Stev. 279 Mirili sMaa v »MM (iBtt CCTltl Mil jCll) V Trsta, v tetrtsk S. dttmbra 1921 Izlitfs — trv*e.T!« ponedeljek — vgak dan zjutraj- — Uredništvo: ulica sv. ifrsRčiSka Astfkc^a fitev. 20. I. nadstropje. — Dopis! tuj se pošiljajo ured« «i:fvu. — Neirankksn* plama sc ne »prejemajo, rokopisi se ne vraCajo. — 2 j a teli i* odporni urednik Štefan Qodi na — Lastnik tiskarna Eetoorf. — Tisk tiskarne Edinost. - Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol liti l 32.— in cen teto L SO.—. — Telefoa uredništva fo uprave Štev. U-57. EDINOST Posamezna številka 20 stotlnk letnik XLVI Posamezne številke v Trsta in okolici po 20 stotink. — Oghst se račuiajo v li rok os t i ene kolone (72 mm). — Oglasi tr*ov:ev in obrtnikov mm po O rt "»tj •smrtnice, zahvale, poslan!:e in va^Hi jo L 1.—, o*l«i dena/nti zavoJov mm po L 2. —> Mali oglasi po 21 stot. biSita, naj nanj pi L 2. — O^Iat-naročnica In reklamaciju se oošiUaio izkliučao norav' Edinosti, v Trstu, ulica Frančiška Aslškega štev. 20, 1. nadstropje. — TeJetoa nrelništva in uprave 1 tol Rimski dogovor Včeraj smo priobčili besedilo sporazu-iqa, ki so ga sklenili v Rinru zastopniki tukajšnjih industrialcev z organizacijo kovi-n3ncv, Delavcem so se znižale plate, a v odškodnino jim nudi dogovor različne druge ugodnosti. Tako je delavstvu zajamčenih 6 nepretrganih delovnih dni na teden in te od si e j" d r> l je izključeno, da bi se kakor preje skvčuo delo na 4 dni v tednu. Nadalje določa dogovor prispevek za vse brezposelne kovinarje. Podjetniki so se obvezali da prepuste od vsake delovne ure en vinar brezposelnim delavcem. Isti prispevek žrtvujejo za svoje tovariše tudi kovinarji sami. Najvažnejše določilo sporazuma pa je brez dvoma odlomek, ki govori preskrbi delavstva z življenjskimi potrebščinami. . - .... j V posebna članku smo obrazlozili dalekosežno važnost Cosulicheviti konsummh zadrug. Poudarili smo, da tiči v tej napravi načelo, ki more prevrniti ves dosedanji sestav trgovine. Ce vzamejo velika industrijska podjetja preskrbo delavstva v svoje roke* Izgubijo trgovci, in delavski konsumi noč velike množice svojih odjemalcev, /ato so se bile socialistične zadruge vzdig-ile proti Cosulichevemu konsumu m od-1 ' .r.ilc njegov predlog, da ladjedelnice sa-i n: preskrbe delavstvo z življenjskimi potrebščinami Temu siališču socialističnih cadrug so se priključile seveda tudi strokovne organizacije. Medtem je pa Cosuli-chev konsum že razvijal svoje delovanje in nudil delavstvu živila po izredno ugodnih cenah. Razumljivo je, da je delavstvo začele kupovati blago tam, kjer je bolj po ceni. Nova organizacija se je začela utrjevati in postala je nevaren tekmec socialističnim zadrugam in trgovcem. Odpor delavskih voditeljev je bil naraven in globoko utemeljen. Kajti ni edina skrb delavce''. da so potrebščine po ceni in se ustvari organizacija proli vmesni trgovini. Delavci hočejo tudi z novo organizacijo razpolagati To je edina pot, da se sprijaznijo s škodo, ki jo trpe tudi njihove lastne zadružne organizacije od nove naprave. S tem vprašanjem so se delavski voditelji, kakor kaže ,resno bavili in spremenili tako svoje prvotno stališče. Mesto, da bi zanikali potrebo Cosulichevega konsuma, so zahtevali prmeren vpliv na njegovo upravo. Iz časopisja se ne da posneti, v koliko so v tem uspeli, pač pa govori sklenjeni dogovor o cenah življenjskih potrebščin, ki so se določile sperazumno med delavstvom in pod- I jetniki. Delavci so torej dosegli jamstvo, da se cene ne bodo po volji podjetnikov višale. 2e koj v začetku so zgubili torej kapitalisti popolno in izključno gospodstvo nad novimi organizacijami Najvažnejša pa je okolnost, da se s tem dogovorom obvezujejo vsi podjetniki oskrbovati delavske družine z življenjskimi potrebščinami. Pisana pogodba sili celokupno podjetništvo k ustanavljanju Cosuliche-vih konsumov. Cosulicheva ustanova je nekako vzakonjena. Pričakovati je torej, da se nove množice delavstva odtegnejo trgovskemu prometu in se prične v naših krajih popolnoma nov način preskrbovanja delavskih družin. Po prvem nastopu Cosu-licha se je polastil trgovcev nemir in v odgovor so izšli v «Piccolu» članki, ki naj bi vplivali nanje pomirjevalno. List je zatrjeval, da Cosulich ne namerava škodovati trgovcem ter da jim radevoljno priznava pravico do primernega dobička. Toda ta zatrjevanja ne morejo nikogar prepričati in pomiriti. Stvar je namreč zelo jasna in enostavna: ali bo Cosulich prodajal bolj po ceni ali pa trgovci, delavske družine bodo kupovale pri podjetnikih ali ne bodo kupovale pri njih. Vse drugo so same prazne besede. Po dogovoru v Rimu se je stvar odločila. Podjetniki so se zavezali odtegniti organizirano delavstvo trgovcem. Boj med industrijskimi podjetniki in trgovci je postal sedaj odkrit. V bodočih mesecih bodo začeli podjetniki ustanavljati svoje «konsume» in s tem se odpre pot popolnoma novim gospodarskim razmeram. V dogovoru je sicer rečeno, da bodo podjetniki preskrbovali delavstvo le toliko časa, dokler bo njihovo blago bolj po ceni kakor pri trgovcu, vendar je to določilo popolnoma nepotrebno, k^r je* samo ob sebi umljivo. Če se namreč nove organizacije ne obnesejo in se izkažejo trgovci močnejše, bodo izginili novi konsumi sami od sebe, brez ozira na določilo sporazuma. Če izpričajo prodajalnice podjetnikov življenjsko silo in višjo popolnost, se bodo ohranile in razvijale dalje brez ozira na določilo rimskega dogovora. Konec kovinarske stavke je torej s socialnega stališča velikanske važnosti Dogovor v Rimu pomeni lahko začetek silne organizacije, ki se bo morala s časom raztegniti preko kovinarjev na vse ostale industrijske panoge, preko naše dežele na celo državo. Ta organizacija bi prevrnila vse gospodarske razmere trgovine in s tem obliko ostalega gospodarstva. JugoslavfJa Kriza jugosloverske vlade. — Politični položaj LJUBLJANA, 6. *Slov. Narod>> javlja: O sedanjem stanju krize se je vplivna, izkušena in glede državnih poslov dobro informirana osebnost izrazila napram nekemu p*/.očevalcu: Pašić konferira s sc>i vseh parlamentarnih skupin in pri iem postopa po starem svojem principu. Najpreje konferira s šeli, o katerih dobro ve, da ne vstopijo v koalicijo. Tudi sedaj ne konferira z g. Ljubo Davidovićem. Te konference izkažejo, da se kriza ne da drugače rediti, kakor z obstojem dosedanje koalicije strank. Splošno v belgrajski politični javnosti prevladuje mišljenje, da so radikal-ci izzvali krizo vsled notranjih strankar-kih diferenc, vsled česar je bil kongres radikalne stranke preložen na 11- t. m. Zanimiva je dalje izjava Stojana Pro-tića, ki jo je dal sotrudniku cPravde». Mo-jan Protić se je kratko izrazil, da popuste eni in drugi (t. j. demokratje m radikal-ci). Glede svojega vstopa v vlado je Protić izjavil, da bi prišel v njo tako kot Pilat v vero. ... j Politični krogi splošno pričakujejo, da se politična situacija razčisti šele po kongresu, ker upa Pašič, da s svojo zavlačevalnD taktiko in s svojo avtoriteto odstrani vse diference v radikalnem klubu. V državnem interesu je, da se situacija čimpreje razplete. Tekom včerajšnjega dneva je vodil ministrksi predsednik g. Nikoga Pašič konference z radikalnim delegatom Ljubo Jovanovičem in predsednikom kluba Aco Stanojevićem. Ministrski predsednik g. Nikola Pašić je imel včeraj daljši razgovor s predsednikom kluba SKS g. Rajerjem. G. Pašič je vprašal g. Raierja, kakšno stališče zavzema SKS glede krize. V imenu svoje stranke je g. Rajer izjavil, da je stranka za ohranitev sedanje koalicije in zahteva takojšnjo rešitev krize. G. Rajer je ministrskemu predsedniku tudi navajal, da je nujno potrebna rešitev vseh onih v ustavi zaznamovanih zakonov, posebno tudi končna rešitev agrarne reforme. Ministrski predsednik g. Nikola Pašić je končno vprašal Rajerja, kakšno stališče zavzema Samostojna kmetijska stranka napram SLS. G. Rajer je odkrito povedal, da je izključeno sodelovanje s SLS v <• eda nji koaliciji. Min. predsednik g. Nikola Pašić je pritrdil temu nazoru. z-a tem je g. Pašić konferiral dalj časa z g. Aco Stanojevićem. LJUBLJANA, 6. Včerajšnji «Slovenec» je objavil sledeče poročilo o političnem položaju: Tekom današnjega dneva se politični položaj giede vladne krize bitsveno ni Izpremenil. Nikola Pašic nadaljuje posvetovanja z voditelji posameznih političnih skupin« Za sedaj se Še ne more z gotovostjo reči. kako se bo kriza končala. Gotovo pa je, da je Nikola Pašić več ali manj sam vprizoril krizo, da na ta način oslabi opozicijo na kongresu radikalne stranke, ki se bo vršil 11. decembra v Belgradu. To je tudi glavni razlog, da je Pašić pozval k sebi na konferenco Stojana Protića. Gotovo je tudi, da Pašič odločno stoji na stališču dosedanje radikalno - demokratske koalicije. Vprašanje notranjega ministrstva ne bo delalo nobenih posebnih težav, ker se je Svetozar Pribičević sam odpovedal kandidaturi za notranjega ministra. Nžt današnji seji zakonodajnega odbora se je jasno opazilo, da hočejo demokrati in radikalci še nadalje sodelovati v vladi BELGRAD, 7. Vsa dosedanja pogajanja Nikole Pašića glede rešitve krize so bila brezuspešna. Pašić je za to, da se obdrži sedanja koalicija z močnim vplivom radikalne stranke. Zakon za zaščito delavcev BELGRAD, 6. Zakonodajni odbor je danes razpravljal o zakonu za zaščito delavcev. Pri čL 6, ki govori o delovnem času, se je razvila razprava o predlogu, ki ga je vložil v imenu radikalcev in demokratov dr. Laza Markovic. Predlog se glasi: «V industrijskih in rudniških podjetjih more delovni čas najetih delavcev trajati dalje kakor osem ur dnevno, oz. 48 ur tedensko. Za industrijska podjetja se smatrajo vsa ona, v katerih dela najmanj 20 delavcev, računano po povprečnem številu rabljenih delavcev v roku treh mesecev. Ako pristanejo delavci industrijskih in rudniških podjetij, se more delovni čas podaljšati za nadnormalno delo v industrijskih podjetjih za eno, oz. največ za dve url To podaljšanje delovnega časa velja, ako se odločijo zanj štiri petine delavcev podjetja potom tajnega glasovanja. Sklep o podaljšanju delovnega časa velja za tri mesece. Po preteku tega roka se mora obnoviti z glasovanjem. Podrobnejša določila o tem glasovanju glede podaljšanja delovnega (asa bo predpisalo ministrstvo za socialno politiko v sporazumu z ministrstvom za trgovino in industrijo. V prometnih podjetjih (železnice, parobrodi, pošta, brzojav in telefon ter slične ustanove) bodo določala delovni čas resortna ministrstva sporazumno z ministrstvom za socialno politiko v duhu določb tega zakona. V ostalih podjetjih, iz-vzemši industrijska in rudniška, navedena v čl. 9 poglavje L tega zakona traja delovni čas od 8 do 10 ur na dan z ozirom na značaj in težkoče posla. Ministrstvo za socialno politiko bo sporazumno z ministrstvom za trgovino in industrijo izdalo po zaslišanju trgovskih in industrijskih, obrtnih in delavskih zbornic naredbe glede delovnega časa za vsako kategorijo podjetij tukaj označenih. V teh podjetjih bo delovni čas določen po sporazumu med delodajalci in delavci ter se more podaljšati delovni čas za prekomerno delo fte za eno do dve url dnevno. Pismen sporazum o tem je dolžan delodajalec dostaviti oblasti najpozneje do pričetka izvrševanja preko-kernega dela.» Proti temu predlogo je govoril v imenu Jugoslovanskega kluba dr. Hohnjec, ki se je zavzemal za osemurni delovni čas brez kakih omejitev. Socialni demokrat Divac je izjavil, da smatra ta predlog za napoved vojne delavskemu ljuastvu. Predlaga, naj se predlog vrne odseku, ker bodo drugače socialni demokratje v znak protesta zapustili sejo. Debate so se udeležili še nekateri poslanci Pri glasovanju je bil sprejet predlog poslanca Divca, ki sta se mu pridružila tudi minister za socialno politiko in poročevalec. Nato se je prešlo v razpravo o ostalih Členih. Pri členu 21 je dr. Žerjav zahtevat naj se porodnicam dovoli samo šesttedenski dopust po porodu. S tem predlogom se je strinjal tudi minister za socialno politiko dr. Kukovec. Člen je pa sprejet, kakor ga je predlagal odsek, da se porodnicam prepove delo dva meseca pred in dva meseca po porodu. Glasovalo se je tudi o členu 40 glede volilne pravice delavcev za delavske zbornice. Ta člen je bil sprejet v redakciji da imajo delavci volilno pravico za delavsko zbornico v starosti od 18 let dalje. Po glasovanjih o ostalih členih je predsednik izjavil, da je zakon o zaščiti delavcev, izvzemši člene 6 do 16 sprejet. Jugcslovenski neznani vojak na Avati BELGRAD, 7. Kakor znano, je odpotovala na Avalo posebna komisija, v kateri sta se nahajala tudi predsednik Narodne skupščine dr. Ribar in vojni minister Že-čević, da ugotovi, ali je neznani vojak, katerega so bili Nemci pokopali na Avali, res srbski vojak. Vsled pisanja nekaterih listov so bili začeli nekateri dvomiti o tem. Sedaj javljajo, da je komisija, čim je prišla na Avalo, dala izkopati neznanega vojaka in da se je ugotovilo, da gre res za grob srbskega vojaka, ki je padel od nemške granate, katere drobci so se našli v grobu. Da je to res srbski vojak, pričate dve najdeni fišekliji z rusko municijo, dva srbska pasa, del srbske uniforme in srbski denar v denarnici (tri dvodinarke in groš od nikla). V denarnici se je našel tudi listek, to, da ni se moglo ugotoviti, kaj je bilo na njem zapisano. Vse omenjene stvari so se prenesle v Belgrad, a kosti so bile zložene v krsto in pokopane na istem mestu. Grob bo začasno urejen, dokler se ne zgracfi projektirani spomenik. ČehoslovaSka Stavka čehoslovaških rudarjev PRAGA, 7. V premogokopnem okraju Moravska Ostrava je bila proglašena splošna stavka, h kateri se jje pridružilo 40.000 delavcev. V celem okraju pa vlada popoln mir in v Pragi v ministrstvu za javna dela se vršijo pogajanja z delavskimi organizacijami. V glavnem se je tudi že dosegel sporazum o vseh vprašanjih razen enega, o katerem se pogajanja vršijo v Moravski Ostravi. Odločitev o tem vprašanju in dosledno tudi konec stavke se pričakujeta že tekom današnjega dneva. ■talila BONOMLIEV GOVOR V ZBORNICI Ministrski predsednik opravičuje postanek poziva vso javnost na sodelovanje za vzpostavitev državne avtoritete la obljublja, da namerava onemogočiti stavke državnih uslužbencev. RIM, 7. Ministrski predsednik Bonomi, ki si ni znal, ali nI mogel zagotoviti znatne večine zbornice ne simpatij večine italijanskega naroda s svojo notranjo politiko v praksi, si jo je zagotovil včeraj v teoriji v zbornici Doslej se o njem ni vedelo, kam da pravzaprav spada; držal se je vedno na površju z nekakimi polovičnimi izjavami in nedoločnim delovanjem ter dajal prav — kakor je dejal Mussollni — sedaj temu, sedaj onemu, večkrat pa kar vsem. — V svojem včerajšnjem govoru se je odločno pomaknil bolj na desno. Storil pa je to zelo elegantno in se je za slovo prav prisrčno in prijateljsko smehljal svojim starim prijateljem socialistom. Morda je bila najbolj spretna poteza v ne jg o vem govoru ta, da je izluščil iz fašizma in socializma po eno skupino, katere načela in delovanje je odobrit. S tem se je že v naprej zavaroval pred očitki, da namerava nastopati proti socializmu in fašizmu kot takemu. Nastopal bo samo proti njunim skrajnim izrastkom: nasilnemu fašizmu in nasilnemu socializmu, komunizmu. Sicer pa je dober socialist in še boljši fašist — Drugače je bil njegov govor bolj samoobramba in demagogija, izvzemši točko, v kateri je odločno izjavil, da bo z vsemi sredstvi onemogočil stavko v državnih podjetjih in da je že izdal merodajnim oblastvom tozadevne naredbe. V začetku svojega govora je izjavil ministrski predsednik, da bo vzel svojemu govoru za podlago dogodke tekom fašistovskega kongresa v Rimu. Nihče ni trdil, da je vlada kriva zaradi tega, ker je dovolila faiistovski kongres, pač pa so ji nekateri govorniki očitali, da je dovolila fašistom obhod po mestu in da je dovolila velikanski množici oboroženih fašistov prihod v Rim. Kur se tiče prihoda vaKkefa Števila fašistov v Rim, je izjavil, da so tozadevni napadi na vlado neupravičeni, ker večina udeležencev fašistovskega kongresa fe bila v Rimu že od časa proslave neznanega vojaka. Tik pred kongresom jUi js prišlo kakih 3000. Prihajali so od vseh krajev in ne v posebnih, naročenih vlakih, in tudi posamezno. tako da je bila kon- Kowfa& prišU*v*RjM, bi bila vlada lak-ko prepovedala obhod in s tem povzročila krvav apopad s varnostnimi orgaai, Id bi bili aicer gotovo lagsH, toda s ognaMnl frtva-Prcfivanja krvi vlada ni hotela in je zato dovolila obhod, toda pod pogojem, da fašisti takoj po odhodu odpotujejo. Fašistovski voditelji so to svečano obljubili, toda izkazalo se je, da fašistovske mase niso tako disciplinirane, kakor bi morale biti po svoji vojaški organzaciji. Množica se je uprla voditeljem in je vdrla v mesto. Vlada je tedaj dala ukaz varnostnim oblastvom, da preprečijo stik med fašisti in delavstvom, obenem pa je ukrenila vse potrebno, da prisili fašiste na odhod in delavstvo na dokončanje stavke. Najbolj nezadovoljni z izidom rimskega kongresa bi morali biti fašisti, ker se je izkazald^kakor je priznal tudi sam Mussolini, da je fašizem preveč podeželski in da ni mogel pridobiti za se tisočletne rimske duše. Bonomi je nato odgovoril posameznim govornikom, ki so iznesli res žalostne in težke dogodke iz svojih volilnih okrajev. Poudarjal je, da so štiri petine Italije če že ne v normalnih razmerah, vsaj relativno mirne. So sicer še pokrajine, med temi 11 pokrajin padske doline in štiri ali pet toskanskih pokrajin., kjer so razmere še daleč od normalnosti, toda gre večinoma le za lokalne spopade, ki se bodo dali s časom odpraviti. Očitki, da se ni nič naredilo, in da se položaj nt izboljšal, so ne-upravčeni. Bonomi je nato prešel na razvoj fašizma, ki ni nič drugo nego protirevolucionarna reakcija. Opisal je v zelo plastičnih barvah razmere leta 1919. in 20-, ki se je vrinila v socialistično gibanje nova množica, vsa zableščena z revolucionarnim svetiom, ki je prihajala iz Rusije, kjer se je zrušila despotska carjeva vlada in je proletariat vzel v roke državno krmilo. In tedaj je bil stari socializem, katerega je on širil, ker ga je smatral za element in kvas za srečo nove domovine, poplavljen od množice, ki je širila v pričakovanju revolucionarnega čudeža nasilno postopanje. Na socialističnih kongresih se je tedaj govorilo odkrito o potrebi nasilstva in proletariat je bil prepričan, da je na predvečerju revolucije in diktature proletariata. In v tistih časih se je na javnih ulicah zasramovala uniforma italijanskega vojaka, ki je na Krasu in na Alpah predstavljal sliko domovine in se ovenčal s slavo. Tedaj se je javno psovala domovina, ki ni bila še gotova zmage. Takrat pa je vstala protirevolucionarna reakcija in je nastal fašizem, ki je nastopil z nasiljem proti nasilju in je bil pozdravljen ket osvoboditelj. V vsem tem času je bila država skoraj odsotna, ne zaradi po-mankanja oseb, temveč zaradi razmer in italijanska družba se je zbrala okoli fašizma. Zdelo se je, kakor da bi šlo samo za spor med fašisti in komunisti, v katerega se država nima pravice vmešavati To prepričanje se je tako vkoreninilo, da se drŽava, ko posreduje, napada z obeli stran«. Prišlo je tako daleč, da je MussoKni izjavil, da bi moglo priti do sporazuma med fašisti in komunisti proti državi, če bi ta potlačila obe te stranki. Lahko se kritizira delo sedanje vlade, toda priznati se mora, da se ugled in moč države ne more vzpostaviti s čudežno palico in da se organi, navajeni na drugačno službovanje, ne morejo kar črez noč izpremeniti. Ministrski predsednik je nato prešel na sedanji položaj v državi in ugotovil, da sta se fašizem in socializem oddaljila od svojih prvotnih oblik. Revolucionarno gibanje izhaja iz kaotičnega gibanja in se orientira v dve smeri: v smer revolucionarnega komunizma in v smer prvotnega socializma, ki se približuje praktičnemu reformizmu. Tudi fašizem se deli sedaj v dve struji, ki si že začenjate nasprotovati Prva struja se bori proti socializmu ne kot zatiralka socializma, temveč kot njegova tekmovalka: noče uničiti socializma, temveč stopiti na njegovo mesto. Druga struja hoče kristalizirati fašizem v njegovi prvotni obliki in ohraniti oboroežne naskočne oddelke. Nasproti tem štirim gibanjem mora zavzeti vlada določno stališče. Vlada se ne postavlja na stran nobene stranke. Smatra socialistično delovanje m propagando za zatkonito ia dovoljeno, če se vrši v mejah zakona in zavzema tako stališče tudi nasproti drugim strankam. Tudi fašistovska politična stranka ima pravico do obrambe pred vsakim nasilstvom, dokler deluje na zakonitem polju organizacije in propagande. V nasprotnem slučaju. Če posamezne skupine, fašistovske ali druge hočejo vztrajati pri oboroženi organizaciji, pri sestavljanju na-skočnih čet, kazenskih pohodij, ne ostaja vladi drugega, nego da strogo izvršuje določbe kazenskega zakonika. V tem zmislu je vlada doslej delovala, kakor dokazujejo njeni zakonodajni ukrepi, ukazane preiskave po orožju, umeknitev orožnih listov itd. Bonomi zaupa, da se bosta red in mir postopno povsod vzpostavili. Gotovo ne zadostujejo za to policijski ukrepi, ki ne morejo preprečiti prelivanja krvi, ko je želja po ubijanju vkoreninjena v srcih. Potrebno je, da dela ves narod v ta namen, da vsi državljani, oni, ki ukazujejo in oni, ki se pokoravajo ukazom, dobe zopet zmisel za dovoljeno in nedovoljeno. Bonomi jeva želja bi bila, da bi dala zbornica prva dokaz večje resnosti. Namesto iznašanja seznamov mrtvecev na eni in drugi strani naj se ti seznami sežgejo in naj se začne delo življenja. Italija se ne sme vrniti v čase Goelfov in Gibelinov. Oni, ki so padli v veliki vojna za Italijo, niso padli zato, da se v njihovi domovini nadaljuje žalostna in smrtonosna bitka brez hiči in brez ideala. Kar se tiče zahteve, naj vlada zajamči redno poslovanje državnih obratov, je Bonomi izjavil, da ne more sprejeti tega poziva, ker je vlada že sama ukrenila potrebno v tem oziru. Tekom rimske stavke se je on osebno zanimal za stavko v javnih obratih in je prvič ukazal kraljevim stražnikom, da nadomestijo stavkajoče tramvajske uslužbence. Izdal je tudi podobno povelje oblastvom v večjih mestih za slučaj stavke v javnih obratih. iCar se tiče železničarjev, je njihov položaj še bolj jasen. V Italiji so železnice po večini podržavljene in železničarji nimajo nad sabo privatnega podjetnika, temveč državo. Parlament je L 1907. določal v posebnem zakonu, da so železničarji državni uradniki« ki so podvrženi zakonom o pravnem položaju uradnikov, to je znanemu (Tukaj so dvignili socialisti in komunisti grozen krilc Kričali so Bonomi ju, da je Izdajnilr in da —daj, kar je govoril leta 1906. ko je bil za stavko. Predaednik zbornice je zakričal, da Bonomi takrat še ni bil poslanec* Bonoma se je Čudil, da se protestira proti pri-midttl CL 56. ko se obenem zahteva vzpostavitev državne avtoritete in zakonov). Bonomi je zaključil, pozivajoč zbornico, naj izreče resno sodbo o vladnem delovanju in jo >e opozoril, da je njegova vlada res nekaj naredila. Omenil je reško vprašanje, finančno vprašanje, ki ga je bil odločno načel že Gio-litti itd. Ministrski predsednik je stavil vprašanje zaupnice na resolucijo Pietrovalla, s katero se se odobravajo vladne izjave. Resolucija je bila sprejeta z 251 glasovi proti 105. Prisotnih članov je bilo 422, glasovalo jih je 356, ni jih glasovalo 66. Vlada je dobila torej 146 glasov večine. Glasovali so za: reformisti, demokrati, avtonomna stranka; glasovali so proti: socialisti m komunisti, republikanci, Jugosloveni in dr. Niso glasovali: nacionalisti, fašisti in agrarci. Poslanec Podgornik je izjavil, da je vlada zanikala slovanskemu prebivalstvu, vklitib temu, da je pokorno obstoječim zakonom, najbolj elementarne pravice do družabnega življenja, da ni zadovoljila njihovih zahtev ne na solskem, ne na jezikovnem, ne na gospodar., ne na upravnem polju in da bo zato jugoslo-venska skupina glasovala proti vladi. Ta izjava je vzbuciila v zbornici silno razburjenje. Eivsi veliki vezir Said Ali paša usnori^n v Rimu RIM, 7. Včeraj zvečer ob 17*30 je neki neznanec ustrelil v ulici Bartolomeo Mu-stacchi iz revolverja proti bivšemu turškemu velikemu vezirju (ministrskemu pred-sedniku), ki se je peljal v kočiji št. 872 pod vodstvom kočijaža Fiori-ja Guglielmo Veliki vezir je bil zadet, a napadalec j» zbežal. Po napadu je peljal kočijaž ra njenega Said Ali pašo v bolnišnico, toda ranjenec je med potjo umtl. Francija Odnošaji med Francijo in Italijo PARIZ, 6. Agencija Havas javlja: Mini-predsednik je sprejel odposlanstvo italijanskih naselbin, ki mu je izrazilo prijateljska čustva italijanskih izseljencev napram Franciji. Odposlanstvo je dalje izrazilo željo, da bi se vsak sporazum med Francijo in Italijo čim prej razoršil. Predsednik je sprejel ludi italijanskega poslanika Bcnina Longare-a, generala Nolett-a in angleškega poslanika Hardinge-a. Moč francoske armade PARIZ, 7. Glavni poročevalec v komisiji francoskega paralmenca za armado polkovnik Fabry je predložil svoje poročilo. Po tem poročilu je štela francoska armada z naselbinami vred 1. oktobra 1. 1Q21. okroglo 818.000 mož, od teh 591.000 Francozov, 117.000 severnoafriških urojcncev in 110.000 domačinov iz naselbin in ino-zemcev. Po načrtu parlamentarne komisije za armado bi štela francoska armada 1. januarja 1922. okroglo 820.000 mož, ko pa se odpusti prvi del letnika 1920, samo še 649.000 mož. V maju pa, ko se pokliče pod orožje prvi del letnika 1922, se bo število zvišalo do 777.000 mož, dočim bo to število po odpustitvi drugega dela letnika 1920 zopet padlo na 661.000 mož. V novembru, ko se pokliče pod orožje drugi del letnika 1920., bo moč francoske armade zopet poskočila na 818.000 mož. Francozi proti nemškim delavcem v opustošenih pokrajinah PARIZ, 7. Agencija Ha vas javlja: Prefekt pokrajine Somme je izvršil preiskavo o razpoloženju domačinov iz okraja Chaulnes napram nemškim delavcem, ki so zaposleni pri zidanju 11 vasi v omenjenem okraju. Preiskava je dognala, da se je večina oškodovancev izrazila proti temu, da bi se za ta dela rabili nemški delvci. Zdi se, da izhaja to nasprotovanje prizadetih družin iz strahu, da bi znalo priti do nemirov in spopadov, kajti nemški delavci nočejo biti omejeni v svojih seli-ščih, temveč se svobodno gibljejo po vsem okraju. Poslaniška konferenca dovolila bivši cesarici Z iti, da lahko gre v Švico PARIZ, 7. Bivša avstrijska cesarica je predložila pred kratkim poslaniški konferenci prošnjo za dovoljenje, da bi lahko šla v Švico obiskat svojega šestletnega sina, ki je obolel na slepem črevesu ter bo moral biti operiran. Poslaniška konferenca je odgovorila na njeno prošnjo, da se sklep o izgnanstvu nanaša samo na osebo bivšega cesarja. Vsled tega ji more dati dovoljenje edino le švicarska vlada. Cesarica se je obrnila nato neposredno do švicarske vlade, ki je tudi ustrgela njeni prošnji, toda pod pogojem, da bo morala zapustiti Švico, kakor hitro se bo izkazalo, da se je zdravje njenega sina popravilo in da ni več nobene nevarnosti za njegovo življenje. Anglija REŠITEV ANGLEŠKO-IRSKEGA SPORA SPORAZUM URADNO POTRJEN LONDON, 7. Uradno se javlja, da je bil med zastopniki angleške vlade in siniaj-novd sklenjen sporazum. Ta sporazum bo predložen v odobritev angleškemu in irskemu parlamentu« Prepis besedila omenjenega sporazuma je bil poslan mlnlstr« skemu predsedniku Severne Irske g. Siru Jamesu Craig-u. Amerika Uspeb konference v rokah Japonske V pričakovanju odgovora Is Tokia WASfflNGTONf 6. Usoda washington-ske konference je odvisna od tega, kakšen bo odgovor japonske vlade na vprašanje, ki ji ga je poslal japonski zastopnik na Stran EL zadnji vojni Gre ^ konsolidacijo najmanj osemnajstih narodov držav. To so mali In manjši narodi in je ravTip problem takih r.srodov in držav nekaj poSsbnega. V zapadni Evropi in v Ameriki imajo mai£ ra- m konferenci baron Kato glede sporazuma o skrčenju vojnih mornaric. Baron Kato, ameriški državni tajnik Hughes in angle'ki odposlanec Balfour so imeli preteklo soboto sestanek, na katerem so se sporazumeli o razmerju 5:5 3, koKkor gre za velike bojne ladje toda admiral Kato j? izjavil, da mora ta sporazum potrditi ji-ponska vlada, Vsled tega je poslal takoj po sestanku v Tokio dolgo poroč lo, na katero j bi tako zvane velesile hotele razlikovati ima priti odgovor, ki se sedaj krogih ined velikimi in malimi državami- Po mne- IMm jHttbflnina" Državniki m strokovnjaki zmagovitega oporazuma si že nad dve leti belijo glave z reševanjem nerazrešljive uganke, kakQ V Trs ta, dne 8. decembra 1921 konfernce pričakuje z nestrpno skrbjo in radovednostjo. Od odgovora, ki ga bo dala japonska vlada glede razmerja vojnih mornaric bo odvisna usoda tudi vseh drugih sporazumov, ki so se dosedaj dosegli. Ker so ti sporazumi velikanske važnosti, je razumljivo, da se pričakuje japonski odgovor z napeto nestrpnostjo. Med aoseženemi sporazumi so poleg sporazuma o skrčenju vojnih mornaric najvažnejši sledeči dogovori: t. Angleško - japonska zveza se bo razveljavila. 2. Na mesto te zveze pride folitični sporazum med Ameriko, Anglijo, rancijo in Japonsko. 3. Otočja na Tihem oceanu se ne smejo utrditi. Dejstvo, da bo tudi Francija vključena v četverni sporazum, ki so tiče izključno vprašanj Tihega oceana in Daljnega vzhoda, je nekatere kroge precej iznenadilo. Razlogi, ki so pri tem odločevali, niso še bili obznanjeni. Japonski odgovor se pričakuje v teku nju Masaryka ni mala država nič manj politična individualnost kakor velika država. Ne odloča število, ampak kakovost. Vnanji politiki in v diplomaciji se mora uveljaviti demokratizem. Kakor že ni več razlike med bogatim in revnim državljanom, tako tudi ne sme biti razlike med velikimi in m&lii^ narodi. Ne gre za moč in veličino, ampak za pravico in vrednost. Rešitev srednjeevropksega problema ali bolje rečeno konsolidacijo Srednje Evrope je potrebna že z ozirom na ruski problem Ta problem vstopi v kratkem v novo fazo. Rusija pride do svoje konsolidacije. Če hoče biti Evropa pripravljena na ta trenotek, se morajo drugi problemi kmalu rešiti. Poseben problem je razmerje med Francijo in Nemčijo Masaryk je uverjen, da je za ohranitev današnjega dne. Ako bo povoljen, tedaj bo j miru v Evropi potrebno, da se Franciji ne imela konferenca jutri v sredo plenarno bo treba bati napada od strani Nemčije. sc)o. na kateri bo predsednik dal uradne izjave o sporazumih, ki so se dosedaj dosegli, ter bo določil nadaljni program konference. Splošno je upanje, da bo japonski odgovor povoljen. To upanje se naslanja na dejstvo, da so se bojazni japonske vlade glede namenov Zedinjenih držav na Daljnem vzhodu v toku razprav na wa-shingtonski konferenci razpršile. Japonsko odposlanstvo je prišlo do prepričanja, da Zedinjene države nim&jo nikakor namena pripraviti Japonsko ob vse pridobitve, ki jih je izvojevala japonska diplomacija v zadnjih letih na Daljnem vzhodu. Kaj pa bo, ako odgovori japonska vlada nepovoljno, t. j. ako izjavi, da zahteva razmerje 70 kar bo pomenilo, da hoče na vsak način ohraniti v svoji mornarici najnovejšo bojno križarko «Mutsu»? Sedaj je v krogih konference že javna tajna, da bodo v tem slučaju zgradile Zedinjene države dva nova naddrenota vrste «Mary-l?nd~> in Anglija tudi dva nova naddred-nota vrste «Hood». Iz vsega tega je razvidno, da je od japonskega odgovora odvisno zelo mnogo. Zraven tega se je rešilo že toliko vprašanj, da se lahko reče, da je konferenca končala že dve tretjim svojega dela. Nemflia Viljem II, se ženi? BERLIN, 7. «Berliner Ztg. a m Miltag-s poroča, da se bo bivši cesar Viljem II, zopet oženil. Vzel bo vdovo nekega višjega častnika iz Gdanskega, ki je v vojni padel. Masoilfk o Mvnsni položaju V razgovoru z zastopnikom njujorškega lista «World > je razvijal predsednik čeho-sl o vaške republike Masaryk naslednje glavne misli: Vojne grozote in njene posledice so vse misleče in vodilne ljudi v Evropi in v vsem svetu poučile, da temelji blaginja človeštva v dela in njega kulturnih uspehih. Zato pričakuje Masaryk, da podkrepi va^ shingtonska konferenca to spoznanje in pripomore k utrditvi miru. Veseli ga, da Amerika vstopa v zvezo 9 vsem svetom. Četudi Amerikanci ne poznajo še Evrope, ne sledi še iz tega, da morajo Evropo zapustiti, marveč sledi iz tega le potreba, da morajo Evropo spoznavati, Masaryk je pristaš ideala trajnega miru in nasprotnik militarizma in imperializma. Ravno zato pa je nasprotnik sentimentalnega pacifizma, kakor ga nahaja v Ameriki in na Angleškem. Pristaši takega pacifizma gredo s svojimi mirovnimi stremljenji Je na roko militaristom. Zato naj bi wa-shingtonska konferenca postopala praktično in služila res idealu miruf Problem Srednje Evrope V pojin Srednje Evrope šteje Masaryk pas matih držav in narodov med zapadom ip Rusijo. Ta pas je igral v zgodovini veliko vlogo. Posebno pa se je pokazal v minevanja za problem Srednje ExTOp* a 1 Z^T7 U^mte, KakQ to zato, ker so tam vfe drZAve£ker H?«?/SjEfT^/6^ "T*** tam m akutnega Jezikovnega in narodnega 1* sv£°v.ne Vff?e' .,Za ^vadnega vranja. Bilo bi zastarelo postopanje, če £1 mne državnik, ne finančni » - - r f t t strokovnjak, je vsa stvar priprosta: Nemčija je napela vse svoje sile in izčrpa-? la vse svoje gospodarske reserve v to, da bi dosegla zmago. Ona je svoje gospodarske reserve uporabljala z neverjetno naglostjo, brez računa in brez štedenja, dobro vedoč, da so njeni nasprotniki v vsakem oziru, in posebno v gospodarskem pogledu, mnogo močnejši nego ona s svojimi zavezniki skupaj. Njena zmaga je bila torej mogoča le v tem sluCaji-, ako t i bila z naglimi udarci, v katere je polagala vse svoje moči, iznenadila svoje nasprotnike. Ta taktika ni nič novega in je stara kakor svet; ko hoče namreč slabejši premagati močnejšega, sme racuaati n* uspeh le v slučaju, da se mu posreči, t nekolikimi udarci, v katere je zbral vse svoje moči, iznenaditi in ones/estiti svojega nasprotnika. Nemčija ni ničesar tvegala s tem, da je postavila na karto vse svoje gospodarske reserve, kajti Sporazum bi ji bil v slučaju poraza vseeno odvzel vse orc gospo« darske reserve, ki bi ji bile ostale po vojni, V slučaju zmage pa bi se Nemčiji ne godilo tako, kakor se dogaja sedaj sporazumu, da ne more priti do nobene odškodnine, temveč bi bila našla Nemčija v bogatih reservah mogočnega sporazuma dovolj sredstev, da si povrne vse svoje vojne stroške in da se obogati na račun premaganih nasprotnikov. Nemčija je bila torej v položaju smrtno tegaga denarja. Sporazum noče spreje- J „ mati: odškodnine v nemških markah na-1 PUSVIlfi ff^S! slanjajoč 6e na upravičeni razlog, da »c! ,T , 7 ,.T " , , nemški papirnati denar brez veljave, ker i telili! n i -?'"p Markežič-Janov8kT. M ni pokril ? zlatQ reservo in se neprene-1 ^ CK uoiiia slab. brez konca m kraja. Nemci minila. Pogreb se bo vršil jutri/ob 9. ud morejo torej plačevati vojno odškodnino v traj izpred sanatorja. Naše iskreno sožalje! Zato želi, da bi prišlo med Francijo in Nemčijo do sporazuma in do skupnega dela. Anglija bi mogla biti blažilen posredovalec. Pred vojno je Nemčija z nje priveskom Avstro - Ogrsko zapovedovala nad Evropo. Vojna je izpremenila politično organizacijo Evrope. Tri absolutistične velesile — Nemčija, Avstro - Ogrska in Rusija — so se zrušile in nobena teh sil ne pride več do vodilne moči, kakor jo je imela Nemčija pred vojno. Evropa more in mora postati «veliki sporazum« velikih in malih narodov, V tem smislu moramo želeti, da si Rusija zopet pridobi svoj vpliv v Evropi. V tem smislu želi Masaryk sodelovanja Amerike z evropskimi narodi. Trajno zediajenje med Zedin;enimi državami in Ameriko bi bilo neizmernega pomena za mir in kulturni razvoj vsega sveta. Težavnejši je problem Tihega oceana, posebno pa problem Japonske Japonska je preobljudena, v Ameriki pa je ravno nasprotno. Ta razlika določa v veliki meri politične odnošaje med tema narodoma. Vprašanje razorožitve Resnična razorožitev bo uspeh in posledica resnično mednarodne in človekoljubne politike narodov in držav! Vsi narodi morajo priti do uverjenja, da mora napadalnost prenehati, da morala človečnosti dopušča le obrambo, ne pa napadanja. Zato se mora povsod tirati resnična kulturna politika, ki naj izvede načela vzajemnosti in mednarodnosti. Masaryk obžaluje, da je Amerika zapustila Zve zo narodov. Ni prijatelj pasivnosti, L„cr sodi, da je boljše, če se povsod sodeluje zr dobro siva*', kjer se le nudi dostopna prilika. To velja za vse mirovne pogodbe. Te pogodbe niso brez pogrešk zrjot in protislovij, vendar so dovedle de boljšega političnega stanja v Evropi, nego jc bilo pred vojno. Z vzajemnim zaupanjem in sodelovanjem se morejo po daljšem izkustvu pogreške ublažiti in odstraniti Vvashirgtonska konferenca se bo bavila s finančnim problemom Evrope iu vsega sveta, posebno pa z valuto. Vojna nadaljuje do neke mere ravno v gospodarski obliki Čudno bi bilo, če bi se razvnemali proti vojni, a bi prezirali pri tem škodljivo učinkovanje valutnih špekulacij. Pokolj v vojni je gotovo nekaj strašnega, ali sistematično izstradavanje in iz-mozgavanje gospodarsko šibkejšega je nečloveško. Masaryk želi, da bi se konferenca na praktičen način bavila z gospodarskim problemom. Ni prav, da se ta problem navadno razumeva v dobrodelnem smislu, ki pomeni le trenotno pomoč, in da se prezirajo finančne in gospodarske kup-čijske težave in njih posledice. V kupčij-skih stvareh daje solidni kupčiji prednost pred sentimentalnostjo. inozemskih valutah, t. j. s francoskimi švicarskimi, belgijskimi franki, ameri-kanskimi dolarji, angleškimi funti itd. In to Nemci tudi res delajo ter so na ta način plačali že nekaj miljard., Kako pa jc nemška vlado prišla do inozemskega denarja? Na zelo priprost način: kupila ga je na raznih borzah v Berlinu, Parizu, Londonu, New-Jorku itd. s — svojimi markami, katerih lahko tiska kolikor se ji ljubi. Nemci so plačali n. pr. za en amerikanski dolar 20, 30, 50, 1000 in celo en milijon nemških mark. Saj je vendar za nemško vlado popolnoma vse eno, ako na en marka > ali pa «En milijon mark>:, samo košček papirja natiska besedilo < Ena da ji kdo za tak košček papirja, da drugi košček papirja, na katerem je natiskano «En dolara in kateri košček papirja hoče Sporazum za vsako ceno dobiti ravno iz rok nemške vlade in od nikogar drugega. Nemci so si dobro zapomnili star rimski izrek: *mundus vult decipi> (svet zahteva, da se ga slepari) in ga pridno sleparijo; ker nočejo zmagovalci sprejemati nemških mark v plačilo, jih Nemci zamenjujejo s franki, dolarji, funti iid. in jih potiskajo v žrela nikdar sitih zmagovitih držav. Iz vsega tega je jasno, plačuje in ne bo plačala ne, temveč le tiska vedno in vedno nove bankovce; ker pa zmagovalne države \ resnici ne dobivajo nikake odškodnine, da Nemčija ne vojne odškodni- no! ne ga, ki se mora podvreči nevarni j katera edina bi mogla vsaj začasno zakr-operaciji: ako se operacija posreči, si j pati razrušene f nance posebno slabejših je s tem rešil življenje, ako pa ne, ni ni- zmagovalk, kak.n* sta Francija in Italija, česar izgubil, ker bi bil moral tudi brez j postaja gospodarski položaj teh poslednjih operacije umreti To umiranje pomeni se- 1 vedno hujši in jih *ili, da posnemajo vedno veda za Nemčijo le umiranje v gospodar- bolj pridno nemški sistem tiskanja papir- Ljudsko štetje. — Municipij priporoča opreznost proti zlorabam. Tukajšnji občinski urad nam jc poslal sledeče oznanilo: Opazilo se je, da so šli v posamezne družine ljudje, ki nimajo z ljudskim štetjem prav nič opraviti, ter so zahtevali osebne in druge podatke, kakor bi zbirali poizvedbe na svojo roko. Da bi se takšne zlorabe odvrnile, opozarja občinski urad meščanstvo, da imajo števni uradniki, katerim je poverjeno pobiranje in pregledovanje družinskih pol, posebno izkaznico co z naslovom; «Censimento popolazione, — Sede centrale». (Ljudsko štetje. — Osrednji urad.) Na to izkaznico je pritis-njen okrogli pečat tržaškega občinskega urada. Spričo tega bo pametno in primerno, da si družine, preden izročijo družinske pole in dajo druga obvestila, storijo od števnega uradnika pokazati omenjeno izkaznico. Obenem se pozivajo prebivalci, naj skrbno in vestno izvršijo, kar zahteva od njih zakon, kakor je bilo svoj Čas oznanjeno v oglasu občinskega urada od 16. novembra t. 1,, ter naj pravilno izpolnijo oba izvoda družinskih pol, ki so jim jiz razdelili števni uradniki med 20. in 30. novembra, in da izročijo števnim uradnikom te pole, ko pridejo prvič ponjc, da se ne bodo morali brez potrebe vračati. Na ta način se bodo prizadeti izognili kaznim, ki jih predvideva čl. 11. zakona od 7. aprila 1921. skem in političnem pogledu. Tako je umrla nekdanja mogočna in bogata beneška republika, tako je umrla Španska, Turčija itd. Operacija se ni posrečila in Nemčija je bila razbita. S tem pa je tudi postavila svoje zmagovite nasprotnike pred dovršeno dejstvo, da se ne morejo odškodo-vati za ogromne žrtve, ki so jih morali položiti na altar svoje zmage. Ne morejo sc odškodovati zato, ker je Nemčija že pred polomom porabila V9e to, kar bi ji bili zmagovalci po vojni lahko vzeli, a bila je premagana ravno zato, ker je izčrpala vse svoje reserve. Te resnice pa nikakor ne morejo prodreti glave zmagovitih državnikov; oni potrebujejo odškodnino, krvavo jo potrebujejo, da bi vsaj za silo zakrpali svoje razbite finance in skušajo na vse načine iztisniti iz Nemčije to, česar ona nima. Zlata Nemčija ne more dati, ker ga nima; in če tudi bi ga imela ta dala, bi to zmagovalcem pri sedanjih gospodarskih razmerah prej škodovalo, nega koristilo; saj vendar vidimo, da se nekatere države po vojni gospodarsko dušijo radi preobilico zlata. Kar se tiče odškodnine v obliki blaga velja, vel>a približno isto, kar o zlatu. To nam je pred par meseci dokazal slučaj z nemškimi železniškimi stroji, ki jih je Nemkša vlada ponujala Italiji na račun vojne odškodnine. Italija je to ponudbo odklonila * utemeljevanjem, da bi italijanska industrija trpela Jkodo, ako bi prišle v deželo nemške lokomotive. Na ta dva načina torej ne gre. Niti x zla ton/ niti z blagom ne more Nemčija poravnati zmagovalcem vojne odškodnine. Ostane Še tretji način: poravnava v papirnatem denarju. (Nemški in francoski kapitalisti so si izmislili nov duhovit trik, ki pa ni nič drugega, nego maskirano plačilo s papirnatim denarjemv Ta trik obstoji v tem, da bi nemški delavci na račun nemške dr* žave s svojim delam vzpostavili razrušene francoske pokrajine. Seveda bo morala nemška vlada za to delo plačati svojim delavcem z nemškim papirnatimi markami. Mari ne bi bilo za francosko državo Se bolje, ako bi ji dala Nemčija odgovarjajočo svoto denarja in bi H pripustila, da ona sama po svoji volji vodi delo vzpostavljenja v svojih razrušenih pokrajinah?) Oglejmo si torej ta tretji način poravnanja vojne odškodnine v obliki papirna- natega denarja, zakladnih bonov in drugih «vrednostnih papirjev». To pa - o-meni, da se vse države ena za drugo valijo po strmini navzdol. Ali ni nikakega izhoda iz labirinta, v katerem sc danes nahaja človeška družba? Seveda je; in kakor si je človeštvo znalo do sedaj vselej pomagati, pomagalo si bode tudi sedaj in krenilo bo na novo pot gospodarskega in kulturnega razvoja, ki pa ne bo več — kapitalistična. Kedej?? Kadar bodo množice in njih inteligentni voditelji spoznali, da je treba enkrat končati z neumno in nevarno igro medsebojnega sleparjenja s celimi kupi papirja. Ta igra je nevarna radi tega, ker z neverjetno bomo zapravljajo gospodarske reserve, ne da bi se iste zadostno spopolnjev^le z no-- o produkcijo. To nam jako nazorno po-Kazuje današnji položaj v Nemčiji, da ne omenjam Rusi;?, Avstrije, Poljske in drugih držav, ki so v tem oziru zašle že jako daieč. Na nemškem vlada namreč sedaj prava rokupovalna mrzlica. Množice spoznavajo vedno bolj, da papirnati denar postaja vedno manj denar in vedno bolj le navaden papir, vsled česar se ga skuhajo čin prej iznebiti na ta način, da ga za menjujejo za blago, t. j. da kupujejo in konsumirajo veliko več, nego bi se to smelo goditi z ozirom na katastrofalni -o-ložaj narodnega gospodarstva. Iz ravno istih razlogov peša ne~*v>cf*~ tudi produkcija. Kako naj imajo producenti — pa naj si bodo kapitalistični podjetniki ali delavci — veselje do dela ko za produkte, v katerih je vtelešem fizično delo, podjetni duh, strokovno znanje, spretnost, iznajdljivost, organi-zatorično delo in celo genijalnost, ko za vse to dobivajo koščke papirja, na katerih je natiskano, da predstavlja toliko in toliko takega in takega denarja, ko dai.es že skoro vsakdo ve, da bo - ir, ki velja danes še kilogram pšenice, črez mesec morda le še 50 dkg. Kakor rečeno, ni danes to zpoznanje še splošno, ali z nepremaglivo silo vedno bolj prodira v široke ljudske mase. Čim več se Širi, tem bolj se približujemo trenutku, ko bo človeštvo kienilo na — nova pota. In takrat ne bodemo več govorili in pisali o vojnih odškodninah. Silvester. Italijansko - slovenska komisija pri ministru za osvobojene kraje zaradi vprašanp vojne odškodnine. Te dni je prišla v Rirs: komisija sestavljena od članov industrhiške zveze v Gorici, agrarne zveze, konsor-_ija vojnih oškodovancev, zveze trgovcev, slovenskih in italijanskih občin na Goriškem itd. Slovenske občine zastopa dr. Peter Medvešček. Akcija te komisije se vrši vzporedno z akcijo, ki jo jc že zdavnaj začela Julijska gradbena zadruga, katera je pri stvari zelo prizadeta, ker je podpisala pogodbe za obnovitev hiš, uničenih v vojni, po ceni, katera je bila nedavno nenadoma uradno znižana. Komisija je predložila ministru za osvobojene pokrajine Rai-neriju spomenico s svojimi zahtevami. V prvi vrsti sc ugotavlja, da se jc dala osvobojenim pokrajinam velika prednost pred novimi pokrajinami. V Benečiji so bila obnovitvena dela skoraj dokončana, ko so se v Julijski Krajini komaj začela, ker jc bil zakon o vojnih odškodninah uveljavljen v Julijski Krajni eno celo leto pozneje nego v Benečiji. Zahteve komisije so predložene v 13 točkah. Predvsem sc zahteva takojšnja obnovitev podrtih poslopij, ker ljudstvo je že drugo zimo takorekoč brez doma. Zahteva se nadalje, naj se da oškodovancem predujm, ki znaša približno 90 !?^' škode. Ostalih 10^ naj se izplača pozneje. «Istituto di Credito fondiarios za Goriško naj bo enakopraven zveznemu zavodu za obnovitev Benečije. Država naj ne zahleva izplačanja 1 % obresti za izdane predujme. Koeficient za zvišanje predvojne cene, ki se mora pravočasno naznaniti, da ne pride do nepotrebnih troškov, naj bo primeren krajevnim razmeram. Odškodnina za nepremičnine naj bo tudi v skladu s sedanjimi cenami in tehnična komisija, imenovana od ministrstva za osvobojene pokrajine, ki ima določiti predvojne in povojne cene, naj se takoj skliče. Zahteva se tudi reorganizacija uradov za vojne odškodnine, da bo šlo delo bolj hitro od rok. Končno se zahteva, naj se rok za prijavo vojne škode podaljša. Včerajšnjega pogovra komisije z ministrom Rainerijem ste se udeležila tudi poslanca Podgornik in Šček. «Jadranka-> za mesec december, ki je zaradi stavke izšla šefe včeraj, ima sledečo vsebino; 1. Za poj! (S. Gregorčiču ob 15 letnici njegove smrti), Fr. 2gur. 2. Naša književnost do konca njene I. dobe. M. Stepančičeva. 3. UsmiJjenka, (Prevod iz hrvaščine). Kotarski. 4. Izgubljena v davne dni. Aleksandra. 5. Mimo čas beži. Aleksandra. 6. Portret Beatricc Cenci. M. Gregorčičeva. 7. Božična roč. Oskar Krasin-ski. 8. Sveta noč Alekfca.-. Drobtiue. Na prodaj je po tobakarnah j- i stotiok; prejšnje Številke oddaja uprava za polovično ceno. Pevsko društvo «Ilirija*. Pevske vaje se vrše vsak pondeijek in petek točno ob 20 v navadnih prostorih. — Odbor. PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteti HoSanctec Roman (12 IV. POGLAVJE. Ce se je kdo, na smrt cbsojen, že vdal v svejo grozno usodo, pa jc bU nepričakovano pomi-Jožčea in če se je od veselega razburjenja te pomiril ia se vdal sladkim upom na zopet pridobljeno bodočnost — pa je naenkrat spet zvedel« da je pcmilosčcnje preklicano in da mora mnreli. če se torej bravec zamore omisliti v duševno slanje tak«j£a človeka, poiem ]>o lahko razumel, kako je bilo v Tiljpovi duši, ko jc zapustil skrivnostno sobo. Čislo brezbrižno je šel po poli, ki ni vedel kam vodi, v roki pa je krčevito stiskal strašno pismo, Škripafe z zobmi. Polagoma pa se je pomiril in se ves upehan vsedel na klopico,: zroč na papir, ki ga je držal z obema rokama" na kolenih. Čiio mehanski je obrnJi pismo« ki je b«lo zaprto s črnim pečatom. Filip je za vdihnil. cNe morem brati sedaj,» je pomislil in vstal, da bi žel dalje. Po polurni hoji pa se je spet ustavil in zri za zapada joČ ira so Inčem. «Kot Božje oho je» je Filip pomislil, «m morda te res. Toda zakaj sem, usmiljeni Bog, izmed toliko miljonov ravan jaz, ki moram izpolnit! tako težko nalogo?» Ogledal se je okeli, Če je naopazovan, da bi v miru preči tal poslanico iz o nos iranskega sveta. Ne daleč oe še vedno klečal in molil in premišljeval Tedaj pa so ga presenetili glasovi ljudi, ki so se nedaleč od njegovega skrivališča vsedli na trato. On se ni zmenil za njihov pogovor, ki ga pa fe navzlic temu motil in zato je sklenil vrniti se domov, kjer bi premišljeval o na-daijmh korakih. Oni neznanci so govorili pol-tiho, a so kmalu zbudili njegovo pozornost, ko so med drugim tudi omenili Pootsovo ime. Zato je začel pazno prisluškovati in spoznal, da so to štirje odpuščeni vojaki, ki so se pripravljali, da še v isti noči vlomijo v samotno hišo zdravnika, o katerem so vedeli, da ima nakupičenega mnogo denarja. «Moj predlog je najboljši,* je rekel prvi, «pri sebi nima nikogar razven svoje hčere.» «Ta mi je Se ljubša kot njegov denar,» je pristavil drugi, *torej pomnite, predno odide-mo, moramo skleniti, da bo moja.* v Da, če jo kupiš, zakaj pa ne* je odvrnil tretji. «Veljal Koliko pa zahtevate za tak/ punčko?» «Jaz bi rekel petsto goldinarjevje nekdo, pristavil. «Dobro, toda le pod pogojem, da jo vseeno dobim, čeprav mogoče ne bo delež mojega plesa iako visok.* «Dobro, dobro* je odvrnil četrti. 4Toda močno bi se zmotil. Če bi naš plen znaial le kakih dva tisoč goldinarjev. :> oNo, in kakih misli sta vidva ah naj Baetess dcfci deklico? ^ «Da* sta onadva pritrdila. «Đobro torej,* je odvrnil oni, ki se je pote-j jgoval za Pootsovo Hčerko, «zdaj eem z vami z j dušo in telesom. Jaz sem deklico ljubil in jo j skušal pridobiti — gf.lo ženiti v sem ji predlaga!, toda ^tari pes jc zapodil, mene, praporščaka za častuika 7cde zdaj je prišel Čas maščevanja! Ne pnzar.cscmo ne! a so potrditi r - Is ii. «AH se takoj odpravimo, aH počukujino šc nekaj časa tu? Cei eno uro bo začel vzhajati mesec in tedaj bi n*s lahko kedo opazil. »Kako daleč je do otie hiše?» »Komaj pol ure. Recimo, da se odpravimo čez pol ure, bomo prišli ravno pravočasno, da bomo že ob mesečini preštevali denar.* *Prav. Medtem pa bom nabil svojo puško. Tudi v temi to lahko naredim.? «Saj si navajen, Jahn.» »Kajpada — povem vam, ravnotale kro-bo prileieia staremu lisjaku v glavo.;> Dobro, raje :mam, da ga ustreliš ti. kot pa b» ga moral jaz,* \z pristavil eden izmed 'kajti on mi je nekoč re5:! življenje, ko S'.; že vsi drugi obupali nad niano.v Fiiip se ni niti trenotek več obotavljal. Skozi grmičevje se je splazil v gozd in napravil ovinek, da ga ne bi kedo izmed rop«r\ke driihali opazil. Vedel je, da so to odpuščeni vojaki, ki pohajajoč v gručah vznemirjajo IjiuJ-elvo. Vse njegove misij so ie sukate okro^ sklepa obvestili startna zdravnika in njegovo hčerko o pred stoječi nevarnosti, in skoro dtt je ob t*Kt pozabil celo na svojega očeta in na v«K,jkJrijive vesti, ki jih je zvedel čez daat. V Trstu, dne 8. decembra 1921. „JMNOST* Stran III. Gotove poročevalce z dežele bi bilo treba nekoliko bolje kontrolirati. Ti ljudje živijo prebliže gozdov in planjav, žuborečih potočkov in dehtečih cvetlic. Namesto realnega mesinetfa prahu uživajo enakomerni dih narave in ni čuda, da se ti ljudje včasih preveč vdajajo svoji fantaziji ter pozabljajo, da političen list ni zbirka pravljic ali vsaj ne bi smel biti. To velja za vse poročevalce in vse liste, tudi za -Popolo di Trieste«. V svoji številki z dne 5. t. m. ima ta list dopis iz Vranje v Istri, kjer dopisnik popolnoma izključuje, da bi bil poveljnik orožniške postaje v Boljunu pretepal družinske očete v Vranji, ker niso hoteli vpisali svojih otrok v italijansko šolo. Temu nasprcU trdimo, da jc bil n. pr. Anton Ribane iz Vranje pretepen do krvi, da sino ga ndeii, da ga je videl zdravnik, da so ga videli gospodje pri gen. civ. komisariatu, orožniški pcveij-nilri v Pazinu, da je vsled energičnega posredovanja gen. civ. komisarja dotični orožniški poveljnikže premeščen in da jc poveljnik pa-zLuske orežniške postaje, neki častnik, dal ljudstvu v Vranji obljubo, da se take stvari ne bodo več dogajale! Čemu posredovanje najvišje pokrajinske politične instance, čemu pre- roeščenje, čemu obljuba častnika-poveljmka, če se nič ni zgodilo?! In ali je protest proti takemu ... nezakonitemu postopanju že jugoslovanska propaganda? Tak je namreč naslov omenjenemu dopisu. , , t. Selitveni urad javlja, da zadnji izscljem-ški vlak odide s tega ozemlja v Jugoslavijo tekom tega meseca. Čas prijave poteče v nedeijo dne 10. t. m. Prijave sprejema Anton Podbršček ul. Torre bianca št. 39. Rimska pogodba odobrena. Sporazum, ki so ga sklenili v Rimu primorsk podjetniki z voditelji kovinarjev, je včeraj delavstvo odobrilo. Zahvala. Ona dva slovenska starčka, za katera smo prosili v listu pomoči, sta nas naprosila, naj sc na tem mestu zahvalimo v njunem imenu prav prisrčno za pomoč, ki sta jo prejela od plemenitih slovenskih src. V njuni zapuščenosti in bedi je bil to prvi svetli žarek. Prijazne prosita, naj bi sc ju še kdo spomnil, kajti stiska jc še vedno velika. Cankrrjeva dneva v Škeduju se vršita diie 17. in 18. decembra in ne 10. in 11., kakor je 2c bilo objavljeno. Prireditvi sta se morali prenesii za teden dni na brzojavno prošnjo g-Milana Skrbinška, ki je zadržan vsled obolelosti igralca Skrlja, kateri se je moral podvreči operaciji na slepem črevesu in ga mora o Skrbinšek nademestovati v igri *Striček Vanja*. Dne 17. in 18. pa je g. Skrbinšek prost in pride gotovo. V nedeljo dne 11. decembra priredi Šentjakobska Čitalnica* prvi plesni venček v dvorani Kons. društva. Delovala bo tudi šaljiva pošta. Za obilno vdeležbo sc priporoča odbor Št. Čitalnice.* Gospodarski list. Kakor čujemo, bo začel iz- m - ^ —_1 m 1 r I »»rvL-rkiTn I vzroki, ki drže ljudi doma? Travnik ni videl ne pestre izbire sejmarjev niti kramarjev. Bolj pester pa je prostor za komedije; v tem »žiru je sejm gotovo napredoval, Če moremo orištevati tisto obiranje ljudi za denar k napredku. V vseh narečjih in z najbolj kričečo peklensko godbo so vodili ljudi v šotore in razkazovali radovednežem svoje umetnosti. ?Gremo navzdol*, je dejal nekdo. Res je, da gremo navzdol v vsakem oziru. Generalni civilni vicekomisariat v Gorici. Kot poročajo1, se je ustanovil v naši deželi generalni civilni komisariat s sedežem v Gorici. Za vicekomisarja je imenovan neki dr. Luigi Maggioni, prej prefekt v Rovigu. Ta je izdal že razglas na vse oblastva, v katerem jim naznanja svoj nastop in jih pozdravlja. Nova stranka. V Gorici so se sestali predpreteklo nedeljo kmetje iz Gorice in okolice, seveda Italijani, da bi ustanovili neko kmet-sko stranko. Govoril je nam že znani Gorian. program je razlagal Bozzi; ta program se ujema s podobno piemonteŠko stranko. Telefonski urad. V Gorici so odprli na glavni pošti v prvem nadstropju telefonski urad za vse večje kraje, kot Tolmin, Kobarid, Idrijo, Ajdovščino itd. Naročniki se sprejemajo na omenjenem uradu. Lopov, ki je bil napadel in ubil Terezijo Devetak iz Rubij, je prijet. Imenuje se Emilio Boboli iz Arezza. Skozi Dornberg. Simon, ti nisi umrl, tvoj duh živi med nami, na delo nas budi in drami,» je zaključil predavatelj v soboto na «Gregorčičevem veČeru,» Da, Gregorčičev duh živi pri nas, društveno življenje je v polnem razmahu. ^Gregorčičev večer,» ki ga je priredila «Čitalflica=>t je uspel, udeležba je bila mnogobrojna, vedenje občinstva razen nekaterih prenapeležev hvalevredna; deklamacije primerne tudi za vsako mestno gledališče, predavanje zelo poljudno, petje ubrano (zadnja pevska točka bi bila prav lahko izostala!), pogrešal sem le demači orkester, ki bi lahko za-svira l par slovenskih komadov. Saj menda s tem ni še rečeno, da bi bil v tem slučaju ples neizogibna posledica. Pogovori nekaterih možakarjev ob tej priliki prič?jo, da je zanimanje za društva med njimi zelo veliko. Upam, da sc bodo ti možje ravnali po Gregorčičevih verzih: Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož jc storiti dolžan. Mislim namreč na popravo posojilnične dvorane. Kakor je bilo dosedanje delovanje « Posojilnice » v čast voditeljem in v prospeh naše občine, tako glejte, da bo dvorana delala čast zavodu samem, a tudi občini, ki se bo v kratkem ponašala z ulicami! Nočem vam dajati nikakih navodil, ker imate dovolj izkustva sami, le omenil bi, da sedanje nove zgradbe morajo brezpogojno ustrezati vsem iiospooarsKi usi. rvaitur — T^'"-, modernim zahtevam; saj že itak kmalu zasta- hajati tekom tega meseca v Gonct strokovn , w$i ^ y da mora biti novi list, ki sc bo bavil z gosi^darsko-paruznLmi.J^ kakor ^j.. prostor, ki zadevami. Prva številka izide najbrž ze prcu ^ zavzcmal nQvi oderf bo treba nadomestiti prazniki. Opozarjamo vse nase Kmete in z a-j galcri- £n ^cer s vo galerijo, ki bi segala drugarje na ta prepoti ebet list in jih z* sedaj ^ g t r a n e fa skwQ do odra< nc pa s kakim pozivamo, da ga vsestransko podpis,o m, zadaj ograj-enim h bo v soboto ob 4. uri pop. v obicajciii prostorih. Predsedstvo. Za las je manjkalo, da ni našla družine sinrt v plinj. V pritličju hiše štev. 20 v ulici Vitto-rio Colonna stanuje vdova in vratarica Tereza Sala le o z materjo in mladoletno hčerko, stanovanje vdove je sestavlejno z dveh sobic, v liaferih je nečist in nezdrav zrak, ker jo, napeljana pod podom debela plinova cev, ki je tu pa tam puščala. Pred snočujiui je legla družina k počitku, ioda čez noč je vhajal piiu skozi cev v večji meri, kot ponavadi, in napolnil obe sobici. V tem nevarnem položaju so spale vse tn oseDe celo noč. Sele proti jutru so jih resih gotove ;mrti stanovalci, katere je bal privabil phn m stokanje v stanovanje vdove. . Pogreb umorjene mladenke. Včeraj popoldne ob 4. uri se je vršil pogreb umorjene mladenke Celinde Dainese. V pni vrsti, za mrtvaškim vozom so stopah kronisti vseh tržaških listov, tovariši očeta umorjene mladenke. Radovednega ljudstva je bilo na stotine. Oropani uradnik govoril resnico. V včerajšnji številki našega lista smo poročali, da sta ujela dva tolovaja uradnika Lucija-oa Gottarda, — vsaj tako je pravil uradnik na orožniški postaji v ulici Luigi Ricci — ga privezala k drevesnemu deblu v Boške-Eu in ga oropala 50 tisoč lir. Policija je na prvi mah mislila, da gre za fantastično ovadbo, toda pozneje, ko je preiskala zadevo, jc ugotovila, da je bila resnica, kar jc govoril Gottardi na orožniški postaji. Kdo sta bila tolovaja, ni znano. Policija ju zasleduje. Predrzni tatovi so vdrli preteklo noč v stanovanje drja Avgusta Cavallarja v ulici Necker št. 4 in odnesli turško preprogo v vrednosti 6 tisoč lir. Pretep. 42-Ietni kurjač Lovrenc Cecclii-ni, stanujoč v ulici Ferriera, sc "je sporekel včeraj zjutraj v prosti luki z nekim mornarjem. Sj>orekanje se je končalo s tem, da ga je mornar neusmiljeno pretepel. Ranjenca so odpeljali v mestno bolnišnico. Vesti 2 Goriškega Glavna hiba. Gorica je lep kraj, eden najlepših, kar jih poznamo, zelo zdrav, kot se izražajo zdravniki, če bi ne imel ene hibe, ki jo zelo kazi in to je — prah. Ta je za Gorico najznačilnejši in najneprijetnejši in dela mesto kljub zdravemu podnebju zelo nezdravo. Da bi se ta prah odstranjeval, se stori zelo malo ali t»č. Pač pa skrbi burja, da ga pridno dviguje in nosi ljudem v obraz. Pa pustimo burjo! Glavno delo pri nas opravijo vendarle avtomobili, ki smejo neovirano dirjati skozi mesto in zaviti Korenj, Gospodsko ulico in Travnik, vse hkratu v take nepredirno meglo prahu, da je veselje. Pa se potem čudijo, odkod je-tični ljudje v Gorici, ko so naša pljuča cel ma-gazfei prahu, ki ga neprestano vdihavamo. Že leli bi vsaj, da mestna občina in ostala oblastva poskrbita, da nam avtomobili vsaj ne bodo delali tega saharskega prahu, če se itak nič ne stori, da mes'.o ne dobi enkrat pridevnik * prašna* Gorica. Sefci sv. Andreja. Dne 5. dec. se je vršil kot vsako leto v Gorici se^n sv. Andreja, le da ni bilo kot v letih pred vojno, tudi leto« tistega živega vrveža; lahko rečemo celo, da je bil ta sejni eden najslabših, kar jih pomnimo, še slabši koi lansko leto. AK so sejmi izgubili svoj pcmen in svojo privlačnost, ali so drutfi bijo prav po ceni. — Da ponovim še enkrat: Nobena zgradba ni premoderna in to tem manj gledališčna dvorana, ki je namenjena tudi poznim rodovom; upoštevati moramo pri tein tudi mnenje \oditcljev dramatičnih odsekov. Trnjegorski. Vesti is Iskre Iz Jelšaa. Čeravno se o naši vasi nič ne sliši, je potrebno, da javnost zna, da se počasi tudi mi prebujamo iz sna, v katerega smo se za časa vojne zazibali. Tudi pri nas smo se začeli zanimati za napredek, — pri starih in mladih sc opaža zanimanje za kulturno delo. Že od leta 1912. obstoji prost, gasilno društvo, katero je tekem vojne zelo zaostalo. Sedaj se jc začelo zopet počasi razvijati, ioda nahaja se v denarni stiski. Orodje je vsled vojne, v kateri so se nahajali vsi člani, pokvarjeno in le za silo vporabno, — od vseh cevi je edino-le ena za rabo. Neobhodno potrebno je nabaviti novo in kolikor je mogoče staro popraviti, — a kje vzeti denar? Deželni odbor dolguje društvu že celo vrsto let pripadajočo mu letno podporo, toda na prošnje od strani društva deželna vlada sploh ne odgovarja, čeravno je vsem zavarovancem dobro znano, da plačujejo vladi odstotke petom zavarovalnih zavodov odstotke od svoje zavarovalnine v ta namen. Kje leži ta denar? Pred vojno smo imeli dva tamburaška zbora. Eden je razpadel že prve mesece svojega delovanja, (kugi je deloval do začetka vojne, a tedaj je zaspal. Od prvega zgoraj omenjenega zbora ležijo inštrumenti na podstrešju neke hiše kakc-r tudi oder bivše ^Marijine družbe«, a poslednji zbor je sedaj začel zopet delovati; samo žali-beg so instrumenti popolnoma pokvarjeni. Izmed vseh inštrumentov so edino le 3 (in to le za vajo) uporabni, a še za te moramo biti hvaležni našemu gospodu županu Stemberger-ju, kateri jih je rešil, da so ostali v posestvu društva, in gospodični Koneler-ejvi, katera je svoj lastni brač društvu darovala. Sedaj se je ta zbor pridružil gasilnemu društvu ter deluje na temelju pravil skupno z njim. Vesli z Notranjskega Idrija. Dramatična predstava. Zadnjo nedeljo pred vsemi svetniki nam je nudilo dramatično društvo staroznano, a še vedno zelo privlačno žaloigro «Mlinar in njegova hči. > Že od nekdaj je po vseh večjih mestih splošna navada, da se vprizori omenjena žalo-igra okrog vseh svetih. Izbrana je bila precej srečno, kar je dokazala polna gledališka dvorana. Nestrpno je čakalo občinstvo pričetka. Salonski oikcster, ojačen po nekoliko novih močeh, je s svojkni izbranimi točkami izborno izpolnil posamezne presledke med mnogimi prizori in žel splošno pohvalo. Zavesa se dvigne. Kmetska soba vdove Korenke, 2 mali sliki na straneh, Križani v ozadju, velika peč v levem kotu, skrinja, miza in par stolov. Zelo, zelo skromna sobica. Vdova — najbrže malce prehlajena —, s čudno masko starke, govori precej razločno, toda s slabo mimiko. Njen sin Janko, mlad zal kmetski fant, z velikimi (!) Črnimi brki igra za svoj prvi nastop precej sigurno, vendar se ni mogel popolnoma vživeti v svojo vlogo. Sprememba. Kmečka soba mlinarja Črnota. Ista soba, iste stene, z isto opremo kot Korenkina, le zelena peč se je morala preseliti v desni kot. In ta premestitev peči se je med igro večkrat dogajala, kakor se je pač vršil prizor pri Craotu ali pri Korenlrf ali pri gostilničarju Pivku, kajti tudi slednji as snel pivsko sobo v isti enako opremljnni sobi To markiranje raznih kmetskih sob samo s pre- nosom peči iz enega kota v drugi kot je mučno in smešno vplivalo na gledalca. Županja, začetkoma nekoliko plaha in tiha, je v poznejših prizorih zadobila večjo sigurnost, vendar smo imeli občutek, da ji ta vloga ni posebno pristala. Naglašanje posameznih besedi, kot «otrok moj» mesto «otrok moj», gotovo ni bilo pravilno. Črnot je dobro pogodil starega, bolehnega in skopega mlinarja, le njegova divja maska nam ga je malce odtujila. Sicer smo pa bili z njegovim sigurnim in premišljenim nastopom povsem zadovoljni. Micka, hči mli-narjeva, kaže za igranje precej talenta, man;, za vesele in naivne kot za mirne in melanholične vloge. Mesicma je bilo njeno govorjenje preveč deklamatorično s pevskim akcentom, sicer dobro naštudirano, a 'pretiho. Tudi pri njej smo opažali zelo površno in debelo namazano maskiranje, zlasti v sceni njene smrti. Dasi je mlinarjeva hči, vendar ji ne sodi toliko moke na obraz. Grobokop bi bil sicer na mestu, če bi ne bil potreboval preveč pomoči cd šepctalca. Tudi nekaj nerodnih dovtipov smo slišali; ti bi morali v tako resni igri izostati. Pri celi igri smo opazili močno poman-kljivo scenerijo, in sicer ne samo v sobah, temveč tudi na pokopališču, Nastop duhov je bil predrastičen in preveč materialističen ter je nehote povzročil pri občinstvu bučen smeh. fo bi ne smelo biti. Ali tokrat ni bilo krivo občinstvo, ampak vprizoritev sama. Vemo. da se imajo boriti podeželski odri z velikimi tež-kočami glede scenerij, kulis itd., vendar se dajo tudi v malem prirediti igre tako, da ne postane iz žaloigre — burka. Igra se je ponovila v pondeljek pri bolj pičlem obisku, pa igralo se je boljše kot pri prvi predstavi. Rojaki, kmetovalci, . ne selite se! «Kaj bo iz tega, če se vedno raztoče in številnejše izseljevanje našetfa kmetskega prabivalstva v Jugoslavijo ne omeji in ne ustavi?! Dejstvo je, da se naše kmetsko prebivalstvo že nekaj časa čezdalje bolj seli v Jugoslavijo. — Ne izseljujejo se le ubožriejši ljudje, nego tudi imovitejši sloji in celo najbolj trdni posestniki. Neizogibno potrebno je, da se to početje čim prej ustavi. Oglejmo si nekoliko škodljive posledice izseljevanja. S prekomernim izseljevanjem, posebno našega kmetskega prebivalstva, se zmanjšuje najprej naša narodna posest in prehaja v roke naših narodnih nasprotnikov. Naše število se vedno bolj krči in kmalu nas bo tako malo, da bomo ob ves vpliv, vso veljavo in moč pri vravnavanju naših lastnih gospodarskih in narodnih zadev. Gospodarji pojdejo preko nas na dnevni red. Vtonili bomo v tujem, nam nenaklonjenem sovražnem življu. - «Narod brez šol. jc narod brez bodočnosti.» To dobro vedo naši novi gospodarji. «Proč s slovenskimi in hrvatskimi šolami,» je In bo njih geslo. Če se bo manjšala naša posest in številna moč, je jasno in samo ob sebi umevno, da bo njih naloga vedno lažja- , , Naše kmetovalce nagibajo k izseljevanju najbolj: sedanje stanje valute, nizke cene posestev v Jugoslaviji, lahkota, s katero se dobivajo dovoljenja za izselitev iz Italije in za naselitev v Jugoslaviji, želja po večjem blagostanju in hrepenenje, da se činu prej Vmaknejo tužnim, neznosnim upravnim in narodno - političnim razmeram v tej deželi. Kaj naj rečem najprej oRedanjem stanju valute? Lira je nasproti kroni, ozir. dinarju, res visoka. Toda pomisliti je treba, da Jugoslavija, ki je bogata na vseh prirodnih pridelkih in naseljena s čilim in naravno še nepokvarjenim ljudstvom, kmalu premore to krizo. Cene nepremičnin pa aicer tudi v Jugoslaviji vedno rastejo in niso več tako nizke, kot si domišljajo naši ljudje. Prav lahko bi se zgodilo, da bi naš človek tu prodal svoje posestvo z namenom, da si kupi v Jugoslaviji za dosti nižjo ceno mnogo večje in boljše posestvo; a ko pride na lice mesta, vidi, aa temu ni tako; toda prisiljen je vgrizniti v kislo jabolko, zakaj vrnitev ni tako lahka reč in tudi če bi mogel svoje staro posestvo nazaj kupiti« bi ga moral mnogo dražje plačati, kot ga je prodal. Oglejmo si pa zdaj večje blagostanje, ki ga izseljenci baje doseže)o z naselitvijo v Jugoslavijo. «Ljubo doma, Kdor ga ima Pregovor stari že pravi Torej moj dom, Ljubil te bom Dokler smrt me ne spravi.» Tako smo čitali že v ljudsko - šolskih berilih in naš še starši pregovor veli: «Boljša je domača gruda, Kot na tujem zlata rudaU Tudi naš preslavni pisatelj, mnogo prerano umrli profesor Fran Erjavec, prelepo in nedosežno priprosto opisuje idilično srečo in tiho zadovoljstvo domačega življenja, v domači hiši rojstnega kraja. Onim, ki gredo za bog4ftvom, učenostjo, častjo in slavo, pravi, da naj le idejo, kamor jih vlete srce in kier mislijo doseči zaželjene blaginje; onim pa, ki si žele sreče, res prave sreče, pa svetuje, naj ostanejo doma v biti svojega očeta; v zemljo, kjer so se roditi naj tudi ležejo k počitku. Le v domačem kraju poznamo vse, kar nas obdaja: domačo hišo, okolico, steze, pota, ceste, drevesa, grmiče, studence, živali, rastline; da celo nebo, ono sinje-jasno nebo, žarko solnce in migljajoče zvezdice, so nam V našem domačem kraju mnogo milejše in prijetnejše nego v tujini. Obdajajo sat ljudje, naši dobri znanci, 9 katerimi smo skupaj raslih živimo ž njimi ter se jib spominjamo s trate, na kateri smo s« v presrčni otroški dobi igral! skupaj. Doma tudi najbolje spoznavamo vse razmere, značaje in misli ljudi, njih običaje in njih usodo. S kratka: kje je najti kaj boljšega, kot jc dom? Ce hočeš biti srečen, res srečen med srečnimi, ostani doma v očetovi hiši! Vrnimo se po tem ovinku na druge stvari. Naša pokrajina ima pred mnogimi drugimi velike prednosti. Milina našega podnebja, raznovrstnost in plemenitost zemeljskih pridelkov in sadja nadkriljujejo mnoge druge pokrajine. Vino, olje, razno zgodnje in najokusnejše sadje ter mnogo drugega prideluje naš kmetovalec in bi pri umnejšem obdelovanju in gospodarstvu lahko prideloval še mnogo več. Istrsko vino, olje in sadje so poznali že na starorimskem, cesarskem dvoru in ga iako čislali, da je moralo prihajati na cesarsko mizo! Vzemimo pa sedaj, da se naš človek naseli v Jugoslaviji v kakem bolj odležnem in samotnem kraju z dolgotrajno zimo in velikim snegom, kakršnega, tu redkokdaj vidi! Naj dobi posestvo še tako ugodno in po ceni, mu vendar-le ne bo ugajalo in vedno se mu bo tožilo po prejšnjem domovanju. In domotožje je kaj huda bolezen, ki ima večkrat nevarne posledice. Razvidno je, da tu ni moči govoriti o večjem blagostanju, sreči in zadovoljnosti. Ugodnost tukajšnjega milega podnebja pa nudi prebivalcem tudi več gospodarskih prednosti, tako n. pr. ni treba tu skrbeti za tolike zimske zaloge, bodi-si z ozirom na drva, hrano, krmo, obleko in obutev, kakor v bolj mrzlih krajih. Tudi pridelki v teh poslednjih niso tako raznovrstni in plemeniti, kot tu pri nas. Omejujejo se večinoma na razna žita, navadno sadje, klajo in korunstvo, ki se ne da tako lahko in dobro spraviti v denar, kot naši južni pridelki. Zraven tega gre pri prodaji ondotnih pridelkov navadno le za velike množine in mali posestniki so pri takih kupčijah skoraj vedno le oškodovani ter ne morejo nikoli sami nastavljati svojih cen. Te in druge razlike pa povzročajo in zahtevajo od novonaseljenca tudi drug način celokupnega obdelovanja in gospodarstva, kar mu zopet napravlja mnogo težav in skrbi, nezadovoljstvo in gmotno škodo in propadanje gospodarstva. Kje je pri takem stanju stvari večje blagostanje! Kje sreča m zadovoljnost?^ Naj spregovorim nekaj še o družabnih razmerah naseljenca v novem kraju. Ali se more naš človek res hitro privaditi in prilagoditi novim razmeram? In tudi če bi se, bi mu ne pomagalo dosti, ker bi ga domačini gledali vedno malo po strani in ga smatrali za tujca in vsil^nca, čeprav je ž njimi istega rodu in krvi. Tak je pač svet, ki se ne da z lahka pre-okreniti in spreobrniti in se moramo le mi po njem ravnatL Iz vsega tega sledi, da našemu kmetovalcu nikakor ni svetovati izseljevanja. Ozrimo se zdaj nekoliko še na narodne, upravne in politične razmere v naših krajih. Res je, da nam naši novi gospodarji ne nudijo v tem pogledu nikakih ugodnosti. Nasprotno, oni nam v svojem veličju in gospodujočem nadvladju stavljajo premnoge zapreke in ovire pri vseh naših stremljenjih. Toda upamo in prepričani smo, da se tudi ta juha ne bo pojedla tako vroča, kot se kuha. Za stalno pričakujemo, da nas tudi ta zima nc uniči in da naš, v vsakovrstnih bojih in nadlogah utrjeni in značajni narod pogumno odbije tudi ta sovražni naval ter se ne umakne strahopetno s svojih rodnih tal! Ne, nikdar ne! Narod opogumi se in postavi se z vsemi zakonitimi sredstvi krepko v bran za svoje pravice, za svoj obstanek proti vsakemu nasilju in vsaki krivici! Zbiraj, združuj in organiziraj se torej v raznih gospodarskih udruže njih ter bodi «trd, neizprosen, mož jeklen», ko gre za pravice naroda in njega blaginjo! Vsak, ki tega do sedaj še ni 6toril, naj pristopi čim prej h kaki organizaciji ter naj v smotrenem, društvenem delovanju, pripomore po svoji moči pospeševati društvene namene v blaginjo naroda! Tako bomo, malo po malo, dosegli vedno večje uspehe ter pokazali svojim novim sodržavljanom, da ne morejo iti preko nas na dnevni red in jih prisilili, da bodo spoštovali in upoštevali nas in nasa prava. Ohranili si bomo tako svojo posest ter ubranili sebe in narod pred gmotnim in duševnim propadanjem. Za one nezavedne lahkomišljence pa, ki si ne dajo ničesar dopovedati in svetovati ter jim je skrb za narod «deveta brigaš, bi bilo pa najbolje, da vlada kraljevstva SHS uvede pri naseljevanju v Jugoslavijo čim večji davek in primerne pristojbine za dotične pogodbe in njih vknjižbe. S tem bi se marsikomu preprečila izselitev in pomagano bi bilo nam, a državni zaklad bi imel od tega svoj dobiček. Proti izseljevanju oi na sličen način, morebiti, nastopila tudi naša osrednja vlada v Rimu, kar bi tudi ne škodilo ondotni državni blagajni. Josipovič. Književnost In umetnost «Trije labodjeV kratkem izide v Ljubljani umetniška revija «Trije labodje», glasilo mlajše generacije, v kateri bodo sodelovali vsi naši upoštevanja vredni umetniki, s pesniškimi, pripovednimi, slikarsko-kiparskimi in glasbenimi proizvodi. Potreba po taki reviji se jejavljala zadaja leta vedno bolj očito, zato je tem živahneje pozdraviti nastop mladih, ki naše želp uresničuje. Revijo najtopleje priporočamo. Revija izide šestkrat na kto. Cena posamezne številke bo za naročnike znašala okel* tO dinarjev, Naroča se v Ljubljani, Stari trgS/H. Fraace W*bcr; Sistem filozofije I., univ.. tormat. I—XI »,384 strani cena K 120.-. Zalotila in izdala Ig. pi KMnmayr * Bamberg, V pričujoči knjigi skuša avtor, da reši temeljno vprašanje, ki se tiče notranjega ustroja vsega, kar naj zasluži ime predmeta. Njegova raziskovalna pot ga vede pri tem že v pričujoči knjigi k podrobnemu raziskovanju naj-raznejšiii filozofskih vprašanj, malone vseh fi-lozofskih disciplin od splošnega vedoslcvja, do špicijelno spoznavne teorije, cd psihologije do etike, estetike in metafizike. Glavno težišče knjige pa tvorijo podrobna psihoanalitična izvajanja, ki vedejo avtorja končno tudi do tečne in trojne definicije tega, kar tolikokrat dnevno tako izgovarjamo in kar spada vendar, če naj se tudi teoretično ostro določi, mecl najtežje in najsubtilnejše pojave, to je predmeta^. S svojimi definicijami tega pojava si odpira tako avtor pet, ki bo mu omogočila, tla bo v prihodnji knjigi svojega naj nabirajo novih naročnikov. Gospodarstvo Italijansko gospodarsko prodiranje v Dalmacijo. «Jugoslovenski Lloyd» jc objavil članek, v katerem ugotavlja, da se je italijanski kapitalizem, medte™ ^ ic D'Annunzio navduševal za dalmatinske katedrale, benečar^ke baivc iu -i.— Pereasiu, brigal za bolj praktične stvari in se ugnezdil v Dalmaciji z gospodarskimi ustanovami. List omenja te-le postojanke, ki so jih Italijani po osvobodiivi ponovno prisvojili ali na novo dvignili: 1. Najvažnejši gospodarski faktor v Dalmaciji jc gotovo družba za izkoriščanje vodnih sil v Dalmaciji s sedežem v Trstu (Su-iid), danes popolnoma italijanska družba, ki ima svoje tvornice karbida in cianami-da v Dugemratu (pri Splitu) in v Šibeniku. Ta družba ima kapital kakih 21,000.000 lir in razpolaga s približno 100.000 konjskih sil iz električnih central na Krki in Cetini. S posestjo teh central je ta družba danes gospodar situacije v Dalmaciji in sc po nekaterih znakih že pripravlja, da bo diktiralo pogoje o elektrizaciji Dalmacijc. V tem namenu zastopniki tega društva nc hodijo v Belgrad iskati vsaj zaveznikov, temveč iščejo v daljnji Ameriki kapitaliste, da z njihovo pomočjo izvedejo svoje načrte. 2. Dalmatinski cement izdelujejo tvornice <-Dalmatić», «Spalato», ^Poriland Adriatico», «Giraidi et Bettizza« in bivša družba «Portland jementr v okolici Splita. Edina tvornica «Portland cement*, ki se je zdužita z Industrijsko zajednico d. d. v Omišu je domače podjeli-; in povsem v jugoslovanskih rokah. Kapacitete te tvornice je 12 vagonov dnevno. Tvornica «Portland deli' Adriatico« je podružnica družbe enakaga imena s sedežem v Bergamu (Italija). Kapaciteta te tvornice je |7 vagonov dnevno. V tej popolnoma italijanski družbi ni niti eden od sto nacionalnega kapitala. Ta družba ima tudi tvornico cementa v Bakru, ki začasno ne dela. «Giraldi et Belizza* z dnevno kapaciteto 12 vagona je podjetje splitskih Italijanov, v katerem je zastopana ena petim jugoslovenskega kapitala. «Dalmatia» tvornica cementa, je u-ctanovljena od Francozov s približno domačega kapitala in italijanskega. Kapaciteta te tvornicc je 28 vagone* dnevno. Tvornica cementa «Spala Majdan» z dnevno kapaciteto 35 va/^ • nov, je še-le v zadnjem času poka/»^ voljo, da odstopi mesto domačemu ka^f-talu. Lahko se predpostavi, da imajo Italijani 5 osmink kapitala, dočim je ostalo v domačih rokah. Tudi izvoz tupine, surovine za fabriki -cijo cementa, iz Dalmacije, ki gre za tem. da zalaga italijanske tvornice na nasprotni obali Jadrana, je za 50% v italijanskih rokah. V tem ste važen faktor tvornica «Pot J-land deirAdriatico», ki eksportira lupino za ostale tvornice v Italiji, ki preprodaje istemu društvu, in potem tvrdka «Campos ct Bulič». Tvrdka Campos *t Bulić je za tretjino z domačim kapital jm, V premogokopnih podjetjih do zoy:t Italijani gospodarji situacije. «Monte Promina d. d.», družba s sedežem v Trstu, ima premogokope v Ve-u-Šiču in Promini. Za 95% je v italijanska rokah.' Ker leži ob progi Knin - Šiben'h-Split in ima že precejšnje rezerve za ubijanje domačih podjetij, lahko diktira pogoje vsakemu novemu podjetju te vrste v Dalmaciji. Ker so rudarske knjige v Zadru v italijanskih rokah, se ne more nUi presoditi, kaj so si vse Italijani prisvojili tekom okupacije Dalmacije. Sedaj se vodi diplomatska borba za rudarske pravice «cankit A. G. Fiume>, ki jih ima ta družba v severni Dalmaciji. ►EDINOST« V Trstu« dne 8. decembra 1921. ialijani dokazujejo, da je v tej družbi zastopan po večini italijanski tapilal 05%). Premog družbe c Morite Prodna * in cBancit A. G. Fiume-» se lahko jmatra za najboljši premog Dalmacije. Od tvornic sardin tvrdke «WarLanek> o kupili Italijani za časa okupacije tvorni-o v Komiži, ki kor tudi tvornici «Dego-sa» na Visu in v Komiži. Od denarnih zavodov imajo Italijani v Dalmaciji podružnico «Banca commcr-ctale triestina > «e od pred vojne v Splitu. Ta zavod re bil do osvobojenja podružnica zavoda «Wiener Bankverein«, a sedaj je v ozki zvezi z italijanskimi; denarnimi zavodi. Ta banka je zelo močno zastopana v dalmatinski cementni industriji in v cSufidu*. <-Banca dalmata di sconio» s sedežem v Zadru ima podružnice v Rabu, Pagu in Šibeniku. V Šibeniku je zelo aktivna. Pelufo brez dovoljenja na jgsL ozemlju. cBonca ccmmerciale spalaiina» v Splitu je podjetje domaćih Italijanov in tretjino domaćega kapitala. Toda Italijani se ne zadovoljujejo s temi pridobitvami. Iz Trsta delujejo potom nekaterih agentov na to, da bi tudi v Dubrovniku ustanovili v kakršnisibodi obliki kak denarni zavod« da tako dobe oporišča v vseh važnejših primorskih mestih. Potom družinskih vezi, lo je potom poroke Marije Steinbeiss za Karla Garbaria ie prišlo v italijanske roke podjetje za izvažanje lesa v Šibeniku, znano po imenu -Časa di spedizioni Otto Steinbeiss» (z Bavarskega) s sedežem v Trstu, a s podružnico v Šibeniku. V dalmatinski paroplovni družbi cDal-iiiatia> so zastopani Italijani s vsaj 1 tretjino delnic, dočim imajo v «Oceania» še veliko povoljnejši položaj. Za časa okupacije je italijansko okupacijsko oblastvo skrbelo, da porazmesti čim več obrtnikov in malih trgovcev po okupiranem ozemlju, in sicer v šibeijiškem okraju čez 30, na Korčuli okoli 15, a sorazmerno tudi po drugih krajih. Le nekoliko dni pred sklenitvijo rapalske pogodbe je prenehalo vojaško avtomobilsko prevažao je Zadar - Knin, Zadar-Benkovac, Zadar - Šibenik. Dalmatinski gubernatorat je izdal koncesijo za to delo nekemu italijanskemu konsorciju, da se tako hipotekira v teh krajih. Taka koncesija pa se tudi da izrabiti v večji smeri. Italijanska akcija za razširjenje gospodarskega vpliva v Dalmaciji ni prenehala z izpraznitvijo druge zone. Dela se na vso meč dalje. Kupujejo se hiše na prometnih krajih. Ustanavljajo v Milanu brti, ustanavljanja industrijskih podjetij in odpiranja denarnih zavodov. Podružnica ruske državne banke v Berlinu. Sovjetska vlada namerava v kratkem otvoriti v Berlinu podružnico ruske državne banke. Darovi Za revna starčka so nadalje darovali: I. S. Sv. Ivan L 50 —, F. X. Goli, Idrija L 50'—, 2ele Pavla, Troseč L 4'—, A- S. L 10'—, N. N. L 5, Rožanc Štefan L 5*—, Stegel Josipina L 5'—. MALI OGLASI m računalo po 29 stotink beseda. — Najmaipa pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjia pristojbina L 4'-—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. DVE HIŠI, pripravni za vsako obrt, z velikim sadnim vrtem in zemljiščem se prodata. Natančnejša pojasnila daje K. Pavšek, II. Bistrica št. U. 2244 PRIPOROČA se Sdbroznana brivnica Josipi Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. |3?! IŠČE se pri Sv. Jakobu ali najbližjem sosestvu soba s prostim vhodom za shajališče maloštevilnega kluba. Naslov pri upravništvu. 2245 mm naroala m poprave. MOTOR na bencin, 12 konjskih sil, t dobrem = POđrOŽUlCO V MtfM »I POSlfflL Zobozdravnik Dr. C Fontana Trsi Plazu Goldom 11, IL ■I! IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIII ■ I LEOPOLD OUKi ~ čevljarski mojster v SvJKri£a 363 = ima istotam ■■■ 1 tribino čeuliev in usnju = ZZ na drobno in debelo ter sprejema mm Posestvo no prodni stanju, se proda. Obrniti se na lastnika Jas-niča Vincenc, v mlinu v Vipolžah pri Gorici, 2246 DOBRO izvežban avtemonter se išče kot delovodja za ivrdko v Mariboru. Delak, Cankarjeva ulica 33, Maribor. 2242 ■ Istočasno naznanja, da nima nič skup* ! nega v trgovini s čevljarskim mojstrom I g. Paulino, tudi v Sv. Križu. 982 «j in u u u u u n u u u u u n ni! KREPKEGA pekovskega vajenca sprejme takoj pekarna Mislej, Sv. Peter na Krasu. 2243 NOVE POSTELJE L 95.—, vzmeti 60.—, zimnice z morsko travo 50.—, z volno 130.—, nočne omarice, chiffonniers, omare, popolna soba po zmernih cenah. Fonderia 3. 2239 POZOR! Srebrne krone in zlato .x> najvišjih cenah plač j je edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10. L 38 S VEDSKE KAPLJICE, domače želodec, v lekarni v Sežani. zdravilo za 53 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Franceseo 15, II. 50 VINO belo, črno, 10—11 stopinj ponuja Martin Krajcar, Fontana pri Vršaru, Istra. 2126 SREBRNE krone kupujem in plačujem kot drugi kupci. Via Valdirivo 36, 11. Srebrne krone in zlato plačujem po najvišjih cenah ALOJZIJ POVH Trsi, Piazza Garibaldi št. 2 (prej Barriera) ZA RAZKUŽENJE na gobcu in parki jih obolele živine in za preprečitev te bolezni priporoča izkušeno sredstvo lekarna v II. Bistrici. 2193 TINKTURA in obliž zoper kurja očesa, v lekarni v Sežani. 53 MIZARJE, samostojne delavce, za finejše pohištvo, išče tovarna mizarskih izdelkov. Klančnik & Kompara, Maribor, Mejna ulica št. 6. Pojasnila daje Kompara, wa Mi