ŠOLSKA PRAKSA Poučevanje (jezika) kot drugi učitelj v prvem razredu Tanja Bergant, univ. dipl. soc. del, dipl. vzg., OŠ Horjul Učenje jezika v prvem razredu je prepleteno z vsemi predmeti. Igra je pri šestletnikih še vedno najpomembnejša dejavnost. Učenje je najučinkovitejše skozi igro. Za življenje se največ naučimo iz vsakodnevnih situacij, ki jih spreminjamo v igro. Pomembno je ubesediti občutke. Pomembni so pogovori v jutranjem krogu, ko si vzamemo čas za dnevne dogodke, reševanje problemov, vživljanje v druge, ko poslušamo in slišimo sošolca. Vsak posameznik dobi besedo in priložnost. Učimo se, da je vsak problem rešljiv. Delamo na tem, da začete stvari dokončamo, ker zmore- mo in ne obupamo. Ves čas se učimo, čeprav se igramo. Trudimo se biti prijazni in razumeti drugačnost, pomagati, biti vljudni, strpni in prijateljski. Ne delamo drugim tistega, kar ne želimo, da bi drugi delali nam, predvsem pa se veliko pogovarjamo. Ključni pojmi: učenje, življenje, igra, pogovor. ter na diahronem nivoju (pri ponovnem igranju in ustvarjanju igre), ko se zmožnosti nenehno razvi- 1 UVOD jajo in motivacija vodi v preseganje praga znanja Kratko in enostavno, jasno in konkretno, zanimivo, posameznika, kar vodi v dinamično učenje. igrivo in sproščeno se učimo (tudi jezika) v prvem razredu. Moj cilj je učenje za življenje. Izhajam iz vsa- Baloh (2015) piše, da je za otroka igra temeljna spo- kodnevnih situacij, iz trenutkov, ki so učencem znani znavna izkušnja in hkrati osnova za proces učenja. in o katerih veliko vedo. Z igro otroku ozaveščamo preproste, njegovemu interesu ustrezne sporazumevalne vzorce, ki pred- V prvem razredu se prepleta učenje vseh predme- stavljajo analitično načrtovane jezikovne strukture. tov. Na urniku so predmeti točno določeni, vendar se Tempo, obseg in globina sta najprej svobodna, po- ves čas pouka prepletajo: spoznavanje okolja, šport, stopoma pa dejavnosti stopnjujemo tako, da usmer- slovenski jezik, matematika, glasba in ustvarjanje. jamo in načrtujemo težavnost. Pri igri gre za igralne in raziskovalne dejavnosti, metode in tehnike dela, ki Poučevanje in popravljanje jezika se preko igre do- spodbujajo interes za spoznavanje jezika in razvijanje gaja ves čas. Igra je v prvem razredu še vedno zelo sporazumevalne zmožnosti. pomembna in zato z učiteljico razredničarko vsako- dnevno poskrbiva, da je le-te čim več, oziroma, da Baloh in Kiswarday (2015) navajata, da je med naj- cilje doseževa preko nje. Otroci so stari 6 let in so raz- bolj znanimi modeli veččutnega poučevanja model like med njimi lahko zelo velike. VARK (Fleming 1995), kjer se pri načrtovanju igre in učnih dejavnosti predvidi aktiviranje različnih sen- Z vsemi začnemo na začetku. Najprej se veliko in naj- zornih kanalov (vidni, slušni, kinestetični, bralno-za- več igramo in pogovarjamo. Začnemo s temami, ki pisovalni). učence zanimajo. Postavljajo vprašanja in nanja od- govarjajo. Aktivno sodelujejo in raziskujejo. Celosten pristop, ki spodbuja bogato in aktivno vključevanje levih in desnih hemisfernih zmožno- Pri učnem procesu se mi zdi pomembno, da učenci sti pri igri in učenju, pa zagotavlja tudi Gardnerjev jezik vzljubijo, zato veliko delava na motivaciji in opol- (1995) model multiplih inteligenc (jezikovna, ma- nomočenju učencev. tematično-logična, glasbena, vidno-prostorska, te- lesno-gibalna, medosebna, notranje refleksivna in 2 IGRA KOT DIDAKTIKA POUČEVANJA naturalistična). Igra je pomemben didaktični pristop pri starosti pr- vošolcev (šestletniki). Caon (2008) pravi, da ima igra Ti modeli so zelo primerni za učenje v 1. razredu, saj pri učenju jezika poseben pomen, saj je raba jezika gre za naravne oblike učenja, ki poteka v vsakdanjih pri podajanju navodil za igranje neizbežna, pa tudi življenjskih situacijah. So motivacija za učenje jezi- večina iger med samim potekom predvideva rabo ka in nudijo spodbudno učno okolje. Učinkovito in jezika. Gre za dvojno vključevanje posameznika v spodbudno učno okolje omogoča otrokom, da se igro, in sicer na sinhronem nivoju (med igro), ko je počutijo varne, sprejete, da so uspešni. Krepi otroko- posameznik v igro vključen in kot takšen motiviran, vo samopodobo, kar je še pomembnejše za otroke z 22 Didakta učnimi težavami, ki imajo praviloma nižjo samopo- sko prilagajajo vzdušju, delu leta, otrokovim željam dobo in slabše obvladajo strategije samostojnega in interesom. Če kateri od otrok prinese svojo knjigo, učenja ter prilagajanja zahtevam. Učinkovito učno pogosto v del dneva vključimo tudi te zgodbe, kar okolje jim preko doživljanja sprejetosti in vključeva- pozitivno vpliva na motivacijo otrok, na širjenje inte- nja v učni proces pomaga usvojiti strategije za uspe- resov, zanimanja. šno učenje in aktivno sodelovanje ter jim dvigne mo- tivacijo za učenje in ustvarjanje pozitivnih odnosov. Največkrat izbiram zgodbe, ki se navezujejo na življe- nje, na dogodke, na nekaj znanega, kar so otroci že »Aktivnost mora pritegniti otroka, ga zabavati in uči- doživeli. Ob teh zgodbah se pogovarjamo o čustvih, ti. Če se učimo z veseljem, se učimo hitreje, znanje je občutkih. trajnejše.« (Seliškar 1995, 35). 3.1 Bralni kenguru Potrebno je razlikovati med domišljijsko igro in igro s Bralni kenguru spodbuja učence, da preberejo knji- pravili. Za optimalen razvoj sta pomembni obe obli- ge in pripovedujejo o njih. Vsakokrat, ko preberejo ki. V domišljijski igri najdejo otroci stik sami s seboj, z knjigo in jo predstavijo v šoli, si narišejo mladička lastnim nezavednim in z lastno kreativnostjo, ureja- kenguruja v mamin žep. jo zmešnjavo v svojem notranjem svetu in vzposta- vljajo kontrolo realnosti. Otrokovo notranje življenje se razpleta na domišljijski ravni, ne da bi ustavljalo napredovanje v kontroli realnosti. Domišljijska igra vključuje igro vlog, s čimer učenec razvija identifika- cijo. Gre za domišljijsko igro, kjer doživljajo situacije z vidika različnih vlog in tudi sebe doživljajo v različnih vlogah. Igra s pravili je pomembna za razvoj samo- vrednotenja. Tu se učijo usklajevati partnerstvo in tekmovanje ob upoštevanju pravil, s čimer razvijajo samoobvladovanje in samokontrolo. Igra se uporablja tudi v terapevtske namene, saj je za otroka to kanal za sporočanje, ki je lažji kot pripo- vedovanje. 3 DNEVNA RUTINA – DOBRO JUTRO Z BRANJEM Dobro jutro si zaželimo v jutranjem krogu. Nadalju- jemo z branjem. Beremo kratke zgodbe, ki se temat- Bralni kenguru učenca, ki pripoveduje. Bralni kenguruji vseh učencev. 23 Didakta ŠOLSKA PRAKSA 3.2 Slikovni material (piktogrami) 4 IGRE VLOG Narišemo slike na določeno pravljico in jih nalepimo Vsak dan odigramo nek realen prizor, ki se nam je na vidno mesto v razredu, kjer imamo zbrane pravlji- zgodil v šoli ali doma. Razdelimo vloge in se igramo ce, ki so tematika našega učnega načrta. Ob slikah, »igralce«. ki so jih učenci narisali, obnovimo vsebino zgodbe. • Učimo se izražati svoja občutja (strah, veselje, pre- Ob tem se trudimo, da je obnova kratka in da so po- senečenje …). vedi jasne, razumljive in enostavne. • Rešujemo probleme iz situacij, ki so se nam zgo- dile v šoli (svojo težavo zapišemo ali narišemo na list in se ob tem pogovarjamo, razdelimo vloge in igramo prizore, rešujemo situacije). Zapis in risba dogodka, ki smo ga zaigrali. 5 SPROTNO REŠEVANJE KONFLIKTOV Imamo točno določene besede, ki jih učenci upora- bijo, ko je nekdo grob, nesramen ali kako drugače moteč. Ostali mu morajo povedati, da jim to ne paše, preden pridejo do učitelja. »To, kar si naredil, mi ni všeč.« »Stop. Ne delaj tega. Boli me. Moti me. Ne paše mi.« Imamo pravilo, da konflikte rešujejo sami. Točno s temi besedami. Pri besedi »stop« poleg izreke izte- gnejo roko in sošolcu pokažejo »stop« tudi z dlanjo. Primer piktograma zgodbe Pod medve- dovim dežnikom. 3.3 Zgodbi spremenimo konec Po prebrani in analizirani zgodbi aktivno iščemo ideje, kako bi zgodbi lahko spremenili konec. Idej je vsakokrat res veliko, ta dejavnost je spodbuda tudi za tiste, ki se manjkrat oglašajo, ki niso radi izpostavljeni. Znak za sošolca, ko mi ni všeč, kar mi dela. 24 Didakta S tem krepijo svojo osebnost, pridobivajo na samo- 7.2 Masaža zavesti, oblikujejo samopodobo, počasi izgubljajo Vsak dan po hrbtu sošolca v krogu, največkrat v strah, sram. jutranjem krogu, pred seboj rišemo oblike črk in utrjujemo zapis. Sledi glasna izreka, da se slišimo 6 POGOVARJAMO SE med seboj. Nekateri otroci, ki pridejo iz vrtca v osnovno šolo, se skorajda ne znajo pogovarjati. Na vprašanja ne od- govarjajo iz različnih razlogov. Nekateri zato, ker jih ne razumejo, drugim je nerodno in nimajo izkušnje nastopanja, nekateri se težko izražajo in ne poznajo besed za poimenovanje stvari. Kratki filmi kot uvodi v pogovore: • NE NASILJU: https://www.youtube.com/ watch?v=ykeZgcq71LE • PRAVI SOŠOLCI: https://www.youtube.com/ watch?v=dDEc4UxGlrc • VZTRAJAJ IN VERJEMI VASE: https://www.you- tube.com/watch?v=JOWiPx5VRUU • DRUGAČNE GENERACIJE: https://www.youtu- be.com/watch?v=9Hq9rf0XgrI Zapisi črk po hrbtu. • JE RES VSEM DRUGIM BOLJE?: https://www. youtube.com/watch?v=HEfu2koP8no • KDOR DRUGEMU JAMO KOPLJE: https://www. 8 RASTEMO S KNJIGO youtube.com/watch?v=Gq0jfzgvvrM Spoštujemo knjige. Redno hodimo v knjižnico. • DRUGAČNO DARILO – DRUGAČEN: https://vi- Znamo pravilno ravnati s knjigami. Upoštevamo meo.com/152985022 mir in tišino v knjižnici. Za nas je to prostor miru, • DAN NESKONČNIH SANJ: https://www.youtu- sprostitve, počitka in uživanja. be.com/watch?v=860VTmzeEOI 8.1 Ura v knjižnici Po ogledu filma oz. risanke se pogovarjamo, kaj je Knjižničarka nam enkrat tedensko prebere pra- bilo zanje sporočilo filma, kaj je problem, kako se bi vljico, ki jo mirno in zbrano poslušamo, potem pa ga dalo rešiti, kako se kdo počuti, kako bi se ti počutil, aktivno sodelujemo pri obnovi, odgovarjanju na če bi bil kateri izmed igralcev. Spoznavamo pojme in vprašanja in ustvarjanju na temo vsebine. vsebino besed, kot so: sočutje, empatija, prijateljstvo, ljubezen, sprejemanje drugačnosti, spoštovanje … 8.2 Bralni kotiček v razredu Tu je oaza miru, pozitivne energije, sprostitve. Po- 7 GRAFOMOTORIČNE VAJE stala je rutina odmorov, trenutkov, ko učenci po- Utrjujemo zapise števil in črk na zanimivejše načine trebujejo umik na samo. kot samo v zvezek. 9 ČESTITAMO OB ROJSTNIH DNEVIH 7.1 Posoda s sipkimi snovmi Vsak učenec slavljencu pove, kaj mu je pri njem V veliki posodi imamo zdrob, to je »terapevtsko sre- všeč. Pohvali ga, njegova dejanja, njegove osebno- dišče« našega razreda. Na igriv način se učimo novih stne lastnosti. Spomni se dogodka, v katerega je črk, rišemo oblike, se ob tem zabavamo in učimo. bil slavljenec vpleten in je bil prijeten. Posoda s koruznim zdrobom. Naš bralni kotiček v razredu. 25 Didakta ŠOLSKA PRAKSA S tem krepimo samopodobo učencev, vadimo iz- ražanje, vsak izmed njih vsakokrat znova dobi pri- ložnost in izkušnjo nastopanja pred drugimi. 10 KOTIČKI Z DIDAKTIČNIMI IGRAMI, NAREJENI- MI V ŠOLI Učenci se po opravljenem delu lahko odpravijo do omare, kjer so pospravljene didaktične igre. Kadar imava z razredničarko dovolj časa, se posvetiva enemu po enemu. Prideva do učenca in ga opazu- jeva. Ponosni so, ker so uspešni, in z veseljem od- govarjajo na najina vprašanja. Kratko opišejo, kaj delajo, ustvarjajo. Didaktične igre vsebujejo predvsem individualne miselne dejavnosti, kjer otrok sklepa iz posame- znega k splošnemu. Z didaktično igro lahko ne- prisiljeno obnavljamo otrokova spoznanja, spod- bujamo otroka k pazljivosti, vztrajnosti, hitremu odzivanju, natančnemu opazovanju, sklepanju. Z njo aktiviramo otrokove miselne, govorne, fizične, čutne in čustvene dejavnosti. Didaktična igra pri otroku zbuja interes, lastno ak- tivnost, otrokove intelektualne sposobnosti pa ak- tivira v celoti. Poleg tega igre s pravili neprisiljeno disciplinirajo in otroci si igraje pridobivajo sposob- nosti za sožitje z vrstniki (Kocjančič 2002, 38). Sestavljamo besede in palčka. Razvrščamo oblačila. Ustvarjamo barve in oblike. Štejemo in pritrjujemo kljukice. 26 Didakta Otroci potrebujejo prosto igro, v kateri lahko raz- iskujejo, delajo stvari, ki se nam lahko na prvi po- gled zdijo nevarne oz. neprimerne. To vodi v kre- pitev otrokovih sposobnosti – fizičnih, socialnih, kognitivnih, čustvenih. Ko jih pustimo same in lahko prevzamejo popol- no odgovornost za svoja dejanja ter sprejmejo po- sledice svojih odločitev, je to zanje navdušujoča iz- kušnja. Tvegana igra pomaga premagovati strah, v nasprotnem primeru pa se le-ta lahko sprevrže v fobijo. Torej naša pretirana skrb za zdrav razvoj Drevesni diagram. otroka lahko pripelje do ravno nasprotnih posle- dic. Otrok, ki pade, se bo iz tega tudi nekaj nau- čil. Prvič, da to boli, in drugič, da lahko tudi sam naredi nekaj za to, da se to ne bi zgodilo. Uči se iz izkušenj. Preveč nadzirani otroci so izkušenjsko podhranjeni otroci (Rosin 2014, 45). Že v antiki so ugotavljali, da znanje, ki ni utemelje- no na izkušnji, ni trajno in je neuporabno (Hosta 2014). Tvegana igra pomaga premagovati strah. V koli- kor te izkušnje ne dobijo, se strah lahko razvije v fobijo. Otroci, ki so v starosti pet do osem let padli z višine, se večinoma manj kot drugi otroci bojijo višine, ko so stari 18 let (Rosin 2014, 45). Čutni krog in maska za zakrite oči. 13.1 ŠPIK (šport, pravljice, igra, kuhanje) Utrjujemo gibalne spretnosti, poslušamo »zdra- vilne zgodbe« in se ob njih pogovarjamo, igramo 11 GIBALNE IGRE, GIBALNI ODMORI IN MINUTE se družabne igre, kjer utrjujemo sodelovanje, do- ZA ZDRAVJE govarjanje in prilagajanje, ter kuhamo in reciklira- Gibalne igre povežemo tudi z učenjem jezika, utr- mo hrano, ki je ostala od prejšnjega dne, zapisu- jevanjem. jemo recepte. 11.1 Skačemo zloge v obroče. Npr. Slika žoge, ŽO-GA, 2x skoči, slika avtobusa, AV- TO-BUS, 3x skoči. 11.2 Delamo počepe med zlogovanjem. Npr. slika žoge, ŽO-GA, 2 počepa. 12 SODELOVANJE V IZBRANIH PROJEKTIH Izbiramo projekte, ki med drugim krepijo tudi jezi- kovne zmožnosti, empatijo, sodelovanje. Letos smo aktivni pri: • Danes jaz tebi, jutri ti meni – generacijsko sode- lovanje z domom za ostarele. • Pišem/rišem za prijatelja. • Moja domovina – tudi ti si moj prijatelj. • Hrana ni za tjavendan. 13 INTERESNE DEJAVNOSTI V PRVEM RAZREDU Manjša skupina v razredu omogoča bolj individua- len pristop, zato izvajamo tudi dejavnosti, ki krepijo otroke. Soočamo se s strahom, predvsem pri gibal- nih dejavnostih in športu, v telovadnici. Timsko sodelovanje v družabni igri. 27 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Izdelujemo lutke, sodelujemo pri izdelovanju sce- Še naprej bo treba iskati nove načine za usvaja- ne, razdelimo si vloge, nastopamo, soočamo se nje jezika. Potrebno bo razmišljati o novih igrah, s strahom pred nastopanjem, izgubljamo strah izdelovati nov didaktični material in ves čas nizati pred nastopanjem. nove ideje. 14 ZAKLJUČEK Čeprav se zdi, da krepitev vsakega posameznika ne sodi k jeziku, sem sama v svoji dolgoletni praksi spoznala, da je za vsakega posameznega učenca to izrednega pomena. Verjeti mora vase, prepoznati svoja močna področja, izhajati iz njih in hkrati krepiti šibka. Učenci, ki pridejo vsak dan v skupino, kjer se počutijo dobro, v okolje, kjer se počutijo varno in sprejeto, bodo bolje delali, si več zapomnili in ohranili znanja ter jih uporabljali v vsakodnevnem življenju. Igra in učenje morata biti v prvem razredu ves čas prisotna in vzgojitelj poskrbi za čim blažji prehod iz vrtca v šolo. Posredovanje znanja pri najmlajših učencih se najlažje dosega preko igrivih dejavno- sti, za katere pa je potrebno ves čas iskati nove ideje. Didaktika poučevanja se razlikuje od učitelja do učitelja. Ni univerzalnih rešitev in ni pravil, kako je najboljše. Vsako leto se učiteljici v prvem razredu prilagajava skupini otrok. Okvirno imava zastavlje- no neko obliko dela in posredovanja znanja, ki pa se vsako leto razlikuje zaradi različnosti učencev. Otroke je potrebno ves čas ohranjati motivirane, zato je potrebno imeti raznovrsten nabor dejav- nosti za usvajanje znanja. Domača gledališka scena. LITERATURA Baloh, B. (2015). Spodbujanje pripovedovanja v večkulturnem in večjezičnem okolju. V: Jelen Madruša, Mojca. Priročnik za izvaja- nje programa Uspešno vključevanje otrok priseljencev (UVOP). 1. natis. Ljubljana: ISA institut, str. 34-45. Caon, F. (2008). Gioco e intercultura. In: Medved Udovič, V., Cotič, M. in Cenčič, M. (ed.). Sodobne strategije učenja in poučevanja. Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Koper, 98-105. Gardner, H. (1995). Razsežnosti uma. Ljubljana: Tangram. Hosta, M. (2014). Igralno zanemarjeni otroci, http://familylab.si/ igralno-zanemarjeni-otroci/. Kocjančič, M. (2002). Didaktične igre neprisiljeno disciplinirajo. Katarina, št. 2, november/december, str. 38 Rosin, H. (2014). V vato zaviti otroci. V revija Global (julij, 2014) str. 42- 48. Seliškar, N. (1995). Zgodnje učenje jezika. Ljubljana. Zavod Repu- Scena za igro. blike Slovenije za šolstvo. 28 Didakta