Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. Po pošti prt|«MM: sa eelo eto naprej26 K — h pol teta » 18 » — > četrt» » 6 » 50 > neseo » 2 »20» V upravnlitvu prejeman: za oelo leto naprej 20 K — h Sol leta » 10 » — » etrt » > 6 „ —» mesec > 1.70» Za pošiljanje na dom 21 b na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnine In Insertte sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it. 2. Rokopisi se d« vraiajo, nefrankovana pisma ae vaprejernajo. Uredništvo je Semenskih ulicah it. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzem*i nedelje in praznike ob pol H. uri popoldne. Štev. 196 V Ljubljani, v sredo, 26. avgusta 1903 Letnik XXXI peti sestanek slov. katoliškega dijaštva. Letošnji sestanek slovenskega katoliškega dijaštva, ki se je vršil včeraj, je pretekel nepričakovano sijajno, Ie daljnega severa so prihiteli v belo Ljubljano bogoBlo\ei češki, ii bratske Hrvatske ie bilo došlo mnogo zastopnikov, in tudi obmejne pokrajine slovenske so se odlikovale po obili udeležbi. Poleg njih je bilo na sestanku tudi nenavadno veliko število zavednih abiturijentov-Zbrana je bila lepa četa visokošolcev, bogoslovcev in abiturijentov, združenih po enakosti načel in mišljenja. Kar je pa včerajšnjemu sestanku dalo še posebno važnost, je bilo to, da je katoliško slovensko učiteljstvo, zbrano v »Slomškovi zvezi«, se udeležilo popoldanjega zborovanja in zvečer skupnega komerza. Sestanek se je pričel s tiho sveto mašo, katero je v cerkvi Srca Jezusovega v svoji blagohotnosti darova! sam presvetli knezoškof ljubljanski, med mašo pa so krasno peli domači gg. abiturijenti, za kar jim bodi tukaj izrečena iskrena zahvala. Ob 9. uri dopoludne se je nato pričelo zborovanje v dvorani »Rokodelskega doma«. V ime pripravljavnega odbora je došle goste it vseh krajev slovenske domovine ter češke in hrvatske zastopnice v toplih besedah pozdravil gospod Gtaldiiftffcr, zlasti po-vdarjajoč, kako lepo in stanovitno se razvija krščanska misel tudi med dijaštvom. Z malim se je pričelo pred nekaj leti, a sedaj je organizacija katoliškega dijaštva trdna in močna, da more kljubovati vsem nasprot nikom. Za predsednika shodu je bil izvoljen g. jurist Dermastm, za prvega podpredsednika gospod theol. Žolgar, za drugega podpred Bednika abit. gosp. Modic. za zapisnikarja pa gg. theol. Kogovšek in phil. Porenta. Nato je dobil besedo theol. g. Fr. T e r-s e g 1 a v , ki je obravnaval „identičncst nauka in cerkve Pavlove z naukom in cerkvijo, kakoršno je zasnoval Kristus«. Njegova izvajanja so bila naperjena proti moderni filozofiji sploh, ki skuša vsa verstva, zlasti pa še krščanstvo, razkrajati in jih razložiti kot rezultat naravne evolucije. Zlasti se je cbrnil proti struji Nietsche-jevi in Tolstojevi, ki označuje kot bistvo Kristusovega evangelija neko bolthavo pasivnost in „ne-dogmatičnost". Predavatelj se je čestokrat tudi oziral na Harnacka in njegovo pojmovanje o »bistvu krščanstva*. Celo predavanje je bilo nekaka apologija apostola Pavla in njegovega dogmatičnega sistema. Predavatelj je najpreje pokazal popolno identič nest Pavlove hamartologije (nauk o grehu) z naukom Kristusovim, ozirajoč se pesebno na evangelij Janezov, kjer je kontrast med „svetom" in »kraljestvom luči" najbolj mar-kantno izražen. Potem je predavatelj prešel na Pavlovo soteriologijo, t. j. dogme o odrešenju in pomenu Kristusove smrti. Dokazal je, da evangelij istotako kakor sv. Pavel polaga vso važnost Kristusovega poslanstva na njegovo zadoščujočo smrt, ne pa na upliv njegove moralne osebnosti; povdarjal je nasproti moderni protestantovski dogmatiško-historiški vedi, da Pavel svojega nauka ni mogel črpati iz tujih verstev, posebno ne iz židovstva in rabinske teologije ali pa celo iz budizma. Konečno je predavatelj pokazal popolno identičnost, ki vlada med Pavlovo in Kristusovo haritologijo, t. j. naukom o krasoti in bistvu milosti. Oziral se je zlasti na evangelij bv. Janeza, kjer tvori dogma o milosti, prerojenju in dušnem razsvitljenju nekako vodilni motiv. Predavanje je vseskozi povdarjalo le foto in poezijo, ki je razlita nad dobo pra-rščanstva in je postavljalo v pravo luč zahtevo modernega protestantovstva po po-globljenju (Verinnerlichuug) krščanstva. (Živahna pohvala.) V debati, ki Be je zatem pričela je omenjal g. Grivec, da je to vprašanje pe reče zlasti pri Nemcih, od katerih liberalno časopisje zanaša k nam take stvari; pa bode ta zadeva tudi pri nas kmalu prišla na dnevni red. Liato se je treba dobro poučiti o teh dogmatičnih vprašanjih in o prvi zgodovini krščanstva. Nato predlaga predsednik, da se odpošlje posebna deputacija k prevzvišenemu g. knezoskolu, ki naj ee zahvali za darovanje sv. maše in mu izreče udanestno izjavo. (Navdušeno sprejeto,) — Dalje predlaga, da naj se imenom zborovalcev odpošlje pozdravna brzojavka prevzv. g. biskupu Mahniču in Strossmajerju, kar je bilo istotako vsprejeto z velikim navdušenjem. Drugo predavanje je imel phil. g. Anton Rabuzd, in sicer je zelo zanimivo govoril o arheologičnih raziskavanjih na Kranjskem. Tretja točka dnevnega reda je bilo predavanje tech. g, Vladimirja Remca, ki je v svojem interesantnem in poučnem govoru razlagal električne tokove visoke napetosti in frekvence. S tem je bil dnevni red za dopoldne končan. (Dalje prih.) Ogrska kriza. Včeraj je cesar sprejel trgovinskega ministra dr. Langa in ministerskega predsednika gref* Khuena. S tem so končana posvetovanja s političnimi voditelji. V petek se vladar vrne na Duna>, kjer se snide z angleškim kraljem in 3 septembra odpotuje k vojaškim vajam na Ogrsko. Ker vsi politiki strogo molče o svojih pogovorih z vladarjem, morejo časniki le ugibati o sklepih. To pa je skoraj gotovo, da vladar ne bo dovolil pretiranih narodnih koncesij za ogrsko armado, na drugi strani pa se bode težko našel rt san državnik, ki bi brez koncesij hotel poskusiti rešitev zamotane krize. Ker Appor.yi in Weckerle več zahtevata, nego more krona z ozirom na enotnost armade dovoliti, zato bode vladar najbrže izbral onega, ki se zadovoljuje z zmernimi koncesijami. V* prvi vrsti se imenuje finančni minister L u k a c s. Ker pa se ta ne more zanašati na Appo-nyjevo stranko, imenuje se tudi sedanji poljedelski minister baron D a r a n y i. Celo grofa Khuena zopet imenujejo mej kandidati za novo ministerstvo. To pa so danes le kombinacije, ker vladar se ni še odločil. Opozicija pa že napoveduje nov boj. Pred vsem pa zahteva izredno sejo državnega zbora, da vlada jasno odgovori na vprašanje, ali misli doslužene vojake obdržati v službi do novega leta ali, kakor se govori, poklicati nadomestne rezerviste. Opozicija hoče odločno pobijati vsako naredbo glede vojakov, dokler ne dobi koncesij. To je Košut tudi naglašal pri odkritju spomenika svojemu očetu, češ, da bode s tovariši nadaljeval boj za samostojnost Ogrske. Oglašajo se tudi učitelji za Košutov program. Ia vladna večina molči, ker nima pravega voditelja, a tudi ne poguma, da se ustavi šovinistom. To so posledice pasivnosti bivše ogrske vlade, ki je hotela izstradati opozicijo. V veliki zadregi pa je tudi avstrijska vlada, ki je z največjo silo rešila nagodbo v odseku. Z ozirom na mogoče nove koncesije ogrskim zahtevam pa je nagodba v poslanski zbornici v nevarnosti, da propade. Posledica more biti, da se raztrga skupno carinsko ozemlje. In za ta slučaj mora biti Avstrija pripravljena! Dr. Bresztyeiiszky odstopil. Predsednik centralnega odbora sedanje stranke prava je po poročilu »Hrvatskega Prava« odstopil. Nato ga je prisililo odločno pisanje reškega »Novega Lista«, češ, da dr. Bresztyenszky prigodom izbiranja kandidata za zlatarski kotar ni bil dosti odločen, nego je pri tem važnem poslu popustil dr. Franku, ki je prodrl s kandidaturo svojega ljubimca Kumičiča. Posledice te neodločnosti se zdaj opažajo v celem zlatarskem volilnem okraju, kjer se je razvila nedostojna volilna agila' cija med obema opozicijonalnima strankama. Mi smo ob svojem času razjasnili, zakaj je prišlo do teh zmešnjav, pa moramo iskreno priznati, da v tej stvari ni kriv samo dr. BreBZtyensky, nego ves oentralni volilni odbor, ki je volilcem v zlatarskem okraju brez njihovega znanja postavil za kandidata Ev-gena Kumič ča. Razume se, da je zdaj dr. Bresityenszky kot predsednik tega centralnega volilnega odbora uvidel svojo zmoto, pa je zato odstopil, kar pa ni bilo potrebno, pač pa bi moral predsednik takega odbora razviti več odločnosti in samostalnosti v strankarskih vprašanjih. Večina stranke prava pa misli, da bode dr. Bresityenszky še za naprej ostal na čelu tej stranki ter se je sklenilo, da se na bodočem javnem sestanku ne sprejme njegova demisija. Včeraj se je radi tega podalo več odličnih rodoljubov iz Zagreba in okolice k dr. Bre8ztyen8zkemu v Veliko Gorico, da ga pregovore in vzdrie še za naprej- kot vrlega boritelja za narodno stvar, posebno v tem za Hrvatsko tako kritičnem času. Zdaj vsaj ne bi smelo biti v zjedinjeni opoziciji niti najmanjše nesloge, ker sovražnik bi se znal s takim položajem lokavo okoristiti. Če kdaj, jo gotovo zdaj prepotrebno zatajevanje pri vsakem članu hrvatske opozicije. Glavna Bvrha domoljubnega delovanja mora zdaj biti, da se vrže sedanji zistem, medsebojni prepiri med strankami ali poedinimi člani teh strank se morejo kasneje rešiti. Le tako delo smatramo mi resnobnim, vse drugo pomeni le prazno slamo mlatiti. Nemška ljudska stranka v Avstriji je prišla v nemale zadrege. Poslanec P olo-nyi, član ogrske obstrukcije, je odkril, da je mej njegovo stranko in mej nemško ljudsko stranko v Avstriji bila že nekaj let zveza, ki se je sklenila ob navzočnosti 50 nemško-nacionalnih poslancev. Ti so odobrili mej raznimi skupnimi točkami tudi zahtevo ogrske neodvisne stranke, da Ogli dobč madjarski armadni jezik, in si izgovorili Ie skupnost generalnega štaba. Polonyi sedaj očita nemški ljudski stranki, da svojih obljub no drži in da se od njih umika. Po-Ionyi pravi, da bode vsled tega njegova stranka skušala približati se avstrijskim Slovanom. »Reichspost« srdito napada nemško ljudsko stranko ter ji očita izdajstvo. Ako so Polonyijeve trditve resnične, tedaj bo nemškonacionalna stranka zgubila ravno tako h tro mnogo pristašev, kakor jih je hitro pridobila. Važni sestanki. Obisk ruskega carja na Dunaju, katerega bo spremljal grof Lambsdorf ima namen razširiti program za izvršitev reform v Turčiji. Zadnji dogodki na Balkanu zahtevajo novih sklepov, ki se store pri tem ve-levažnem sestanku in se gotovo izvrši ob tej priliki tudi dogovor z Italijo. Radi tega obišče ruski car tudi laškega kralja v Rimu. Da gre ruski car v Rim ima gotovo nujne in važne vzroke, ker bi se sicer ne podal na to nevarno potovanje. \z brzojavk. Italijanska kraljica v Vi d -m u. Jutri v četrtek dospe v Videm z italijanskim kraljem tudi italijanska kraljica Helena, da si tudi ona ogleda tamošnjo razstavo. — Zarota proti španskemu kralju. Španska vlada oporeka najodločneje vesti o razkritju kompleta proti kralju. To je sumljivo, kadar se tako oporeka. — Kralj Peter med narodom. Srbski kralj Peter je s sinoma in princi v spremstvu ministersknga predsednika naBto-pil potovanje v notranje dežele in se je podal najprej v Topolo. — Kralj Viktor Emanuel v Parizu. Kakor javlja »Fi-garo«, obišče kralj italijanski Pariz sredi meseca oktobra. Pričakuje se le Še to, da predsednik pritrdi obisku v tem času. — Španska kraljica na potovanju. Kraljica vdova Kristina dospe jutri v Pariz na svojem potovanju na Dunaj. V Parizu ostane štiri dni. — Španska namerava spremeniti svoje trgovske pogodbe. — Grški kralj je prišel v Pariz. — Ločitev od Ogrske. Zveza avstrijskih induatrij-cev je pričela že selaj priprave za slučaj gospodarske ločitve Avstrije od Ogrske.-Pp«--^ sebno hoče ustvariti podlago za samostojne avstrijske carinske tarifa. — Češka duhovščina je ustanovila zvezo čeških duhovnikov, ki je imela te dni občni zbor v Pragi. Ionenom Mladočehov je obljubil poslanec Blahovec, da bo stranka podpirala stremljenje po zboljšanju materi-jelnega stanja nižje duhovščine. Navzoča duhovščina je zahtevala, da oblasti duhovSčino proti napadom branijo, ter se je izrekla solidarno z zahtevami češkega naroda. — Poljaki in Madjari. »Slowo Polskie« se ogreva za madjarski armadni jezik, češ. da potem moraio tudi Poljaki dobiti poljski armadni jezik. List zahleva, naj poljski klub pride na dan s tozadevno resolucijo ter priporoča zvezo Poljakov z Madjari. »Diiennik polski« pa svari poljski klub, naj ne bo bolj cesarski, nego cesar. — Giljotina za usmrtitev belgrajskih kraljevih morilcev. Neka belgrajska špediterska tvrdka je dobita v ponedeljek iz Nemčije tri zaboje, v koiih so bili deli stroja Na vožnem listu je bilo poleg besed »deli stroja« zapisano z velikimi črkami: »Giljotina za usmrtitev belgrajskih kraljevih morilcev«. In baje so v resnici bili v zabojih deli giljotine. — Napad na nemškega misijonarja v Kini. Roparji so napadli nemškega misijonarja Ho-mtyerja iz Berolina. On, nieafova žena, dekla in en brodar so ranjeni. Misijonar spi je vrnil nazaj v Kanton. — Don A 1 f o n s o je bival nekaj dni v Gasteinu. Obiskal je belgijskega in rumunskeera kral a ki st» mu obiske po svojih adjutantih vrnila. — Delavsko gibanje. Cestni pometači v Barceloni so vstopili v Strajk. Prišlo jo do nemirov, pri katerih je bilo mnogo aretiranih. — P o pr r e b M e n o t t i Garibal-d i j n. Sinoči se je vršil pogreb generala Menott ia Garibaldija, sina revolucijonarca Garibaldija. Kralj je poslal venec na krsto. Krsta je ležala na topovi lafeti, ki jo je peljalo šest konj. — Proti p r e d s e d -n i k u R o o s e \v e I t u sn je začelo med častniki gibanje, ki ima namen, preprečiti zopetno izvolitev njegovo za predsednika.— Laški vseučiliščniki so imeli v Clesu na Tirolskem shod, na katerem so protestirali. da bi so laško vseučilišče ustanovilo v Gorici ter so zahtevali ustanovitev laškega vseučilišča v Trstu. — Spremembo državnozborskega po s 1 o v n i k a je zahteval na svojem shodu državni poslanec Heimrich, češ, da sicer ni misliti na redno delovanje avstrijskega par lamenta. — Shoda proti ustanovitvi nemške šole vLvovuse je udeležil" tisoč oseb. — Čehi združeni? Češka poslanca Baxa in Fressl sta imela te dni shod. Baxa je povdarjal, da ie treba napram vladi sedaj izrabiti položaj. Na bodočem kongresu čeških strank bo sklenjen način skupnega nastopa. Ako bi tudi Ogri odnehali, tedaj moramo pokazati, da je poleg ogrskega tudi češko državno pravo. Poslanec Fressl je obljuboval obstrukcijo na-godbi z Ogrsko in vojni predlogi. Oklic! Kdo ga ne pozna biserja naše slovenske domovine — divnoromantičnega Bleda? Kdo še ni videl jezera bliz' Triglava ? Kdo se še ni zibal po temnomodrih valovili njegovih in še ni prepeval one stare a vendarle zopet vedno nove melodije, da so ribcam srca vsem igrale, in skakljale nad vodo ? Komu niso one ure v vedno dragem spominu, ki jih je preživel na Bledu? Res! Bled je biser naše slovenske zemlje, a biser Bleda je Otok sredi jezera z lepo romarsko cerkvico naše ljube nebeške Gospe, ki na jezer stanuje in v nebesih kraljuje. Tukaj se zbirajo v velikih trumah vsako leto verni Slovenci, tukaj poje neprenehoma oni zvonček, s čegar glasovi se dvigujejo srčne želje pobožnih romarjev pred tron kraljice nebes, Nekaj pa si, bodi ptujec ali domačin, dosedaj pogrešal na Bledu. Ko si se z Otoka divil krasnim letnim hišam in palačam, ki so v temnozelenih gajih posejane po jezerskem obrežju, ko se ti je v spominu porajala cela vrsta preteklih stoletij, katere je že gledal blejski grad nad strmimi pečinami jezerske gladine, obstalo ti je nehote oko pri župnijski cerkvi sk Martina tam pod strmino starodavnega gradu. Niti njena vnanja podoba, še manj pa njena borna notranja oprava ne bi bila primerna tako lepo se razvijajoči blejski okolici. Koliko manj pa je bil to dostojen prostor za bivanje Najvišjega med nami. Leta in leta je gledal sv. Martin, kako se pomlaja vse in prenavlja okoli njega, le njegov doni je vedno bolj razpadal. Sedaj pa je stara cerkev že podrta in na nje prostoru se že visoko dvigujejo zidovi veličastne gotiške stavbe, zasnovane po prvotnih načrtih nesmrtnega graditelja Friderika barona S c h m i d t a. Podpisani stavbeni odbor pa si je, zaupajoč na pomoč božjo postavil težavno nalogo, da pozida novo cerkev, kolikor moč s prostovoljnimi darovi. Rad bi namreč varoval župljane velikih stroškov za cerkev, kateri so že itak z vzdrževanjem letovišča in z zidavo nove štirirazredne ljudske šole visoko obremenjeni. Za zidavo samo ima sicer nekaj tisočakov pripravljenih, a še za sirov zid je pripravljeno komaj toliko, da se bo pokrila polovica vseh stroškov. Kje je pa notranja oprava? Dasi nerad, vendar je stavbeni odbor prisiljen zaupno se obrniti do domačih in tujih p. n. rojakov s prošnjo, naj po svojih močeh pomorejo, da se sezida dostojna in raju rodne zemlje primerno okrašena župna cerkev. ln ker ima Bled toliko občudovateljev in vsako leto toliko obiskovalcev, prepričan je stavbeni odbor, da bo že prihodnje leto, ko se obhaja 900 letnica, odkar je cesar Henrik II. podaril Bled briksenskim škofom, s pomočjo dobrotnikov mogel izvršiti svojo nalogo in stavbo izročiti nje vzvišenemu namenu. Darovi naj se blagohotno pošiljajo na stavbeni odbor za zgradbo nove župne cerkve na Bledu. Bled 25. avgusta 1903. Stavbeni odbor: Ernst knez Windisch-Graetz načelnik. Anton Hudovernik — Janez Oblak — Jožef Verderber — Franc Vidic. odborniki. Romarski vlak v Oglej in na Sv. Goro. Romarski vlak v Oglej in na Sv. Goro odide iz Ljubljane na Mali Šmaren v torek, 8. septembra, okolu 11. u r e z v e č e r. Ob 5. uri zjutraj prihod v Villa Vincentina (zadnja postaja), ob 6 uri v Oglej. Ob 7. pridiga, tiha sv. maša z blagoslovom, vmes bv. obhajilo. Zajutrek. Ob 9. pridiga in pont fikalna sv. maša. Po maši ogledovanie baziliko, kripte, muzeja, na Btolp itd. Ob 12. obed. Ob 1. odhod iz Ogleja, ob 2. iz Villa Vieentina, ob pol 4. prihod v Gorico, odtod z omnibusi ali peš v Solkan in odtam peš na Sv. Goro. Ob pol 7. vhod v svetišče in pete litanije. Zjutraj ob 6. pridiga in tiha sv. maša z blagoslovom, med njo sv. obhajilo. Potem zajutrek. Ob 9. pridiga in ponbfikalna sveta maša. Ob 11. obed, ob 12. odhod z gore, ob 4. iz Gorioe, ob 10 v Ljubljani. Prosilo se bo v Rimu, da vsi udeležniki, ki prejmejo avete zakramente dobe popolni odpustek. Sedaj torej še enkrat prosimo, da bi oglašenci voznino čim prej mogoče v p o d a 1 i (za II. razr. 12 K, za III. 780 K). In ker v tem časti ne izide niti »Domoljub« niti »Bogoljub«, zato prosimo gospode duhovnike, da to naznanijo udeležnikom iz prostega ljudstva, ki Slovenca" ne čitajo. Ponavljamo pa še enkrat svojo željo, da bi se romanja udeležilo obilo število duhovnikov, katerim mora biti romanje v Oglej zlasti zanimivo in za katore smo je nalašč nastavili na delavnik. Žaleti bi bilo dalje, da — sko poromamo v Oglej kot Slovenoi — da imamo s seboj tudi n e-kaj s 1 o v e n s k e k r š č a n s k o - m i -■ leče inteligenoe, bi bi se sploh ne smela odtegovati nikjer, koder se ljudstvo udeležuje verskih vaj. Naša slavna gospoda naj bi imela pred očmi, da take reči niso samo za prostaka in težaka, ampak za vse, ki resno mislijo s krščanstvom. Kako odlični Sospodje in v kolikem številu se udeležujejo unajskega vsakoletnega romanja v Marijino Celje! In sicer sami možje ! I n t u d i p r i nas bi bilo želeti obile udeležbe od moške strani. Na to naj bi se gledalo pri vseh enskib cerkvenih po-djetih in prireditvah I Torej še enkrat prosimo, da se voznina čim prej dopoilje. Nanovo se more še vedno oglasiti (in ob enem denar poslat ) kanoniku dr. Fettich-Frankheimu, toda kmalu. Vozne karte se bodo dobile pri istem gospodu. Pred škofijo it. 6. Dnevne novice. V Ljubljani, 26 avgusta. Sestanek krifiansko mislečega dijaštva in učiteljstva. Ob polni dvorani »Rokodelskega Doma« se je včeraj popoludne vršil manilestacijski shod krščansko mislečega dijaštva in učiteljstva za slovensko vseučilišče. Razvila se je o tem vprašanju živahna debata ter so bile resolucije vsprejete z velikim navdušenjem. Prejeli smo o sestanku obširno poročilo, katerega del prinašamo v današnji številki, jutri pa poročamo tudi o sestanku vrle »Slomškove zveze«. Zvečer se je vršil na vrtu restavracije pri »Zvezdi« komerz. Vrt je bil natlačeno poln mlade inteligence. Tako obila udeležba od strani učiteljstva in dijaštva je pričala, da moč katoliško narodnih načel ni le mej delavstvom, mej zavednimi našimi kmeti, ampak da se s čudovito krepkim napredkom organizuje v ka-toliškonarodnih načelih tudi moč mlade slovenske inteligence. Na komerz je poleg odposlanstva »Meščanskega kluba« došla tudi deputacija krščanskosocialnega delavstva, katero je dijaštvo in učiteljstvo živahno pozdravilo in po demokratskih načelih podalo svojo desnico žuljavi roki delavčevi, katero liberalna inteligenca prezira. Tako je pokazalo naše dijaštvo in učiteljstvo, da ne ljubi samo s frazami svojega naroda, marveč hočejo biti pravi, odkriti bratje tudi nižjim slojem prebivalstva, ker tudi ti imajo toplo srce za bodočnost narodovo in le s skupnimi močmi bomo priborili narodu to, kar imamo začrtanega v skupnih svojih idealih. Pri tem pobratimstvu mlade inteligence s slovenskimi delavskimi stanovi smo želeli od srca, da bi se nikdar pota katoliško-narodne inteligence ne ločila od pota sloven skih delavskih stanov! Predsedoval je shodu can. iur. D e r m a s t i j a , ki je ob burnem ploskanju navzočega občinstva pozdravljal gg. poslance dr. K r e k a , dr. t> c h w e i -tzerja in dr. Žitnika, dalje tovarnarja g. P o 1 a k a, kanonike dr. K a r 1 i n a in Fettich- Frankheima, posebno pa brate Cehe in Hrvate, dalje navzoče učiteljstvo in meščanstvo in zastopnike delavstva. Posebno toplo je pozdravil gdč. učiteljice, ki simpatizujejo z katoliško-narodnimi načeli in jih odločno zastopajo. Govornik je povdarjal, da nas vse druži ideja krščanstva, ideja slovenstva in demo-kratizma in da tvorimo krepko celoto, ako je inteligenca združena z delavsko močjo. V boj, naprej do zmage! Bog in narod Bta z nami, naprej torej na solnčni dan, na delo krščansko. (Burno odobravanje.) Društvena godba je zaigrala »Naprej I«, potem pa je vstal predsednik »Dsnice« stud. phil. Grafenauer ter pozdravljal občinstvo imenom »Danice«, ki hoče pridebivati slovenskemu narodu mož krščanskih načel, mož, ki so pripravljeni za žrtve, ker le mož s trdnimi krščanskimi načeli je sposoben za žrtve. Nasprotniki so nam proroko-vali pogin, a od 7 »Daničarjev« se je v preteklem letu itevilo »Daničarjev" pomnožilo na 32 in letos jih bo v druitvu 40! .Danica« pa je močna tudi po notranjosti, po temeljnih načelih, ki nas družijo, ki odvračajo osebne prepire. Jasno se blesti »Danica«. Ugasnila bo — so upili nasprotniki in dobila je hčerko »Zarjo« ; propala bo „Zarja", so rekli, a dobila je sestro bratsko »Hrvatsko« na Dunaju. Vsi sloji slovenskega naroda so z nami in to nas bo bodrilo v boju do zmage. (Navdušeno pritrjevanje in klici: „Živeli neustrašeni Daničarji!«) Gosp. phil. Marinko pravi: »Nekaj je zaropotalo z ustanovitvijo naiih društev in mej naše liberalne oligarhe je padla bomba. Liberalizem je hotel usužnjiti učiteljstvo in dijaštvo, a tudi ta dva stanova se mu odpovedujeta. Iste razmere, ki so sodelovale pri ustanovitvi »Slomškove zveze", so uplivale tudi na nas. Govornik nazdravlja učiteljem, katerih zaupanje mora biti v ljudstvu, nazdravlja gdč. učiteljicam, katere, dasi so nežni spol, v boju za naša načela diči mo- ška odločnost. Neustrašenim berilcem in odločnim borilkam sa Slomškova načela je občinstvo prirejslo iskrene ^ovacije. Dež. poslanec dr. K r e k je povdarjal, da se moramo učiti od ljudstva, kajti sama inteligenca in hinavstvo sta blizu skupaj. Bogato vrnimo ljudstvu, kar smo od njega sprejeli. Proč hinavstvo 1 Gosp. akad. G r i v e c pozdravlja v navdušenih besedah n a v z o -<5ih pet čeških akademikov, zastopnike bratskega češkega naroda, ki je nam uzor kako treba ideale združevati z delom. Ni nam treba po-vdarjati, da ee klici »Živeli Č*bi !" niso hoteli poleči in da je zopet in zopet zsgrmelo: „Živela napredujoča katoliška zavest mej brati Čehi !" Čeh g. J e m e 1 k a se je zahvalil in dejal, da bo načela, za katera se borimo, edino prava. Naj bi se skoro izpolnili ideali velikega slomška in velikega Strossmayerja. Delajmo, da dosežemo velike cilje. Cand. iur. Lavrenčič je nazdravljal bratskemu mlademu hrvatskemu akad. društvu .Hrvatska« na Dunaju, ki je poslala na sestanek svoje zastopnike kot priče hrvatsko-slovenske vzajemnosti. Hrvat g. B u t k o v i e je odgovoril z zanosom : Vas je bilo tudi malo, ko ste pričeli, pa ste zrastli. Tudi društvo katoliških hrvatskih akademikov hoče zrasti. Nam ne gre za osebe, marveč za načela. Kjer se pojavi katoliško ime, vedno je združeno s trpljenjem. A to nas ne plaši, ker delamo za 1 j u d s[t v o, za ljudske ideale. Naj tudi poedinci trpe,ideja bo zmaga 1 a. Ta krasni govor je napravil velik vtisek in navdušenje, saj možje s takimi nazori imajo bodočnost! Deželni poslanec g. Jaklič predsednik »Slomškove zveze«, burno pozdravljan, pravi: Nasprotniki se čudijo, da krščansko-misleče dijaštvo in učiteljstvo skupaj zboruje, ker ne poznajo vzrokov, ki nas združujejo. Druži nas krščanska in demokratska ideja, a ker nasprotniki nimajo nič skupnega, zato skupaj ne zborujejo, kajti frakarija se sramuje učiteljev s »kmetskimi manirami.« Dijaštvo z Masarykovimi nazori in učiteljstvo ! Ta?-Carjevim liberalizmom ne more skupaj korakati. Demokratska zaveBt zravnava mej nami razliko stanov. Živela kršč. ideja, živela krščanska demokracija! Tovarnar g. P o 1 a k je nazdravljal katoliško-mi-slečim dijakom in učiteljem nazdravljal njihovemu socialnemu delu, katerega liberalci ne poznajo, kajti stara resnica je, pod liberalnim podjetnikom mora delavec postati socialni demokrat. Imenom »Zarje« je nazdravljal g. teh. PodkrajSek. Gospod stud. med. Razberger je pozdravljal »Slov. kršč.-90C. zvezo« in delavce tob. tov. nakar se je zahvalil g. Gostinčar, poživljajoč mlado inteligenco na delo za prava kmeta, obrtnika in delavca Složen bodi narod na temelju krščanskega demokratizma. Ob zaključku cflcijelnega dela je zasvirala društvena godba, ki je ves čas pridno in dobro svirala, »Hej Slovani«. Občinstvo je vstalo in pelo z godbo. Omeniti nam je še izrednega vžitka, katerega je nam pripravil mešani zbor, ki je precizno pod sprotnim vodstvom g. abiturijenta B a j u k a zapel celo vrsto krasnih skladb. Ko je potem ženski zbor zaključil pevski vspored je hvaležno občinstvo vrle pevke neprenehoma klicalo na oder. Dalje moramo še omeniti dveh govorov, ki sta vzbudila mnogo pozornosti: g. smodeja v imenu koroških Slovencev ing. Kotnikav imenu slov. del. stavbinskega društva, kateremu je »Narod" prorokoval propad, ki pa vrlo napreduje in se bo dalje razcvitalo v pomoč trpinov. Neoficijelni del je vodil g. dr. Krek z znano šaljivoBtjo in res prav republikanski. Na shod je došlo tudi mnogo brzojavk katere priobčimo v eni prihodnjih številk. Tako je končal krasni sestanek, ki je tako lepo pokazal veliko navdušenje za zmagujoča načela krščanstva, slovenstva in demo-kratstva. Dosledno delo po teh načelih bo tudi nadalje množilo naše vrste. Provinoiaiom kapucinske provin-cije na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem je bil včeraj izvoljen P. Edvard B e r-y a r , rodom Novomeščan. Važen shod. Dne 25. t. m. bo imeli celjski slovenski odvetniki in notarji ter njih uslužbenci posvetovanje, kako skupno in odločno nastopiti proti nemškemu terorizmu pri sodnih in drugih oblastih, zlasti proti domiiljevanju nemških uradnikov, ki so v zadnjem času začeli proglašati, da je provo-kacija, ako sa jih v uradu slovenski nagovori. Ako bodo sklepi tega važnega shoda določeni tudi za javnost, jih priobčimo. Poročil se je danes 26. t. m. posestnik in župan na Koroški Beli gospod Anton Potočnik z gdč. Marijo U d i r-j e v o z Besnice. Fsovarji mej ljubljanskimi Nemoi. Debeli Ohm vitez Janušovsky, ki je časih pri sodcih piva čutil slovansko kri, je sedaj neki prvak dopisovalnega urada ljubljanskih Nemcev, ki ima namen blatiti Slovence in zavita poročila s psovkami na Slovence pošiljati v Bvet. Tako je ta mož tudi v „Tagespo8ti" zapisal, da je nastop slovenskih trgov, uslužbencev pri zadnji volitvi v trg. bolniško blagajno bil » b u b e n h a f t". Mož postaja res nekoliko preveč predrzen! „Tagespost" pravi, da je dosedanji predsednik M a y e r vsako leto dobil od velikih trgovskih tvrdk podpore za društvo. Ali meni »Tagespcst", da tega sedaj več ne bo. Tvrdke, ki imajo trgovske zveze z Ljubljano se pač ne bodo ozirale na hudobne želje graške »Tagespost" in če se bi, tedaj je dovolj drugih tvrdk, ki bodo radostno prevzele z istimi obveznostmi trgovske zveze z Ljubljano. Lahi in pravičnost. Iz občinskega Bveta goriškega se poroča: Resoluoija aka-demičnega ferijalnega društva »Adrija« glede ustanovitve slovenskih ljudskih šol v Gorici je hotel podžupan Bombig izročiti pravnemu odseku, a starešina dr. Pinausig je bil mnenja, da naj meBtni svet o omenjeni resoluciji preide na dnevni red, kar je mestni svet seveda tudi storil. Pride Se čas, ko ^'ovenei Lahom to povrnejo! Shod v Polskavi. V nedeljo dne 23. t. m. je bil v Polskavi jako buren politični shod. Govorila sta poslanca Robič in Roikar in dr. Kukovec iz Celja. Slednjega so podkupljeni nemčurji z vso svojo divjostjo ho-hoteli prisiliti, da bi pretrgal svoj govor, pa so klavrno pogoreli. Shoi je bil sijajna zmaga slovenske stvari na Polskavi. f Notar Vehovar. Poročali smo že, da je v Cerknici na Notranjskem umrl c. kr. notar g. L e o p o 1 d V e h o v a r. Bil je rojen na Pristavi pri Šmarjah na Štajar-skem, gimnazijo je študiral v Mariboru, v Celju se je pripravljal za notarijat kot kon-cipijent in nastopil leta 1894 svoje mesto kakor c. kr. notar pri novoustanovljenem okrajnem sodišču v Cerknici. Gosp. Vehovar je malo prekoračil 40 let. Brat njegov, g, MiloS Vehovar, je c. kr. avskultant v Ljubljani. »Mali vites«. Izšel je 16. sešitek romana H. aienkiewicz-a »Mali vitez«. — Cena sešitku je 40 h. — Tri osebe sgorele. Na Kresniškem vrhu pri Litiji je bil včeraj velik poiar. Kakor se poroča, so v ognju zgorele tri osebe. — Podražen petrolej. Petrolejske rafinerije so zvišale cene petroleju za mesec september za 50 v. — Vojaike vaje se končajo 6 sept in se vrnejo ta dan vojaki v svoja bivališča. Pritožbe o mučenju so letos čuti od vseh strani. To je menda že kar moderno postalo! — V Spodnji Siiki ie včeraj popoludne padel 5 letni deček Ivan Kogovšek, sin železniškega uslužbenca z ograje in si zlomil levo roko. Pripeljali so ga v deželno bolnico. — Stavka pri sgradbl ieeznice. Pri zgradbi železnice v Hrušioi so pričeli delavci štrajkati. — »Stajerčev« urednik invaliden. „Štajerc" ima za urednika moža jako živahne preteklosti. Štorklja ga je prinesla v zibelko njegovim poštenim kmetskim staršem k Sv. Barbari v Haloze. Bil je potem dijak, bil je bogoslovec, bil je tudi pravoslovec. Bil je pa tudi pojak prostovoljec in je postal celo rezervni častnik. Toda nekega dne ga je gnal orožnik z nasajenim bajonetom — „skoz čevelj palc mu gleda" — iz Haloz proti Ptuju. Zato so pa g. Drevenšeku pri vojakih „šterne" porezali in mesto častnika je bil naenkrat infanterist — pešec pri 87. pešpolku v Celju. Za bogoslovca ni bil primeren, za pravnika tudi ne, še manj pa za c. in kr. častnika, no,, in vsled tega je ta dobri Haložan postal „Stajercman", urednik nemčurskega časopisa v Ptuju. Ostal je pa tudi pešec v rezervi c. in kr. 87. pešpolka. Prišel je pred tednom dni v Celje, da bi nosil za vajo telečnjak in se malo zbrihtal za težavni posel urednika ncmčur-skega časopisa. Pa kaj se je zgodilo. Niti za bogoslovca, niti za jurista, niti za častnika ni bil naš Haložan sposoben, pa smelo bi se pričakovati, da bode vsaj za pešca pripraven. Pa ne! Stokal jev tako dolgo, kako nujno je pri uredništvu »Štajerca" ptujskim nemčurjem potreben, da so ga slednjič kot invalida odpustili. Spoznano je bilo, da je Haložan zbetežal na splošni oslabelosti pivcev. Torej nevarna bolezen, saj so živci posebno z možgani v tesni zvezi. Kaj bode zdaj s »Štajercem". Ubogi urednik — invalid! — Utopljenca so našli dne 19. avgusta v vodniaku vuri tovarni v Radohi, 21 let starega Jožefa Štamberger, doma i z Za-bifije št. 53 obline Jalšane, okraj Volovsko. Bil je pokopan na pokopališču Podgradom 21. avg. Preiskava bo dognala, ali se je izvršil samomor ali hudodelstvo. — Deželna vrtnarska razstava se odpre dne 5. p. m. v Celovcu. Seveda je popolnoma nemška in prepričani smo, da za Slovence ne bo imela nobene koristi, kajti bognedaj, da bi morda kak Slovenec pod svojim slovenskim napisom kaj razstavil. Zato tudi ne verjamemo, da bi se razstave Slovenci sploh udeležili. — Shoda čebelarjev v Smrtnem pri Kranju se je včeraj vdeležilo okolu 50 če belarjev. — Celjski župan Dae 25. t. m. je novo potrjeni celjski župan Julij Rakusch storil uradno prisego v roke namestništve-nega svetovalca barona Apfaltrerna in v na vzočnosti celega obč. zastopa. — Požar. Dne 24. t. m. je g o r e 1 a vas Podlog pri Goto\liah v Savinjski dolini. Čeprav so prišle na lice mesta t r i požarne hrambe, se jim je zaradi pomanjkanja vode posrečilo omejiti ogenj na štiri predmete, ki so čisto pogoreli. Drugače bi bila pogorela vsa vas. — Isti dan je gorelo tudi na T e h a r j i h , vendar se je ogenj kmalu vdušil. — Vinska in sadna letina v novomeškem okraju. Privatno se nam poroča : Grozdje zori lepo; trte so polne, kar bo pridelka, bo dober, okusen. Vročina dobro dela, suše do zdaj še ni čutiti. Vinogradi ob bregovih Krke in okolu Novega mesta (Trške gore) in bližnje okolice so polni. — Sadja bo tod tudi precej, zlasti češpelj; črva ni veliko, koder so spomladi gOBenice obiraii. — Pobegnil je z odgona pekovski pomočnik Janez O k o r n iz L'tije. — Nesreča pri gradnji železnioe. Pri gradnji železniškega predora pri Jesenicah je bil povožen Makedonec Stanojko S t o j c e ter je ostal na mestu mrtev. — Pasja steklina se je pojavila v Bob. Bistrici. — Za pogorele Vačane so priredili Litijci v nedeljo veselico na vrtu gostilne pri Fortuni. Ljudstva iz Litije in sosednega Smartnega je bilo toliko, da je napolnilo prostorni vrt. Litijska godba je vrlo dobro svirala. Istotako je tudi mladina litijska v splošno zadovoljnost igrala izvirno igro Sardenkovo »Strijc Matevž." Tombola je do-nesla mnogo lepih dobitkov. Čisti dohodek se bo porazdelil med revne Vačane. Čast vrlim Litijcem! — O tem nam poroča še drug dopisnik iz Litije: Veselica, katero so priredili preteklo nedeljo v korist pogo-relcem na Vačah, uspela je kar najsijajneje. Prostoren vrt gostilne „pri Fortuni" zaseden je bil do zadnjega kotička. Igra »Strijčev god", katero je sostavil navlašč v ta namen domači naš dramatik, g. Silvin Sardenko, je zelo ugajala občinstvu. Vsaj so pa tudi igralci, domači dijaki, igrali izborno in se potrudili, rešiti čast sebi in uprizoritelju mične in zel6 zabavne jednodejanke. Gospod Silvin Sardenko je pokazal s tem zopet izreden svoj talent in svojo dovršenost na polju dramatike — za trud in požrtovalnost bodi mu tu izrečena srčna hvala. Igri je sledila prosta zabava in občinstvo se je ob zvokih domače godbe, kije svirala neumorno razne komade, zabavalo najprijetneje do poznega večera. — Uspeh prirejene veselice je bil vsestransko zadovoljiv in nabrala se je lepa svotica za nesrečne, pomoči potrebne pogorelce. Omeniti je še, da so počastili s svojo navzočnostjo veselico mej drugimi tudi preblagorodni gospod c. kr. okrajni glavar Tekavčič z gg. uradniki okrajnega glavarstva in mnogo gostov iz bližnjega Smartna. — Burja odpeljala železniški vagon. Iz Polzele se poroča: Močna buria, ki je v sredo večer razsajala, odnesla, ozir. odpeljala je ob 10. uri zvečer iz postaje Polzela-Braslovče železniški vagon, kjer je s premogom naložen stal. Grozna nesreča bi ae bila lahko pripetila, ko bi se bilo to pred peto uro zgodilo in bi bil vagon, katerega je bil veter s vetrovo nsglostjo skoz postaje St. Peter, Žalec in Petrovče proti Celju gnal, v iz Celja prihajajoči vlak trčil. Okoljšfiini, da proga od Žalca proti Celju ne pada in vrhu tega velik ovinek dela, vsled česar je vagon z manjšo nsglostjo v Celje priletel, ter srečnemu slučaju sploh se je sahvaliti, da se ni med potjo ali na postaji v Celju velika noreča pripetila. — Obrtni inšpektorat. Minister za trgovino ie v eporazumlienju z ministerskim predsednikom kakor voditelji m ministerstva za notranie stvari imenoval obrtnega nad zcrnika II. razreda. Ahita Pellegrini ja, predstojnikom obrtnega inšpektorata za 11 nadzorovalni okraj s sedežem v Pulju. Kdaj pa Kranjska dobi obljubljeni obrtni inspek torat. — Obletnioa Jurkove koče na Lisci se bo pr»zn"vaia dne 6. septembra t 1. — Iz Rodice se nam poroča: Dne 23 t. m. se je tutaj vršila ob cbilni ude »ežbi ljudska veselica v prid revne šolske mladine. Pri veeelici je vrlo igrala mengiška godba. Za sreč lov so domača dekleta pre vzela prodajanje srečk. V mraku ao se zasvetili mncgi lampiioni tik grobelskega drevoreda, ai je bil okrašen z zastavami. Na drugi strani so zažigali umetalni ogenj, ki gi je prefkrbel g. baron Wurzbatovi-ga de ni nič znanega, kličemo pa Liubli»nčanom in dru gim, ki res mislijo priti v Crngri b : Le k nam, saj naši ste! — Na dan Mal. Šmarna popoludne bo zbranih v Crngrobu večje število Marijinih družb. V romarski cerkvi bodo imele pridigo in litani|p. Ljubljanske novice. Delavcev — zidarskih in dninarjev, manjka v Ljubljani. Trdka Supančič jih potrebuje ckolu 50, »Kranjska Btavbna družba" baje okolu sto. Pri novem vojaškem strelišču, zgradbi mestne hr-nilnice i. dr. se to pomanjkanje opazuje. Zikaj s) pa baš v Ljubljani ti delavci bolje ne plačajo, da gredo drugam dela i 'kat ? Imenik porotnikov Mestni magistrat razglašuje: V smislu § 6. zakona z dne 23. maja 1873. 1. (št. 121 drž. zak.) se daje na znanje, da bo razgrnjen prvotni imenik porotnikov za 1. 1904. od četrtka 20. dne avgusta do petka 28. dne avgusta 1903. v pisarni magistr. tajnika, na Mestnem trgu št. 27, II. nadstropje, soba št. 5, na vpogled, kjer ga v omenjenem času med uradnimi urami vsakdo lahko pregleda in naznani proti njegovi sestavi svoj ugovor. Porotniškega posla so po § 4. omenjenega zakona oproščeni: 1.) tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe za vedno; 2.) udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja; 3.) osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi; 4.) osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelniki in tako tudi lekarnarji, ako uradni ali občinski načelnik zanje potrdi, da jih ni mogoče utrpeti za sledeče leto; 5.) vsak, kakor je preje temu poklicu v enem porotniškem razdobju kot glavni ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega koledarskega leta. Našel je si I Ivane Tomo, stanujoče na Stari poti štev. 11, na Ztloški cesti srebrno veriž;co. V Ameriko. DaneB ponoči se je odpeljalo odtcd 218 oseb v Ameriko. Beg iz blaznice. Ivan Defranceski, 36 let star doma v Šturjih pri Vipavi, je danes dopoludne pobegnil iz blaznice na Studenou. Prekupovanje na trgu = brez kontrola. Kdor ima čas, lahko opazuje, kako gospodarijo prekupovalci na ljubljanskem trgu. Draži in prekupuie se v mestu kot pred mitnicami in ob vsakem času! V Ljubljani je konsument revež, ki je prepuščen prosti volji prekupovaloev, da bi ga kdo branil, je škoda misliti I Čemu, prašamo, čemu imamo neki tistega dragega tržnega nadzornika?! Poslopje »lozefinuma« so pričeli ob Eli-zabetnej cesti razširjati. Ukradena denarnica. Mariji Selak, šivilji v Gradišču je bila včeraj popoludne ukradena denarnica, v kateri je imela 30 K. Denarnico je bila pustila na oknu pri stanovanju. Tatvine sumljiva sta dva delavca, ki sta na dvorišču delala. Izgubljeno. Na poti od Kozlerievega vrta po Latermanovem drevoredu, Franca Jožefa eesti in po Selenburgovih ulioah do kazinske kavarne je izgubil natakar Jožef Carle, stan. na Dunajski cesti št. 2, zlato kravatno 'glo. Odbor »Zveze slovenskih kolesarjev« opozaria svoje člane na Bkupni izlet, ki se vrši v dnevih od 5. do 8. septembra t 1. čez Trbiž, Pontebo, Videm, Goric, Akvilejoin eventu elno v Benetke. Podrobni program cb-iavii se bo pravočasno. P. n. člani, ki se žele tega izleta udeležiti, zglase naj Be čim preje, najpozneje pa do 2. septembra pri zvezinem predsedniku g. Rudolfu V e s e 1 u in v zagotovilo udeležbe prilože znfsak po 10 K, kateri v slučaju izostatka zglačenca društveni blagajni pripade. Ker treba v Italiji posebne legitimacije, vpošljejo naj gg. izletniki tudi svoje fotografije. Torej na mnogobrojno svidenje! V Trst so jo popihali včeraj Dopoldne lžletni Franc Salronv stanujoč na Dolenjski ceBti št. 8 Milovan Š ilda, star 15 let, sta-nuioč ravnntam in 12letni Adolf Iteršič, sta-ruioč na Karlovški cesti št. 7. Z rešilnim vozom. Včeraj popoldne je na Karlovški cesti mestni ubožec Ivan Hu-deČek spodrsnil in padel tako nesrečno, da se je na glavi pobil in so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnico. Vstaja na Balkanu. Ruaka vlada je naročila svojim konzu lom. naj se z ozirom na umor S č e r b i n e in Rostkovskega natančno drže vseh konzularnih naprav in navad, vendar naj se obnašaja korektno in ne daio povoda za provokacije. Kakor ae vidi, Rusija postopa zelo previdno in se skrbno ogiba vsega, kar bi zamoglo provzročiti očitanje, češ, da neti ogeni upora na Balkanu. Brezdvcmno bo pa prišel čas, ko bo Rusija rekla: »Dovolj krvi!« in bo z mogočno roko napravila mir na Bilbanu. Turčija pri celem gibanju ni tako nedolžna, kakor sa dela, in na umorib ruskih konzulov ima tudi ona svoj delež. Iz Monastira se poroča, da je konzul M a n -d e 1 8 t a m m v preiskavi o umoru Rostkovskega prišel do zaključka, da je bil Rost kovski žrtva velike zarote proti tujim konzulom. Ko so morilca H a I m i j a pripeljali na monfiče, je zavpil: »Dobro, če sultan hoče, se žrtvujem zanjga. Toda poprej hočem še nekaj odkriti....« V tem trenotku ga zagrabijo rabelji in — skrivnost je nesel b seboj s tega sveta. Rusija ni tako slepa za take stvari in prišel bo čas, ko bo pokazala, da je pazno gledala in videla vse, kar se je godilo na skrivnem. Sultan se je sicer udal in Rusija je od-poklicala svoje brodovje, za trenotak je od stranjena nevarnost konflikta med Rusijo in Turčijo, toda položaj je še vedno skrajno nevaren in bolj ko kedaj se nam je bati presenečenj. S tem, da je Turčija postavila svoji policiji in žendarmeriji evropske častnike na čelo, s tem je vstašem dala le poroštvo za manj krvave represije in vstaši bodo sedaj še manj pri volji odložiti orožje. Turčija je izgubila s tem le svoje avtoritete in zdi se, kakor bi imela varuha. Francija in Anglija bi rade imele mejnarodno konferenco v Carigradu, toda ie naprej se lahko reče, da bi bi bila taka konferenca ravno tako brezplodna, kakor ona I. 1876 ker Turčija hoče rajši vojsko, kakor da bi se udala. Bolgarija in Srbija se živahno pripravljata in treba se je bati izbruha že v malo mesecih, vkljub vaem pomirjevalnim notam. Turčija je čisto prepričana, da pride do vojne. In ravno sedaj se kuje bojna zveza med Turčijo in Grško, kar pomeni, da se Turki pripravljajo na krvav odpor, pri katerem jim bodo Grki pomagali prelivati krščansko kri. Sploh se Grki vedno obračajo sovražno proti Bolgarom in zato ni čuda, da Bolgari večkrat napadejo tudi Grke. Kajmakam iz Vazilika na bolgarski meji ob Črnem morju je dobil razglas makedonskega odbora, v katerem se razglaša, da bodo Bolgari po vcčitoletnem robovanju otresli raz sebe turško gospodstvo. Ko je prišlo rusko brodovje pred Iniada, so napadle zvečer VBtaške, vojaško organizirane in uniformirane čete, štiri grške vasi. Ubitih je mnogo orožnikov in vojakev. O vstaškem gibanju v adrianopeljskem vilajetu se poroča, da so vstaši napadli več vasi okraja K i r k - K i 1 i s e. Razdrli se več vojašnic, prisvojili si pušk in živeža. V vasi S t o j 1 o w o so zažgali vojaki svoje šotore in zbežali pred vstaši. V mestu K i r k-K i-1 i s e je mnogo ranjencev. Iz Adrianopelja so odpoklioali mnogo bataljonov, tako, da je mesto sedaj skoro brez posadke. S tem je tudi v zvezi, da so vstaši mesto popolnoma ločili od zveze z drugimi mesti in da so trdnjavo napadli z bombami. Toda čete so jih odbile in potem bo začeli Turki v mestu kristijane klati. Med turškimi četami Be razširjajo vesti, da je pričakovati povelja za napad na južno Bolgarijo. Pri Kubturu v monastirskem vilajetu bo napadle vstaške čete poštni vlak. Vse turško spremBtvo so pobili in pobrali preeej denarja. Pri D o b n e m dolu se je bil boj med vstaši in Torki, v katerem so bili Turki poraženi. Posameznosti še ni. V okolici K u k u s a se je bil vroč boj med vstaši in vojaki. Turki si pobiti in imajo 12 mrtvih. Na strani vstašev so se borile tudi ženske. Napis na zastavo (>Smrt ali svobcda«) je uvezla učiteljica Ana, ki je zastavo branila s veliko hrabrostjo. Ubila je 3 vojake. V gorovju Kajmarčelan bo se bile vstaške čete s turškimi. Vstaši imajo 15 mrtvih in 30 ranjenih, Turki pa 6 mrtvih in 3 ranjene. (Seveda po poročilu porte.) Boji so se vršili tudi pri Babuku', Slivari, Tekljah in drugih krajih. Na obeh straneh je mnogo izgub. Vstaši so zmagoviti. V vasi G o r n i pri Kruševem so Bolgari ustanovili pekarno za vojskine potrebe. 119 vstašev, ki bo jih Turki vjeli v Kruševem, so pripeljali v Monastir. V Mo-nastiru so ustanovili Turki sodišče, obstoječe iz 4 Turkov, 2 Grkov in 1 Armenca Ker pa Grki trdno drže s Turki, je sodišče čisto turško; sodilo bo vjete vstaše. Bolgari so baje napadli kraj B i r g o s in ga skoro popolnoma potušili. Poslopje guvernerjevo so z dinamitom vr*li v zrak. Nekaj grških rodbin se je rešilo v Carigrad. V Carigrad dan za dnem prihajajo vozovi z ranjenci iz Ma^donije. Na prelazu Š pka je veteransko društvo iz Sredca hoteli imeti slavnost. Toda z ozirom na žalostne razmere v scsadni Mace-doniji slavnost izostane. V Bolgariji splošno prevladuie mnenje da se vlada v očigled poročil iz Macedonije ne bo mogla dolgo upirati ljudski volji in bo moralo priti do vojske. Dokazano je. da so v monastirskem vilajetu turške čete v vseh vaših kamor so pririšle strahovito divjale in pomorile vse bolgarsko prebivalstvo, može žene in otroke. Bolgarija pričakuje pomoči tudi od Črne gore. Bolgarski diplomatični agent R i z o v je na črnogorskem dvoru Btoril že tozadevne korake. Knez N i k i t a je odgovoril prisrčno in povdarjal bratstvo, ki je bilo in je med obema državama. Uprizoritelji velikega shoda za Makedonijo in Staro Srbijo delujejo izvanredno živahno, da bi bil Bhod res veli-kansk. Na dan shoda bo turško poslaništvo zastraženo od vojaštva. Listi v ojstro pišejo proti evropskim velevlastem. »Štampa« pravi: »Od egoistične Evrope nimaio naši zatirani bratje ničesar pričakovati. Shod bo sklenil, kako jim bomo pomagali«. Kralj Peter Be je izjavil pri vsprejemu deputacije učiteljev o razmerah v Makedoniji sledeče: »Mi bomo vse storili, da se preporna vprašanja rešijo mirnim potom; toda pripravljeni moramo biti na vsak način". Vse torej kaže, da je vojska neizogibna. Dogodki na Hrvat- skem. Varaždinsko državno pravdništvo toži 94 Ludbrežanov radi zločina vstanka. Branil jih bo vrli varaždinski odvetnik g. dr. Pero M a g d i č. Novim velikim županom v Sriemu je imenovan Imro pl. Hiedegkety, podžupanom pa Josip Subot <5, Beve oba odločna vladinovoa. Sloga mej Srbi in Hrvatje se utrjuje. Nekateri Srbi so pričeli pošiljati doneske istrski hrvatski družbi sv. Cirila in Metoda. Mnogo se govori o odstopu zagrebškega velikega župana Budisavljevica. O tem smo dobili zanimiv dopis, katerega priobčimo v eni prihodnjih številk. Župnik Novak že štiri mesece sedi v preiskovalnem zaporu, a še vedno ni dobil v roke obtožnice. Bazne stvari. Najnovejšo od'raznih strani Ponesrečeni čoln. V Genovi se je peljalo nekaj mladih ljudi v malem čolnu po morju. V pristanišča je pa zašel čoln med dva parcika, ki sta ga zmečkala. 181etni Ferdinand Gorg je našel smrt, drugi so se rešili. — P o v o d n j i v K i n i. V Kini je zopet velika povodenj. Rumena reka je izstopila in preplavila vse na okoli. Vsi kraji med Tungfu in med morjem so pod vodo. — o t r a j k je med delavci parnega mlina v Dunajskem Novem mestu. Tudi delavci dunajske tovarne iste firme štrajkajo. — Minister Pelletanokraden. Ministru Pelletanu je nekdo ukradel več važnih listin in več tiBoč frankov na potovanju proti domu Felletan tatvine ni poprej zapazil, predno ni v neki tvrdki hotel nekaj plačati. — Vzrok velikanskega požara v Budimpešti je velika lahkomišljenost, s katero se je preziralo varnostne naprave. Ko je v skladišču se pojavil najprej mal plamenček, je nek trgovski uslužbenec zagrabil bliinjo malo briz?alnico, da bi pogasil plamen, v brizgalnici pa ni bilo — vode. Nato se je ogenj bliskoma razširil. Ogenj ee je pojavil vsled nedoititnosti pri električni razsvetljavi. Škode je 4 milijone kron. — Papei Pij X. je povabil dunaj- skega slikarja Lippa*a, naj ga pride slikat. Postavo o avtomobilih pripravlja ruska vlada. — Izbruhi Vezuva. Neki bavarski učenjak prorokuja za daii 29. t. m. silen izbruh Vezuva. — Nesreče v gorah. V nedeljo sta padla dva dunajska turifct» v okolici Peilensteina raz neke skale in se težko pobila. Tretjega, ki je zašel, so morali iti iskat. V ponedeljek je pa padel raz neke skale na Gamshalt-spitze 12290 m) nek Strasburški turist. Dva monakovbka turista, ki sta bila v obližju in videla kamenje padati sta šlagledat i« našla ga mrtveca. Pri tebi je imel list z imenom Kari. Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj, 28. avgusta. (B. B.) Kakor poroča „Fremdenblatt" je vojni runister odločil, da je moštvu tretjega letnika ki je bilo po navadi odpuščeno po velikih voj. vajah, dan dopust do 31. decembra. Ta odredba je provizorična. Dellnitivna odredba pride, ko se vrne cesar na Dunaj in odvisna je delinitivna odredba tudi od razvoja stvari na Ogrskem. Budimpešta, 26. avgusta. Grof (joluchoAvski se je danes pripeljal sem in je bil od cesarja sprejet v avdijenci ji. Budimpešta, 2t3. avgusta. „Buda-pesti Hirlap" pravi, da se cesar po obisku angleškega kralja zopet poda nazaj v Budimpešto, ako do tedaj ne bo rešena kriza. Budimpešta, 26. avgusta. V občini Kosveld sta dva tatova po noči ulomila v cerkev. Ponočni čuvaj in duhovnik sta tatove zalotila ter jih v temi tako nabila, da sta tatova ubita obležala. Budimpešta, 26. avgusta. Opozicija namerava, ako kriza do prihodnjega tedna ne bo rešena, zahtevati izredno sejo državnega zbora, v kateri bi zahtevala pojasnila od Khuena • Hederva-ryja, kaj meni storiti v zadevi vojaških novincev, iiadi ex lex položaja namerava opozicija pozvati davkoplačevalce, naj ne plačajo nič več davka. Opozicija zagotavlja, da se za male koncesije ne uda. Zagreb, 26. avgusta. Ban Pejačevič jc zasledil, da so razni višji uradniki umirovljenemu sekcijskemu šefu Krajcsovicsu z raznimi menjicami pomagali iz zadrege. Dotične uradnike namerava ban upokojiti. Razkritje na-pravlja vtis male Panama. Monakovo, 26. avgusta. Sestre kraljice Drage so se tu stalno naselile. Sofija, 26. avgusta. Predsednik moskovskega slovanskega blagotvo-riteljnega društva Spiridonovič potuje po Balkanu. Gotovo ni brez povoda šel v sedanji vročini na potovanje. Spiridonovič pravi,.da od Rusije nimajo sedaj Slovani na Balkanu nič pričakovati, združijo naj se sami mej seboj posebno Srbi in Bolgari ter naj se dogovore o delitvi Makedonije. Shodi po Srbskem za Makedonce so njegovo delo. Carigrad, 26. avgusta. Sultan se dogovarja z bivšim guver. na Samosu in Kreti, .lurijem-pašo T3erovicem, ki je za časa grško-turške vojske pal v nemilost in sedaj v pregnanstvu živi v Benetkah, da bi sprejel mesto generalnega guvernerja za Makedonijo. Berovič je Srb iz Albanije. Belgrad, 26. avgusta. Skupščino v prilog Makedoncem so preložili na prihodnji teden. Skupščini v Belemgradu slede shodi po vsej Srbiji. Pariz, 26. avgusta. Terezo Hum-bert jutri prepeljejo v ječo Saint La-zare, Frederica Llumberta in oba Dau-rignac prepeljejo v ječo Sante i Cu epa-tonnja Stanj« barometri. t mm. Temperatur* _ P« Celiijn i 'lig Vetrerl. | Nebo 1 « * 25 9. IV 0(3. 735-7 20-4 brezvet | jasno j i. ijutr 2 popol. 7.H7 3 740'1 17-3 18-2 sl. svzh. 1 sk. obl. . 0-0 » 1 oblačno j Meteorologidno porodilo. f ili na ud moriem 306.2 m, srednji aračni tlak V 36-01 II u ii a | s k vi tiorza dne 26. avgusti. Skupni državni dolg v notah.....10016 Skupni državni dolg v srebru.....100 — Avstrijska zlata renta 4% ..........120 80 Avstrijska kronska renta 4%..........100 40 Avstrijska inv renta 3% % .... »ž 2i Ogrska zlata renta 4%.......119 26 Ogrska kronska renta 4%.....«7^0 Ogrska inv renta 3' , %.......89 50 Avstro-ogrske bančne delnice.....15'8l Kreditne delnice.........643 — London vista..........23y < 7 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v 117*25 20 mark............23-48 20 frankov.......... Italijanski bankovci . . .....9615 C. kr cekini . ... 1132 tki t n e <3 en ledne 26 avgusta 1903. (Termin.) Na budimpeitanskl borzi: PSenica ia oktober . „ april • Rž za oktober . . » » apr1 . . Oves za oktober „ . april . . Koruza za avgust . » » september „ maj 1904 7-:i6 7 6"> 6-16 «-4l 5 49 5-7U 6 18 6-15 b' 25 do 7-3' 7-66 617 6-42 5-51 5-71 6 19 6-Iti 5 26 • / 1109 1—1 Globoko ganjeni po mnogih dokazih sočutja med boleznijo in ob smrti gospoda Ivana Mešetelj, bivšega gostilničarja pri „Novem svetu", si štejemo v dolžne st za t.o, kakor tudi za številno spremstvo ranjcega k zadnjemu počitku in za darovane vence izrekati najiskre-nejšo zahvalo vsem sorodnihom in znancem. V Ljubljani, 26. avgusta 1903. Žalujoči ostali. lsilfitl >ZTrstn0 sredstvo za ohranitev X>/ UUO It HI, lesovja , preprečuje gnilobo, oprhlost itd. Za trgovce pohištva, mizarje in zasebnike ima v zalo. petra na^ip 2 se priporoča prečast. duhovščini v izdelovanje duhoven-ske obleke in talarjev po najnovejšem kroju in po nizkih cenah. 989 8—8 Nove zboljšane gramofone z glasovno-, rodno- in varstveno < m«rico, zelo priliubljeno med duhovščino, po društvih in med zasebniki. Gramofon *** *** avtomate za gostdne zelo pridobitne prodajam tudi na obroke. Imam veliko zalogo, najnovejše plošči, kafflrB zamenjujem za stare. Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto. 22$ Rudolf LUeber, urar v Ljubljani, stari trg 16. 1079 £0—2 Vinarsko in sadjarsko društvo za Brdo v (Joriei priporoča gospodom krčinarjem in zasebnikom pravo, pr stao ŠOT Briško vino po prav zmernih cenah. R»zpi ftilja se v sodčkih od 56 ltirov više ur na željo tudi vzorci. Oh enem prip^ročsmo ljubiteljem sfdja tudi razno sadje 1101 8-1 S- dež društva je : (Jorica, ulica Barzellini št. 20. stekate & Dobri zidarji se sprejmejo takoj v delo. Vpnši naj so v pisarni F- Slipan-eie-a, Rimska cesta stev. 20, »li pa pri stavbi mestne hranilnice v Prešernovih u icah. 1108 2—1 Sprejme se kot aspirant absolviran šestošolec. - Pogoje pismeno z 1105 3-1 I. R. Hočevar, lekar, Vrhnika. Tesarji se vsprejemajo pri Kranjski stavbeni družbi v Ljubljani. 1107 4-1 Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 571 33 F. IHTI, Pred šleofijo štev. SO. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Razglas. 1100 2-1 v konkurzno maso mlekarske zadruge v Črnem vrhu spadajoča mlekarska priprava se bode