Političen list za slovenski narod. Po poitl prejeman velja: Za selo leto predplaCan 16 fld., ia pol leta 8 fld., sa četrt lata A fld., za jedem meiec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Ea aelo leto IS fld., » pol teta 6 fld., aa četrt lata 8 fld., ia jeden mesec 1 fld. V Ljubljani aa dom poaiijan valja 1 fld. 20 kr. vič na leto. Posamna itevilke po 6 kr. Naročnino in oznanila (i n * e r a t e) viprejema upravailtvo is ekspedicija v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice It. 3. Rokopisi se na vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednlštvo je v Semenliklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja Taak dan, iavsemSi nedelje in pratnike, ob pol 6. uri popoldn«. Vredniit va t ele f 6 n - i t ev. 74. Štev. 292. V Ljubljani, v četrtek 21. decembra 1899. Letnils XXVII Državni zbor. Dunaj, 20. dec. Prememba vlade je danes na dnevnem redu obravnav v klubih, v zbornioi in zasebnih krogih. Gotovo je, da te dni odstopi Claryjev kabinet, ker mu je levica odpovedala glasove za nagodbo in za porazdelitveni zakon. Gotovo je dalje, da pride na krmilo začasno uradniško ministerstvo. Kot novi kabinetni načelnik se imenuje železniški minister dr. plem. Wi 11 e k, kot finančni minister sekcijski načelnik Jorkasch-Koch, minister za notranje posle sekcijski načelnik S t um mer. Novo ministerstvo s § 14. uveljavi nujne vladne predloge, večje akcije ne prične. Današnja seja je zadnja pred prazniki. Poslanci pospravljajo svoje stvari v debele svežnje ter se malo zanimajo za obravnave, beja se je pričela še lo ob četrt na 1. uro, ker je grajalni odsek do 12. ure reševal afero Dvorak - Kindermann. Sprava se v odseku ni posrečila, ker Kindermann ni hotel preklicati svoje razžaljive besede in sploh ne priti v odsek k razgovoru. Takoj začetkom seje je poročevalec dr. Kapferer naznanil sklep odsekov, naj se Kindermannu izreče graja. O tem predlogu je bila daljša debata. Poslanec K a i s e r je naglašal, da so bili v grajalni odsek izbrani sami desničarji. Dr. Slama mu je odgovarjal, da so levi-vičarji sami krivi, ker se niso udeležili volitve. Pri glasovanju so levičarji večinoma zapustili zbornico, in desnica je Kindermannu izrekla grajo. Poslanec Erb na to nujno predlaga, naj zbornica proglasi obrtni odsek permanentnim, da bi mej počitnicami dognal reformo obrtnega zakona. Voditelj trgovinskega ministerstva dr. bti-aaggg—j—r-n i i..... LISTEK. Moderni čudotvorec. Kulturna črtica. Spisal Rastislav. (Konec.) Profesor pa si je mel roki, pogladil dolgo brado ter odvažno nadaljeval predavanje : »Gotovo ste že vsi, dragi gospodje, uganili diagnozo bolezni, ki sem jo ravnokar ozdravil. Ni me danes volja, da bi Vam razvil celotno sliko o bolezni, ki ji pravimo histerija. Treba da Vam najprej pokažem več različnih slučajev te bolezni, predno zistematično o nji razpravljam. Vendar Vam pa razložim prav na kratko nje bistvo, da bodete umeli današnje ozdravljenje. Histerija je pravi proteus med boleznimi. Ni je bolezni, ki bi se tako raznoliko pojavljala, ki bi se tako izpreminjala kakor histerija. Zato pa ni čudno, da se nam je še le v novejšem času posrečilo pronikniti nje jedro. Zdaj vemo, da je histerija obolelost one človeške dejavnosti, ki tesno spaja duševne pojave z možganskim delovanjem. Histeričen imenujemo vsak bolestni pojav, ki izhaja iz neredne zvezo med našo dušev-nostjo, našo zavestjo in našo telesnostjo. Med hotenjem in gibanjem, med zavestjo in občutki je bral se kratko izjavi proti predlogu. On meni, da z ozirom na zmedene razmere ni upati posebnega vspeha. Za predlog so govorili dr.Weis-kirehner, Adamek, Schneider in dr. Schiicker. Zbornica je skoraj soglasno vsprejela nujni predlog. Ta sklep pa nima skoraj nobenega pomena, ker vlada odseka ne skliče. Na to zbornica brez debate v drugem in tretjem branju vsprejme načrt zakona, s katerim se podaljša veljavnost zakona z dne 3. sušca 1868 glede oproščenja kolekovine in pristojbin pri zlaganju zemljišč. Vladno predlogo, ki zahteva za prihodnje leto 59.211 novincev za stalno armado in mornarico ter 10 000 mož za dež. hrambo, je predsednik dejal z dnevnega reda, da jo vlada uveljavi s §14. Zbornica je nato obravnavala o raznih nujnih predlogih. Vse došle prošnje za državno podporo vsled uim so bile Izi-očene vladi, da iz dovoljenega kredita prosilcem razdeli primerne podpore. § 14. Šele danes je posl. Kaiser odseku predložil svoje poročilo glede premembe § 14. V svojem poročilu Kaiser ostro napada prejšnje vlade ter predlaga, da se § 14 črta iz ustave. Načelnik baron Dipauli naglaša, da poročevalec sostavi poročilo v dogovoru z načelnikom in da se poročilo predloži odseku. Dr. Pergelt pa predlaga, da odsek poročilo vzame na znanje. Pri glasovanju obvelja Pergeltov predlog. Načelnik baron Dipauli nato izjavi, da poročila ne podpiše in vso odgovornost prepusti namest. dr. Funkeju. Nato Kaiser predlaga, da še danes zbornica razpravlja o tem sklepu. Tudi ta predlog obvelja s 14 proti 12 glasojpfa. V smislu tega sklepa gotova, točno določena zveza. Ako se ta zveza kako premeni ali predrugači, nastane bolesten histeričen pojav. Povdariti moram prav posebno, da ne sloni ta pretrgana ali kako drugače pre-menjena zveza duševnosti s telesnostjo na ana-tomični podlagi, ampak bržčas tiči izvor te bolezni v duševnosti. Ako se n. pr. rodi v duši bolnikovi predstava živa in istinitim odnošajem navidezno prikladna predstava, da ne more s tem ali onim udom gibati, pa nastopi prav zares prava ohromitev tega uda Ako pa ta predstava, ki je seveda neresnična, kakorkoli izgine, ako smo bolnika prepričali in uverili, da prav lahko giblje z ohrom-ljonim udom, ako smo bolniku dejansko voljo suggerirali, pa premine ohromitev hipoma. Tak slučaj histerije sem Vam ravnokar pokazal. Žena, ki ima polno drugih histeričnih znakov, je nagloma onemela, mišičje, ki giblje in napenja glasilki v grlu, ji je ohromelo, žena je izgubila glas. Ženi ni prav za prav nič drugega manjkalo ko volje, pa ona ni mogla ali ni hotela hoteti glasno govoriti, da prepričana je celo bila, da ji je glasni govor docela onemogočen. Odtod nje krč, kadar jo hotela glasno govoriti. Kakor ste videli, bilo je ozdravljenje kaj pri-prosto, ljudstvo bi rek^ čudežno. Bolniku treba suggestije. V to svrho >ii mora zdravnik pridobiti Kaiser v zbornici nujno predlaga: »Zbornica izjavi, da se morajo začasni proračun, porazdelitveni zakon, kontingent vojaških novincev in vse nagodbene predloge rešiti le parlamentarnim potom in da mora biti § 14. popolnoma izključen«. O tem predlogu je bila drdjša debata, katere pa so se udeležili le levičarji, ki so govorili proti §14. Da, s tujimi rokami je lahko gade loviti! Dr. Krek predlaga, naj se o nujnosti glasuje po imenih. Proti nujnosti glasuje desnica solidarno in s 177 proti 112 glasovom odkloni nujnost Kaiserjevega predloga. Nato dr. Funke, Kaiser in Zeller rote desnico, da glasuje za odsekov predlog, naj se namreč § 14 črta. Pri gla-Bovanju ta predlog ni dobil dvotretjinske večine, dasi so češki poslanci glasovali z levico. Posl. Wolf prične razgrajati, kar vzbuja splošni smeh. Ob 6. uri prične posl. Axmann utemeljevati nujni predlog, naj bi bil tudi soc politični odsek permanenten. »Bogastvo" katoliške cerkve. Vse sovražno časopisje se pri svojih napadih na vero in cerkev zlasti zanaša na brezmisel-nost in nerazsodnost velike množice svojih čitateljev. Dan za dnem jim meče nekaj praznih fraz kot duševno jed, s katero Be morajo krmiti in naslajati, dokler se ne skuha in pripravi zopet kaj novega. V zadnjem času je prišla na površje bajka o »velikem cerkvenem bogastvu«. Ponavljajo jo in predlagajo svojim bravcem vsi liberalni in socijalistični listi od »N. Fr. Presse« in »Arbeiter Zeitunge« do našega »Sl. Naroda« in »Rudečega Praporja«. Namen je jasen: v nižjih siromašnih slojih naroda vzbuditi s o- neomejeno bolnikovo zaupanje, s primernim, gotovim, samozavestnim naBtopom se da doseči hipno ozdravljenje histeričnih nadlog. Tako se da hipoma, čudežno ozdraviti histerično slepoto, gluhost, histerično otrpnenost, raznovrstna histerična ohromi jenja. Pred leti so mi prinesli na postelji mladega moža, ki je bil na obo nogi popolnoma hrom in že dolgo ni mogel niti stati na nogah. Zaukazal sem mu hoditi, in mož je šel sam, brez tuje pomoči, ozdravljen iz te dvorane. Žal, žal, da so premeteni ljudje spoznali bistvo te bolezni poprej nego zdravniki, in to svoje znanje uporabili ne v blagor bolnega človeštva ampak v druge svrhe. Ustanovitelji raznih verstev so bili izvečine bistri, od narave bogato obdarjeni možje, ki so imeli globok upogled v človekovo dušo. S paznim očesom so premotrili histerijo, ki ni tako redek pojav, in spoznali velikanski upliv suggestije na histerične ljudi. Njih nauki bi bili že izdavna pozabljeni, ako ne bi delali čudežev, t. j. dejanj, ki so po svojih učinkih veliki ljudski masi neumevna. Vera in čudež sta tako tesno spojena, da si jih ne moremo niti misliti ločenih. »Das Wunder ist des Glaubens liebstes Kind«, pravi veliki Goethe, Vsako verstvo temelji na čudežih. Ako si natančnejše ogledamo te raznoliko vraštvo do katoliške cerkve, »velike kapitalistinje«, »ki izsesava ljudstvo«, in hkrati odvrniti pozornost ljudstva od onih bogatinov, ki imajo dejanski v roki veliki kapital Da uvidimo, kako puhla in neresnična je trditev »o cerkvenem bogastvu«, si jo hočemo nekoliko bliže ogledati s pomočjo podatkov c. kr. statistične centralne komisije. Cerkvena poslopja. »Sl. Narodu«, ki je priobčil članek o »mrtvi roki«, je bilo na tem, da poda svojim bralcem kar najvišje številke mogoče. Zato je tudi naštel za Avstrijo 519,416.968 gld. cerkvenega premoženja in potem zvito govori, kakor da bi bilo vse to premoženje vžitno in rabno. V resnici pripada nad 160 milijonov od te svote na poslopja, cerkve in njih opravo. — Ko je »Slovenec« v posebni notici razkril to hinavščino, oglasil se je v »Narodu« nek »deževni mislec«, češ: ako se poslopja ne prištevajo k premoženju, potem so tudi oni bogataši reveži, ki imajo na Dunaju po štiri ali pet palač. Zelo modro povedano! Ni treba biti doktor filozofije, temuč le obdarovan z navadnim deležem zdrave pameti, da lahko vsak spozna, kolik razloček je med palačami in cerkvami. Prve lahko donašajo več tisoč najemščine in so vporabne za katerikoli namen. Cerkve ne donašajo ničesar, in ako se odtegnejo bogoslužju, in se ne vpošteva njihova umetniška vrednost, nimajo skoro nikake cene, tembolj ker njih vzdrževanje stane ogromne svote. Sijajen dokaz za to je n. pr. cerkev v Pleterjah. Dasiravno velja za biser gotike na Kranjskem, in se je morda v prejšnjih časih cenila na sto in Bto tisoč, se ocenjuje danes kot shramba za seno. — Toda zakaj pa tolika potrata s cerkvami, ako imajo tako majhno vrednost, dejal bode »Narod«? Seveda, ako bi go voril ljudem njegove vrste, da kristjani tudi radi kaj žrtvujejo za čast božjo, bi najbrže to presegalo njihovo pojmovanje. Zato hočemo na tem mestu povdarjati le socijalni pomen naših cerkva. Katoliške cerkve so palače prostega naroda. Tu ima pristop najsiromašnejši dninar in berač; vsak se v njih čuti domačega. Ljudstvo vsled tega tudi zna ceniti svoje cerkve, rado kaj žrtvuje zanje in je nanje ponosno, ker ve, da so njegove. Poznamo še drugo palačo tu v Ljubljani, ki se je sezidala z ogromnim denarjem, kamor pa sedaj ljudstvo nima pristopa, akoravno je zgrajena z njegovimi krajcarji! »Ogromno premoženje«. Ako odbijemo svoto, katera odpade na cerkve in njih opravo, preostane pravega cerkvenega premoženja v Avstriji še 349,305.384 gl. Seveda je to navidez veliko število. Toda ako se hoče »Narod« čuditi visokim številkam, naj kapitalizuje dohodke advokatov in notarjev po Avstriji, ali pa tudi samo učiteljev. Tisto ogromno število naj petkrat ponovi, potem se mu bode vendar začelo jauniti, da je drugej še več denarja najti, kakor čudeže, nanašajo se skoraj vsi na nagla, hipna ozdravljenja, ki jih priprosti, neuki ljud ne ume in radi tega nazivlje čudeže, meneč, da biva y čudotvorih kaka posebna, višja, božanska moč. Seveda so ti verski učitelji lečili histerične ljudi, organične bolezni se kajpada ne dajo čudežno zdraviti. Ako pride kdo od Vas v Genovo, naj si ogleda jezuitsko cerkev. Na stranskem oltarju je naslikan Ignacij Lojolanski, ki čudežno ozdravlja bolnika. Sliko je izvršil slavni Rubens prav realistično. Bolnik kaže prav izrazito vse značilne poteze histerične obolelosti. Takemu pre-metencu, kakor je bil Ignacij, pač ni bilo težko takih čudežev delati in ž njimi lahkoverni svet slepiti! Trdna, živa vera zdravi histerijo. Ta vera lahko izhaja iz oseb, lahko pa tudi iz mrtvih stvarij. Semkaj štejejo čudodelne slike in kipi v romarskih cerkvah. Ako se histerični bolnik prav živo uveri, da mu ta ali ona čudodelna stvar ali cseba pomore, pa okreva. Ljud vidi eno čudežno ozdravljenje, tisoče bolnikov pa, ki trpe na raku, jetiki, organični slepoti, ki se potikajo od ene božje poti na drugo, ne vidi! Da se pa eno tako ozdravljenje na božji poti razve širem svet, zato že skrbe gotovi ljudje, ki bi jim kruh splesnil, ako bi čudeži prestali. pri cerkvi. — V resnici se cerkveno premoženje ne more imenovati niti veliko niti nevarno v narodno-gospodarskem oziru. Ako primerjamo cerkveno premoženje zna-rodnim premoženjem, ki se ceni na 10.844,500.000 gld., pridemo do zaključka, da ima mrtva roka komaj s/m reci: tri stotinke vsega premoženja. »Koliko dobrega in občekoristnega bi se dalo storiti, ko bi bilo to premoženje v drugih rokah«, jadikuje »Sl. Narod«. S tem namiguje na državno konfiskacijo. Ako bi tudi vrgli vse cerkveno premoženje državnemu molohu v žrelo, kakšen bi bil vspeh? Obresti od državnega dolga bi se niti za dve leti ne mogle plačati in sam državni proračun za vojne potrebščine je v poldrugem letu tolik, kakor vse cerkveno premoženje. — In če bi se ta denar razdelil med ljudstvo, koliko bi mu bilo poma-gano ? Ako delimo imenovano svoto s številom avstrijskega prebivalstva, najdemo, da bi prišlo na vsacega posameznika 14 gld. cerkvenega premoženja. To bi bilo potem »trdnih in samostojnih kmetov« po Avstriji! (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 21. decembra. Mtnisterska kriza. Claryjevemu kabinetu je prisojeno le še nekajdnevno življenje, a njega smrtna obsodba je že podpisana. O zadnjem kronskem svetu se sicer poroča, da si je cesar pridr-žal konečno odločitev, toda to velja menda samo glede časa in pa imenovanja novih mož. Določeno pa je že, da se umakne Clary z vsemi tovariši, ki so se izjavili z njim solidarične ah z drugimi besedami, proti paragrafu 14. Ti možje so Korber, Hartel in Kniaziolucki, Kindinger mora pa že itak ostaviti svoje mesto, ker je tekom par tednov pokazal vso svojo nesposobnost. Na ta izpraznjena mesta pridejo novi možje in včeraj popoludne ob 2. uri je krožila naslednja ministerska lista: dr. vitez W it tek predsedstvo in železniško ministerstvo, Stummer notranje, Bernd nauk in bogočastje, Schrott pravosodje, Jorkasch-Koch finance, Stibral trgovino, Blumfeld poljedelstvo, Wel8ersheimb deželno hrambo in Chlendovski port felj za Galicijo. Definitivna ta lista seveda ni, velike spremembe pa pri njej bržkone ne bo. — Clary gre, kakor smo že omenili, nazaj v Gradec, Kindinger gre neki na Tirolsko, ostali pa ostanejo, kar so bili, sekcijski načelniki. Sodba poljskih listov o znani resoluciji poljskega kluba je kaj različna. Ofioijozni in pa taki listi, ki brezpogojno odobravajo vsak korak poljskega kluba, se seveda strinjajo z njo v polni meri in ne morejo dosti prehvaliti nje velevažnega pomena, ne tako pa neodvisna poljska glasila. V teh se izražajo marsikateri pomisleki glede njene politične veljave ter se kaže na tozadevne praktične izkušnje. Sklepi poljskega kluba, V novejšem času so mnogo hrupa provzro-čili čudeži, ki se gode v Lurdu. Zelo nespametno bi bilo, ako bi izobraženec, zlasti zdravnik, kar kratko malo tajil ozdravljenja v Lurdu, zakaj ljudje, ki so se prepričali o onih istinitih dogodkih, bi lahko začeli dvomiti o njega izobraženosti in znanju. Zato sem Vam danes napravil čudež in obširneje o njem govoril, da bodete imeli o njem prave pojme. Ni mi treba posebej povdarjati, da so čez-natorna ozdravljenja že a priori izključena z znanstvenega stališča. Veda je kot naravna sovražnica veri izpodnesla glavno in najmogočnejšo zaslombo ki jo je imela vera v čudežih s tem, da tudi mi, moderni zdravniki, delamo čudeže ne v kake temne svrhe ampak v najblažji namen, namreč trpečemu človeštvu v korist« S temi besedami je profesor končal, ljubez-njivo se priklonil in odšel. Utis njegovega predavanja je bil kaj različen. Nekateri dijaki so bili sila navdušeni, drugi razočarani, velika večina pa je bila očividno ▼ zadregi, kakor bi jim profesorjeva modrost ne hotela tako zlahka v glavo. Meni je bilo napak pr duši. Nevolja me je trla in jeza, da si upa proresor, ki naj bi dijakom podajal čiste znanstvene resnice in praktična na-» glasi se v teh listih, imajo le toliko politične veljave, v kolikor so jasni, odločni in nedvoumni. Nasprotno pa ti sklepi nikogar ne vežejo in se lahko vržejo s prvo vožnjo gospoda Jatvorskega iz Francovega proti Dvornemu ringu, kar smo imeli že dovolj prilike opazovati. Ravno vsled tega je nedeljska klubova manifestacija prazna in brezpomembna, ako jej ne slede dejanja, ki naj bodo drugačna, nego dosedanja, katerih se mora dežela sramovati. — Ta sodba je kajpada zelo pikra in je morda precej pretirana, a vendar glavna stvar je in ostane dejstvo, da vodje poljskega kluba razun »državnih« in svojih potreb navadno ne poznajo nikakih drugih interesov. Nova spravna pogajanja mej Čehi in Nemci, ki se bodo baje po novem letu pričela v češkem deželnem zboru, so neki že a priori razbita. V prvi vrsti se trdi, da Praga in češki deželni zbor nista meBta za taka pogajanja, poleg tega pa baje tudi sedanji čas ni umesten za tako važno delo. Pred vsem pa hočejo spravno akcijo onemogočiti nemški liberalci, ki zahtevajo, naj konservativno veleposestvo sklene kompromis z liberalnim veleposestvom in mu s tem pripomore do sedeža in glasu v deželnem zastopu češkem. S to zahtevo, pravijo poučeni krogi, je nevspeh prihodnji spravni akciji že v naprej zapečaten, ker vprašanje o kompromisu mej obema veleposestniškima strankama ne spada v spravno vprašanje in je toraj to le dokaz, da Nemci nočejo ničesar čuti o kaki pošteni spravi. Vojska in Angleži. Opetovano smo na-glašali, da javno mnenje v Angliji nikakor ni več vneto za nesrečno vojsko z Buri, le Chamberlain in njegovi oboževatelji, večinoma mlečnozobi dijaki, so navidezno še vedno navdušeni za trans-valsko vojsko. To navdušenost je skušal Chamberlain na zadnji slavnosti v Dublinu vbiti v glavo tudi neubogljivim Ircem, rekoč da mora vse poskočiti na noge, ako Anglija pokliče v boj nove vojne čete. Besede so pa imele le toliko vspeha, da so nahujskani dijaki raztrgali irsko zastavo. Sicer pa niti mej politiki njegove barve ni več nikakega poguma. Narod poživljajo vladni mame-luki k molitvi za zmago v »pravični« vojski, sami pa s strahom pričakujejo, kaj pride. No, naroči bo sam kmalu odgovoril, a tedaj se Chamberlain ne bo veselil. - Dnevne novice. V Ljubljani, 21. decembra. (Občinske volitve v Vipavi) se bodo vršile 28. t. m. (Tisočletnica hrvatskega kraljestva.) V mos-starskem »Oavitu« predlaga hrvatski rodoljub, da se pričetkom novega veka navršuje tisoče leto, kar je bil hrvatskim kraljem kronan slavni in junaški ban Tomislav, ter predlaga, da se ta dogodek slovesno proslavi po vsej hrvatski domovini. Tudi Slovenci se z navdušenjem pridružujemo tej proslavi. —1 .......................i ji i i i w i_ .. i----------jf* vodila, vedoma potvarjati resnico. Vedoma, trdim, zakaj profesor, ki je bil v Parizu pri slavnem Charcot u bi lahko imel v s a j o lurdskih dogodkih bolj objektivno mnenje. 300 francoskih zdravnikov, med njimi dokaj vseučiliščnih medicinskih profesorjev priča, da se vrše v Lurdu hipna, zares čudežna ozdravljenja organičnih bolezni, kakor jetika, rak, gnojne rane itd. Histeričnih ozdravljenj ne štejejo v Lurdu med čudeže. Vse to bi lahko profesor vedel, zakaj brezdvomno je slišal tudi o pravih lurdskih čudežih. Toda tak čudež, ki je res čudež, bi raztrgal pajčevino, ki jo je spredla moderna veda, zato treba v imenu moderne vede čudeže potvarjati in smešne potvare kazati kot čudeže, prave čudeže pa a priori tajiti! Nojeva politika! Kar grabilo me je, ko sem sam pri sebi prevdarjal, koliko osodepolne zmote provzroči taka v imenu znanosti izrečena neresnica . . . Dospel sem v vežo, kjer je stalo nekaj znan-cev-rojakov, ki so škodoželjno in zmagovalno režali v me : »Glej ga, kako se kislo drži!« — »Kako se ne bi, ko je ravnokar čul, da klerikalizmu klenka, haha I« »No, dokler bodo taki pogrebci — moderni čudotvorci — zvonili, ni nevarnosti za klerikalizem !« sem jim odvrnil in šel svojo pot. (Osebna vest.) Profesor Maks P1 e te r S n i k, gimnazijski profesor v Ljubljani, je bil v zadnji seji jugoslovanske akademije v Zagrebu imenovan dopisujočim članom filološkohistoričnega oddelka. (Udeležnike socijalnega knrza »Gospodarske zveze«) odbor »Slov. kršč. soc zveze« tem potom uljudno vabi k svojemu družbinskemu večeru na sv. Štefana večer. Začetek točno ob '/t 7- uri zvečer v veliki dvorani »Katoliškega Doma«. (Meščanski klub) ima danes zvečer kakor po navadi, svoj jour fiixe. (Ljubljanski občinski svet) je sinoči rešil v javni seji samo jedno točko. Določilo se je, da se zveže telefonično stanovanje policijskega zdravnika s policijsko stražnico. Ostale točke dnevnega reda je župan preložil v tajno sejo. (Zgradba šmartinske župne cerkve pri Litiji) je dogotovljena v surovem zidovju blizu vrha. Spomladi se bode nadaljevala, do novembra meseca pa bode v vsem dogotovljena in po blago-slovljenju svojemu namenu izročena. Notranja oprava se bode mogla le polagoma oskrbeti. (Goriški dež. zbor) bode sklican še-le meseca marca prihodnjega leta. Do tedaj se nadeja vlada, da se predrugačijo »razmere«, ki ga sedaj ovirajo v delu. (Novo šolo) dobi s požrtvovalnostjo turjaškega grofa Auersperga občina Turjak. Z zgradbo prično neki prihodnjo pomlad. Nekaj tlake in materijala bode dala občina, ostalo pa grof Šola se zgradi v proslavo cesarjeve vladarske petdesetletnice. (C. kr. poštna hranilnica) bode po novem letu računala izključljivo le v kronah in vinarjih. Dosedanje poŠtno-hranilne položnice in čeki se smejo sicer še tudi po 31. decembru 1899. rabiti, a na njih mora svota biti zaznamovana v K. in h., sicer jih uradi ne sprejmo. (Poštno.) Sedanje poštne nakaznice se morejo rabiti le še do novega leta 1900., znamke poštne pa in drugi vrednostni obrazci pa do 31. marca 1900. Vse dosedanje poštne vrednostne tiskovine bodo poštni uradi do konec decembra 1900. zamenjavali za nove. (Promet s poštnimi zavitki o božični dobi.) V svrho olajšanja dostavljanja in pospeševanja manipulacije se carini podvrženimi iz provinco na Dunaj namenjenimi poštnimi pošiljatvami, priporoča Be odpošiljalcem poštnih zavitkov, namenjenih naslovnikom na Dunaji, ki stanujejo v užit-ninski progi, da naznanijo ne samo na pošiljatvah temveč tudi na odnosnih spremnicah vsak komad, ki se nahaja v pošiljatvi i po kvaliteti (n. pr. te-letina, vino, klobase, peršuta) i po teži. Ako so v pošiljatvi klobase, perutnina, naznaniti je tudi število komadov. (Pevsko drnštrb »Ljubljana«) priredi svojo »Božičnico« na sveti večer v gostilniških prostorih pri »Novem svetu« na Marije Terezije cesti. — Na Silvestrovo pa zabavni večer »pri Virantu«. Člani in prijatelji društva so na obe veselici uljudno vabljeni. (Odbor za nabiranje prispevkov za Prešernov spomenik) nam je poslal sledeči razglas: Nanašajo se razpis podpisanega odbora z dne 1. julija letoB, daje se na znanje, da bodo- razsojali konkurenčne načrte za Prešernov spomenik nastopni gospodje: Aškerc Anton, mestni arhivar; Duffč Jan., mestni stavbeni svetnik; Franke Ivan, c. kr. realčni profesor; Govekar Fran, pisatelj; Klinar Anton, deželni višji inženir; Pavlin Franc, c. kr. višji inženir in Šubic Ivan, c. kr. ravnatelj obrtnih strokovnih šol. (Zgradba cestne električne železnice.) Isto prične tvrdka Siemens in Halske z Dunaja meseca marca, ob ugodnem vremenu pa še prej. Pred vsem se zgradb štiri glavne proge, pozneje 6e manjše. Do meseca oktobra bo delo končano in železnica prometu izročena. Izhod železnice se bo računal od južnega kolodvora, po Dunajski in Resljevi cesti razvijal in pozneje proge cepile. (Nove zgradbe t Ljubljeni.) Na novo zgradilo oziroma dogradilo se je letos v Ljubljani naslednje število stavb: Na Sv. Petra cesti dvonadstropna hiša Kar. Treo; na Resljevi cesti dvonadstropna hiša gospe F. Sossove ; v Prešernovih ulicah dvonadstropna hiša Ad. Perlesa; »Mestni domc na cesarja Jožefa trgu; dvoje dvonadstr. hiš Ivana Grajžarja na Dunajski cesti oziroma v Predilnih ulicah; Fii. Zupančiča na Rimski cesti in dvonadstropna hiša Ant Paichla na Bleiweisovi cesti. V Špitalskih ulicah trinadstropna hiša Iv. Grobelnika; v Vodmatu dvonadstropno poslopje gluhonemnice; v Kolodvorskih ulicah ljudska kopelj in dvonadstropna hiša I. Štruklja ; na Dunajski cesti pa Aurovih dedičev hiša. Demolirana je bila mestna hišica štev. 4 na Poljanskem nasipu, na Žabjaku dvoje hiš, kjer je zgradil pos. Oroslav Dolenec že novo dvonadstropno poslopje, v Cerkvenih ulicah pa prenovil bivšo vojašnico, ki je sedaj njegova last. Rimska cesta se je zvišala in uredila, mestna elektrarna pa v akumulatornici razširila. Zgradilo se je troje cest in več kanalov (glej Rimska cesta, Delarniške ulice i. dr.) Večina teh poslopij je v surovem zidovji dograjena in spomladi se prično snažiti in ometavati. Prihodnjo leto se bode nadaljevala gradnja dež. dvorca in justične palače ter pričela zgradba mestne ubožne hiše in dekliške šole. (Vesti iz tržaško-koperske škofije.) Č. g. Ivan Koruza je imenovan župnikom v Klani, župnim upraviteljem so imenovani čč. gg.: Ivan Man-dič v Završju, Josip Colja v Dolini, Fran Schiffrer v Barovici, Fran Pospišil v Ka-štelu in g. K e m r v Ždrenju. (0 slovenski mestni ljudski šoli v Gorici) je izdalo ministerstvo odlok, s katerim proglaša Ca-tinellijevo vojašnico nesposobno za zavode. Naročilo je mastnemu zastopstvu, naj preskrbi druge prostore. Mestni zastop pa je hitel zadevo zavleči in je uložil priziv na upravno sodišče. (Ie Ilirske Bistrice.) Nesreče, katera je minuli teden zadela sadjerejce in sploh kmetovalce po vsej Bistriški dolini in kakor slišimo po vsej premski in vremski fari, ne bodo ljudje nikdar pozabili. Po grozno hudem mrazu je nastalo kar čez noč deževno, južno vreme; začelo je zelo deževati, led in zmrzlina se je po vseh vejah naku-pičila. Veje so se začele lomiti, deblo je pokalo; nekatera drevesa so se kar s koreninami izruvala in podrla. Kjer je bilo več dreves skupaj, je pokalo in šumelo, kakor da Be bliža Bodnji dan. Malo dreves je ostalo nepoškodovanih, uničeni ste pa gotovo dve tretjini sadnega drevja. Posebno jablan in hrušek je mnogo poškodovanih. Ubogi kmet je strašno udarjen in več let bo moral čakati in marljivo saditi, da se mu ta bridka rana zaceli. (Konji so se splašili), danes ob '/42, na Dunajski cesti pred Mathianovo hišo Tomažu Pivku, hlapcu pri Treotu. Sele v Prešernovih ulicah so jih z veliko težavo vstavili. Zgodila se nikaka nesreča. (Sneg, zima in mraz.) Zima je jela radikalno nastopati! Včeraj smo imeli pri ostri burji — 5 stopinj R., po noči je jelo z nova snežiti in še danes vedno sneži. Kidanje in odvažanje snega je po dnevu in po noči v tiru. To stane mestno blagajno do zdaj že nad 1100 gld. Na železnicah so večurne zamude, zlasti na južni in gorenjski železnici, a promet je tudi na dolenjskih železnicah oviran. Burja dela žamete po Notranjskem in Gorenjskem. — Mraz in glad ženeta ptiče in zver-jad v obližje človeških stanovanj! Dajmo jim — hrane! (Poreden pujsek.) Pujska je klal predvčerajšnjim Ocvirkov mesar v klavnici. Pujsek pa ni hotel iti radovoljno s tega sveta ter je v smrtnih težavah silno mahal z glavo. Meoarju se je pri tem nož izmuznil ter mu predrl skozi levo roko. Tako je maščeval pujsek svojo Bmrt. Mesar je moral v bolnico. Prešič je zaklal mesarja! (Slovanske knjižnice) smo dobili danes 91( 92, 93 snopič. Skupni snopič obsega Engelbert Ganglovo izvirno dramo v 4 dejanjih »Sin« s podobo Rudolfa Inemanna v glavni ulogi. S tem snopičem izdajatelj Andrej Gabršček za nekaj časa preneha z izdajanjem »Slov. knjižnice«. Pravi, da ima deficita nad 2000 gld. (Navdušenje hrvatskega deželnega poslanca za Bare.) V včerajšnji seji hrvatskega sabora predložil je narodni zastopnik dr. Juraj Ž e r j a v i č predlog, da hrvatski sabor čestita junaškim Bu-rom, ki v tooju z nasilnim Angležem oduševljeno branijo svobodo in Bvojo domovino. Navdušeni poslanec pa ni niti tega dosegel, da bi bil predlog prišel na dnevni red, ker ga ni nihče drug podpiral, nego on — sam. Društva. (Vabilo) k občnemu zboru jubil. podpom. in hranilnega društva učiteljic, kateri se vrši dne 30. t. m. ob 9. uri dopoludne v »Nar. domu« v Ljubljani s sledečim vsporedom: 1. letna poročila predsednice, tajnice in blagajnice; 2. pregled računov; 3. volitev treh pregledalk računov; 4. »Ženska ročna dela« — poroča x.; 5. »NaSe dekliške šole« — poroča y.; 6. nasveti in predlogi v prospeh društva. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. (Vabilo na občni zbor) katoliškega slovenskega političnega društva »Sloga« v Ormoži, ki se vrši v četrtek dne 28. decembra 1899 ob 2. uri popoldne, v prostorih okr. zastopa v Ormoži. Dnevni red: I. Poročilo prvomeBtnikovo o stanji, delovanji društva itd. 2. Poduk o odpisu zemljiškega davka povodom ujm. 3. Razgovor o političnem položaju, s posebnim ozirom na naše razmere. 4. Volitev društvenega vodstva. 5. Slučajnosti. — Opomba: Takoj po občnem zboru vrši se konstituiranje odbora. Gospodarska organizacija. Praktični kurz za mlekarstvo in si-% rarstvo se vrši v sv. Mihaelu na južnem Tirolskem. Prične se 9. januvarija 1900 in bo trajal 8 tednov. Poduk bode v nemškem jeziku. Za stanovanje in hrano bo plačati 34 gl. Za udeležbo tega kurza razpisuje podpisana tri ustanove po 50 gl. za one sirarje, kateri so nastavljeni v mlekarnicah in sirarnicah, ki bo člani »Gospodarske zveze«. Prošnje nasloviti je na naslov podpisane v Ljubljani, Gradišče št. 1, in sicer najkasneje do 2. januv. 1900. „&ospodarska zveza". Telefonska in brzojavna poročila. Dnnaj, 21. deoembra. Budgetna komisija gospodske zbornice je pretresavala sinoči vladno predlogo glede odprave časni-škega kolka. Clary je govoril za nujnost. Kniaziolucki je dal pojasnila glede pokritja 2 in pol milijona. Razni govorniki so se izražali za odpravo, ob jednem pa tudi nagla-šali, da treba časniška razžaljonja izločiti iz jurisdikcije porotnih sodišč. Ministra Kindinger in Korber sta se izjavila proti tem nasvetom. Predloga je bila na to vsprejeta. O nujnosti se razpravlja v današnji seji bud-getne komisije. Dnnaj, 21. decembra. Proračunska komisija gosposke zbornice je priznala nujnost' zakona glede odprave časniškega kolka, ter je sedaj mogoče, da gosposka zbornica še reši v javni seji to perečo zadevo. Dunaj, 21. deoembra. Gosposka zbornica je vspre jela zakon, po katerem se odpravi kolek za časnike in koledarje. Vsprejela se je tudi resolucija , ki poživlja vlado, da zbornici čim preje predloži preosnovalni načrt za tiskovni zakon. Dnnaj, 21. decembra. Prihodnja seja poslanske zbornice se naznani poslancem pismenim potom. Dnnaj, 21. decembra. Izvršilni odbor desnice se je včeraj posvetoval o vprašanju, bi li ne bilo mogoče rešiti državnih potreb z ozirom na minister, krizo še pred 31. decembrom. Češki zastopniki so se strinjali s tem mnenjem, a le pod pogojem, da tudi levica glasuje za porazdelitveni zakon in kvoto. Z ozirom na to izjavo se je sklenilo povprašati za mnenje izvršilni odbor levičarskih klubov. Ta pa je sklenil, da levica ne more dati takega poroštva. Dnnaj, 21. decembra. V izvrševalnem odseku desnice izrekli so se zastopniki raznih klubov, da so solidarni. Dnnaj, 21. decembra. Gališki deželni zbor je sklican na 27. dec. Dnnaj, 21. decembra. Knez Maka Fur-stenberg jo prevzel nalogo, poskusiti spravo mej Nemci in Čehi v češkem deželnem zboi u; prvo bi bilo, da se napravi kompromis mej češkim in nemškim veleposestvom, po katerem bi liberalni veleposestniki dobili 20 mandatov iz skupine veleposestva. Krakovo, 21. decembra. Koncem janu-varja se tukaj snidejo poljski in češki dr» žavni poslanci, da potrde češko-poljsko zvezo. Vojska r Južni Afriki. Z bojišč« tudi danes ni nikakih važnejih poročil, čemur je bržkone kriva najstrožja angleška cenzura. Mogoče je pa tudi, da se te dni sovražni armadi samo pripravljate na nove zmage oziroma poraze. Posebno živahno gibanje opažajo angleški vohuni v burskih taborih ob reki Modder in pa pri Tugeli. Zanimiveje pa je naslednje poročilo bruseljskega lista »Indep. Belge«, ki govori o pričetku mirovnih pogajanj mej Anglijo in Buri. Ta list pravi, da so se pogajanja res pričela, le da dogovora ni pričel Kriiger, ampak — angleška vlada. Angleži so namreč po porazu generala Bul-terja, ki je neprimerno večji, kakor so Angleži s početka trdili, prišli do prepričanja, da je popolno izključen vsak vspeb, in v najkrajšem času pričakujejo poročil o kapitulaciji obleganih mest. •Buri razpolagajo sedaj z navdušeno, zmage sigurno armado, ki je vsled združenja z vstaj niki skoro podvojena, Angležem je pa po zadnjem porazu upadel ves pogum. Že sedaj je pobegnilo od angleške armade nad 2000 »junaških« bojevnikov. Bolezen je mej angleškimi vojaki tako razširjena, da v zadnjih dneh parniki skoro več bolnikov odvažajo, nego prihaja novih močij. V takih razmerah pač Angliji ni odprta druga pot, nego premirje, kajti sicer je v največji nevarnosti, da izgubi celo južno-afriško armado. London, 21. decembra. Reuterjev urad poroča iz Modder - Rivera 16. t. m.: Buri vztrajajo na svojem dosedanjem mestu pri Magersfonteinu in so se preskrbeli z visokimi nasipi. Večje burske oddelke so opazili pri Jakobsdaalu, iz česar se da sklepati, da se tu koncentruje večja burska armada. London, 21. decembra. Reuterjev urad poroča iz Laurenco Marquesa 16. t. m., da so se Buri pri Colenso polastili 13 voz stre-ljiva. London, 21. decembra. Glasom popravljene liste je padlo v bitki pri Tugeli 142 mož, mej temi 5 častnikov. Po sklepu poročila. Bruselj, 21. decembra. (Poraz generala Freench-a.) Kapski Holandci so v nedeljo napadli generala Freench - a ter ga vrgli iz Arundela. Angleži so izgubili v tej bitki več topov, dve sto mrtvih in veliko ranjenih. Armada Holandcev vstašev znaša 18.000 mož. Umrli so: V bolnišnici: 15. decembra. Jernej Istenič, krojač, 32 lat, sepsis ehron. 16. decembra. Pavel Kosmač, uradnega sluge sin, 4 leta, davica. 17. decembra. Marija Gorje, delavca žena, 34 let, jetika. Gena žltn na dunajski borzi dnč 20. decembra 1899. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad . . gl. 812 do gl. 813 Rž za pomlad . . . . » 6-79 » » 6 80 Turšica za maj-junij . . » 5-28 » » 5-29 Oves za pomlad ...» 5'39 » » ^ 5.40 Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem 306*2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm. I Cm opuso-viuja Stanje barometra Temperatura po Celiija Vetrori Neba ?! 20| 9. zvečer | v46'4 | —8 0 | ur. jjvzfl | oDiaunu 911 7. zjutraj iL\ 2. popol. 74 5 6 I —9 3 1 p. m. jug.l oblačno 745-8 | —8 0 | sr. jvzh. | sneg Srednja včerajšnja temperatura —5-8". normale: —21°. 43 Slovenski posestvi ob meji na prodaj! I. V prijetnem kraju Spodnje Štajerske je na prodaj večje posestvo z novim mlinom in dobro obiskovano gostilno. V kraju je poŠta. Posestvo bi ob najmanjšem trudu dajalo lepe dohodke. II. V štajerskem trgu je na prodaj pod zelo ugodnimi pogoji lepa, nova hiša, ki je pripravna za kako pro-dajalnico Tudi za kmetijstvo je zelo pripravna, ker je poleg tudi nekaj zemljišča, obstoječega iz njiv, travnikov in gozda. Da ne pridete posestvi tujcem v roke, izposlujo >Niia straža« izredno nizke cene. Prijave vsprejema „Naia straža" v Ljubljani, ki daje tudi potrebna pojasnila. 989 3—1 Šivalnih strojev tovarniška zaloga Irana Jav-a v Ljubljani, Dunajska cesta 13 priporoča svoje prlpoznano najboljše ST šivalne stroje?« za domačo porabo in obrtniške potrebe. g! • "J SU — HlS -fiJS | ■p s Jh 0 s fl C « 09 "5 -- •m "5 a. u n a j s k a f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menialnica. borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in razvinkuliranje obligacij. Zivnostenska bank na Dunaj ii, i., Heirengasse 12. Glavnice v akcijah 1,000.000 gld. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu Plznju, Budejevicah, Pardubicah L Taboru, Benešavi , Iglavi, Moravski Ostravi. 984 2 Telefon štev. 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. Pri dež. kot trg. sodišču protokollranu ^BASTKA. Maks Veršec' v LJUBLJANI. . Poštni čekovni promet štev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu (Giro - konto), obresti od dn6 do dn6 po 4Vi%. Poštno - hranilnlčne poloinioe so na razpolago. I> ii n a j n li a borza. Dnč 21. deoembra. Skupni državni dolg v notah.....98 gld. 65 kr. Skupni državni dolg v srebru.....98 » 30 » Avstrijska zlata renta 4°/0......115 » 26 » Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 98 » 45 » Ogerska zlata renta 4°/0.......115 » 36 » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . 94 » 55 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 916 » — » Kreditne delnice, 160 gld..............372 » 75 » London vista...........121 » 32V,» NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 59 » 07",» 20 mark............11 » 81 » 20 frankov (napoleondor)............9 » 06 » Italijanski bankovci........44 » 70 » C. kr. cekini......................6 » 72 » Dnč 20. deoembra. 4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . . 167 gld. — kr. 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 156 » 36 » Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....199 » 75 » 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 98 » 85 » Tišine srečke 4«/„, 100 gld.......137 » 25 » Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... 129 » 25 » Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 106 » 50 » Posojilo goriškega mesta.......— » — » 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....— » — » Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4°/0 96 » — » Prijoritetne obveznice državne železnice . . 207, » 75 » » » južne železnice 3°/0 . 164 » — » » » južne železnice 5°/0 . 119 » — » » » dolenjskih železnic 4°/. 99 » 50 » Kreditne srečke, 100 gld............202 gld - 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. 155 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 Rudolfove srečke, 10 gld.......27 Salmove srečke, 40 gld........86 St. Gen6is srečke, 40 gld.......85 VValdsteinove srečke, 20 gld......90 Ljubljanske srečke.........25 Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . 148 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st v. 3045 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 408 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 66 SploSna avstrijska stavbinska družba . . 99 Montanska družba avstr. plan.....26 iS Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 205 Papirnih rubljev 100 ......127 10 25 76 75 75 25 50 25 25 a Kakup in prodaja rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba ,,M EBC1J B" i., Wollzei1e 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasss 2. 3SjT Pojasnila SXt v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti SJT naloženih g 1 a v 111 o". b