26. štev. S Ljubljani, v četrtek 6. marca 1879 Letnik VII. Inseratl se sprejemajo in veljA trialopna vrsta: 8 hr., če se tiska lkrat, ^ n ii n ii " »i n i, n n 3 n Pri večkratnem tiskanj s« •ena primerno ism&njia. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravniStvo (adm nistracija) in eks). edicija na Starem trgu li. it. 16. Političen list za sloreisli narod. Srečni Bolgari. Pred petimi leti zdi ho v ali so Bolgari Se brez vsake nade pod turškim jarmom. L. 1875 začel se je ustanek v Hercegovini, in tudi srca Bolgarov jela so utripati živahneje, prisijalo jim je solnce novega upa. Ko so leta 1876 začeli Srbi in Črnogorci vojsko, začeli so se dvigati tudi Bolgari, a turški meč je zadušil njih ustajo v potokih krvi. Potem so prišli leta 1877 bratje Rusi, in ugnali turškega zmaja. Danes pa so Bolgari že toliko srečni, da jih smemo že mi zavidati. Rusija , ona po judih razupita „sovražnica svobode", dovolila je Bolgarom ustavo, ki jo judošvabi imenujejo komedijo, mi pa bi jo z obema rokama objeli, ko bi jo imeli. Bolgarski skupščini je predložen samo še le načrt te ustave, in skupščina ima pravico, svobodo ustavno še razširiti. Pa že načrt ima toliko svoboščin v sebi, da bi ga bili mi Slovenci veseli, ko bi ga imeli, če tudi nespremenjenega. Ta načrt ima 170 paragrafov, iz kterih hočemo nektere navesti v dokaz, da postane Bolgarska zares svobodna in srečna dežela: 14. Kaznjence pomilostiti sme kne« v spo rammljenji z narodno skupščino. 15. Če skupščina kakega ministra obsodi, ga knez ne sme pomilostiti. 17. Kneževi ukazi so le potem veljavni, če so podpisani tudi po dotičnih ministrih. 32. Če knez umrje, mora njegov naslednik pred narodno skupščino priseči na ustavo. 43. Nobena postava ni veljavna, če ni pre-rešetana in potrjena od narodne skupščine. 62. Tujci ¿^morejo le z d o v o- ijenjem narodne skupščine državne službe dobiti. 67. Vsak Bolgar mora biti vojak. 69. Nihče se ne sme kaznovati, če ni obsojen po svojem sodniku. 74. Tiskarstvo je svobodno. Kdor to svobodo zlorabi, je zato odgovoren. 76. Bolgari se smejo mirno in brez orožja zbirati, kedar jim drago, brez posebnega dovoljenja. Pri taborih pod milim nebom se mora oz.rati na policijske predpise. 77. Vsak Bolgar sme prošnjo vložiti pri kteri koli oblasti. 88. Poslanci se nikoli ne smejo predsodnije citirati brez dovoljenja uarodne skupščine. 92. Seje so javne. 97. Narodna skupščina si dnevni red sama sestavi. 111. Knez mora sklepe narodne skupščine potrditi ali zavreči še prej, ko se skupščina razide. 116. Brez dovoljenja narodne skupščine se ne sme nobeno posojilo vzeti. 130. Če se zbornica razpusti, se morajo v 4 mescih nove volitve razpisati. 161. Ministrov bo sedem: 1. za zunajne stvari in za bogočastje, 2. a notrajne stvari, 3. za javni nauk, 4. za denarne stvari, 5. za poljedelstvo in javna dela, 6. za pravosodje, 7. za vojsko. 170. Ta ustava je veljavna za 6 let. Potem se sme premeniti, ako se premembe potrdijo po dveh tretjinah uarodne skupščine. Kometi, zvezde repatice. Če bi nas kedo vprašal, kaj je največi sovražnik človečanstva, odgovorili bimu„babje-verstvo, vera na vraže." Vsak, kdor zgodovino pozna, ve, koliko zla je ta duševna spaka že na svetu provzro-čila, in bo našemu izreku gotovo pritrdil. Ker pa svet menda brez vraž ne more obstajati in ker nas mladostna nagnjenost do basni spremlja skozi celo življenje, se ne bo nobeden čudil, če so zvezde repatice, te čudne se včasih na nebu prikazovajoče luči, povod dale marsikteremu posebnemu premišljevanju in dostikrat tudi nenavadni bojazni. Učenjaki in priprosti so si v tej zadevi dostikrat zelo enaki. Priprosti človek pravi: „Šibe na nebu pomenijo vojsko, kugo, lakoto", mi se mu po-smehujemo; ali nam ve morebiti od „kraljice učenosti" astronomije olizani učenjak kaj bo-Ijega povedati? Pravijo sicer učenjaki, da so pogledali globoko v tovarne narave, ali ta jim je po- kazala le toliko, kolikor je hotela in tega je še zelo zelo malo, pa oni tudi tega malega, kar so v narave tovarnah gledali, dostikrat niso razumeli. Tako nam zvezdogled Laplace pripoveduje, da se je bati, da kaka zvezda repatica ob zemljo ne trči, je ne razbije na kose, ali ne sožge v pepel, ali pa je ne vtopi v povodnji. Nekteri mislijo namreč, da so zvezde repatice velike vodene skupine, in dokazujejo, daje občna Noahova povodenj nastala zato, ker je tačas zvezda repatica z zemljo v dotiko prišla. Še leta 1857 so ljudje verjeli, da bo za ravno oni čas napovedana repatica ob zemljo trčila, ter so se tresli, da je ne bi pokončala. Napovedana repatica se ni prikazala, toraj je tudi strah kmalo polegel. Mesto v letu 1857, kakor napovedano, prikazala se je leta 1858 kaj velika „šiba na nebu". Učeujaki so nam takrat povedali, da to ni kaj posebno čudnega, saj je bilo leto zelo vroče in soparno, in zvezde repatice niso drugo ko „nakopičenje iz soparnega poletja ostalih električnih presežkov," ki v jeseni na nebu Po poiti prejeman velja : Za celo leto . . 10 gl. — k0*" xa polleta . . 5 „ — iu četrt leta . . 2 „ " ■ /CT V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 4<\kf. .. ta pol leta . . 4 „ 20 ta četrt leta 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom posiljan veljA 60 kr. več na leto. VredniJtvo je v Rožnih ulicah štev. 25. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani 5. marca. \ delegacijah je rekel poslanec dr. Sturm, da je bilo nepotrebno postaviti 300.000 mož zoper 25.000 mohamedanskih ustašev. Vojni minister pa je rekel, da je bilo samo 145.000 mož za vojsko pripravnih), drugi so bili ali reserva, ali bolni, ali so se potrebovali za druge reči. — Mi moramo gosp. g. Sturmu oporekati, in reči, da stvari strankarsko barva. V Tuzli je Szaparyu uasproti stalo več ko 20.000 Turkov, Filipovič jih je moral pregnati pri Žepčih vsaj 10.000 in naši kranjski junaki so jih imeli pred sabo pri Jajci tudi blizo 10.000. Zdaj še niso šteti oni, ki so bili v Livnu, Sarajevu, v Ključu, v Bihaču. Če vse skup štejemo, bilo je več ko 50.000 ustašev, ue pa 25.000, kakor Sturm pravi. Ustaši so imeli pozicije, in poznanje kraja za sebe, toraj bi bili mi nespametni, če bi bili premajhno moč nad nje poslali ; saj se nam ne manjka vojakov! Tedaj smemo izreči, da so besede dr. Sturmove prav malo patriotične. Vnanje države. Holgttrska skupščina je izbrala si za predsednika pravoslavnega bolgarskega ek-sarha (nadškofa), za podpredsednika Sineona iz Pristave. Prvi je govoril neki gospod Bolo-tanov. Vsak teden bodo le tri seje, ker nemajo stenografov. Pravijo, da je «¡¡i«' Ali, kan afganistanski, umrl in da je prestol prevzel njegov sin Jakub kan. Angleška država stoji tudi na slabih zgore. Da nam to dokažejo, odpro astronomične zapisnike, ki nam povedo, da so sicer tele-skopične zvezde repatice vedno na nebu , da se pa one z velikimi repi prikažejo vselej le po soparnem letu v jeseni meseca septembra do decembra. Če je prevladalo po prihodu repatic leta 1811, 1819, 1822, 1835,1843 mnenje, da „sledijo" repaticam suha leta, obračajo nasprotniki tega mnenja ta stavek in pravijo: „repatice so „nasledek" suhih in vročih poletij, kajti po računu astronomov samih bile so repatice še v tako neizrečeni daljini od zemlje, da niso zatnogle vplivati na-njo. Opomnimo, da se ne pridružimo ne enemu ne drugemu mnenju, ampak da omenimo le to, kar se o repaticah gotovega ve. Beseda „komet" izhaja iz grškega in pomeni kaj kosmatega, z lasmi obraščenega. Prav za prav bi se le one zvezde smele imenovati „kometi", ktere imajo re3 rep , astronomi pa imenujejo tako vsako zvezdo, ki se prikaže o nepravilnem času, ki spreminja v svojem teku bogah. Irci očitno napivajo zamorskemu kralju Četevaju, da je Angleže potolkel. Ako Angleže kaka nesreča zadene, vzdignili se -bodo Irci, ki so po Angležih skoro tako tlačeni, •kakor kristjani na Turškem. Pri tej priložnosti omenjamo, da so Irci neposredni potomci nekdanjih Keltov, prvotnih prebivalcev Evrope, jii da so tudi po drugih deželah evropskh sedajni germanski, romanski in slovanski narodi zmešani s keltsko krvjo. Posebno o Ti-relcih se Bodi po tamošnjih krajmh imenih, da so na pol keltiški narod. Mnogo Keltov je bilo tudi v naših Blovenskih deželah, pa v severni Španiji, kjer imajo kot Baski še danes svoj jezik. Neka posebnost Keltov je njih ljubezen do katoliške cerkve, odtodi krepki katoliški duh na Irskem, severnem Španjskem, Sloven skem in Tirolskem. Turki zbirajo zopet vojake, zoper koga, se Se ue ve. Misli Be, da zoper Grke in Av-strijance. Pravi se, da imajo že 100.000 mož zbranih v Albaniji. Grki so „cagovi'' ljudje, če smemo soditi po obnašanji v zadnji vojski, tedaj ne bodo ničesa pričeli in čakali, da bodo drugi turško carstvo razdrobili. Ker se mislijo Bolgari spomladi spuntati, bati se je, da ne bi vsa ta turška moč padla nad Bolgare ali pa nad Avstrijo, če bomo res zasedli Novi Bazar, kakor se govori. Stokrat je bilo že povedano, naj Avstrija v zvezi z Rusijo prepodi Turke v Azijo, potem bi bil za vselej mir, tako pa bomo z njimi še vedno sitnosti imeli. Pa kaj pomaga nam politizirati, ko so taki ljudje na krmilu, ki o Rusiji nič slišati nečejo! Kakor se čuje, se tudi Albanci pripravljajo na „sprejem" Avstrijcev z orožjem v roki. Švabsko - judovski časniki še ne nehajo upiti o kugi »a Ruskem, čeravno je že ni več, kakor ruska vlada poroča. Sam nemški „Kikeriki" je imenoval to upitje „bor-senmanover." Če se namreč ruska meja zapre, potem rusko žito ne more sem k nam, in žitni oderuhi bi izvrstno kupčijo delali, ker so žito dober kup nakupili, potem bi ga pa drago prodajali. Saj se poznamo ! Njih glavni poma gač je dunajski „Tagblatt", list, ki za denar vse piše , kar se hoče, in ki ga nekteri Slovenci vendar zelo čislajo, celo bolj ko domače, poštene in narodne liste! Mundus vult decipi, ergo decipiatur! Ixvirni dopisi. Iz JTIorcir Ja, 2. marca. Svečanost v spomin Valentina Orožna, ktero je napravil odbor tukajšnje čitalnice rodoljubom na vese je, obnesla se je nepričakovano sijajno. Zbralo se je bilo odlično število društvenikov in rodoljubov slavljat spomin pokojnega pesnika, dasiravno je bilo vreme zelo neugodno. Gospod predsednik Jak. Škoflek nagovoril je s srčnim pozdravom zbrane goste ter jim pomen slovesnosti razložil. Slavnostni govor, kterega je govoril podpredsednik gOBp. Iv. Govedič, segal je globoko v srce vsem posluševalcem. Govornik je povdarjal, da če je komu sveta dolžnost Blavljati spomin rajnemu zaslužnemu pesniku in delavcu na siavstvenem polju, gre v prvi vrsti narodnemu tukajšnjemu zavodu, ki se smatra kot ognjišče narodne zavesti onega kraja, kjer pod dostojnim spominkom počivajo telesni ostanki pesnikovi in srce, ki je tako gorko za narod bilo. Črtice iz njegovega životopisa so nam predočile pesnika kot vseskozi domoljubno, blago in globoko čuteče srce, kojega verno zrcalo so njegovi pesniški izdelki, ki, dasiravno nedovršeni po obliki, vendar po vsebini ljudBtvu tako priljubljeni, da skoraj ni veselice, pri kteri bi se njegove drobne pesmice z veseljem ne prepevale. Slišal se nam je rajni kot gostoljuben in posebno zvest prijatelj vsacemu, ki mu je bil enako prijateljski udan, kar nam znači pri tej slovesnosti deklamovana njegova pesem „Prijateljstvo". Konečno priporoča govornik, naj )i pesnikov spomin v slovenskih srcih neizbris-Ijiv ostal in da bi nas njegov blagi duh iskrenega domoljubja navdajal. „Bodi ti, dragi Valentin, žemljica lahka, kakor nam je draga tvoja v8pomena! Slava Val. Orožnu in njegovim čestiteljem 1" — Z živo radostjo in pohvalo je bil govor sprejet in navdušeni Blava-klici odmevali so se po dvorani. Na to se oglasi naš vrli čveterospev: goepici Fani Flis, Zofija Tribuč, gospa in g. Škotlek z Orožnovo pesmijo „Rad bi tamkaj bil", potem „Kje so moje rožice" in „Lasta-vica". Vredil se je nadalje lep šopek slovenskih pesmi raznih skladateljev. Petje bilo je krasno, tako ubrano in miloglasno, da se v resnici nismo tacega nadejali. Po vsaki pesmici se je izraževala radostna pohvala in društvo sme ponosno biti, da šteje med svoje ude tako vrle pevske moči. Zabava je bila prav živahna, vrstile so se razne napitnice in objavili došli nam pobratimski pozdravi iz Šoštanja , Št. Pavla, Vitanja, od obal sinjega jadranskega morja, Jz Gradca od društva „Triglav" in od v. č. gosp. prošta Lovro Seraj-nika v Tinjah na Koroškem, ki se glasi: „Selig sei mein Mitschüller Val. Orožen und fröhlich die Gesellschaft ihm zum Andenken." čudno je toraj, da se pri tej slovesnosti Val. Orožna v našem obližji savinske doline, kjer je pevec toliko priljubljenih pesmic bival in sedaj počiva , nikdo ni spominjal, razven iz Rečice, od kodar sta se g. nadučitelj in dva prijatelja narodnega društva svečanosti udeležila. Razen našega vrlega gosp. podpredsednika pa ni bilo od č. duhovnov ne enega navzočega, a tudi od njih iz tukajšnjega okraja nikacega Bpomina ne. — V primerno okinčanih dvoranah je tudi pozornost vzbujal dostojen transparent v slovenskih bojah z napisom „V spomin Val. Orožnu." Kje je pevec zdaj vesel? Priznalo 6e je, da si je čitalnični odbor mnogo prizadjal svojo nalogo dostojno izvršiti. Vsem došlim gostom in č. podpornikom ter spoštovanim rodoljubom, ki so se nas v spomin Orožnu blagovoljno s svojimi pozdravi spominjali in razveselili, izreka odbor svojo najtopljejo zahvalo. Živeli! Blcihcrga na Koroškem (se piše gospodu Z. 28. svečana): Mi smo v veliki nevarnosti in imamo vsak trenotek smrt pred očmi. Po vseh drčah so že plazi doli pridrli, pa ravno nad nami se je velik plaz ustavil. Pri doljnem mirodvoru je prišel plaz in devet ljudi umoril, hiše je pa sapa razdrla. Tudi pri ključarju Dusu so bili v veliki nevarnosti; pri Vemelanu pa je plaz vso hišo potlačil in vse ljudi, ki so bili v njej. Kakor vam je morda že znano, pokončal je plaz staro šolo, lekarnico, Halerjevo hišo , kjer sta stanovala Čavuš in Schwarz, in umoril mnogo ljudi. Skoraj 40 ljudi je mrtvih , 21 bo jih danes pokopali. Ko so ljudje sneg odkopavali in mrliče iskali, prišel je drug plaz, in je spet več ljudi zadušil. 25. svečana pridrl je prvi plaz iz Dobrača. Mi že tri dni nismo bili doma; oče morajo sneg kopati; ne vemo, kam bi bežali, da bi bili življenja varni , pa nikamor ne moremo, ker je strašno veliko snega. Z Dunaja, 1. marca. (Prepovedana slavnost v spomin srbskemu pesniku Jur. Jak-šiču.) Še le dva meseca sta minila, kar je svetlobo in spet v kratkem času, večidel v šestih mesecih, iz našega obzora zgine. Malo zvezd te vrste ima repe, vse razločujejo se pa od premičnic (planetov) s tem, da so zračne iz svitle meglenine obstoječe podobe, ki, kakor se kaže, nimajo dolgega ob-Btauka in kmalo razpadejo v nič, iz kterega so postale. Nekaj malo jih je, o kterih ne veljá ravno navedena teorija. Te prihajajo v rednih proračunanih časih in ae imenujejo „planetarske repatice." Te vidimo le skoz močne daljnoglede, one so prelaz v planetoide ali pa spadajo k planetoidom, ker tem zelo enačijo v času obteka in v svojem tiru in se le malo stopinj od ekliptike odstrane. Druge, prave repatice, režejo črto ekliptike različno, tako na primer pomikal se je Donatov komet vsemu nebesnemu redu nasproti ud severa proti jugu mesto od izhoda proti zahodu, in hitel je tako, kakor da bi bil vedel, da je njegovo življenje le kratko ter da se zato ue sme muditi. Pri omenjenem nerednem teku repatic je bila za zvezdoglede, kteri so jih šteli med solnčne premičnice, grozno težka naloga tir teh zvezd zračunati, ker ta dostikrat ni bil ne elipsa ne parabela. Zvezdogled Litrovv se je v svoji obupnosti pri računanju tira repatic izrazil, da so one nebesni potepuhi, ki so pri-bežali iz vrste nepremičnic v naše osolučje. Tudi če so Be repatice v proračunanem čaBU res spet prikazale, je bila to prav lahka pomota. Da dokažejo, da so se repatice v proračunanem času res spet vrnile, kažejo na Hal-ley-jevo, Olbers-ovo, Biela-tovo in Enkejevo repatico. Zadnjo smo že zgoraj omenili, pa ta kakor tudi prejšnje tri, niso se vrnile nikdar natanjko o naznanjenem času, tudi ne po prejšnjih tirih, in njih oblika se je čisto spremenila. Mogoče toraj, da bo bile to tudi druge nepričakovane in neproračunane repatice. Mala repatica leta 1835 , ktero bo imeli za Enkejevo, ni bila ne malo podobna bliščeči prikazni leta 1682, ktera je dobila svoje ime po zvezdogledu Enke-ju, ki jo je opazoval in popisal. Sicer pa imajo zvezdogledi tudi za te razločke pojasnila pri rokah. Enkejevo repatico, tako pravijo, je neki v svetovnem prostoru obstoječi eter iz tira spravil, druge repatice pa so bile pahnene od premičnic iz svojega tira. To teorijo močno porabljali so pri repatici leta 1770. Toda naj presodi to bralec sam. Messier našel je leta 1770 repatico na nebu. Dolgo je na nebu stala z lahka in na tanko so jo opazovali. Ekel zračunal je, da obriše njeni tir elipso okoli solnca, ktere velika os je trikrat tolika kakor premer zemeljskega tira, in da repatica potrebuje za svoj tek okoli solnca 52/2 let. Te repatice niso poprej nikdar opazovali iu je tudi pozneje ni bilo nič več nazaj. Sklepali so tedaj o teku te repatice tako-le : Ta zvezda, so djali, obhodila je Bolnce poprej v 50 letih in je bila v svoji največi 8olčni bližini 100 miljonov milj od solnca oddaljena. Leta 17G7 prelazila je med mesci Jupitra (ta premičnica ima 5 mescev) in ti so jo pahnili na nov tir, ki je bil le 5'/s leta dolg. Leta 1776 je bila ona spet v bližini solnca pa podnevi, zato ni bilo moč je opazovati, srbskemu narodu ugrabila smrt dva jako odlična rodoljuba: prozajista M. Ljubišo in pesnika J. Jakšiča. O prvem se je že nekaj pisalo tudi pri nas; vredno je tudi, da ae seznanimo kolikor moči z Jur. Jakš čem, sploh s srbskimi pisatelji, kako se jim godi v socijal-,nem in državnem življenji. Kako se Srbi počutijo pri nas v Avstriji, je dovolj znano; le redko kedaj pa kaj poiz-vemo o Srbih v kneževini. Jurij Jakšič je Srb iz kneževine. Največ je živel v Belem gradu, kjer je tudi umrl, zapustivši srbskemu narodu Bvojo revno ženo in otroke. Sam pesnik je bil siromak; gotovo bi se mu bilo lahko bolje godilo, ako bi bil tajil svoje misli in se prilizoval vladi. Jakšič je spisal mnogo lepih pesmi in dramo z naslovom: „Jelisaveta". Pa bodi sedaj dovolj o pesnikovem delovanji. Razodeti hočemo drugo stran, kije jako zanimiva. Kakor znano, sedaj je na srbskem prestolu knez Milan Obrenovič IV. V Srbiji je še močna stranka, ktera bi rada na prestol postavila Karagjorgjeviča, potomca slavne in junaške rodovine Črnega Jurja (kara Gjorgje). K tej stranki spadajo mnogi mladi možje, kteri delujejo na literarnem polji ali pa drugače v državi, k tej stranki je tudi spadal J. Jakšič. In ravno zaradi tega ga je belgraška vlada jako preganjala in zapirala ; pregaujanje in zapor pa gotovo zgreni vsakemu polovico lepšega življenja. Ne da se tajiti, da vlada v Belem gradu rada podpira srbske pisatelje, zida šolska poslopja , skrbi za narodno pro-sveto ravno tako, kakor bi za vse to skrbela, ako bi bil na prestolu Karagjorgjevič. Pa je že tako; narod ljubi tudi kneza Milana, ali velik del naroda je dal svojo ljubezen Kara gjorgjeviču. Da je tudi Jakšič gojil ljubezen in sočutje za Karagjorgjeviča, S tem je škodo val samemu sebi, da ga je vlada preganjala. Ni tedaj čudo, ako se danes podvizajo srbski rodoljubi, kako bi pokazali, da čislajo svojega pesnika, da hočejo pomagati ženi in skrbeti za dalnjo odgojo in omiko zapuščenih otrok. Povsod nabirajo rodoljubi denar v ta namen. Srbsko društvo „Zora" na Dunaji je nameravalo napraviti slavnost 27. febr. z namenom, da bi čisti dobiček poslala vdovi pokojnega pesnika. Dunajska vlada pa je to slavnost mislila prepovedati češ, da bi višim vladnim krogom ne bilo všeč, ako bi se na- birali denarji v naši monarhiji za tuje deže-lane. Zato je „Zora", poizvedavši nekako za to prepoved, sama to slavnost preklicala rekši, da rajši napravi slavnost v korist Bvoji bla-gajnici. In tako se je zgodilo. Da se pri tem ne bode na Jakšiča pozabilo, tega ni treba omenjati. Slavnost Jakšiču v spomin je bila pozna Slovencev, ampak Kranjce. Na hrvaških gimnazijah se o Slovench nič ne sliši, dijaki nič ne vedo, kaj smo. Samo to je res, da se širi tradicija po Hrvaškem, da Slovencev nikdar ni bilo, ime Slovenci, pravijo, smo si mi dali še le okolo 1848, da si mi imamo spomenike iz X. stoletja, ki pričajo o naši pre- prepovedana. Srbsko rodoljubje pa s tem nilteklosti. To je žalostno, da hrvaški listi take uničeno. Pomagati človeku, kteremu je pomoči I dopise sprejemajo, ki nas kot Slovencev ne pri potreba, je najlepša krepost, nabirati denar za I poznavajo, ampak nam pravijo, da smo Kranjci, ubogo mater, da bi lože skrbela za omiko in I Take ideje naj bi se ne širile, ali Starčevičevo pošteno odgojo svojih drobnih otročičev, in naj Ikrdelo je veliko, in njegova je zasluga, da je bo ta mati Avstrijanka ali Srbkinja , poma-ltako. gati takim materam je plemenito in krščansko,] n vendar se to prepoveduje! Mesto slavnosti Jakšiču v spomin je bila DomaČe llOVice. torej navadna slavnost dne 27. febr. v lepih I v Ljubljani 6. marca, dvoranah, „BlumemaJe" imenovanih. Program (Hranilnica ljubljanska) je dovolila letos je bil jako zanimiv. Lepe pesmi: „Ratna pje- te.|e podpore: Mestnim ubogim 2500 gld., za sma kosovska" od O. Utješenoviča Odstrožin- obleko „bogim otrokom v čitalnici razdeljeno skega; „Moja rožica"; „Šuhaj Slovak" — in 150 g,d ^ za božičnico malih otrok pri sv, ,Hajd na noge" so peli pevci Slovanskega Florijanu 150 gld., za uboge gimnazijalce v pevskega društva. Srbski skladatelj dr. Jovan Ljubijanj 200 gld., v Kočevji 100 gld., v No-Paču je nalašč prišel iz Velike Kikinde na vemme8tu 100 gldi> za potrebne realce v Ljub-Dunaj. Paču je še precej mlad skladatelj; zlo- ,jani 200 gkL ^ za pripravnih loo gld., za žil je že dokaj lepih srbskih pesmi in jih pri- učence prve me8tne šole v Ljubljani 150 gld., redil za igranje na glasovirji. Pri slavnosti je za uCence druge te g0ie 250 gld., za nakup igral Paču svojo lastno kompozicijo: „Prag je utn)h prip0močkov „šulpfenigu" in „narodni ovo milog Srpstva, Na kome mi stojimo" Spomin na J. Jakšiča" in: „Srpski zvonci". Ako bi se kedo Slovencev rad seznanil s srbskimi kompozicijami, naj piše v Veliko Ki- | šoli" vsakemu po 100 gl., za obdarjenje učenk s šolskimi potrebami v nunski šoli v Ljubljani 1200 gld., v Loki 100 gld., protestantovski šoli v Ljubljani 200 gld., za vzdržavanje šole malih kindo. Pafu je edini srbski skladatelj, ki je otrok v Ljubljani 200 gl., bolniškemu društvu jako delaven in tudi imeniten; on največ zlagal 10Q gld ( požarnj straži 400 gld., Elizabetni n daje na svitlo svoje skladbe. Naš Davorin I otroški bolnišnici 200 gld., razen tega se jej Jenko živi v Belem gradu; in to je vse, kar odpiše 200 gld. zaostalih obresti, za podporo vemo o njem. Srbski listi nič ne poročajo, da| je Jenko kaj zložil in izdal.*) Po dovršenem programu je bil ples. Slav- iz tukajšnje bolnišnice odpuščenih ozdravljenih '200 gld., za prosto hrano vseučiliščnih dijakov v Gradcu 100 gld., blagajnici bolnih in one- nosti so se bili vdeležili vsi odlični Srbi in moglih delavcev 100 gld., gledišču (!!) 450 gl., drugi Slovani. Slovencev je bilo kakih štiri I za revne učence ljudske šole v Novem mestu deset in samo dva Hrvata, najlepši dokaz, vhoO gld., za učence tukajšnje podkovne šole kakem prijateljstvu in ljubezni živita naša 150 gld., za uboge učenke dekliške šole 100 gl., brata. I delavskemu izobraževalnemu društvu 50 gld., O tej priložnosti naj samo to omenim, učiteljskim pripravnicam 100 gld., glasbeni Hrvaški list „Sloboda" je nedavno prinesel iz M filharmonični 200 gld., društvu katoliških Gradca dopis, v kterem dopisnik neusmiljeno rokodelskih pomočnikov 50 gld., učenkam de-gra,a graške Slovence. Pomislite: dopisnik ne šole v Kočevji 50 gld., hiralnic. 200 gld., l Vincencijevi družbi pri sv. Jakopu 100 gld., kajti po dnevi se zvezde ne vidijo. Leta 1779 mesca avgusta pa so jo odgnali Jupiter in njegovi meseci spet iz tega tira 572 letne dolgosti tako, da je sedaj spet 70 milijonov milj od solnca oddaljena ter se zato več ne vidi, in meri njeni najnovejši tir dolgosti 20 let. Ali ni zanimivo to astronomično pojasnilo? Kar se tiče narave repatic, pravi Maedler v svojih astronomičnih pismih: Naša opazovanja repatic uče nas, da naši pojmi fizičnih teles na nje niso rabljivi. Oae so pri vsem tem, da je njihov premer tisuč, da, tudi sto tisuč milj velik, čisto prozorne, pa ne vlom ljavajo, kakor to store druge prozorne stvari, žarkov luči. Najtanjši zrak bi se ne dal v svojih na sledkih tako na nič zmanjšati. Zato je gotovo njihova sredina (jedro) še tanjša ko naš zrak in naši pojmi o trdih množinah svetovnih teles tudi tu niso rabljivi. Velike in hitre spremembe, ktere one v svoji obliki strpe, so priče raz bežljivosti njihovih delov. Splošno kažejo repatice veliko različnost v obliki in prikazn'. Večkrat, da, največkrat obstoje iz okrogle, na krajih več ali manj ) In če ne bi bil nič druzega vstvaril , kolza podporo vdov in sirot zdravnikov 100 gld., „Naprej zastava Slave ', smemo vendar biti po-1 tukajšnjemu muzejU 200 gld., dekliški sirot-nosni na nj. re n. | njSnjcj 10Q gjd^ z& potrebne u5ence g0le iiUa mahu" 50 gld. tanjke meglenine. V sredini te meglenine sol (Volitev.) Na mesto vit. Franzl-Vestenecka, nekteri zvezdogledi večjo zgoščenje opazovali I ki se je p03|an3tVu za deželni zbor kranjski kar pa spet drugi zvezdogledi zanikavajo. [odpovedal, bode veliko posestvo kranjsko vo-Večkrat je meglenina obdana še z drugim |j]o sj novega poslanca dne 29. t. m. V „Lai-zagrinjalom , kteri se na od solnca obrnjeni I bacherici" razglašeni katalog velikih posestnikov strani podaljša in tako rep naredi, ki je pa kaž(?) da jih je samo 111. In ti imajo v de-tudi dostikrat od glave po temnem, toraj praz-1žeinem zboru kranjskem 10. poslancev! !l O nem presledku ločen. Rep repatice je vselej jšmerling! od solnca obrnjen, in se prikaže še le takrat I (Na gimnaziji v Cel j i) je bilo izključenih in postaja večji in večji, kadar se repatic« I jz šole 5. dijakov, 30 pa zaprtih zavoljo nekih od solnca oddalji, pa tudi pri tej priložnosti I nerodnosti in popevanja ruske himne, kmalo zgine. I (Zahvala) „Narodna šola", društvo v pod- Kar se tiče čudnega predrugačenja repa, I poro revnih ljudskih šol in uboge šolske mla-hočetno le primerljaje tu priobčiti. I line, ima zopet izpolniti uajprijetmšo dolžnost, Pri repatici leta 1807 prikazal se je rep I zahvaliti se svoji največi dobrotnici, slavni hra-še le, ko je bila v največji bližini solnca, iulnnD;ci kranjski, za sto goldinarjev, ki jih je svetil se je v lepi beli luči. 19. oktobra bil jeljruštvu blagodušno naklonila za napravo učnih rep proti koncu širji kakor pri glavi, pa zgu- j pripomočkov bil je že 20. oktobra svojo širjavo in se je razcepil v dva dela. 23. oktobra opazovalec Schroeder severnega dela ni mogel več najti, le še južni del je bil videti. 25. oktobra kazal je ta rep brizganje žarkov enako onemu se verne luči. 29. oktobra postal je tudi južni del repa manjši in počas, je tudi ta zginil Nar. šol. odbor. Poslanica, Gospod vreduik ! Prosim, sprejmite sledeče vrstice v 6voj cenjeni list. Ne samo slavno državno pravdništvo pridno koufiscira dopise, temuč tudi po c. kr. poštah kakor je čuti, začeli so se zgubljati, kakor kaže sledeča dogodba. Oddal sem lastnoročno 13. dan p. m. troje pisem t Cerkljah na pošto, pa kakor sem nekoliko pozvedel in tudi reč sama kaže, Be je cela trojica pisem zgubila. V enem teh pisem sporočal sem vredništvu „Novic" o prečudnem letošnjem zimskem vre menu v naših gorah; nadalje o prvih spom-ladnih cvetlicah, ktere so se že 23. dan prosinca prikazale ; o blisku in gromu, o potresu, kar nas je hudo plašilo; o hripovih žrjavih, ktere smo 12. dan p. m. radostni gledali leteti visoko nad Šenturško goro od juga proti se-vero-izhodu itd. Ker vredništvo „Novic" taka naznanita rado sprejema in razglasuje, pa o tem mojem kar besedice ni črhnilo, mi je to dokaz, da mojega dopisa ni prejelo. V drugem obširnem pismu oznanil sem vredništvu „Slovenca" tolovajski poboj, ki se je 8. dan p. m. tu pri nas zgodil, ob enem pa tudi grajal obžalovanja vredne napake in zanikarnosti, ktere se neprenehoma godé. Ker o tej reči ni bilo besedice v „Slovencu" čitati, vprašam vredništvo, ali bojda mojega dopisa ni prejelo in evo ti ! v 22. št. „Slov." mi odgovori, da ne. Tretje pismo je bilo namenjeno nekemu blagorodnemu vitezu v Halleinu poleg Solno-grada o posebno važni prirodoalovni stvari. Ker tudi od tega gospoda do zdaj ni še glasu« je prej ko ne tudi to pismo šlo rakom žvižgat. Potožil sem vse to gospodu poštarju v Cerkljah, a on mi je trdil, da se prav dobro spominja, da je pisma oddal. Če je temu tako, kar rad verjamem, so se tedaj moja pisma, ako jih niBO okoli sveta poslali, ali v Kranj i > ali pa v Ljubljani zgubila. Je- li pa to prav, da se na privatna pisma tako malo pazi ? Ako moramo poštnino plačevati, pričakujemo, da potem tudi pisma na dotična mesta pridejo. Na Šenturški gori 1. marca 1879. Š. R o b i č. Poslanica. V 22. št. „Slovenca" čitam v dopisu iz "Žaline tudi vprašanje: ktere vrste podobe Kri-žanega bi bile za mirodvore najbolj pripravne in dolgotrajne? Ne morem Be zdržati, da bi na to kot izvedenec ne odgovarjal. Železna podoba je stalna, ako je vestno in dobro pobarvana in pozlačena , ali priporočati je le v tem slučaji, ako zadostuje do 3 čevlje velikosti, ker večja je silno težka, kar ni dobro za vieok križ. Ako ima večja biti, kaže lesena, iz dobrega krepkega lesa in dobro trajno pobarvana ali pozlačena. Najbolj stanovitna je, ako bi se napravila iz trdega hrastovega lesa in dobro pobarvala, to je delo za stotine let. Še pretečeno leto sem imel tako podobo v popravi, bila je 7 čevljev velika in je nad 70 let že na mirodvoru visela ; barva je bila že iz prana, ali les je bil kakor železo, z najboljšo žago se je 8 Bilo dal rezati. Tudi iz druzega lesa se napravi stanovitno, samo da je zdrav les in o pravem ča>-u posekan. Poglavitna reč je dobro in vestno barvanje, da mokrota v les ne pride. Kdor želi več o tem zvedeti, naj se pri meni oglasi, imam tako podobo 6 čevljev veliko naročeno v delu. Take podobe se tudi še iz druzega blaga izdelujejo ; iz kamna so težke in se rade po-tarejo, kar je težko popravljati; izcma (to je nekova krhka zmes) pa bo vse bolj drage in nepripravne; najbolje bo toraj do treh čevljev železne, kar je več, pa lesene, to je moja skušnja 16 let. Franjo Krašovic, slikar in zlatar cerkvenih podob v Celji gosposke ulice št. 119. Eksekutivne dražbe. 8. marca : 3. Kmetič iz Grada, v Kranji. 3. Furlan z Verda, vse na Vrhniki. 3. Šega in Lunaček iz Travnika, 1. Cvar iz Zlatneka, 1. Ivane z Velikih Poljan , Lesar iz Soderšicu, in 3. Knolj v Iiibnici. 3. Rus iz Podgorice, Ilegler iz Podgore, Lužar iz Lužarjev, vsi v Lašičah. 3. Ukuiar iz Ustja, v Vipavi. 3. Čehovin iz Malega Otoka v Postojni. 2. Mrak iz Kaplje vasi in Mali iz Go-rcnjega Tuhinja v Kamniku. 2. Trebeč iz Gorenjih Ležeč, v Senožečah. 1. Rebolj iz Oernuč, 2. BergleB iz Repeč v Ljubljani. Umrli so: 3. marca: Jožef Kavčan , del. o., 2. 1., za božjastjo. Kašpar Dlavhi, tekavec 50 1., vsled pljučnice. Karolina Jakin, del. o. 11 in., za ka-filjem. Listnica vredništva. Gosp. A. L. na D. Iz Vaše za naš list preobširne „poslanice" moremo sprejeti le par stav kov, ker se nam zdč stvarni popravki dopisa iz Dunaja, namreč; „da je bila pri vašem komersu dvorana polna, ne prazna, — da državnih poslancev zato ni bilo navzočih , ker jih sploh ni bilo na Dunaji, — da ste srbskemu društvu „Zora" poslali povabilo in da je bilo res tudi oficijelno zastopano, — da ste b Ilrvati v dobrem sporazum-ljetiji, — da „SI." ni nasprotnica „lit. društvu" in da Bte sploh v tesni zvezi z vsemi slovauskimu akad. društvi". — Vse drugo so nam zdi napad osebe našega dopisnika, kakor sploh „Sturm im VVasserglase," ki se bolj na tihem poravna , nego prestavi v javni list, s čemer bi bilo našim bralcem le malo vstrežeuo. Mi prav radi vsakemu damo prostor za opravičevanje , za tako osebno polemiko pa naš list vendar ni, to bote sami spo znali. Z željo, da bi bila s tem ta reč končana v javnosti, kličemo vsern našim vseučeliščnim dijakom na Dunaji : „Mir vam bodi I" Č. gosp. A. D. na Č, v. Prejeli. Odgovor Vam doidc pismeno. Gosp. 1J. R. v M. Smo morali odložiti , ker bi bila le mastna piča za drž. pravdnika. Več drugim č. gg. dopisnikom. S „podlistkom" smo preskrbljeni za leto in dan , toraj prosimo zamere, če vsaka reč ne more tako naglo na dan priti. Kolikor mogoče, se pri izbiranji oziramo na primeren čas. SI. vodstvu loterije za hiralnico in sirotniš-nico v Ljubljani. Poslana imena darovalcev dobitkov za loterijo smo mi priobčili že pred par tedni. I Podpisana vsem sorodovincem in prijateljem in zuancem naznanjata, da je Bogu vsegamogočnemu dopadlo njuno sestnčino oziroma bratranko, Terezija Pesjak, danes ob polu dveh popoludne po kratki pa hudi bolezni previden" s sv. zakramenti v boljše življenje v 37. letu njene staro>ti poklicati. Pogreb bo v četrtek 6. t, m. popoludne ob 4. uri. Blago raniko vsem priporočava v molitev in pobožen spomin. V Ljubljani, 4. marca 1879. tfoMil» rX>ai|>:tn. stolni prošt. Kimcun '#jii|»nn, katehet v nunskem samostanu loškem. Loterijske številke 9. marca. Na Dunaju: 53, 25, 40, 17, 50. V Gradcu: 48, 32, 83, 71, 82. Telncraličnr di-n«rn« cen« 3. marca. Papirna renta 63.-- — Sreberna rent» 63.70 — ¿lata renta 76 76 — 1860letno državno Doaoiilo 115 76-Kankiiia «koije 790 — Kroditn« akcije 232.60 - London 116 60 — — Ce», kr cekini 6 62. — 20.franko» 9.29 UciinrNtvfinr cene 4. marca. Državni fondi. Denar. Blago 5*/, avstrijska papirna renta . 62 U6 63.10 6'/, renta v srebru . 6:) 86 «4,— 4'/, renta v zlatu (davka prosta) 75.65 75.80 Srefke (losi) 1854. 1. . . . 111.— 111.60 „ „ 1860. !.. celi. . t # , 116 60 116.— „ „ 1860. 1., petinke 125.76 126.26 Premijski listi 1864. 1., . . . ■ 146.75 147.— Zemljiščine odveznice. Štajarske po 6°/,..... 99.50 100 50- Kranjske , koroške in primorske po 6\ 96.60 97 60 Ogerske po 6*/»..... t , 81 — 82 - Hrvaške in slavonske po 5'/, . ( , 86.- 87.- Bedmograške po o1', 76.- 77.- Delnice (akcije), 788.- 791.— Unionske banke ... # 68 50 69.— 229.— Nižoavstr. eskomptue družbe . t 760.- 765 - t 99,- 99 Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. T. • 164.50 166.— Tržaške „ 100 ,, k. d. • 117.76 list- n » 60 >i » •i ' 61.— es.— Budenske „ 40 gld. a. v. • 27.50 28,— Salmove „ 40 „ M ii • 43 - 43.60 Palffi-jeve „ 40 „ h » • 31 25 31.76 Clary-jeve ,, 40 „ »1 n • 32 — 33.— St. Génois „ 40 „ ii n • 35.26 35 25 Wiiidischgriita-ove „ 20 „ »1 ti • 3».— 30.25 Waldstein-ove „ 40 „ ii ii • 25 50 26.-- Srebro in zlato. 5.49 5 50 Napoleonsd'or...... * • • 9.28 9.2» V Marij ni hiši v Lino«. se dobo še zmirom dosti damastov iz prave svile, prav po ceni, v vseh barvah, iz falirane Lisnerjeve tovarne: Cel ornat (pluvial, 2 dalmatiki, kazala) stane le 130 gld., pluvial 35 gld., kazula 25 gl. s potrebno priredbo vred. Tudi je v Marijni h;ši dosti že narejenih paramentov in neizdelanega blaga. Naslov: (1) , Karl Kettl, Weltpriester und Leiter der Marien-Anstalt in Linz. Opomba. V treh mescih nam je došlo 100' zahvalnih in priznavalnih pisem iz vseh avstrijskih deželi. Najboljše in najcenejše koroško železo se dobiva samo pri v gledališki ulici biizo frančiškanske cerkve, kjer je tudi velika zaloga druzega železnega gospodarskega orodja, kakor tudi jekla, plužililt leine/ev, angleških vodnih in roenili ¿¡i«, sekir, malik, kos, rnznoverslnc kukinske posode itd. Častiti duhovščini in gospodarjem sploh priporočam za prihodnji čas tudi svoje, kakor le že sploh znano, najlepše in s pravim zlatom pozlačene nagrobne križe. Za pošteno vago in natančno računanje dober Btojim. (2) S|>. IVssi.ik J. hiaaniaovi našle mik: v LjUDljani. Izdajatelj in odgovorni vrudnik Filip iiaderiap.