaciji v Gorici V sprevodu z županom Nuninom na čelu in občinskim praporom so odšli pred sodišče • Z ureditvijo zadeve z najemnino je napetost popustila, mobilizacija pa še vedno traja ■ Srečanja in pogovori na deželni ravni Delavci terminskega podjetja So-getec - Tee Friuli, upravitelji kr-minske občine z županom Nuninom na čelu, predstavniki družbenih organizacij in političnih strank so včeraj dopoldne množično manifestirali po goriških ulicah, v obrambo delavnih mest, proti poskusom za dokončno zaprtje največjega industrijskega podjetja v občini. V sprevodu, ki se je pričel na Batti-stijevem trgu, so nato odšli pred sodišče ter z daljšim postankom v Ulici Sauro protestirali proti nesprejemljivemu in nerazumljivemu ravnanju poverjenega stečajnega skrbnika ter vnovič zahtevali, da se podjetje kot celota takoj proda in to na podlagi zasebnega dogovarjanja. Nesprejemljivo je, da bi morali vnovič čakati na razpis nove (tretje) javne licitacije, ker bi to pomenilo nadaljnjo zakasnitev glede rešitve krize. Naj ob tem opozorimo, da je bila zadnja licitacija 16. decembra lani. Kakšen je program sindikalnega boja za prihodnje dni? Predvsem je treba povedati, da je z ureditvijo zadeve glede najemnine precej popustila napetost in da za 10. februar predvidene zasedbe proizvodnih prostorov ne bo, pač pa bo ta dan v podjetju spet skupščina, na kateri bodo preverili trenutni položaj ter se dogovorili za nove pobude, seveda, v kolikor se bo izkazalo za potrebno. Splošna mobilizacija upraviteljev, družbenih sil, in strank na Kr-minskem traja še zmeraj, v pričakovanju konkretnih odločitev o nadaljnji usodi njihovega podjetja. Omilili so sicer nekatere oblike protesta, v pričakovanju konkretnih zaključkov sestankov in srečanj ki se vodijo, oziroma bodo na vrsti v prihodnjih dneh na’ deželni in tudi parlamentarni ravni. Vrsto sestankov in srečanj bodo imeli tudi krminski upravitelji. Na včerajšnji manifestaciji so tudi sprejeli sklep, da se zaenkrat prekine stalno zasedanje občinskega sveta. V soboto, 12. februarja, pa bo na županstvu v Krminu srečanje med upravitelji in parlamentarci iz naše dežele. Skupščine v ladjedelnici ' r-T egi; * danes ne bo Trst. dne 4. februarja 1983 ŽUPAN odv. ManHo Cecovlnl GLAVNI TAJNIK dr. Beniamino Rava BANGA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA kR-EDITNA BANKA > S P. A. THQT - ULICA P. PILZMO - 3. 2. 1983 Ameriški dolar 1.405.— Kanadski dolar 1.130.— Švicarski frank 699.— Danska krotia 161.- Norveška krona 195.— Švedska krona 186.— Holandski florint 521.— Francoski frank 200.- Belgijski frank 26.- Funt šterling 2.140 — Irski šterling 1.900.— Nemška marka 572.25 Avstrijski šiling 81,30 Portugalski escudo 13.- Pezeta 10.- Jen 5.— Avstralski dolar 1.280.- Drahma 13,- Debeli dinar 17,75 Srednii dinar 17,25 — Za-danes je bila v tržiški ladjedelnici napovedana skupščina, na kateri naj bi govoril član vsedržavnega vodstva sindikata kovinarjev (FLM) Pio Galli. Zborovanja . pa ne bo zaradi bolezni sindikalnega voditelja. Novo skupščino bodo sklicali predvidoma v prihodnjem tednu. Obvestilo mestnega podjetja Račune za vodo, plin in elektriko je mogoče poravnati, brez kakršnega koli doplačila, oziroma dodatnih stroškov, v naslednjih bankah: v Goriški hranilnici, na centralnem sedežu ter v podružnici v Carduccijevi ulici ter v Ulici Duca d’Aosta, v Banci del Friuli, v Kmečki banki, v Banci Antoniani ter *■ posojilnici v Ločniku. Tako sporočajo z ravnateljstva mestnega podjetja. Občani nadalje lahko poravnajo račune tudi s poštno položnico na račun št. 24/17548. V tem primeru morajo plačati tudi manjši znesek za takso, obvezno pa morajo navesti na položnici podatke o vrsti vplačila in ime vplačnika. Rekorden padec prehodov čez mejo Da je promet čez italijansko -jugoslovansko mejo v zadnjih me-cesih znatno upadel, ni nič novega. Kvečjemu lahko preseneča razsežnost tega pojava v zadnjem mesecu. Po podatkih mejne policije je namreč v januarju prekoračilo prehode v goriški pokrajini komaj 221.058 ljudi, kar je ne samo ne- primerno manj kot januarja lani, ko je šlo čez mejo skoraj 600 tisoč ljudi, ampak tudi v primerjavi z mesecem decembrom, ko so našteli preko 360 tisoč prehodov. Čemu tak padec prehodov? Če v primerjavi z lanskim letom igra nemajhno vlogo oktobrska uvedba omejevalnih ukrepov s strani jugoslovanskih oblasti in deloma ti u-krepi razlagajo tudi padec v jugoslovanskem maloobmejnem prometu v primerjavi z novembrom in decembrom lani, ko so lastniki prepustnic lahko šli petkrat čez mejo v dveh mesecih, je po drugi strani tako nizko skupno število prehodov treba pripisati tudi zmanjšanju prehodov italijanskih državljanov. Poglejmo podrobneje podatke za mesec januar, za primerjavo pa tudi decembrske, ki so navedeni v oklepaju. S potnim listom je šlo čez mejo 21.118 (29.970) italijanskih in 13.889 (17.839) tujih državljanov, od katerih je bilo Jugoslovanov 12 355 (16. 457). Še občutnejši .je padec v maloobmejnem prometu, saj je s prepustnico šlo čez mejo 129.481 (decembra 156.656) italijanskih in 57.570 (158.034) jugoslovanskih državljanov. Kot običajno je šel naj-goste.jši promet skozi goriške pre hode pri Rdeči hiši, v Šemjjetru in Solkanu, tako da na ostalih prehodih v naši pokrajini (vseh skupaj .je 14) verjetno največkrat niso videli več kot nekaj desetin vozil v teku enega dneva. Za ustreznejše zastopstvo v državnem in deželnem merilu Goriški krščanski demokrati za spremembo volilnega zakona Na zadnji seji pokrajinskega vodstva so soglasno odobrili dokument, ki ga bodo danes predložili na deželnem kongresu v Vidmu Na 9. deželnem kongresu krščanske demokraci.je ki se pričenja danes v Vidmu, bo poleg političnih in gospodarskih vprašanj, zlasti kar zadeva izvajanje zakona št. 828, govor tudi o ustreznejšem zastopstvu goriške pokrajine v deželnem svetu in v parlamentu. Pokrajinski odbor krščanske demokracije .je namreč na seji, v sredo zvečer, v okviru priprav na 9. deželni kongres stranke, razpravi’al in nato soglasno odobril dva dokumenta. ki ju bodo predložili v o-dobritev na deželnem kongresu. V prvem dokumentu se ugotavlja, da je goriška pokrajina ostala brez ustreznega predstavništva v parlamentu tudi zaradi absurdne porazdelitve volilnih okrožij, saj je naši deželi priključeno tudi območje Belluna, obstaja pa tudi nevarnost. da se bo še znižalo stavilo predstavnikov v deželnem svetu in da ne bo mogoče- ■ese prav tako, podobno bi lahko govorili o grozdju in vinu ter še o marsikateri drugi pomembni kultjri. V odgovornih krogih so del. celo pretežni del teh rezultatov pripisali lanskim izredno povoljnim vremenskim razmeram, del zasiug za tolikšne rezultate pa je treba pripisati tudi novim agrotehničnim pogojem, ki sicer še niso niti od daleč idealni, ki pa začenjajo ubirati korake srednjeevropske ravni. p t, In vendar je tu še en element, ki ga sicer s tem v zvezi ne orne-niajo ki pa je za, jugoslovanske, kmetijstvo izrednega pomena. Gre namreč za 'element, ki se «kiju čuje v agrotehnični sklop, ki pa je v Jugoslaviji dosegel višjo ra ven kot v drugih tudi zelo razvitih deželah sveta. Gre za vzgojo in nego tako imenovanih hibridov. Ne bomo tu upoštevali vseh možnih hibridov, pač pa le nekatere. Najprej si oglejmo, kaj ->0 hibridi. Hibridi so Križanci ali mešanci pa naj grte za rastlinstvo ali tudi za živalstvo. V konkretnem primeru bomo danes govorili o dveh izredno uspešnih hibridnih vrstah Z veščim križanjem dednih lastnosti «staršev» iste vrste in istega rodu njihovi potomci pridobivajb zaželene lastnosti, tako moremo na primer od »staršev* vzeti koristne lastnosti in jih prenesti na »potomcev, fe lastnosti se po navadi urenašajo v razmeroma kratkem času. ker gre za rastline z življenjsko dobo enega leta, oziroma celo nekaj mesecev. Z zelo zahtevnim delom kaj kmalu dobimo križance, ki v kmetijstvu ali tudi v živinoreji (tu je proces veliko daljši) veli ko pomenijo. V kmetijskih inštitutih v Jugoslaviji so vzgojili izredno veliko križancev oziroma hibridov z izredno pozitivnimi lastnostmi. Za primerjavo bomo na vedli, da so vzgojili na primer pšenico ki more dati na hektar tudi do 8(1 in več stotov, koruzo, ki daje tudi 140 stotov zrnja. Tudi zgoraj navedeni rezultati izredne lanskoletne letine jugoslovanskih žitaric so del teh uspehov, so de) rezultatov velikih naporov, ki so jih dosegli v jugoslovanskih kmetijskih inštitutih, ki jih imajo v Jugoslaviji več. V Jugoslaviji se ukvarjajo z u-stvar.ian.jem hibridov predvsem z vzgojo Hibridnih vrst koruze in pšenice znanstveni inštituti v Zemun polju, v Novem Sadu. Osijeku in 'Zagrebu. Jugoslovanski strokovnjaki na tem področju so znani po vsem svetu. S proizvod njo liibridnih vrst tobaka vrste »Virginia* pa se ukvarja edine,le tobačni zavod v Zagrebu, ki na tem področju nima tekmeca v Ei ropi. Hibridno koruzo so prvi vzgojili v ZDA in nikakega dvoma ni. da so ameriški znanstveniki na tem področ ju prišli zelo daleč in da so še vedno pred svojimi kolegi z ostalega sveta In vendar so prav ti veljavni strokovnjaki pred leti izkoristili dosežke jugoslovanskih kolegov, ko so bili v nepričakovanih težavah Ko se je pred kakimi dvanajstimi leti pojavila v ZDA huda nadloga, ko je namreč njihovo koruzo zaiela bolezen konkretno Helminthos poruim mavdis. so v vsej nagli ei uvozili iz Jugoslavije več tisoč tnn semenske koruze, konkretno pridelek semenske koruze z. za grobškeea inštituta Če smo orei omernli. da imajo v Jugoslaviji več tovrstnih inšti tutov. bomo tu poudarili, da je Inštitut za rastlinstvo na fakulteti za kmetijstvo v Zagrebu doslej dosegel izredne rezultate, saj so mu priznali že 129 hibridov in sort najrazličnejših kultur, predvsem kar 81 hibridnih vrst koruze. 33 vTSt pšenice, 7 vrst trave, 3 vrste krompirja itd. Za v,d v Zagrebu, o katerem je govor, ni nov. S svojim raziskovanjem rastlinstva in predvsem raz.nin kultur se ukvarja že več desetletij. Doslej je navezal zelo plodne stike s podobnimi ustanovami širom po svetu, največ pa je svojih vrst hibridov izvčzil v Sovjetsko zvezo, na Madžarsko in v Bolgarijo, pa tudi na Poljsko in v obe Nemčiji, v Italijo in na Kitajsko ter drugam. Prvo hibridno koruzo v Jugo slavi ji. in sicer koruzo »BC 590» so vzgojili na posestvu Botinac blizu Zagreba že leta 1959. 0& tedaj so se uspehi vrstili in kot smo že povedali, so hrvaški znanstveniki prišli tvorno v stike tudi z ameriškimi kolegi, veliko pa sodelujejo s sovjetskimi strokovnjaki in so prav s sovjetskimi kolegi dosegli- izreden rezultatsko so vzgojili povoljno vrsto korifze za sovjetske vremenske razmere. Seveda bi moralistu-' 'Sovoritiisp-najrazličnejših značilnostih, ki so povezane s tovrstnim delnih, S' tovrstno znanstveno .ustvarjalnostjo. Glede 'konkretnega uspeha zagrebških strokovnjakov v sodelovanju s sovjetskimi kolegi bomo navedli vzgojitev hibridne koruze, ki potrebuje za rast le 90 dni. kar je za določena sovjetska zemljepisna področja izredno pomembno. ker so koristni poletni časi zelo kratki. Sovjetsko kmetijstvo je pre.j razpolagalo s ko ruzo, ki je potrebovala najmanj 120 dni. s fo hibridno koruzo na se je življenjski rok skrajšal na tri mesece. In sedaj na širših no-dročjih Sovjetske zveze preverjajo novo seme. pravzaprav novo vrsto koruze, ki bi mogla pri-nestli sovjetskemu kmetijstvu le pe rezultate. Dolg bi bil seznam dosedanjih poskusov in dosežkov v sodelovanju med zagrebškim zavodom in raznimi sovjetskimi zadevnimi strokovnimi zavodi. Omenili bomo le podatek, da bo letos zagrebški zavod za vzgojo hibridov izvozil v Sovjetsko zvezo kakih 8.090 ton semena hibridne koruze, kar .je ponoven dokaz o lepih re zultatih dela tega zavoda. Prej smo rekli, da bomo eovo rili le o dveh hibridnih rastlinah, o koruzi in tobaku. Jugoslovanskemu podietju «As-strin* je uspelo plasirati v Sc* v.jetski zvezi seme hibridne vrste tobaka sorte »Virginia*, ki ga pridelu.jejo v Podravini in v Slavoniji. Ravnatelj Tobačnega in štituta dr. Vuletič poudarja, da je v Sovjetski zvezi že stoletja veljavna tradicija pridelovanja ta ko imenovane orientglne sorte to baka. Ta tobak pa je značilen po svojih majhnih listih. Sodobna proizvodnja pa odklanja drobno liste vrste tobaka, ker priha ja Jo veljave velikolisti ali širokousti tobak vseh vrst in sicer tobak za tako imenovane blend-cieareie. In zagrebški zavod za vzgojo to baka je prav na tem področni, na področju velikolistih ali širo-kolistih vrst tobaka »Virginia* dosegel lepe rezultate, saj ima ma-lolisti tobak liste, ki so te kot dlan veliki, velikolista »Virginia* pa ima liste ki so za laket dol gi in ustrezno široki. Pri tem prihaja do izraza še ena poseb nost ali značilnost: danes, ko ie delovna sila izredno draga, prihaja do izraza ali bolie v poštev ta velikolista vrsta tobaka zato. ker morajo na hektaru tobačnega nasada z malo'istimi vrstami posaditi kar 200 000 sadik, medtem ko na isti površini more uspevati le 25 000 velikolistih sadik tobaka. To se pravi, da .je s 25.000 sadikami veliko mani dela in manj stroškov, pridelek pa je prav tolikšen, ker velikoliste sor te tobaka da jo veliko več ne le zaradi tega. ker imajo .velike !i ste. pač pa ker posamezne sadi ke dosežejo tudi trikratno višino malolistih sadik Kot so se s hibridno koruzo začeli naipre.i okvariaH v ZDA. kier sc ie ta »križane'"' nrav/e prav rodil, se je v ZDA razvil tudi velikolisti tobak »Virginia*, ki .je prav. tako križanec. Od tod se .je ta vrsta tobaka razširila v svet, le da so ga v zagrebškem inštitutu za tobak morali prevzgojiti za domače razmere, za klimo, ki vlada na hrvaških področjih, kjer imajo tobačne nasade. In tako so v Podravini ter tudi v Slavoniji uvedli izredno dobro sorto te vrste tobaka, ki da.je na leto tudi kakih 25.000 ton tobaka. od česar gre petina pridelka v izvoz, pretežni del se predela doma in gre nato na domači trg ali tudi na tuji trg. toda v obliki zelo cenjenih blend-cigaret. Glede že omen-enega izvoza bomo povedali, da dobi zagrebški inštitut za 5.000 ton tega itobaka 30.030 milijonov dolarjev Tu bomo spet omenili rezultat v zvezi z neko boleznijo kot smo omenili to nevšečnost ob bolezni, ki .je zajela ameriško koruzo. V Podravini so do leta 1960 gojili ameriško »Virginio*. Tedaj Da je tobačne nasade za.jela huda bolezen tako imenovana »nlemenja-ča». ki je vse nasade uničila, u ničila .je celo rod ali vrsto tobaka. In tedaj so bili strokovnjaki s tobačnega zavoda prisiljeni Kfjrfevilgo.ffti^to^Vrštd' za domače _____ krat- prevžgojili tri sorte »Virginie* v hibride »podravinsv. »zagreb* in »drava*.1 tri vrste tobaka, ki so odporne proti tej bolezni. > morala prej pregledati posebna raziskovalna komisija za ženska vprašanja pri evropskem parlamentu, naslovljen pa bo na izvršni odbor Evropske gospodarske skupnosti. V dokumentu namreč evropski poslanki ugotavljata, da so ženske v državah EGS na delovnem mestu >še vedno podvržene spolnemu izsiljevanju, kakor sta pojav sami označili. Gre za dolgo vrsto primerov izsiljevanj spolnega značaja, ki so jih utrpele ženske ob sprejemanju v službo ali med opravljanjem službenih dolžnosti. Prav ob glasovanju v italijanski poslanski zbornici o zakonskem osnutku proti spolnemu nasilju, je na primer izbruhnil na dan »primer Zotta*. Visokega funkcionarja, ki je zaposlen prav v poslanski zbornici, dolžijo, da je skušal posiliti uslužbenko, ki ga je tožila, ko je prešla iz urada, ki ga je vodil prav prof. Zotta, na drugi oddelek. Že ta primer nazorno priča, da ženske, ki so bile žrtve spolnega izsiljevanja, težko tožijo krivce., V raziskavi, ki jo je pred meseci izvedla prej omenjena komisija pri evropskem parlamentu, je namreč kar 6 odst. vseh intervjuvanih žensk izjavilo, da so se jim »pripetili razni neljubi dogodki*. Skoraj nemogoče je, da bi o tem pojavu zbrali zelo verodostojne podatke, kajti veliko žensk trdi. da »skušajo pozabiti*. Istočasno pa je treba upoštevati tudi odnos »delovnega okolja* do tistih žensk, ki bi bile pripravljene tožiti; še večjo težo pa ima stališče delovnih kolegov, ko gre za zbiranje dokazov in pričevanj. Povsod se je namreč udomačilo nekakšno splošno osvojeno mnenje, da gre vsekakor za »neljube dogodke*, ki pa jih je najbolje čim-prej pozabiti. Ne glede torej na težave pri zbiranju podatkov je komisija izdelala nekakšno lestvico: največ spolnih izsiljevanj utrpijo ženske v Franciji, nato v Veliki Britaniji, na Danskem in v Italiji. Evropski parlamentarki sta nadalje prepričani, da bi temeljitejša raziskava odkrila mnogo višji odstotek od domnevnega, ki ga je nakazala komisija za ženska vprašanja. Pri zakrivanju takšnih dogodkov pa še vedno ima pomembno vlogo tolmačenje morale: veliko oseb je namreč trdno uverje-nih, da je za žensko »veliko bolje, če se nič ne izve*. Tudi iz tega razloga se je italijansko žensko gibanje v svojem osnutku tako odločno zavzemalo, da bi prekrške, ki sodijo v okvir spolnega nasilja, uvrstili med zločine nad osebo in ne proti morali. Predlog KD. ki ga je večina poslancev prejšnji torek podprla, je zaenkrat stvari »zamrznil* in pustil spolno nasilje v okrilju morale. Pri tem je zanimivo, če se povrnemo k govoru tržaškega javnega tožilca ob odprtju sodnega leta. V svojem govoru je namreč Giuseppe Custapane omenil tudi vprašanje spolnega nasilja. Trdil je sicer, da pojav v tržaškem okrožju ni zaskrbljujoč, zato se je raje posvetil predvideni reformi na tem področju. (Napovedana je že bila razprava v poslanski zbornici, ki bi se bila morala izreči o osnutku, ki je bil sestavljen iz predlogov političnih strank in ženskega gibanja). Zanimivo je, da je tržaški javni tožilec nekako komentiral dejstvo, da bo po novem treba zaščititi žrtev nasilja ne pa več moralo. Prav tako je po njegovem mnenju v skladu s spremembami v načinu življenja in običajev izbira, da bi sodni postopek stekel brez tožbe prizadetega. Odločno pa je tržaški javni tožilec nasprotoval zahtevi, da bi na procesih kot javna stranka nastopale tudi organizacije ali gibanja. V tem je videl hudo nevarnost, da bi »prišlo do hude dramatizacije dogodkov*, kar da bi kvarno vplivalo na preudarnost in zbranost sodnikov pri izbiri in utemeljevanju sodbe. Nadalje je v nastopu množičnih organizacij na takšnih procesih videl nevarnost, da bi le-te izrabljale dogodek v lastne namene. Sprejel pa je tezo. da bi postopki bili javni, ko bi «zaprtih vrat* ne zahtevala žrtev nasilja. Iz tožilčevega izvajanja je torej razvidno, da se višji predstavniki sodstva odločno zoperstavljajo nekaterim postavkam v osnutku, ki je trenutno v razpravi; medtem ko nekako sprejemajo prvi člen, tisti', ki ga je poslanska zbornica bistveno »popravila*. Hkrati pa izredno reduktivno gledalo na pojave spolnega nasilja: v glavnem v to kategorijo uvrščajo samo najhujše in «najboIj nesoor-ne» primere. Vprašanje je. kam bi uvrstili primere spolnega izsiljevanja na delovnem mestu, ko ne pride do »dokazljivega fakta*. (bip) .razmer? . ,sft, v „r.^xneroma k kem času prevzgojili tri s< Sapporu na Japonskem so »piaznik snega* stavili tako, da so, kot vidimo na sliki, postavili stialsko katedralo St. Mary ter grad iz Osake na Japonskem, seveda vse iz snega in ledu. ..........................n..................................- RAZMIŠLJANJA OB LETOŠNJI DOSLEJ ZELO BLAGI ZIMI "V Človekovo poseganje vprirodno ravnotežje bi moglo privesti do neprijetnih posledic Nekateri menijo, da je letošnja zima normalna - Sovjetski strokovnjak trdi, da smo v fazi toplega vala - Trditve akademika Golicina o preteklosti in o bodočnosti Star pregovor sicer pravi, da ne smeš hvaliti dneva pred večerom in bi zato še ne smeli dajati nekih zaKljucnii) ocen o letošnji zimi ko pa smo šele v začetku februarja, torej nekako na pol zime. Še več, na Štajerskem na primer pravijo, da se s svečnico zima šele presoli s liribov v dolino in da nas torej lahko čaka še kar neprijetno presenečenje. In vendar je tudi res, da se marsikdo in marsikje sprašuje, kako je z letošnjo zimo. ko pa mraza, vsaj pri nas, še nismo niti videli, pa tudi drugod po svetu še niso doživeli kakih hujših hlad nih dni. S tem vprašanjem se ne ukvarjamo le mi, lotili so se ga tudi strokovnjaki, ki pravijo, da je letošnja zima vsaj pri nas normalna zima. tudi ne glede na to, kaj nas še do pomladi čaka. Letošnje zime pa se je lotil tudi sloviti moskovski strokovnjak al.a demik G. Golicin, ki letošnjo zimo vključuje, v okvir «sploš:iih ugotovitev*. da naša zemlja doživlja sedaj svoj «najnovejsi topli ciklus*. Ne glede na to, da podobnim nopevedim in sentencam ne radi verjamemo, saj so doslej strokovnjaki s te ali one strani že marsikaj napovedali in jih je nato stvarnost demantirala, bi se neradi zarekli in bomo tudi izjave akademika Golicina vzeli z dolo čeno previdnostjo in to ne toliko v zvezi z njegovo trditvijo, da je letošnja blaga zima odraz toplega ciklusa, pač pa bomo njegove izjave navedli kot ugotovitve znanstvenika na »mnogo širši relaciji*, v okviru dosedanjih ugotovitev m morebitnih napovedi, napovedi, ki se ne nanašajo na letošnjo zimo in niti ne na našo generacijo, saj gre tudi za napovedi za daljna desetletja. Najprej korak v preteklost. Po pisanju akademika G. Golicina, je severna Evropa s Skandinavskim polotokom vred imela pred 40 mi lijoni let čudovito malone tropsko klimo in so tod rastle palme in drugo tropsko rastlinje. V poznejših milijonih let je ves svet doživel velike spremembe in smo tako rekoč predv čerajsnjun — se veda v geoloških merilih — in sicer pred 11 tisoč leti deživeli v Evropi in tudi v naših predelih konec zadnje ledene dobe, ko se je klima na zemlji in tudi našega področja ustalila na sedanji ravni. In vendar je naše stoletje, 20. stoletje najtoplejše v zadnjih tisočletjih. Znanost, ki po sreduje te podatke, nima konkretnih podatkov, pač pa sklepa na osnovi raznil) posrednih elemen tov. ki pa se kaj lahko pribli/ajo popolni ali dokaj približni resnici. Ko smo tako navedli nekaj konkretnih podatkov in številk, pa tudi nekaj približnih rokov, se bomo ustavili pfi nekaterih drugih podatkih in ugotovitvah, ki jili da je sovjetski' znanstvenik ter tudi pri nekaterih podatkih in domne vah. ki jih navajajo drugi strokovnjaki. če je res. da se klima na naši zemlji spreminja in da postaja vedno bolj toplo, vzrok? tega akademik Golicin pripisuje deistvu, da se v višjih sferah zemeljske atmosfere koncentrira vedno več ogljikovih spojin in sestavin, pač plinov, ki ulmjajo iz milijonov izpušnih cevi. desettiso-čev ali celo milijonov tovarniških in drugih dimnikov, pa tudi iz drugih virov, kajti na zemlji smo v zadnjih desetletjih začeli že malone noro. vsekakor nekontrolirano trošiti razna goriva, ki jih ne iz koristimo v celoti in ki prav s tem svojim neizkoriščenim delom rušijo ravnotežje v atmosferi. Konec preteklega stoletja je na primer na milijon molekul zraka prišlo kakih 300 molekul plinov, ki so povezani z ogljikom. V zad njih 25 letih se je delež tega plina v zraku povečal za 10 odstotkov in iz leta v leto se ta odstotek naglo viša, pač v razmerju s povečano porabo nafte, naftnih derivatov, zemeljskega plina m tudi premoga. Če bo človeštvo nadaljevalo po sedanji poti, meni akademik Golicin, bomo količino tega plina v zemeljski atmosferi podvojili v razmeroma kratkem času in v tem primeru se bo tem peratura na zemlji dvignila v povprečju za 2 ah' 2,5 stopinje Cel zija. Po njegovih izračunih bi mo- gli še v tem stoletju, torej do leta 2.000 doseči na zemlji povišanje temperature za eno stopinjo. V naslednjih 50 letih, torej do ie ta 2050 pa naj bi se temperatura na zemlji dvignila za 3 ali celo za 4 stopinje. Sovjetski znanstvenik nas na nek način tolaži, da se temiiera-tura ne bo tako dvignila povsod na zemlji in bi torej mogli ohra niti nekakšne oaze, kajti ponekod bi se temperatura močneje dvignila drugod bi imeli nižjo temperaturo. Akademik Golicin s tem v zvezi pa govori o še hujšem problemu, o nevarnosti, da bi se namreč mogle na zemlji, oziroma v atmosferi našega planeta ustvariti razmere tako imenovane »zimske grede*, torej pogoji toplih in zelo vlažnih vremenskih razmer, kakršne imamo v ožjih predelih ob ravniku. Kako in zakaj? V velikih višinah zemeljske atmosfere se rav no težje ruši. Toplota, ki sc odbi ja od zemlje, ne more več skozi gornje plasti in ostaja torej zaprta v zemeljskem ozračju. Sovjetski znanstvenik v zvezi s tern navaja tudi nekatere številke, ki se zdijo neverjetne in zato nesprejemljive. saj meni na primer, da hi se mogla temperatura ob tečajih dvigniti celo za 10 stopinj Celzija. To pa pomeni, da bj za čeli kopneti ledeniki ob tečajih, kar bi vsekakor postalo zelo nevarno za ravnotežje temperature na zemlji, za ravnotežje padavin in tudi v zvezi z ravnjo morij in oceanov. Priroda si namreč sama ustvarja zakone in je dolgo dobo skrbela za znatno ravnotežje. Vsako človekovo večje poseganje v to ravnotežje pa postane nevarno. tako da tudi razmeroma majhne spremebe privedejo do velikih posledic. Strokovnjaki so na primer izračunali, da če bi skopnel ves led, ki prekriva Severni in Južni tečaj, če bi skopneli le deniki Himalaje in tudi v naših Alpah, bi se raven morij in oceanov dvignila za okoli 60 metrov, to pa pomeni na primer, da bi vsa ali skoraj vsa mesta, ki ležijo ob morjih, izginila pod vod- no gladino. Seveda so to zaenkrat le ugibanja. domneve, skrajno približni računi. Vrhu tega pa se vse to nanaša na morebitne daljne posledice sedanjega človekovega kvarnega poseganja v ravnotežje zemeljskega ozračja kolikor more to poseganje sploh imeti tako kvarne posledice. Zato nas razmiš ljanje o letošnji zimi vedi nekoliko na stranpot, ki ni tema današnjih dni, zato se bomo ponovno vrnili k sovjetskemu strokovnjaku, in sicer v zvezi z neko njegovo ugotovitvijo, ki se tiče prav letošnje zime in za kar ni kriv človek. V zvezi z letošnjo zimo akademik Golicin pravi med dru gim takole: če je. letošnja zima blaga tudi na severu Evrope je to treba pripisati tudi velikan skim količinam pepela in plinov, ki jih je pred meseci pognal v zrak vulkan El Chiclione Vulkan je v nekaj tednih bruhanja pognal v atmosfero kakili 500 milijonov ton pepela in plina in v višjih sferah se je iz tega ustvaril velikanski »oblak:-, ki vrši funkcijo nekakšnega filtra med Soncem in Zemljo. To pa vpliva na klimat ske spremembe, ker preprečuje ali zavira ohlajanje zemlje. Ker gre za ogromno količino pepela in plina, je računati, da se bodo posledice tega «ob'aka» čutile naj irrnj tri leta. nakar bomo nana gloma prešli v obraten proces, ker bomo v letu dveh doživeli močno ohladitev zemeljskega ozračja, tako da bomo v naslednjih letih plačah morebitni račun za uživanje sedanje in prihodnjih treh blagih zim. Tega sprehoda po podatkih in mnenjih, ki nam jib dajejo me teorologi, bolj konkretno sovjetski strokovniak Golicin. ne moremo zaključiti brez previdnostnega opo zorila, ki smo ga navedli v za četku, da ne smemo hvaliti dne va pred večerom, vrhu tega pa bi bilo še tem manj upravičeno govoriti o prihodnjih zimah, za katere se niti meteorolog) ne mo rejo zediniti, ali bodo zares mile, ali nam )>o mati priroda spet ka ko zagodla. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Hišna beležnica 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 L'ultima cabriolet. roman 15.05 New Trolls na koncertu 15.30 Življenje živali 16.00 Shira h. risanka 16.20 DNEVNIK 1 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 Neposredno s tvojo anteno 17.10 Nils Holgersson, 41. epizoda 17.30 Danes za jutri 18.30 Programi pristopanja 18.50 Gian Burrasca, nad. 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.30 Tam tam 21.20 DNEVNIK 21.30 Festival ital. popevke, prenos iz Sanrema 23.50 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 12.30 Opoldanski program 13.00 Dnevnik 2 - ob 13. uri 13.30 Gledani od blizu 14.00 - 16.00 Tandem 14.05 Iz studia 14.25 Odpirač - 1. del 15.10 Marco Polo - TV film 15.40 Iz studia 15.50 Doraemon 16.00 Potovanje okrog sveta 16.30 Planet 17.30 Dnevnik 2 - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Sereno - variabile 18.40 Dnevnik 2 - športne vesti 18.50 «Cuore e batticuore* - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 Portobello 22.00 Dnevnik 2 - Vesti 22.10 Dnevnik 2 - Dossier 23.05 Operni pevci: Carlo Bergonzi Zares škoda, da je oddaja z naslovom «Veliki operni pevci* tako pozno zvečer, šele po enajsti uri, ko je večina delovnih ljudi vendarle že v postelji, saj mora zgodaj spet na delo. Oddaja nam namreč posreduje kolikor toliko popolne slike velikih o-pernib umetnikov, s pomočjo teh pa se spoznavamo tudi z opernim glasbenim bogastvom, ki si ga ne moremo nabrati sicer, saj si množica ne more vedno privoščiti obiska v opernih gledališčih. Nocoj pride v o-kviru te oddaje na vrsto sloviti italijanski tenorist Carlo Bergonzi, ki bo med drugim izvajal nekaj odlomkov iz oper «Aida», «Moč usode*. «Trubadur», «Ples v maskah* in «Gioconda». 24.00 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 17.40 L’ispettore Hacliett' 18.30 L’orecchiocchio 19.00 DNEVNIK 3 19.35 Energija '80 In spet smo pri enem najbolj perečih in kočljivih problemov današnjih dni, namreč pri problemu energije. Ciklus oddaj, ki jih je italijanska TV pripravila glede tega vprašanja, govori o klasičnih virih energije, prvenstveno elektrike, kot so premog in nafta za termične centrale, pa tudi jedrsko gorivo za atomske centra e. Premoga ima Italija razme- 1 O roma ali bolje zelo malo. Nafte ima prav tako zelo malo. a ima večino termičnih central na nafto in mo-, ra zato uvažati veliko nafte, ki je zelo draga in močno zasmrajuje okolje, z jedrskimi centralami pa smo v precejšnji zamudi, ker se do nedavna nismo mogli odločiti za ta vir, ker so krajevne ustanove mogle preprečevati gradnjo na njihovem območju in med ljudmi je strah pred atomom še vedno zelo velik. Je ta strah upravičen? Nihče ne ve. 20.05 Šola in vzgoja 20.30 Generalka 22.00 DNEVNIK 3 22.35 Gracias e la vida: Svet Violete Parra JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 in 10.05 Zimski spored za dijake: TV koledar, Nova i gra Zen - repata opica 17.15 POROČILA 17.15 Jazz na ekranu: Plesni orkester RTV Ljub ljana 17.55 Arabella - Otroška TV nad. 18.25 Obzornik 18.40 Družbena samozaščita: Začasna nastanitev prebival- 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Naši olimpijci: Alpski smučarji - 2. del 20.40 Zrcalo tedna 21.00 Viva Las Vegas - ameriški film Film Viva las Vegas je mu-sical, v katerem nastopa še danes nadvse priljubljena zvezda rock and rolla El vis Presley. Zgodba se odvija okoli av tomobilskega dirkača, ki se zabava v mestu igralnic. Toda vsebina filma je le pretveza za odlične in nadvse živahne pevske in plesne točke, v slednjih se odlikuje predvsem Presleyeva partnerka Ann-Margret. 22.25 Poročila Koper 13.30 in 16.30 Odprta meja Danes bodo v okviru oddaje »Odprta meja* med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti: TRST - kongres KPI TRST — Priprave na pust TRST — Italijansko-jugoslovanska komisija za prekop Soča - Donava ob koncu pa še športna napoved 17.00 Ž nami pred kamero 17.05 TV D novice -17,10 TV, sola.. 18.00 Visoki pritisk Zabavno glasbena oddaja 19.00 Aktualna tema 19.30 TV D stičišče 20.15 Tepepa - film 21.55 TV D danes 22.10 Umetnostno drsanje Dortmund, evropsko prven stvo Zagreb 18.45 Pod zastavo 20.00 Sinovi in ljubimci 22.00 Paleta, kulturni magazin TRST A 7.00, 8.00. 10.00. 14.00, 17.00, 19.00 Poročila:: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 četrtkova srečanja: 8.40 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: H. 00 Oddaja za srednjo šolo; 11.30 Poldnevniki razgledi: Beležka; 12.00 Roža mogota; 13 00 Poročila' 13.20 Naša gruda; 14 10 Roman v nadaljevanjih: L. Suhodolčan: «Trenutki in leta*: 14.30 Glasbene skice: 14.55 Naš .jezik; 15.00 Od ekrana do ekrana: 16.00 Almanah: Sprehodi po tržaških predmestjih' 16 35 Ihstrumen*alni solisti: 17.10 Mi in glasba' švedski zbor »Job. Uiigdoimkor* iz Stockholma: 18.00 Kulturni dogodki: 18.30 Priljubljeni motivi: 18 40 Tmena naših vasi. KOPER (Stovenski program) 6.30, 14.00 Poročila: 6 00 Glasba za dobro jutro: 7.00 Druga jutranja kronika: 7.15 Val 202: 13 00 Na valu Radia Koper: 13.15 Ki-nospored: 13.30 Zanimivosti:. 14.10 Predstavitev oddaj in glasbene že ' •je: 14.30 Pesmi in plesi naših narodov: 15.00 Dogodki in odmeri; 15 30 Glasba po želiah; 1">ll|||||„„m,l|,|,|,lm„,||,|„„|,|||,|ll„unun|lfUlll|lll||IIIIIMIIIIIIIIII|l||||,||IMIl||ltlflnuili|||||||B Pred derbijem v Nabrežini še peterke te lige. Zato je tudi v jutrišnjem srečanju proti Kontovelu favorit za zmago. Od naših košarkarjev pa pričakujemo požrtvovalno igro in odločno borbo. MLADINSKA PRVENSTVA Mladinci Poletovci tokrat ne bodo igrali, ker je njihov nasprotnik, moštvo Saba prosil za preložitev tega sre-Čanja. Borovci pa bodo pri Ferroviariu naleteli na izredno težko oviro, saj sodi to moštvo med boljše peterke prvenstva. Kadeti V središču pozornosti bo slovenski derbi med Kontovelom in Borom A. Čeprav so Kontovelci doslej nekoliko razočarali, saj so zadnji na lestvici skupno z Borom B. pa bi proti borovcem utegnili prijetno presenetiti. Derbi je pač derbi... Košarkarji nabrežinskega Sokola imajo proti Barcolani možnost, da pospravijo nov prvenstveni par točk, pred skoraj nemogočo nalogo pa bodo igralci Bora B, ki se bodo v gosteh spoprijeli s peterko Inter ja iz Milj. Dečki Tudi v tem prvenstvu bo na sporedu slovenski derbi. Druga postava Kontovela se bo namreč spoprijela z Borom, ki je v tem srečanju favorit. Kontovel A pa bo igral proti Ri-creatoriju. ki je zadnji še ni zmagal. Naši so torej favoriti, čeprav nasprotnika ne gre podcenjevati. «Propaganda* Mladi poletovci imajo lepo priložnost, da osvojijo prvo prvenstveno zmago, saj se bodo spoprijeli s šibko peterko Ente Porto. Pred težjo nalogo pa bodo vsekakor borovci, ki bodo igrali proti Ferroviariu. Minibasket Medtem ko bodo Sežanci verjetno zlahka odpiavili z Libertasom A, pa bodo mladi košarkarji nabrežinskega Sokola pred izredno težko nalogo v srečanju s SGT. (M.R.) Mladinsko državno prvenstvo Jadranovci zlahka odpravili Goričan« Jadran — Arte 95:70 (34:36) JADRAN: Kojanec 6, Pertot 4, Vremec 6, Gulič 27. Kralj 2, Emili 4, Hrovatin 13, Pupis 6, Ravber 27. SODNIKA: Škerlj in Esopi. Jadranovi mladinci so po pričakovanju premagali goriško moštvo Ar-teja in se tako že sedaj pripravljajo na odločilno tekmo za osvojitev 3. mesta, ki bo v ponedeljek v Gorici ob 20. uri. Po slabem prvem polčasu so naši v nadaljevanju igrali zelo dobro (predvsem v protinapadu) in predvsem sta bila učinkovita Rauber in Gulič. Odlično pa je tokrat opravil svojo nalogo tudi Branko Hrovatin. (Niko) NOGOMET Peroša (Breg) izključen za šest kol Po nedeljski izključitvi med prvenstveno tekmo 3. amaterske lige Breg - Rabuiese je disciplinska komisija deželne zveze kaznovala Bregovega nogometaša Silvia Peroša s prepovedjo igranja za šest kol, njegovega , soigralca '“avla Jeza pa za dve koli. [ Posnetek š""151 'rednega .občnega /.bora ŠD Polet, ki je bil v ponedeljek na Opčinah " ..................< ‘ •> Danes igra za vas m Marjan Cingerli cibanov. Svojo pot je nadaljeval v Štandrežu z izjemo ene sezone, ko so ga kot mladinca dali na posodo v Locnik. Leto kasneje pa je že bil v domačem društvu in pred dvema sezonama prvič oblekel dres članske ekipe, kjer je igral vlogo veznega l"’rj»lra. Marjan Cingerli (letnik 1964) je prav gotovo eden najbolj perspektivnih slovenskih nogometašev na Goriškem, Svojo nadarjenost za to panogo je pokazal že od vsega začetka, ko je pri štandreškem društvu začel z nogometom. Prve nogometne korake je opravil kar pri domači Jnventini, ko se je kot 8-letni deček vključil v ekipo ci- Ascoli - Roma X 2 Cagliari - Avellino 1 X Cesena - Catanzaro 1 Fiorentina - Inter 1X2 Napoli - Juventus 1X2 Sampdoria - Piša X Torino - Udinese 1 X Verona - Genoa 1 Forli - Padova X Vicenza - Brescia 1 Treviso - Triestina X 2 Siena - Pescara 2 Ravenna • Matera X Prejšnji teden je odbojkarica Sokola Vida Legiša pravilno zadela 8 Izidov in je tako na tretjem mestu naše lestvice. V vodstvu pa sta (10 pravilnih izidov) Vojko Ražem (Zarja) in Mauro Sgubin (Bor JIK Banka). Pisma uredništvu Spoštovano uredništvo! Da je Jadran v nedeljo nerodno izgubil z zadnjeuvrščeno ekipo CEAM, da je poleg tega tudi slabo igral, da meri tudi letos na uvrstitev v Zaradi pomanjkanja snega so odložili 8. TRNOVSKI MARATON Novi datum tega tekmovanja bomo pravočasno objavili v našem dnevniku. Via ^sena Va Dazio - 2:0 1:0 (0:0) (0:0) h ’ /vizir ^rtizan (BG) - Piša ^•■eenwood v Avstraliji I^DNDON — Bivši selektor angle-(j? nogometne reprezentance Ron Jj^nvvood bo odslej pomočnik tre-5yJa avstralske reprezentance Lesa ™®influga. ^rugo kolo prvenstva ZDA PHILADELPHIA - V drugem ko-i dvoranskega prvenstva ZDA je h?aričan John McEnroe premagal 8 ^°^na Sadrija s 7:6, 4:6, 6:3, Oslovak Ivan I-endl pa Američa-“Cotta Davisa s 6:4, 6:4. ^ARLOTTE (ZDA) - V prvem nibicijskem srečanju po napove j* ? svojem umiku s teniških igrišč hč Ved Bjorn Borg premagal Ame-inans Roscoeja Tannerja s 7:6, 7:6 \ . Prvem kolu drugega dela prvenstva B lige bo v Nabrežini že tretji ® oSnji derbi med Sokolom Meblo in Borom Intereuropa. Za razliko Pfejšnjih dveh pa bo jutrišnji izredno pomemben, ker že odloča o obstanku v ligi t>ll||:iMlll4|„|„|lf,|„|IMIV|„ H,m,H, HM II lllll 11IIMIIMIIHII lili II11IM Mil ItllllM II lili lili IMIIIII IIIMIIMtllinill 1111,1111 IIIMIIIIIIIIll MII llllll I1IM1II lllllMIIIIIIIIIrllllllllll ^°gomet Turnir v Viarcggiii H^FAReggIO — Na mladinskem r^otnetnem turnirju v Viareggiu včeraj dosegli naslednje izide: _ SKUPINA 1 '“atanzaro Varšava 1:0 (0:0) SKUPINA 2 Milan 2:1 (1:0) - Ipsvvich Town 1:0 (1:0) SKUPINA 3 - Juventus 4:0 (3:0) Santiago 0:0 SKUPINA 4 Alžir Za našo rubriko o športu v Beneški Sloveniji smo se tokrat obrnili do Pavla Petričiča, videmskega pokrajinskega svetovalca in člana izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki se je rade volje odzval in nam podal svoje poglede o raznih aspektih telesne kulture na tem najzapadnejšem delu slovenske zemlje. «V Trstu in Gorici imajo športna društva tudi izrazito narodnoobrambno vlogo (čeprav je žal pri nekaterih, zlasti nogometnih, ta vloga nekoliko zbledela z vključevanjem igralcev večinske narodnosti). Kako naj bi opravljali to funkcijo v Beneški Sloveniji, kjer so oili P. Petričič: Čimveč pobud za skupno sodelovanje* zgodovinski razvoj in razmere bi stveno drugačne?» «To vprašanje je treba zastaviti povsem drugače. Moramo namreč imeti pred očmi, da gre za skupnost .ki se izraža na zelo enoten način, zato tudi šport doživljajo v njegovih osnovnih vrednotah, za vsak sektor, v njegovih bistvenih značilnostih. Treba tudi upoštevati, da je slovenska skupnost v videmski pokrajini, z izjemo Kanalske doline, kompaktna na svojem teritoriju: zato najrazličnejša združenja, vključno s kulturnimi, povsem odražajo vse značilnosti teh ljudi. Skoraj vsi člani združenj, skupin, ekip namreč pripadajo tej skupnosti in zato razumljivo odražajo njene pozitivne kot tudi negativne lastnosti; vendar nikdar, v nobenem primeru, ne šovinističnih. Samo Beneško planinsko društvo, ki je dalj časa opravljalo izredno pomembno dejavnost, si je — na primer — nadelo čisto slovensko ime in tudi njegovo vodstvo je bilo izrazito slovensko. Druga združenja, v mislih imam združenje športnih ribičev, lovske sekcije, podsek-cije italijanskega alpinističnega kluba iz Špetra Slovesov, ne- katere nogometne ekipe in smučarske skupine, imajo prav tako izredno pomembno vlogo: ne samo, da omogočajo ljudem, da so skupaj, da se družijo, ampak zelo pogosto so njihovi člani tudi angažirani za vprašanja, ki se tičejo vse skupnosti.* «Da navedem nekaj primerov: združenje ribičev in lovske sekcije ter sekcije CAI se zavzemajo za varstvo okolja in njegovih osnovnih vrednot. Pred kratkim je Gra-ziano Crucil, predsednik nogometne ekipe Pulfero, dal Novemu Matajurju intervju, v katerem je v slovenskem dialektu obrazložil težave svoje ekipe. Graziano Crucil pa je tudi eden izmed članov priznanega okteta Nediški puobi. Sličen je položaj športnega združenja iz Grmeka. In nazadnje, skoraj vsi pred sedniki športnih društev govorijo slovensko.* cOstaja v Beneški Sloveniji takšno sodelovanje med športnimi in kultumemi društvi, ki so se v zadnjih letih tako kadrovsko kot organizacijsko okrepila in razvejala svoje delovanje?» »Pogostoma je namreč ljudi malo, raznih združenj pa je soraz- meroma precej, iste ljudi tako najdemo pri športnih in kulturnih društvih. Naravno je torej, da ni ostre ločnice. V okviru raznih ma nifestacij prihaja do nekaterih stikov, vendar menim, da je teh stikov vse premalo. Ne zadostuje, da kak krožek podeli pokal na tej ali drugi športni manifestaciji, prav bi bilo, da bi bilo čimveč pobud, pri katerih bi skupaj: sodelovali in pokazateljev v tej smeri ne manjka.* «Kje so po vašem mnenju vzroki, da doslej ni prišlo do večjega sode lovanja med športnimi delavci iz Beneške Slovenije z ostalima po krajinama v naši deželi, kjer živi slovenska narodnostna skupnost?» «Menim, da je tudi vprašanje organizacije in sredstev, športnik je že po svoji naravi odprt stikom, soočanju. Lep dokaz je plodno sodelovanje s Tolminsko, do katerega je prišlo v raznih priložnostih in ki je zaobjelo celo šolska tekmo vanja. To vprašanje so morda pod cenjevali in bi ga bilo potrebno znova preučiti v okviru manjšinskih športnih organov.* *Zaradi sp'ošnega padca števila prebivalstva, ki ni prizanesel niti naši skupnosti, postaja v Trstu m Gorici že problematično sestavljati razne ekipe, kar je še zlasti občuteno pri nogometu in košarki. Zato so društva prisiljena združevati igralce. Kako je s tem vprašanjem v Beneški Sloveniji, kjer so izseljenstvo, potres, gospodarska kriza še bolj načeli živo narodno tkivo?* «To vprašanje je v določenih me jah občuteno tudi v Beneški Slove ni ji vendar obstaja tudi nasprotno: ne poredkoma je prav naša mladi na tista, ki se uveljavlja v furlanskih ekipah. Kot pa sem že zgoraj nakazal tega vprašanja ne gre dramatizirati. Če to obravnavamo z narodnostnega stališča, obstajajo neke prioritete, na žalost morda, ampak je tako: tu so problemi obnove, mladinskega zaposlovanja, šolanja, dela. Omogočiti jim moramo, da si ustvarijo družino, omogočiti moramo ljudem, da živijo in se torej lotijo in razpravljajo o svojih prepričanjih, ki tujcu ra zumljivo kažejo tudi prava protislovja.* «7z naših dosedanjih intervjujev o športni dejavnosti v Beneški Sloveniji je izšlo, da v bistvu manjka ljudi, kadrov, ki bi poprijeli za de- lo. Ni morda naloga tudi tamkajšnjih obstoječih struktur, čeprav se ukvarjajo z drugačno problematiko, da nekaj naredijo tudi na športnem področju?* «Zdi se mi, da sem to že povedal, kulturne in športne dejavnosti predstavljajo kvalitetno raven življenja neke skupnosti. Naše politično kulturne strukture bo treba za to izrecno zadolžiti, glede na to, da pogostoma prav organizacija in sredstva ustvarjajo nove situacije. Treba tudi videti, kdo naj bi bili nosilci tega programa in z moje strani sem prepričan, da pripravljenih ljudi imamo. Pozitivno je namreč, da se v zadnjem času slovenski tisk bolj zanima za šport v Beneški Sloveniji in tudi študije o športnem življenju Slovencev bodo morale poglobiti spoznanja o športu v tem delu naše skupnosti, vendar tako, da ga ne bodo omejevale nekakšne etikete. Zlasti bo dobro, če se bomo izognili tradicionalnemu izenačevanju, ki ga ne mo remo prenesti iz Trsta v Benečijo: na primer večina mladih tu pri nas raje govori italijansko, čeprav občuti, in prav gotovo ne kot breme, svojo jezikovno različnost. Prava pot je torej v spoštovanju teh značilnosti, ki so se izoblikovale v stoletnih prilagajanjih tega pre bivalstva v okviru izredno drama tičnih dogajanj.* (Red) .jo na 900 m dolgi progi, nastopila še tretja adrievka Laura Milano, ki je sicer leto mlajša, a je bila kljub temu na pokrajinski fazi pre-senetliva četrta. Med kadeti ima pravico do nastopa Devinčan Aljoša Škabar, medtem ko imata večje možnosti za boljše uvrstitve adrievec David Gregori ter Devinčan Alex Sosič med naraščajniki, (med le-tem; bo nastopil še adrievec Marko Saksida). Omenimo naj, da je Gregori pred tednom dni na Mladinskih i-grah zasedel tretje mesto, kar mu je zadostovalo za uvrstitev v deželni finale, ki se bo vršil 23. t.m. v Redipuglii. (R F.) MINIBASKET Dom za prvo mesto Dom — Borgo S. Anna 52:34 (20:12) DOM: Kranjac 2, Borghese 2, Pavšič, Pahor 14, Ambrosi 2, Klem-še 4. Luca 6, Sturma 14, Gus, So-šol 6, Gugliatti 2, Lutman. Kot smo že poročali, se letošnje prvenstvo v minibasketu odvija na podlagi «minitumirjev», ki jih organizirajo posamezna društva. Podoben turnir je v torek bil v telovadnici Kulturnega doma v Gorici ter ga je organiziralo ŠD Dom. Poleg domačega moštva so nastopile še goriške ekipe Arte B, Ardita B ter Borgo S. Anna. Po pričakovanju so imeli domovci precej lahko nalogo, saj se je ekipa iz južnega predela mesta pokazala kot zelo skromen nasprotnik. V drugi tekmi pa je zmagalo moštvo Arte B. ki je svoje nasprotnike dobesedno pregazilo z zgovornim 95:19. Tako se bosta za prvo mesto potegovali ekipi Dom in Arte B, za 3. mesto pa S. Anna in Ardita B. (Vili Prinčič) 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi dragi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X 2 X X 1 X 2 1 X 1 2 X ter na zadoščenje igralcev, jim je treba nuditi vsaj minimum ugodnosti in olajšav mimo njihovega a-materskega statusa. Darko Grgič «UNDER 15» - ŽENSKE Brežankam derbi s Kontoveikami Breg — Kontovel Electronic Shop 2:1 (1:15, 15:12, 15:5) BREG: Elena in Elizabet Žerjal, Štranj, Sancin, Tavčar, Maranzi-na, Pertot. KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Garbini, Umek, Ukmar, Marcuzzi, Štoka, Rupel, Daneu. Brežanke so zasluženo zmagale, saj so bolj homogeno moštvo od Kcntovelk, ki so bile predvsem pomanjkljive pri sprejemu servisa. Pri gostinjah se je še posebno izkazala Garbinijeva. (Sab) DEČKI Italcantieri — Olympia Košič 0:3 (4:15, 14:16, 10:15) OLYMPIA KOŠIČ: B. Košič, I. in R. Cotič, A. Terpin, S. in I. Špacapan, H. Košič, L. Marassi, D. Pod-veršič. 01ympijci so s čistim 3:0 odpravili dečke iz Tržiča. Nasprotnik se je našim fantom upiral le v drugem setu, ko je že vodil s 14:11. Seta pa domačinom ni uspelo osvojiti. Olympia Košič — Luclnico 3:0 (15:1, 15:5, 15:4) Tekma z ekipo iz Ločnika je bila le gola formalnost, saj nasprotnik ni nudil nobenega odpora bolj tehnično pripravljenim domačinom. OBVESTILA : ..j ŠD Mladina — smučarski odsek obvešča, da v nedeljo, 6. februarja, odpade izlet in tekmovanje za pokal treh dežel v Trbižu zaradi pomanjkanja snega. * * * Športna šola Trst sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 10. t.m., v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Začetek ob 20. url. • • • SK Devin sporoča, da s bo v nedeljo, 6. t.m., redno odvijal smučarski tečaj na Trbižu. • f • SPDT obvešča smučarje in tečainlke, da odpade v nedeljo, 6. februarja, avtobusni izle* v Ravascletto zaradi pomanjkanja snega. V primeru, da se snežne razmere popravijo, bosta še preostala dva izleta zadnji dve februarski nedelji, in sicer, 20. In 27. fe-fruarja 1983. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek TivSI Ul Montecchi S. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 lini|e) TLX 460270 Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0461) 83382 (85723) Naročnina Mesečna 9.000 lir — celoletna 65.000 lir V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 2iro račun 50101-808-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nod., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm| 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, i2 vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. l»it|lLJj| 2VZ* čisopisnlh | 4. februarja 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska I založnikov FIEG TRAGEDIJO IZGNANCEV IZ NIGERIJE JE POVZROČILA ČLOVEŠKA NEUSMILJENOST Mednarodne humanitarne organizacije začele široko akcijo za pomoč beguncem Pozivom za pomoč se je pridružil papež - Italijanska vlada že odobrila načrt za svoj prispevek • -Danes pride med begunce koordinator za pomoč OZN LOME — Mednarodna misija Rdečega križa, ki ima sedež v glavnem mestu Toga Lovneju, tik ob ganski meji, je sporočila, da intenzivnost reke beguncev iz Nigerije sicer pojenja, vendar pa okoli mi-li’on ljudi še vedno čaka na mejnih prehodih med Togom in Gano, da bi se vrnilo v domovine. Gan ska vlada ni v pomanjkanju finančnih in organizacijskih sredstev še nič storila, da bi mogla sprejeti svoje izgnane državljane, človeški tra gedijj na stotine kilometrov dolgi poti tako ni videti konca, njene razsežnosti pa se iz dneva v dan širijo. Lakota, žeja in utrujenost že krepko kažejo svoje posledice, tako ua niso izključene možnosti izbruha kolere in drugih bolezenskih epidemij. Najbolj pretresljivi pa so se veda prizori, ko obupane matere med tisoči beguncev iščejo svoje izgubljene otroke. Vendar se križeva pot ganskih beguncev ne konca s povratkom v domovino. Potem ko so prehodili Nigerijo, Benin in Togo. dušeč se v vročini sredi visokega sušnega obdobja, se po stotinah kilometrov znajdeio med mrkimi vojaki, ki zahtevajo dokazila o ganskem državljanstvu in jih potem brez vsake pomoči ali koščka kruha, pustijo na goli zemlji Od tu potem peš ali pa čakajoč na priložnostni prevoz, nadaljujejo pot proti Akri ali rojst- Tiskovna konferenca dosedanjega tajnika Braide Danes v Vidmu začetek deželnega kongresa KD Idi se, da bodo morotejci, ki imajo v stranki relativno večino, izgubili deželnega tajnika VIDEM — 123 delegatov v za štopstvu 245.100 kongresnih glasov, se bo zbralo danes popoldne v avditoriju Zanon v Vidmu na deželnem kongresu Krščanske demokracije. Kongres, ki se bo nadaljeval tudi jutri in v nedeljo, bo zelo va žen. saj vse kaže, da bo prišlo v najmočne.jši stranki v deželi, ki nosi tudi najvidnejše odgovornosti v deželni upravi in v večjih kra jevnili upravah, do nekaterih spre memb Predkongresna borba je bi la namreč zelo živahna. Morotejci. ki so doslej imeli večino v stranki in kot posledica tega izražali deželnega tajnika Braide. predsednika deželnega sveta C-omelliia ter župane v največ jih občinah so še vedno najmočnejša sktrpina. dosegli so namreč 37,2 odstotka na predkongresnih skupščinah, vendar pa so tik za njimi forzanovi sli. ki so dobili 33.3 odstotka. Ti so se povezali z dorotejci. ki ima io 13,8 odstotka. Imamo potem še celo paleto manjših skupin od ba ziatov, ki so povezani z andre' tti-jevci pa do skupin, ki so ozemelj sko omejene na Gorico, Trst in Videm. Zdi se. da hočejo te manjše skupine, ki skupno razpolagajo s j 15.7 odstotka, pomagati forzanovi | stom in dorotejcem. da bi ti dobili j večino v deželnem merilu Zdi se j da se hočejo vsi iznebiti mori tej i cev. ki imajo danes uradni naziv ! «area del confronto* in ki so t j vodstvu KD vso povojno dobo Če bi do tega prišlo, bi znani de želni odbornik za javna dela, Bia šutti, zamenjal na tajniškem me štu sedanjega tajnika Braido. Ta ,ie na tem mestu od spomladi 1977. ko je bil deželni kongres v Čada du. Od tedaj dalje niso imeli de mokrist.iani deželnega kongresa Vmes je prišel potres, prišla so razne krize v deželnem in vs«dr žavnem merilu. Tajnik Hraida jt včeraj ča-ni karjem obrazložil v glagnjh obrisih dosedanja pogajanja med strujami in kaj bo povedal na kongresu danes popoldne. Na dosedanjih pogovorih sploh ni bil govor o programu ali o političnih smernicah. Zastopniki struj so se menili le o oblasti v stranki. Včeraj je bil ua povedan še en sestanek, vendar v trenutku ko pišemo te vrstice, ne vemo, če je bil dosešen kak sporazum. V svojem poročilu bo Brai-da orisal delo stranke in politiko v deželi od zadnjega kongresa do danes, govoril bo o političnih vpra šanjih, ki zanimajo italijansko druž bo v tem času Govoril bo o ure osnovi v stranki, predvsem v deželnem merilu. Poseben poudarek bo dal predlogom Krščanske demo kracijc za prenovitev v upravlja n ju dežele. Ta mora ostati enotna, nam je dejal včeraj, vendar je treba dat! posameznim teritori jem več- avtonomije, kot so jo uži vali doslej Kar se tiče Trsta je Brajda dejal, da morajo vse stran ke ustavnega loka spoštovati sprejete obveznosti in doseči, tla se Krščanska demokracija vključi v krajevne uprave. Glede slovenske narodnostne manjšine je Braida še dejal, da pričakuje, da bosta vla da in parlament napravila svojo dolžnost. «Mi smo naš zakonski osnutek predstavili v parlamentu, vsebino poznate,>• r:am je odgovoril. Deželni kongres Krščanske demo k raci je sovpada s propagandno akcijo te stranke v vsedržavnem me riiu. Jutri in v nedeljo bodo v vsej državi javni shodi, na katerih bo do vidni zastopniki obrazložili sta lišče Krščanske demokracije do se danjih pomembnih političnih vpra sanj. ‘ Krščanska demokracija ima 26 deželnih svetovalcev od skupnega števila 61, 5 poslancev, 4 senato rje ter 2 podministra. V nedeljo bodo tajnika kongresisti orvič izvolili neposredno. Izvolili bodo tudi 40 članov deželnega odbora, v katerega pridejo poleg teh tudi parlamentarci, deželni svetovalci in pokrajinski ta:niki. MARKO 1VALTRITSCH Še vdno polemika Majjnago-Messner BOČEN - Nadaljuje se polemika med predsednikom, Južnotirolske ljudsk^p stranke Silviusom Magna gom in osvajalcem himalajskih o-semtisočakov Reinholdom Messnerjem, ki med enim in drugim podvigom razširja politične pobude. Angažiranost bi laliko obrodila svoje sadove na jesen, ko bodo na volitvah obnovili pokrajinski svet. Tega se kot kaže boji Južnoiirolska ljudska stranka, saj Messner podpira konkurenčno skupno listo nzelenih s in «nove levice*. nim vasem. K sreči so v zadnjih urah začele ukrepati mednarodne organizacije. Svoj poseg so napovedali Združeni narodi, mednarodni Rdeči križ pa je najel dve legali, s katerima bo v zahodno Afriko poslal 31 tisoč odej in šotorov ter pet tisoč vreč živil in zdravil. Iz Marseilla bo danes predvidoma odrinila ladja zaliodnonemškega Rdečega križa s tisoč tonami živil in drugo pomočjo, ki jo je ganskim beguncem namenila Evropska gospodarska skupnost. Medtem pa se humanitarne organizacije in diplomatska predstavništva štirih afriških prestolnic, vpletenih v begunsko tragedijo, strinjajo o nujnosti množične akcije za mednarodno pomoč. hkrati pa so nemalo začudene spričo popolne pasivnosti Organiza cije afriške enotnosti. Omeniti gre tudi nigerijsko nejevoljo na račun poročanja zahodnega tiska, ki ne upošteva, da begunci niso samo državljani Gane, temveč tudi Nigerija, Malija, Zgornje Volte, čada, Senegala in Maureta-nije ter da dan za dnem vlačijo s sabo, skozi meje tistega, kar bi morala biti zahodnoafriška skupnost. svojo revščino in obup. Nigerija tudi poziva, naj obveščevalna sredstva bogatili držav navedejo svoje vlade in mednarodne organizacije k spoznanju, da saharska A-frika doživlja svojo tretjo tragedijo, W jo tokrat niso povzročile narav ne neprilike. kot prejšnji dve, tem več človeška trdosrčnost. Le nekaj tisoč izgnancev je našlo prostor na ladjah, ki so jih iz Nigerije prepeljale v Gano (Telefoto AP) PREDSINOCNJIM UBILI TRI CUT0L0VCE Nove žrtve «zasebne vojne med kamorističnimi klani Cutolova «nova organizirana kamara» izgublja oblast, ie vedno pa jo ohranja v zaporih SALERNO — Nedaleč od I.ancu-sija pri Salernu so neznanci predsi-nočnjim ubili tri pripadnike kamo-rističnega klana Raffaela Cutola. Andrea Maisto, Francesco Iannuzzi in Ciro Villacaro so bili v dveh različnih avtomobilih, ko jih je po nekem predoru na liitri cesti Salerno - Avellino pri izhodu Baronissi prehitelo več vozil, iz katerih so odprli ogenj iz avtomatskega orožja. Obe vozili so dobesedno prerešetali, da ni bilo za trojico kamoristov no bene pomoči. Po vsem sodeč pa se je v obeh avtomobilih nahajala še neka četrta oseba, ki se je čudežno rešila, saj se niso morilci ustavili, da bi sprožili običajni končni strel. To vsaj trdijo preiskovalci, ker so | m / . __Ji Ob Obali pomanjkanje gledaliških predstav Kaže, da je za to krivo predvsem pomanjkanje dobre volje pri tistih, ki so odgovorni za kulturno politiko na tem področju KOPER — Takšnega kulturnega Med reakcijami m pozivi za po j mrtvila, kot vlada to zimo na obali, 'i •_ i__._____ ____ ____• tllka iffnii nrpHivnlH np nnmmin Mai. moč afriškim beguncem, gre orne' niti papeževo poslanico, s katero izraža svojo globoko prizadetost nad trpljenjem nedolžnih ljudi in potrjuje akcijo katoliških dobrodelnih organizacij za pomoč. V zvezi s tem problemom so se v italijanskem parlamentu na zunanjega ministra obrnili demokrščanski in radikalni poslanci, medtem ko je zunanje mi nistrstvo že sporočFo. da je italijanska vlada določila niz nujnih posegov v korist nigerijskih izgnancev. katerih skupna vrednost bo občutno presegla 4 milijarde lir. Na ženevskem sedežu OZN pa so napovedali, da bo danes prišel na prizorišče koordinator mednarodne organizacije za pomoč v primerih tukajšnji prebivalci ne pomirijo. Naj bolj vestno izpolnjujejo svojo dejavnost galerije, muzeji in morda še knjižnice. Koprčani sicer lahko vsak teden obiščejo komorne koncerte, ki jih prireja koprsko društvo prijateljev glasbe. Tu pa se stvar konča. Gledaliških predstav, ki so jih varstvo..., pa vendar je ostalo kar nekaj milijonov tudi za dinge dejavnosti. V izolski občini trdijo, da bi imeli več predstav, če bi imeli zanje primeren prostor. Ker novega kulturnega doma v tem desetletju po ''.sej verjetnosti ne bodo mogli graditi, so se odločili, da bodo prenovili sedanje gledališče, za kar imajo zbi anih že 12 milijonov dinarjev. Kraški teranton bodo najprej pili v tujini Prva pošiljka v celoti v Liechtenstein ljudje najraje obiskovali, pravza-1V koprski in piranski občini so (v prav ni več. Ljudje mislijo, da je za kulturno sušo krivo predvsem pomanjkanje denarja. Tisti pa, ki bolj poznajo razmere in delo kulturnih skupnosti na obali, trdijo, da veliko bolj kot 'denarja primanjkuje dobre volje. Tri kulturne skupnosti na obali so lani zbrale skoraj 70 milijonov dinarjev. Največ so pobrale poklicne katastrof UNDRO. da bo organiziral i ustanove — arhivi, muzeji, knjižni-vso potrebno pomoč. I ce, galerije, zavod za spomeniško • IIIIIIIIIIIIINlllHmMimilllll||||||||«|||||||||||||||||||||6«||||||||||||||||||||||||||||||UMl|||||||||||||||||||||||||Ui6|||iiitl6||||||||||||||||||||||||||Hlllllil||||||||||||||||)|||||||||| Začel se je tradicionalni festival SANREMO — Sinoči je v Sanre-mu stekel tradicionalni popevkarski festival, ki je letos že triintridesetič na sporedu Festival je sicer že malce oguljen in zastarel, vendar ima še vedno svoj mik. čeprav je ta malce nostalgično ; oar-van. Vendar pravijo, da bo letos bol« Končno so se na festival oriia-vila tudi bolj zveneča imena italijanske lahke glasbe kot so Clau- dio Baglioni Sandro Giacobbe, Gianni Morandi in drugi, ob teh. pa ne bo manjkalo niti gostov iz tu jine. ki bi morali še bolj popestriti to revijo «zlatih glasilk*. Do zadnjega ni bilo dano vede ti. ali bodo nastopili pevci a *olay-backom* ah' pa bodo peli naravnost v mikrofon. Kaže. da je pre vladalo zadnje in tako je tudi nrav, sicer bi festival izgubil na neposrednosti. Tako bodo tudi žiri je (na- stanjene v raznih italijanskih mestih) lahko «pravične.je» določale zmagovalce. Pa še nekaj .ie treba zapisati. Letos bo spored festivala povezoval Andrea Giordana, ki ga bodo obkrožala oziroma mu bodo pomagala tri čudovita dekleta, tako da bo zadoščeno tudi očem milijonov televizijskih gledalcev. Na sliki (telefoto AP); Najmlajša udeleženka letošnjega festivala, 15-letna Giorgia Fiorio, vsaki zase) sklenili, da bodo razpisali gledališki abonma za osem ali devet predstav v koledarskem letu (in ne v gledališki sezoni, ker so pri sestavi programov vezani na o-bračunsko obdobje in letni dotok denarja). Tako v koprski občini menijo. da bi za 600 tisočakov lahko speljali tako abonmajsko leto, v piranski pa računajo na večje stroške in tidi.jo, da bi morali vnaprej prodati vsaj 350 abonmajev po 800 dinarjev (vstopnina torej 100 dinarjev na predstavo), če bi si hoteli zagotoviti gledališke predstave. Da bi se vse tri občine povezale, združile razpoložljivi denar in poskrbele za še cenejša gledališka gostovanja, o [ tem ni nikjer govora (nekatera gle- \ dališča komaj čakajo na vabila). Družbenopolitične organizacije z o-balnega območja za ta vprašanja ne i najdejo dovolj časa. In tako se lo- i balistična zaprtost v občinske meje, na obali še najbolj odraža prav na področju kulturnega življenja. V koprski zvezi kulturnih organizacij so nekateri odgovorni člani na primer prepričani, da predstava v kateremkoli kraju na obali (zaradi pomanjkanja bencina in omejitev z boni) sploh ne bi smela biti ovira Saj bi povsem lahko naročili pose ben avtobus, ki bi prepeljal Koprca ne v 15 kilometrov oddaljeni porioro ški avditorij ali pa Pirančane in 1 zolčane v Koper. Lahko bi se tu di dogovorili, da bi ena gledališka skupina nastopila dvakrat (enkrat v Kopru, drugič v Portorožu). BORIS ŠULIGOJ I Na Reki razstava Giorgia Morandija REKA — V okviru številnih pobud Italijanskega kulturnega centra iz Zagreba so včeraj popoldne odprli v galeriji sodobne umetnosti na Reki izjemno razstavo kakih osemdesetih bakrorezov velikega (in že umi'lega) italijanskega slikarja Giorgia Mo randija. Slovesni otvoritvi so priso stvovali mnogi najvišji predstavniki hrvaškega kulturnega življenja. V govorih, ki so bili na sporedu ob otvoritvi, je bilo poudarjeno da se tudi Morandijeva razstava vključuje v bogato dvostransko kulturno sode lovanje med Italijo in Jugoslavijo, ki se je razvilo v zadnjih desetletjih. E. O. SEŽANA — Sredi tega Leta bodo iz sežanske kleti TOZD Vina Kras (DO Agraria, SOZD Timav) na trg poslali prvo pošiljko novega vina — terantona. Napolnili bodo 80C0 buteljk. nekaj manj kot 6000 litrov vina. ki jih bodo v celoti proda h kupcu iz Liechtensteina. Miran Vodopivec, direktor tozda, znani primorski enolog, pravi, da gre za teran posebne kakovosti. V več lastnostih se novo vino razlikuje od- «normalnega» terana. Tako teranton — ime je dobil, ker so včasih kraški vinogradniki za dober teran dejali, da je teranton — vsebuje do 12.5 odstotka alkohola, poldrugi odstotek več kot teran, ki ga pijemo sedaj. Vinarji pravijo, da je to tudi bolj «polno* in harmonično vino, posebej zanimivo pa je, da v lesenih sodih vino zori dve leti. Teran je namreč vino. ki ni za staranje. Vinarji iz Sežane seveda posto- pek pridobivanja terantona skrbno skrivajo, povedali pa so le, da so za to vino izbirali najboljše grozdje, delovni postopek pa (zaenkrat) ostaja njihova skrivnost. Pravijo tudi, da je dovolj, da jim znani enologi priznavajo kakovost. Teranton bo na tržišče prišel letos prvič, celotno količino — 8000 buteljk — pa je že odkupil kupec v Liechtensteinu. Ker so strokovnjaki vino ocenili kot kakovostno, so se sežanski vinarji že lani odločili znatno povečati proizvodnjo in prihodnje leto bo na trg prišlo 100 tisoč buteljk terantona. Večina bo spet namenjenih v izvoz, nekaj pa jih bo moč kupiti tudi v Jugoslaviji. Ob tem povejmo, da so proizvajalci s terantonom na tujem dosegii tudi dobro začetno ceno. saj buteljko prodajajo po- 2 marki, kar je več kot iztržijo za liter običajnega vina. DUŠAN GRČA ^kampanjski maščevalci* javili, J* so ubili štiri Cutolove pristaše. Povsem razumljivo ni nobenega upanja, da bi izsledili materialu* storilce trojnega zločina. Vsekakor pa je na dlani, da je v teku prava vojna med rivalskimi kamoristični-mi klani. V zadnjih dneh so jo skupili predvsem pristaši Cutolove «no-ve organizirane kamore*. Po mnenju preiskovalcev so «kamnanjski maščevalci* le onoroženo krilo konkurenčne «nove družine* Luigija Giu; liana in «Mazzonijevih», ki jo vodi Antonio Bardellino. Do sedaj sta ob* organizaciji odvzeli cutolovcem precej «življenjskega prostora*, z u-spešnimi umori pa so si pridobili sloves »zanesljive in resne organiza-cije*. s katero ni šale. Cutolov imperij se torej maje, boss iz Otta-viana pa je še vedno neomajni go-spodar v zaporih in prav tu lahko v bližnji bodočnosti pričakujemo P?" vračilne ukrepe in poskus rušenja Cutolovega vpliva. Ob tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, kje so varnostne sile. k* ne uspejo preprečiti zasebnih vojn med posameznimi klani. V takem spopadu niso žrtve samo posamezni kriminalci, temveč tudi pošteni ljudje, ki jih istočasno izžemata kar dve organizaciji, saj morajo plačati obema, če hočejo nemoteno poslovati. Tragikomična usoda novopečenega vohuna BONN — Neki podčastnik •-Bul*" desvvehra* je zaradi hudih prekrškov dezertiral in zbežal iz Zahodne v Vzhodno Nemčijo. Da bi doživel boljši sprejem, je s seboj ponesel vrsto zaupnih dokumentov *n številne dovolilnice zahodnonemšk* vojske. Potem ko so ga vzhodnonemške oblasti dobro izžele, da j* povedal vse, kar je vedel in znal o «Bundeswehru;, so mu svetovale-naj zapusti Demokratično republiko Nemčijo. Za njegov trud so g* tudi nagradili s 100 vzhodnonemškimi markami (manj kot 60 tisoč lir)-Sedaj se nahaja v zahodnonemškem zaporu in bržkone ugotavlja, da vohunjenje ni vedno donosno. OSMICO so v Doberdobu odprli pri Kukukevih, Ul. Dol, kjer točijo belo in črno vino lastne proizvodnje. PRODAM golf GTI. Telefonirati v večernih urah na št. 57-50-21. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM fiat 127 letnik 1976 (3 vrat) v dobrem stanju. Ugodna cena. Telefonirati v večernih u-rah na št. 225-320. OSMICO je v Praprotu odprl Lupine. Toči črno in belo vino. PRODAM vespo 125 letnik 1964 v dobrem stanju. Cena 100.000 lir. Telefon 040/229246. NA KRASU iščemo v najem prazen magazin z od 80 do 100 kv. m te rena. Objektiv — perspektiva de lovnih mest. Telefonirati na št. 040 213625 od 20.30 do 22. ure. UGODNO prodam klavir mezza co-da 170 cm znamke wirth z dunajsko mehaniko redno negovano. Telefon 040/225106. ODDAMO v najem delno obdelan vinograd (približno 700 kv. m po vršine) med Miramarom in Kon tovelom. Možna gradnja vikend hišice. Resne ponudbe na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. pod šifro «Vtnograd». URADNICO/KA z znanjem slovenščine za takojšnjo zaposlitev v Milanu išče trgovsko podjetje. Ponudile poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Milano*. PRODAM karavan biirstner 5 m let nik 1978 v izredno dobrem stanju. Telefon 040/212954. PRODAM gliser silent graft 4 m z motorjem evinrude 55 HP s priko lico elle BI za prevažanje. Telefon 040/212954. KUPIM hišo na Krasu ali v okolici Trsta tudi brez vrta. Telefon (040) 749457 ali 941153. GOSTILNA z vrtom na vzhodnem Krasu išče upravitelja z družino. Telefonirati na št. 200-818. IŠČEM frezo 12 konj za okopavanje trt. Tel. 225519 od 14. ure dalje. GOSPA - INVALID išče žensko, ki bi ji pomagala v teku dneva. Nudi prenočišče. Telefonirati na št. 040/825112 ob 12.30 ali pa ob 18. uri. KUPIM manjšo nezazidljivo parcelo v okolici Boršta, Zabrežca ali Ricmanj, po možnosti v bližini ceste. Tel. 910008 v večernih urah. PODJETJE Malalan Benčina prodaja v rezidenčni coni na Opči nah stanovanja v gradnji različne velikosti, tudi z vrtom in božam. Za informacije tel. 211043. OSMICO je odprl Zvonko Ostrotiška Zagradec 1. Toči pristno doma čo kapljico. PRODAM fiat 500 letnik 67, z opravljeno revizijo. Cena 400.000 lir. Telefonirati na št. 730630 od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30 (vprašati po Cristelu). KUPIM ali najamem hišo v okolici Trsta ali na Krasu. Telefonirati na št. (040 ) 228-834 ali 817-265. PRODAM hišo na Krasu brez vrta. Telefonirati v večernih urah na št. 200-634. GRAMOFON master voice iz leta 1930 v dobrem stanju prodam. Telefonirati na št. 0481 . 86349. STAREJŠA GOSPA iz Gorice išče hišno pomočnico. Nudi hrano in stanovanje. Tel. na št. 0481/86349. 22-LETNI knjigovodja išče zaposlitev v podjetju. Telefon 040/723-739. IŠČEM zaposlitev kot blagajničarka v trgovini ali pa kot pomočnica v ambulanti. Telefonirati na številko 231875. PRODAM paroelo pri morju v bližini Reke. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro »Zazidljivo*. OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE Osmi februar je za Slovence praznik, ki ga na najrazličnejše načine proslavljamo. To je kulturni praznik slovenskega naroda, spomin na Prešerna, simbola naše ustvarjalnosti in identitete. Prešernov zgled in vzor sta se v tem poldrugem stoletju krepila in zadobila neverjetne razsežnosti na področju slovenske literature, ki je temeljna nadaljevalka Prešernovega izročila. Ob kulturnem prazniku slovenskega naroda se je tudi TRŽAŠKA KNJIGARNA vključila v široko akcijo, ki bo na dan praznika, 8. februarja, tekla po vsej Sloveniji; Vsa slovenska književnost z 10% popustom Od najnovejših knjig slovenskih književnikov pa do vseh ostalih, ki so v času nastajale izpod peresa naših umetnikov. To je izredna priložnost za vse, ki ljubijo slovensko literaturo, za vse, ki jim je pri srcu lepa slovenska beseda tako v prozi kot v poeziji. Ob tej priložnosti še zlasti opozarjamo na dela naših književnikov: Roman Firmani: ZADNJA DOLINA Milan Lipovec: LJUDJE OB CESTI Alojz Rebula: ZELENO IZGNANSTVO Bruna Pertot: DOKLER MARELICE ZORIJO Miroslav Košuta: TRI IGRE ZA GLAS Irena Žerjal: GLADE2 Marij Cuk: SUHO CVETJE Ace Mermolja: Z ZVEZDAMI V 2EPU Aleksij Pregare: MOJA POT DO TEBE Zora Tavčar: VETER V LASEH Osmega februarja torej v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20, 10% popusta na celotni slovenski književnosti.