VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v januarju 2014 ............................................................................................................ 3 Razvoj vremena v januarju 2014 ............................................................................................................... 26 Meteorološka postaja Moravče ................................................................................................................. 33 NACIONALNO POSVETOVANJE O PRILAGAJANJU PODNEBNIM SPREMEMBAM IN SUŠI 39 AGROMETEOROLOGIJA 41 HIDROLOGIJA 46 Pretoki rek v januarju 2014........................................................................................................................ 46 Temperature rek in jezer v januarju 2014.................................................................................................. 50 Temperature rek in jezer v letu 2013......................................................................................................... 53 Zaloge podzemnih voda januarja 2014 ..................................................................................................... 58 ONESNAŽENOST ZRAKA 63 Onesnaženost zraka v januarju 2014........................................................................................................ 63 POTRESI 72 Potresi v Sloveniji v januarju 2014 ............................................................................................................ 72 Svetovni potresi v januarju 2014 ............................................................................................................... 75 Fotografija z naslovne strani: Šele v zadnji tretjini januarja so bile vremenske razmere zimske, saj sta bili prvi dve tretjini meseca občutno pretopli (foto: Tanja Cegnar). Cover photo: After unusually warm first and second third of January, temperature during the last third of the month dropped to the normals (Photo: Tanja Cegnar). IZDAJATELJ Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Mira Kobold, Stanka Koren, Inga Turk, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V JANUARJU 2014 Climate in January 2014 Tanja Cegnar J anuar je osrednji mesec meteorološke zime in običajno najhladnejši mesec v vsem letu. Letos ga je zaznamovalo neobičajno toplo vreme v prvih dveh tretjinah meseca. Šele v zadnji tretjini se je ohladilo pod dolgoletno povprečje in so nastopile zimske temperaturne razmere. V večini države je bil januar vsaj 5 °C toplejši od dolgoletnega povprečja. Največji presežek, in sicer med 6 in 7 °C, so zabeležili v osrednji Sloveniji in proti severu vse do meje z Avstrijo, v večjem delu Dolenjske, zahodni Štajerski in Beli krajini. Na mnogih merilnih mestih je bil to najtoplejši januar doslej. 20 20 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) KREDARICA 15 10 5 0 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 5 0 -5 1 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 20 20 NOVO MESTO odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 10 -10 -10 15 10 5 0 -5 MURSKA SOBOTA 15 10 5 0 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 1 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 11 13 15 21 27 15 15 BILJE odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) LJUBLJANA 15 10 5 0 -5 PORTOROŽ 10 5 0 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 17 19 23 25 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka januarja 2014 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, January 2014 Padavine so bile pogoste, v Posočju so celo presegle 600 mm. Proti jugu in vzhodu so padavine pojemale. V več kot polovici Slovenije so namerili pod 200 mm padavin; na Obali, Novomeško-Krški kotlini, vzhodnem delu Štajerske in v Prekmurju padavine niso dosegle 100 mm. Z izjemo večine Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Pomurja so padavine presegle dolgoletno povprečje. Na severozahodu države so presegli trikratno običajno količino padavin. Od tam je presežek upadal tako proti jugu kot tudi proti vzhodu. Več kot polovica države je zabeležila več kot dvakratno količino običajnih padavin. Z izjemo Zgornjesavske doline je sneg nižine pobelil šele v zadnji tretjini januarja. Ob prevladujočem oblačnem vremenu je sončnega vremena močno primanjkovalo. V Halozah so za dolgoletnim povprečjem zaostajali manj kot petino. Največji zaostanek je bil na Goriškem, Trnovski planoti, Cerkljanskem hribovju, Postojnskem, Krasu in na Obali, kjer niso dosegli niti dveh petin običajne osončenosti. Velika večina ozemlja je bila deležna od 40 do 80 % toliko sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Do vključno 23. januarja so bili vsi dnevi nadpovprečno topli. V posameznih dnevih je odklon celo presegel 10 °C, v Mariboru pa je bilo 18. januarja kar dobrih 15 °C topleje od dolgoletnega povprečja. Šele zadnjih 6 ali 7 dni se je povprečna dnevna temperatura z izjemo Primorske spustila pod dolgoletno povprečje, od prikazanih postaj je negativni odklon dosegel −5 °C le v Murski Soboti. V Portorožu se je povprečna dnevna temperatura spustila pod dolgoletno povprečje le 29. januarja, v Biljah pa 28. in 29. dne. 10 5 0 -5 0 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA KREDARICA -5 -10 -15 -20 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 -10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v januarju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in January and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna januarska temperatura 5,4 °C, kar je 6,5 °C nad dolgoletnim povprečjem in najvišja januarska temperatura doslej. Pred letošnjim je bil najtoplejši januar leta 2007 s 4,9 °C, sledijo januarji 1975 (4,3 °C), 1948 (4,1 °C) in 1988 (3,8 °C). Daleč najhladnejši je bil januar 1963 z −6,2 °C, z −5,7 °C mu sledi januar 1964, −5,2 °C je bila povprečna januarska temperatura leta 1954, v januarju 1985 pa je temperaturno povprečje znašalo −5,0 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 3,3 °C, kar je 6,9 °C več od dolgoletnega povprečja in največ doslej. Pred letošnjim januarjem so bila jutra najtoplejša januarja 1988 in 2007 z 1,6 °C, najhladnejša pa v januarju 1963 z −9,6 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 7,7 °C, kar je 5,7 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši popoldnevi so bili januarja 2007 z 8,6 °C, najhladnejši pa januarja 1963 z −2,7 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merimo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Že nekaj mesecev pa je v neposredni bližini merilnega mesta gradbišče. Januar 2014 je bil tudi v visokogorju opazno toplejši od dolgoletnega povprečja, ni pa bil tako izjemen kot marsikje v nižinskem svetu. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka −4,9 °C, odklon pa 3,3 °C. Najtoplejši januar je bil leta 1989 z −2,7 °C, sledijo mu januarji 2007 (−3,6 °C), 1997 (−4,0 °C) ter januarja 1990 in 1983 (−4,3 °C). Od začetka meritev je bil najhladnejši januar 1963 (−14,7 °C), sledil mu je januar 1985 (−12,8 °C), za 0,8 °C toplejši je bil osrednji zimski mesec leta 1981, leta 1968 pa je bila povprečna temperatura −11,1 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna januarska temperatura zraka na Kredarici. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. V visokogorju so bili hladni vsi januarski dnevi, 26 hladnih dni so našteli v Ratečah, 15 v Slovenj Gradcu. Po 13 takih dni je bilo v Kočevju, Celju, Mariboru in Murski Soboti. 11 hladnih dni so imeli v Lescah. Na Obali ni bilo hladnih dni, v Godnjah na Krasu jih je bilo 6, na Goriškem pa 3. V Ljubljani je bilo 7 hladnih dni, kar je 17 dni manj od dolgoletnega povprečja in najmanj od sredine minulega stoletja. Največ hladnih dni je bilo januarja 1964, ko so bili hladni vsi januarski dnevi, v letih 1954, 1966, 1968, 1981 in 2000 pa je bilo hladnih 30 dni. Samo po 11 hladnih januarskih dni je bilo v letih 1977 in 1988, kar je 4 dni več kot v letošnjem januarju. 25 30 LJUBLJANA LJUBLJANA 20 20 število dni število dni 25 15 15 10 10 5 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 0 1951 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 3. Število hladnih dni v januarju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in January and the corresponding mean of the period 1961–1990 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 4. Število ledenih dni v januarju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C in January and the corresponding mean of the period 1961–1990 Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. V Ljubljani je bil januarja 2014 en tak dan, prav toliko jih je bilo januarja 2012, lani pa smo imeli dva taka dneva. Brez ledenih dni so bili od sredine minulega stoletja štirje januarji, največ takih dni pa je bilo v januarju 1954, ko so jih zabeležili 20. -2 18 LJUBLJANA -6 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA -10 -14 -18 -22 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 14 10 6 2 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v januarju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in January and the 1961−1990 normals Absolutna najnižja temperatura je na Kredarici znašala −14,2 °C, zabeležili so jo 25. januarja. V preteklosti so v visokogorju že izmerili precej nižjo temperaturo, v letu 1985 je termometer pokazal −28,3 °C, sledil je januar 1963 z −28,0 °C, najnižja temperatura januarja 1979 je bila −27,8 °C, leta 1968 pa −26,7 °C. Po nižinah je bilo najhladneje med 25 in 30. januarjem. V Ratečah so izmerili −8,2 °C, v Murski Soboti je bilo −8,8 °C, v Celju −7,5 °C, v Slovenj Gradcu −4,4 °C, v Mariboru pa −8,4 °C. V Portorožu se temperatura ni spustila pod ledišče, najnižja temperatura je bila 0,5 °C. V Ljubljani se je 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo živo srebro spustilo na −3,2 °C, kar je druga najvišja minimalna temperatura od sredine minulega stoletja, januarja 1974 se je ohladilo le do −2,4 °C. Precej bolj se je ohladilo v januarjih 1985 (−20,3 °C), 1963 (−20,2 °C), 1968 (−19,7 °C) ter 1987 (−18,3 °C). Na Kredarici so najvišjo temperaturo izmerili 8. januarja, ko je termometer pokazal 5,9 °C; na tem visokogorskem observatoriju je bila temperatura v preteklosti nekajkrat že višja: januarja 1999 so izmerili 9,6 °C, leta 1998 9,3 °C, 1992 8,3 °C in 1983 7,6 °C. 8. januarja je bila temperatura najvišja tudi v Novem mestu, izmerili so 14,8 °C. 5. januarja je bilo v Godnjah 15,0 °C, 10. januarja pa so najvišjo temperaturo zabeležili v Ratečah (8,0 °C) in Celju (14,2 °C). V Črnomlju so 13. dne dosegli 15,6 °C . Na severovzhodu države se je temperatura najvišje povzpela 18. januarja, v Murski Soboti je bilo 14,3 °C, v Slovenj Gradcu 10,0 °C in v Mariboru 13,8 °C. Na Obali in Goriškem je bil najtoplejši 19. dan, ko so v Portorožu namerili 18,2 °C, v Biljah pa 15,9 °C. Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka januarja 2014 od povprečja 1961−1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, January 2014 6°C 5°C 4°C 3°C Povprečna mesečna temperatura je januarja povsod občutno presegla dolgoletno povprečje. Pretežni del države je bil vsaj 5 °C toplejši od dolgoletnega povprečja. Največji presežek, in sicer med 6 in 7 °C, so zabeležili v osrednji Sloveniji in proti severu vse do meje z Avstrijo, v večjem delu Dolenjske, zahodni Štajerski in Beli krajini. Na mnogih merilnih mestih je bil to najtoplejši januar doslej. Najmanjši presežek dolgoletnega povprečja je bil v visokogorju, na Kredarici je odklon znašal 3,3 °C. Slika 7. Navadni zvončki, Grosuplje, 16. januar 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. Galanthus nivalis, Grosuplje, 16 January 2014 (Photo: Iztok Sinjur) 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 20 PORTOROŽ BILJE 15 temperatura (°C) temperatura (°C) 15 10 5 0 -5 10 5 0 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 20 20 LJUBLJANA NOVO MESTO 15 temperatura (°C) temperatura (°C) 15 10 5 0 -5 10 5 0 -5 -10 -10 -15 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 20 20 CELJE MARIBOR 15 temperatura (°C) temperatura (°C) 15 10 5 0 -5 10 5 0 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 10 20 KREDARICA MURSKA SOBOTA 5 temperatura (°C) temperatura (°C) 15 10 5 0 -5 0 -5 -10 -10 -15 -15 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), januar 2014 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), January 2014 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo -2 6 KREDARICA 4 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) -4 -6 -8 -10 -12 2 0 -2 -4 -6 -14 -16 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 -8 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2009 10 5 PORTOROŽ MURSKA SOBOTA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 3 1 -1 -3 -5 8 6 4 2 0 -7 -9 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 -2 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 6 6 CELJE NOVO MESTO 4 2 0 -2 -4 4 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 2 0 -2 -4 -6 -6 -8 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 -8 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 9. Potek povprečne temperature zraka v januarju Figure 9. Mean air temperature in January Na vseh prikazanih postajah je povprečna januarska temperatura zraka močno presegla dolgoletno povprečje. Januar je bil na Obali najhladnejši leta 1954 z −1,1 °C, v Ljubljani, na Kredarici in v Novem mestu pa leta 1963; v prestolnici je bilo takrat mesečno povprečje 1,6 °C, istega leta v visokogorju −9,0 °C in v Novem mestu 1,3 °C. V Murski Soboti so leta 1964 zabeležili −7,9 °C, v Celju pa istega leta −7,5 °C. Na Kredarici je doslej najtoplejši januar 1989, ko je povprečna temperatura znašala −2,7 °C. V Murski Soboti ostaja najtoplejši januar 2007, takrat je bilo mesečno povprečje 3,6 °C, kar je 0,2 °C več kot letos. V Celju so s 4,2 °C presegli doslej najtoplejši januar 2007 (4,0 °C), v Novem mestu so s 5,0 °C presegli 4,9 °C iz januarja 2007. Na Letališču Portorož so z 9,4 °C opazno presegli doslej najtoplejši januar 2007, ko je bilo mesečno povprečje 7,7 °C. Tudi v Ljubljani še ni bilo tako toplega januarja, kot je bil letošnji s povprečno temperaturo 5,4 °C, za 0,5 °C so presegli povprečno temperaturo januarja 2007. Višina januarskih padavin je prikazana na sliki 10. Januarja je jugozahodni zračni tok pogosto prinašal padavine, o čemer priča tudi porazdelitev padavin, ki jih je bilo največ v Posočju, kjer je padlo celo nad 600 mm (v Kobaridu 660 mm, v Kneških Ravnah 647 mm). Proti jugu in vzhodu je količina 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo padavin pojemala. V več kot polovici Slovenije je bilo padavin manj kot 200 mm. Na Obali, Novomeško-Krški kotlini, vzhodnem delu Štajerske in v Prekmurju je padlo pod 100 mm. 600 500 400 300 200 100 mm mm mm mm mm mm Slika 10. Porazdelitev padavin, januar 2014 Figure 10. Precipitation, January 2014 Dolgoletnega povprečja padavin niso dosegli le v večjem delu Pomurja, izjema je bila Lendava, kjer so ga le nekoliko presegli. V Murski Soboti je padlo 34 mm, kar je 91 % običajnih padavin, v Velikih Dolencih so z 26 mm dosegli 65 %. Dolgoletno povprečje so izenačili na Bizeljskem. Najbolj so dolgoletno povprečje presegli na severozahodu države, kjer so presegli trikratno običajno količino padavin. Tako je v Soči 550 mm enako 355 % dolgoletnega povprečja, v Lescah 326 mm ustreza 354 %, v Ratečah je 286 mm enako 336 % običajnih padavin, v Kobaridu so z 660 mm dosegli 320 % dolgoletnega povprečja. Od tam je presežek upadal tako proti jugu kot tudi proti vzhodu. Več kot dvakrat toliko padavin kot običajno je bilo v več kot polovici Slovenije. Slika 11. Višina padavin januarja 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 11. Precipitation amount in January 2014 compared with 1961−1990 normals 300% 250% 200% 150% 100% Slika 12. Planinsko polje, 23. januar 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 12. Planinsko polje, 23 January 2014 (Photo: Iztok Sinjur) 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Padavine so bile v večjem delu države pogoste in veliko je bilo tudi dni s padavinami vsaj 1 mm, na Krasu in v Godnjah kar 18, po 16 takih dni je bilo na Kredarici in v Biljah, po 15 so jih zabeležili v Črnomlju, Logu pod Mangartom, Soči in Kneških Ravnah, dan manj pa v Novi vasi, Postojni in Kočevju. Najmanj takih dni je bilo v Velikih Dolencih, samo 5, po 7 jih je bilo v Lendavi in Murski Soboti. V Ljubljani je bilo 11 takih dni. Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica povprečje 1961 - 1990 0 100 200 300 400 januar 2014 500 600 700 Slika 13. Mesečna višina padavin v mm januarja 2014 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 13. Monthly precipitation amount in January 2014 and the 1961–1990 normals 25 LJUBLJANA število dni 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 14. Število padavinskih dni v januarju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 14. Number of days in January with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo padavine in debelino snežne odeje. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasičen način merila tudi potek temperature. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, januar 2014 Table 1. Monthly meteorological data, January 2014 Postaja Kamniška Bistrica Letališče J. Pučnika Jezersko Log pod Mangartom Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci RR 383 190 306 473 550 660 647 196 159 103 45 26 RP 283 247 262 290 355 320 279 231 241 191 105 65 Padavine in pojavi SD SSX 12 25 11 23 12 30 15 75 15 17 14 21 15 26 14 27 11 30 12 23 7 10 5 18 DT 31 31 31 31 31 31 31 25 25 31 25 28 LEGENDA: LEGEND: RR RP SS SSX DT SD RR RP SS SSX DT SD − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − dan v mesecu − število dni s padavinami ≥ 1 mm SS 4 8 9 6 4 2 6 8 8 8 6 8 − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with snow cover − maximum snow cover − day in the month − number of days with precipitation Januarja je v Ljubljani padlo 172 mm, kar je kar 110 % več od dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bil brez padavin januar 1964, 0,1 mm so namerili leta 1989, sledijo januarji 1993 (2 mm), 2005 (3 mm) ter 2000 (4 mm). Najobilnejše so bile padavine januarja 1948 (202 mm), 175 mm je padlo januarja 1979, če upoštevamo vse meritve padavin na sedanji lokaciji, se letošnji januar po padavinah uvršča na tretje mesto, od sredine minulega stoletja pa na drugo mesto, sledita s 168 mm januar 1977 in januar 1984 s 166 mm. 350 250 KREDARICA PORTOROŽ višina padavin (mm) višina padavin (mm) 300 250 200 150 100 50 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 200 200 NOVO MESTO višina padavin (mm) višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 150 100 50 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 15. Padavine v januarju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 15. Precipitation in January and the mean value of the period 1961−1990 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 200 Slika 16. Januarske padavine in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 16. Precipitation in January and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) LJUBLJANA 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na sliki 17 je shematsko prikazano januarsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Povsod je bilo manj sončnega vremena kot običajno. Zaostanek je bil najmanjši v Halozah in ni presegel 20 %. Največji zaostanek je bil na Goriškem, Trnovski planoti, Cerkljanskem hribovju, Postojnskem, Krasu in na Obali, kjer so dosegli manj kot dve petini običajne osončenosti. Velika večina ozemlja je imela od 40 do 80 % toliko sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja januarja 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 17. Bright sunshine duration in January 2014 compared with 1961−1990 normals 80% 60% 40% Največ ur sončnega vremena, in sicer 82, je bilo na Kredarici, dosegli so 72 % dolgoletnega povprečja. Prav tak odstotek običajne osončenosti so s 50 urami sončnega vremena dosegli v Mariboru. Toliko časa kot v Mariboru je sonce sijalo tudi v Lescah. V Ratečah je 55 ur zadostovalo za 66 % običajne osončenosti. 69 % dolgoletnega povprečja so s 40 urami sončnega vremena dosegli v Murski Soboti, v Novem mestu je 44 ur sončnega vremena zadostovalo za 64 % dolgoletnega povprečja. Najslabše je bila osončena Goriška, sonce je sijalo 23 ur, kar je 22 % običajne osončenosti. Na Obali je sonce sijalo 29 ur oziroma 31 % dolgoletnega povprečja. Sonce je v Ljubljani sijalo 29 ur, kar je 62 % dolgoletnega povprečja. Rekordno sončen je bil januar 2012 s 149 urami sončnega vremena. V letih 2005 in 1981 so zabeležili po 133 ur, sledita januarja 2000 (120 ur) in 2002 (98 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo januarja 1970 (4 ure), med bolj sive spadajo še januarji 1972 (9 ur), 1971 (13 ur) in 1974 (19 ur). 150 LJUBLJANA število ur 120 Slika 18. Število ur sončnega obsevanja v januarju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 18. Bright sunshine duration in hours in January and the mean value of the period 1961–1990 90 60 30 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Kredarici, našteli so 3 take dneve. 2 jasna dneva sta bila v Ratečah. Drugod po državi je bil največ en sončen dan, marsikje pa sončnih dni januarja 2014 sploh ni bilo. V Ljubljani (slika 20) je januar letos minil brez takih dni, dolgoletno povprečje pa znaša 2 dni. Poleg letošnjega je bilo od sredine minulega stoletja v Ljubljani še 15 januarjev brez enega samega jasnega dneva. Slika 19. Začelo se je zimsko vreme in s prvim snegom so se začele zimske radosti, Grosuplje, 25. in 26. januar 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 19. Winter weather and first snow, Grosuplje, 25 and 26 January 2014 (Photo: Iztok Sinjur) Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Bilo jih je opazno več kot jasnih dni. Največ takih dni, in sicer 28, je bilo v Godnjah, sledi Kočevje, kjer je bilo 27 oblačnih dni. 25 oblačnih dni so imeli v Postojni. Najmanj oblačnih dni je bilo na Kredarici, našteli so jih 15, 17 jih je bilo na Bizeljskem, po 18 pa v Ratečah in Celju. V Ljubljani je bilo 23 oblačnih dni, kar je 5 dni več od dolgoletnega povprečja (slika 21); najmanj oblačnih dni je bilo januarja 1981 (3 dnevi), največ oblačnih januarskih dni pa so zabeležili leta 1972, ko so jih našteli 29. 30 10 LJUBLJANA LJUBLJANA 25 8 število dni število dni 20 6 4 c 15 10 2 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 20. Število jasnih dni v januarju in povprečje ob- Slika 21. Število oblačnih dni v januarju in povprečje dobja 1961−1990 obdobja 1961−1990 Figure 20. Number of clear days in January and the Figure 21. Number of cloudy days in January and the mean value of the period 1961–1990 mean value of the period 1961–1990 Povprečna oblačnost je bila najmanjša na Kredarici, oblaki so v povprečju prekrivali 7,2 desetini neba. V Ratečah je bila povprečna oblačnost 7,7, v Mariboru in na Bizeljskem pa 7,9 desetin. V pretežnem delu države so oblaki v povprečju prekrivali 8 do 9 desetin neba. Največja povprečna oblačnost je bila v Kočevju, oblaki so v povprečju prekrivali 9,2 desetin neba. Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje 60 Urad za meteorologijo 40 9 8 LJUBLJANA KREDARICA 20 3 30 6 20 4 10 2 sončno obs. (ure) 30 padavine (mm) 6 40 sončno obs. (ure) padavine (mm) 50 10 0 0 0 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 dan 40 8 8 30 6 20 4 10 2 0 padavine (mm) NOVO MESTO sončno obs. (ure) padavine (mm) CELJE 0 1 3 5 7 30 6 20 4 10 2 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 40 0 1 dan 4 10 2 padavine (mm) 20 sončno obs. (ure) padavine (mm) 6 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 30 9 20 6 10 3 0 0 5 7 PORTOROŽ 30 3 5 dan MURSKA SOBOTA 1 3 40 8 0 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 40 8 80 8 BILJE 6 20 4 10 2 0 5 7 60 6 40 4 20 2 0 0 3 padavine (mm) 30 sončno obs. (ure) padavine (mm) MARIBOR 1 sončno obs. (ure) 5 sončno obs. (ure) 3 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan sončno obs. (ure) 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 22. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci), januar 2014 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 22. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, January 2014 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, januar 2014 Table 2. Monthly meteorological data, January 2014 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV TS 515 3,6 2514 −4,9 864 0,0 55 7,8 2 9,4 295 6,4 533 4,7 468 4,0 299 5,4 170 4,4 220 5,0 196 5,4 240 4,2 275 3,3 452 2,2 188 3,4 TOD TX 6,1 6,6 3,3 −2,7 4,7 3,4 5,1 10,7 6,0 12,0 4,8 9,9 5,6 6,9 5,6 7,7 6,5 7,7 5,7 7,7 6,3 8,4 6,1 8,6 6,0 7,9 4,6 6,3 5,6 4,8 5,7 6,6 TM 1,1 −6,9 −2,5 5,3 6,5 4,4 2,4 0,3 3,3 1,1 2,0 2,0 0,6 0,5 0,2 0,5 Temperatura TAX DT 12,0 12 5,9 8 8,0 10 15,9 19 18,2 19 15,0 5 12,0 12 13,8 12 13,1 12 14,2 17 14,8 8 15,6 13 14,2 10 13,8 18 10,0 18 14,3 18 TAM DT −5,6 30 −14,2 25 −8,2 25 −1,1 29 0,5 29 −2,0 27 −6,1 29 −7,5 26 −3,2 28 −5,4 30 −5,6 30 −6,0 30 −7,5 25 −8,4 26 −4,4 30 −8,8 26 SM 11 31 26 3 0 6 8 13 7 9 8 8 13 13 15 13 SX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 TD 510 771 620 370 290 420 475 495 453 483 466 452 491 518 553 515 Sonce OBS RO 49 82 72 55 66 23 22 29 31 24 31 36 29 62 44 64 37 50 38 40 55 72 46 69 Oblačnost PO SO SJ 8,5 21 0 7,2 15 3 7,7 18 2 8,8 22 1 8,4 21 1 9,0 28 1 8,9 25 0 9,2 27 1 8,8 23 0 7,9 17 1 8,1 19 0 8,6 22 1 8,1 18 0 7,9 21 0 8,7 20 0 8,1 20 1 RR 326 292 286 323 88 261 284 171 172 57 97 135 120 62 146 34 RP 354 280 336 305 123 241 249 194 210 99 189 181 210 126 287 91 Padavine in pojavi SD SN SG SS 12 0 1 6 16 1 20 31 12 1 4 23 16 3 4 0 13 2 0 0 18 0 0 0 14 2 4 7 14 1 12 6 11 2 15 8 6 0 8 7 11 0 14 8 15 0 5 7 12 1 6 8 8 11 0 5 8 7 0 11 8 Tlak SSX 42 355 90 0 0 0 17 33 20 11 30 27 20 DT 31 31 31 0 0 0 25 25 31 30 29 25 29 20 14 31 29 P PP 741,1 914,2 1006,0 1012,6 3,3 5,9 9,6 10,0 978,3 8,1 986,8 7,8 984,7 7,4 991,4 7,0 7,2 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka, januar 2014 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, January 2014 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci Tpovp Tmax povp Tmax abs 9,9 8,7 6,8 6,3 1,1 4,8 2,7 5,4 7,2 7,3 7,7 6,1 5,8 5,5 4,6 5,1 5,0 12,4 11,4 8,8 10,4 4,6 8,6 5,9 9,4 9,8 11,8 11,4 10,1 11,2 9,4 8,3 8,6 7,8 16,2 15,2 11,4 13,5 8,0 11,0 9,5 12,1 13,0 14,8 14,6 12,5 14,2 18,0 12,6 13,0 12,0 I. dekada Tmin Tmin povp abs 7,0 5,9 4,1 2,0 −1,5 1,3 0,4 1,6 4,3 3,4 3,5 2,3 1,3 2,2 1,4 2,0 2,1 3,0 0,6 0,1 −1,5 −4,8 −3,7 −3,0 −2,1 0,6 0,3 −0,5 0,0 −2,2 −0,8 −1,2 −0,5 −0,8 Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs 6,1 5,2 3,5 1,9 −1,1 −0,7 −4,7 1,1 −0,8 −8,9 −4,3 −5,2 4,1 2,3 1,5 −0,7 −1,4 −1,5 0,5 0,9 −3,4 −2,0 1,1 0,6 −2,7 −2,6 10,7 9,3 7,2 7,0 1,1 5,9 3,9 6,4 8,1 8,0 8,5 7,2 7,1 −6,2 6,4 6,6 6,5 12,6 11,4 9,2 10,8 4,4 8,4 6,3 9,2 10,2 11,6 12,5 11,2 10,6 10,1 9,9 10,3 9,5 18,2 15,9 12,0 13,8 7,3 12,0 10,0 12,1 13,1 14,1 15,6 14,2 12,3 14,1 13,8 14,3 13,2 LEGENDA: II. dekada Tmin Tmin povp abs 8,4 7,5 4,8 2,8 −1,3 3,5 1,6 2,9 5,8 4,5 4,2 2,8 3,2 3,0 3,1 2,9 3,1 4,8 5,5 1,8 −1,2 −5,2 −1,0 −1,4 −1,8 2,3 0,3 −2,5 −1,0 −1,0 −2,8 −2,1 −2,5 −0,8 Tmin5 povp Tmin5 abs 7,5 7,4 4,8 2,8 4,9 1,6 −5,1 2,9 1,0 −10,0 −2,0 −2,0 4,7 2,8 2,1 0,2 −2,0 −5,0 1,4 1,7 −3,6 −3,6 0,8 0,6 −4,6 −4,5 Tpovp Tmax povp Tmax abs 7,7 5,7 0,5 −0,8 −2,0 0,4 0,1 0,6 1,3 0,1 0,5 0,4 0,0 −1,0 −0,8 −1,2 −1,9 11,2 9,4 3,1 2,5 1,5 3,0 2,3 2,6 3,6 2,4 2,6 2,4 2,5 1,7 1,3 1,4 0,5 14,9 14,6 10,0 7,5 6,5 10,5 10,0 10,4 10,3 8,7 9,6 9,8 10,0 11,1 11,2 10,6 9,5 III. dekada Tmin Tmin povp abs 4,4 2,9 −1,5 −3,6 −4,6 −1,5 −1,3 −1,0 0,1 −1,5 −1,4 −1,4 −2,4 −2,6 −2,5 −3,1 −3,3 0,5 −1,1 −6,1 −7,5 −8,2 −5,6 −4,4 −5,1 −3,2 −5,6 −6,0 −5,4 −7,5 −8,7 −8,4 −8,8 −9,8 Tmin5 povp Tmin5 abs 3,2 1,6 −1,9 −1,4 −2,9 −7,7 −8,6 −2,2 −2,8 −15,4 −7,0 −8,2 0,4 −2,8 −3,6 −2,5 −9,4 −9,6 −3,2 −3,4 −10,0 −12,3 −4,7 −3,5 −13,6 −11,0 LEGEND: Tpovp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost Tpovp Tmax povp Tmax abs − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, januar 2014 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, January 2014 Postaja I. Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci RR 22,8 131,1 75,4 26,4 94,9 110,2 49,7 66,7 43,6 19,1 5,1 9,8 2,4 17,1 6,0 9,6 6,8 5,5 p.d. 4 5 5 5 2 3 3 4 4 5 5 6 3 3 2 3 4 2 Padavine in število padavinskih dni II. III. M RR p.d. RR p.d. RR 33,4 6 31,4 7 87,6 124,1 7 67,7 7 322,9 126,9 7 81,3 8 283,6 78,6 8 66,1 8 171,1 105,7 5 85,3 7 285,9 144,2 5 71,5 7 325,9 51,8 4 44,9 7 146,4 80,9 6 42,6 8 190,2 69,7 6 58,7 7 172,0 78,2 5 61,5 6 158,8 30,5 6 60,9 7 96,5 47,1 6 78,5 8 135,4 10,5 4 44,5 8 57,4 51,4 5 51,0 6 119,5 13,4 3 49,4 8 68,8 9,1 3 42,9 8 61,6 5,2 2 21,8 9 33,8 7,0 3 13,6 5 26,1 p.d. 17 19 20 21 14 15 14 18 17 16 18 20 15 14 13 14 15 10 od 1. 1. 2014 RR 88 323 284 171 286 326 146 190 172 159 97 135 57 120 69 62 34 26 I. Dmax 0 0 0 0 3 0 0 0 0 Snežna odeja in število dni s snegom II. III. M s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 7 17 0 0 0 33 6 33 8 10 6 90 9 90 0 0 0 42 6 42 0 0 0 20 8 20 0 0 0 23 8 23 0 0 0 20 8 20 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 30 27 11 20 21 8 7 7 8 8 30 27 11 20 21 8 7 7 8 8 0 0 0 0 0 0 0 0 14 18 8 8 14 18 8 8 LEGENDA: − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) − višina snežne odeje (cm) − število dni s snežno odejo ob 7. uri Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. januarja 2014 200 višina padavin (mm) I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2014 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2014 Dmax s.d. − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) − snow cover (cm) − number of days with snow cover LJUBLJANA 150 100 50 0 1.jan 17 s.d. 0 0 7 6 23 6 8 8 8 6.jan 11.jan 16.jan 21.jan 26.jan Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor 9.2 % 0.8 m/s 5.0 % 1.0 m/s N 5.2 % 0.7 m/s 6.8 % 0.7 m/s 3.6 % 0.7 m/s 8.1 % 0.8 m/s 8% 6% 4% 5.8 % 2.3 m/sW 7.2 % 5.4 m/s 2% 7.0 % E0.7 m/s N 11.0 % 7.1 m/s 5.7 % 0.9 m/s 10.1 % 0.8 m/s 8.8 % 0.8 m/s 3.5 % 1.2 m/s 10 % N 6.3 % 0.9 m/s Kredarica 7.1 % 0.8 m/s 4.5 % 1.1 m/sW 3.3 % 3.1 m/s 19.0 % 6.6 m/s 8.5 % 1.0 m/s 9.2 % 0.9 m/s 5.0 % 3.8 m/s 5.5 % E0.7 m/s 2.3 % 2.8 m/s 20.4 % 6.7 m/s 8.3 % 8.3 m/sW 1.9 % E3.4 m/s 4% 7.2 % 2.1 m/s 7.3 % 1.0 m/s 1.7 % 1.0 m/s 5.6 % 1.0 m/s 7% 0.9 % 9.4 m/s 5.3 % 4.2 m/s 8% 4.2 % 1.1 m/s 1.1 % 0.9 m/s12 % 6.2 % 1.1 m/s 8.3 % 1.3 m/s S 11.7 % 1.1 m/s 2.1 % 0.8 m/s 3.6 % 1.2 m/s S 14 % 0.1 % 4.6 m/s 10.6 % 1.2 m/s 0.0 % 0.0 m/s S 21 % 4.2 % 1.2 m/s 5.0 % 1.6 m/s 0.0 % 0.0 m/s Novo mesto Portorož – letališče Bilje 1.7 % 0.6 m/s N 1.0 % 0.6 m/s 12 % 2.3 % 0.9 m/s 2.0 % 1.3 m/s 11.1 % 1.0 m/s 5.6 % 1.8 m/s 30 % N 1.6 % 0.7 m/s 3.4 % 3.7 m/s 3.0 % 0.6 m/s 5.4 % 5.8 m/s 20 % 28 % N 1.7 % 1.0 m/s 2.8 % 1.2 m/s 21 % 8% 14 % 5.9 % 1.2 m/s 10.7 % 1.1 m/s 4% 4.8 % 1.6 m/s 4.0 % 4.0 m/s 10 % 3.5 % 0.7 m/s 11.6 % 2.0 m/s 7% 9.9 % 0.9 m/sW 5.1 % E0.9 m/s 11.5 % 0.8 m/s 2.8 % 0.5 m/s 9.6 % 1.2 m/s 1.7 % 0.6 m/s 10.0 % 1.1 m/s 1.9 % 5.1 m/s 1.6 % 0.7 m/s 1.7 % 1.5 m/s 3.1 % 0.6 m/s 13.2 % 8.6 m/s S 2.8 % 1.5 m/sW 3.4 % E2.4 m/s 2.8 % 1.7 m/s 12.6 % 2.1 m/s 3.6 % 1.7 m/s 2.6 % 0.9 m/s 29.9 % 3.3 m/s 3.8 % 1.7 m/s 6.7 % 1.1 m/s S 4.2 % 0.9 m/sW 28.0 % E1.5 m/s 4.4 % 0.9 m/s 15.5 % 2.0 m/s 4.7 % 0.9 m/s 3.5 % 0.9 m/s 10.1 % 4.7 m/s brezvetrje: 4.3 % Figure 23. Wind roses, January 2014 18 S 2.0 % 2.3 m/s 4.1 % 2.4 m/s Slika 23. Vetrovne rože, januar 2014 4.8 % 1.6 m/s 2.3 % 1.8 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; jugovzhodniku s sosednjima smerema je pripadlo 53 % vseh terminov; veter je v 13 dneh presegel 10 m/s; najmočnejši sunek je 24. januarja dosegel 19,4 m/s. V Kopru je bilo 12 dni z vetrom nad 10 m/s, 24. januarja je bil zabeležen najmočnejši sunek, in sicer je veter dosegel hitrost 20,9 m/s. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 55 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 4. januarja dosegel 19,1 m/s, bilo je 8 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je severovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 24 % vseh terminov, jugozahodnik s sosednjima smerema je pihal le v 20 %. Veter je v 4 dnevih presegel 10 m/s, 17. januarja je dosegel 12,0 m/s. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 50 % vseh terminov, jugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 18 % vseh terminov. Bilo je 17 dni s hitrostjo nad 20 m/s, od tega 8 dni z vetrom nad 30 m/s, 16. januarja je veter dosegel hitrost 44,9 m/s. V Mariboru je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 26 % vseh primerov, jugovzhodniku in jugjugovzhodniku pa 22 % terminov. Sunek vetra je 17. januarja dosegel 10,8 m/s; hitrost vetra je le dva dneva presegla 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v dobrih 48 % vseh primerov, severovzhodniku in vzhodseverovzhodniku je pripadlo 22 % vseh terminov; veter je le 17. januarja presegel hitrost 10 m/s, izmerili so 14,3 m/s. Na Rogli je veter v 26 dneh presegel 10 m/s, od tega v 3 dneh 20 m/s. 17. januarja je najmočnejši sunek dosegel 34,7 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 11 dni z vetrom nad 10 m/s in od tega dva dneva z vetrom nad 20 m/s; 24. januarja je veter v sunku dosegel hitrost 28,8 m/s. V prvi tretjini januarja je bila povprečna temperatura zraka občutno nad dolgoletnim povprečjem, saj je odklon povsod presegel 6 °C. Najmanjši odklon je bil v Biljah in Mariboru, in sicer 6,3 °C. Med 8 in 9 °C topleje kot v primerjalnem obdobju je bilo na Brniku, v Ljubljani, Črnomlju in Novem mestu. Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno. V Biljah je padlo kar štirikrat toliko dežja kot običajno. V Ratečah in Lescah so presegli triinpolkratno običajno količino padavin; skoraj trikrat toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju je bilo v Slovenj Gradcu, na Brniku dvakrat toliko kot običajno, dolgoletno povprečje so za polovico presegli v Ljubljani. Drugod so za dolgoletnim povprečjem zaostajali; v Portorožu, Kočevju in Celju za desetino, v Mariboru in Murski Soboti za dve petini, drugod je bil primanjkljaj še večji; na Bizeljskem so dosegli le 13 % dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je povsod primanjkovalo. V Prekmurju in na Štajerskem so presegli 90 % običajne osončenosti, na Koroškem je bil primanjkljaj za petino, v Ljubljani in Novem mestu za četrtino dolgoletnega povprečja. V Portorožu in Postojni je sonce sijalo le četrtino toliko časa kot običajno, v Biljah pa so dosegli le 15 % dolgoletnega povprečja. Slika 24. Za januar topel nedeljski dan, Grosuplje, 12. januar 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. Warm Sunday, Grosuplje, 12 January 2014 (Photo: Iztok Sinjur) 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Osrednjo tretjino januarja so zaznamovali še večji temperaturni odkloni od dolgoletnega povprečja kot prvo tretjino. V Ljubljani, Novem mestu, Črnomlju, Celju in Murski Soboti je bil presežek nad dolgoletnim povprečjem med 10,0 in 10,5 °C. Večina ozemlja je bila 8 do 10 °C toplejša kot običajno, najmanjši odklon pa je bil v Ratečah, in sicer 6,2 °C. Padavine so bile tudi v osrednjem delu meseca razporejene zelo neenakomerno. Na severovzhodu so opazno zaostajali za dolgoletnim povprečjem, v Murski Soboti sta padli le dve petini običajnih padavin, v Velikih Dolencih, Mariboru in na Bizeljskem okoli polovica. Skoraj petkrat toliko padavin kot običajno je bilo v Lescah; v Postojni je bilo padavin štirikrat toliko kot v dolgoletnem povprečju, v Slovenj Gradcu, na Brniku pa trikrat toliko kot običajno. Dvainpolkrat toliko padavin kot običajno je bilo v Celju, Ljubljani in Kočevju. Dolgoletno povprečje sončnega vremena so za slabo desetino presegli v Mariboru, drugod je sonce sijalo manj časa kot običajno. V Novem mestu in Murski Soboti so dosegli štiri petine, v Celju 70 %, v Ljubljani in Ratečah je sonce sijalo tri petine toliko časa kot v dolgoletnem povprečju, v Slovenj Gradcu pa le slabo tretjino. V Postojni so dosegli komaj 22 %, na Obali 15 % in v Biljah le skromnih 6 %. V zadnji tretjini meseca se je povprečna temperatura približala dolgoletnemu povprečju. Največji presežek je bil na Obali, kjer je bilo 4,3 °C topleje kot običajno. Odklon 2,2 °C so imeli v Biljah in Slovenj Gradcu. Drugod je bil odklon od −1,0 °C do 2 °C, le v Velikih Dolencih −1,6 °C. Padavine so povsod presegle dolgoletno povprečje, najmanjši presežek je bil v Velikih Dolencih, kjer je padlo 108 % dolgoletnega povprečja. Med 320 in 380 % običajnih padavin so namerili v Novem mestu, Črnomlju in Staršah. Ob oblačnem vremenu s pogostimi padavinami je sončnega vremena močno primanjkovalo. V Ratečah so dosegli 68 % dolgoletnega povprečja, v Postojni 58 %, polovico običajne osončenosti so dosegli v Ljubljani in na Obali. Najbolj so sončne žarke pogrešali v Celju, kjer je bilo le 14 % toliko sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. Slika 25. Prvo jutro v letu 2014, Vogel, 1. januar 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 25. First morning in the new year, Vogel, 1 January 2014 (Photo: Iztok Sinjur) 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih vremenskih spremenljivk od povprečja 1961–1990, januar 2014 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some variables from the average values 1961–1990, January 2014 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Letališče J. Pučnika Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci I. 6,6 6,3 8,3 8,5 6,8 7,7 6,7 8,2 8,7 8,9 8,6 7,6 7,9 7,4 6,3 7,7 7,1 Temperatura zraka II. III. 7,5 4,3 7,1 2,2 8,9 0,2 9,6 −0,5 6,2 1,3 9,0 1,8 8,1 2,2 9,8 1,9 10,1 1,2 10,5 0,1 10,3 0,0 9,6 0,4 10,0 0,6 −0,8 8,7 −0,8 10,0 0,0 9,1 −1,6 M 6,0 5,1 5,6 5,6 4,7 6,1 5,6 6,4 6,5 6,3 6,1 5,7 6,0 4,6 5,7 4,6 I. 90 430 207 90 351 383 294 220 152 29 37 13 92 35 59 59 38 Padavine II. III. 138 134 372 155 411 176 243 246 372 285 484 196 305 264 305 162 265 221 179 376 169 372 53 224 244 291 73 325 51 288 40 183 53 108 M 123 305 249 194 336 354 287 247 210 189 181 99 210 135 126 91 65 I. 24 15 24 Sončno obsevanje II. III. M 15 49 31 6 44 22 22 58 36 70 60 68 66 79 31 36 46 75 73 62 84 52 39 62 64 90 69 14 55 92 97 109 80 29 43 72 69 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperature Precipitation Sunshine duration I., II., III., M − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month 100 500 LJUBLJANA KREDARICA 300 200 80 višina (cm) višina (cm) 400 100 60 40 20 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 26. Največja višina snega v januarju Figure 26. Maximum snow cover depth in January Na Kredarici so 31. januarja zabeležili 355 cm snega, kar je opazno nad dolgoletnim povprečjem. Najdebelejšo snežno odejo so na Kredarici zabeležili v januarjih 1977 (434 cm) in 2001 (415 cm) ter 2009 in 2011 (380 cm). Najmanj snega je bilo januarja 1989, namerili so ga le 30 cm, nato v januarjih 2002 (50 cm), 1968 (100 cm) in 2005 (115 cm). Januarja 2014 je sneg na Kredarici prekrival tla 31 dni, kar je toliko kot vsak januar, odkar so pričeli z meritvami. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 400 KREDARICA višina (cm) 300 Slika 27. Dnevna višina snežne odeje na Kredarici, januar 2014 Figure 27. Daily snow cover depth, January 2014 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 V Ljubljani je januarja 2014 snežna odeja zadnji januarski dan dosegla debelino 20 cm. Januar je od sredine minulega stoletja minil brez snega v letih 1975, 1989, 1990 in 1998 ter 2012. V prestolnici je bilo največ snega leta 1987, ko je snežna odeja dosegla 89 cm. V Ratečah so zabeležili 90 cm, v Lescah 42 cm, v Kočevju 33 cm, v Novem mestu 30 cm in v Črnomlju 27 cm. Po 20 cm so namerili v Slovenj Gradcu, Celju in že zgoraj omenjeni Ljubljani. Slika 28. Debela snežna odeja zadnji januarski dan v Ratečah (foto: Miha Pavšek) Figure 28. Deep snow cover in Rateče on 31 January 2014 (Photo: Miha Pavšek) 30 30 NOVO MESTO 25 20 20 število dni število dni LJUBLJANA 25 15 10 15 10 5 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 30 30 25 25 20 20 15 10 število dni število dni MURSKA SOBOTA RATEČE 15 10 5 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 29. Število dni z zabeleženo snežno odejo v januarju Figure 29. Number of days with snow cover in January 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Z izjemo Zgornjesavske doline je sneg tla pobelil šele v zadnji tretjini januarja, zato je število dni s snežno odejo na prikazanih postajah opazno zaostajalo za dolgoletnim povprečjem. V Ratečah je bilo 23 dni s snežno odejo, kar je 6 dni pod dolgoletnim povprečjem. Na Krasu, Goriškem in Obali januarja ni bilo snežne odeje. Na ostalih klimatoloških postajah v nižinskem svetu so zabeležili od 6 do 8 dni s snežno odejo. Januarja so nevihte prava redkost, v Biljah so zabeležili 3 dni z nevihto ali grmenjem, na Obali, v Postojni in Ljubljani sta bila po dva taka dneva. Na Kredarici, v Lescah, Kočevju in Celju so zabeležili po en tak dan. Na Kredarici so zabeležili 20 dni, v Novem mestu je bilo 14 dni z meglo, kar je dan manj kot v Ljubljani. 12 dni z meglo je bilo v Kočevju, 11 dni pa v Murski Soboti. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. Kot že omenjeno so v Ljubljani zabeležili 15 dni z meglo, kar ustreza dolgoletnemu povprečju. Največ meglenih dni je bilo v januarjih 1952 in 1965, in sicer po 28, najmanj pa leta 2001, ko so bili taki le trije dnevi, štiri dni z meglo pa smo v prestolnici imeli januarja 2012. 30 LJUBLJANA Slika 30. Januarsko število dni z meglo in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 30. Number of foggy days in January and the mean value of the period 1961–1990 število dni 25 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na sliki 31 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Zračni tlak se je prvič opazneje znižal 5. januarja, dnevno povprečje je bilo 973,7 mb. Sledil je hiter porast na 989,7 mb 8. dne, kar je bilo največ v januarju 2014. Naslednje večje znižanje je bilo 14. januarja, in sicer na 972,5 mb. Najnižjo vrednost pa smo zabeležili 20. dne, ko je bilo dnevno povprečje zračnega tlaka le 966,6 mb. Zadnje izrazito znižanje zračnega tlaka je bilo 28. januarja, ko se je zračni tlak spustil na 967,2 mb. 1000 12 tlak vodne pare (mb) zračni tlak (mb) LJUBLJANA 990 980 970 960 LJUBLJANA 10 8 6 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 31. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, januar 2014 Figure 31. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure, January 2014 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 31 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Prvih dvajset dni je bilo opazno pretoplih za januar in vsebnost vlage v zraku je bila dokaj visoka. 5. januarja je delni tlak vodne pare znašal 10,4 mb, 19. dne pa je dosegel 10,7 mb. Nato se je vsebnost vodne pare izrazito zmanjšala, od 25. dne do konca meseca je bil tlak vodne pare pod 6 mb, najnižja vrednost pa je bila opažena 26. januarja s 4,4 mb. Slika 32. Sneg je pobelil tudi Ljubljano, 24. januar 2014 (foto: Tanja Cegnar) Figure 32. First snow in Ljubljana, 24 January 2014 (Photo: Tanja Cegnar) SUMMARY Due to unusually warm first and second third of January the mean air temperature in January significantly exceeded the 1961–1990 normals. The anomaly was mostly above 5 °C. In Ljubljanska kotlina, north and south of it up to the boarded the anomaly was between 6 to 7 °C. On many measuring sites this was the warmest January ever. Only after 23 January mean daily temperature in continental part of Slovenia dropped below the normals. Less sunny weather than usual was reported all over the country. Only in Haloze 80 % of the normals were exceeded. Less than 40 % of the normals were observed in Goriška, part of Notranjska and on the southwest of Slovenia. Most of Slovenia registered 40 to 80 % of the normals. On Kredarica 82 hours of sunny weather was reported (72 % of the normals), elsewhere were observed less hours of sunny weather. The cloudiest part of Slovenia was Goriška with 23 hours of sunny weather (22 % of the normals), on the Coast 29 hours of sunshine duration (31 % of the normals) were reported. In January southwest airflow often brought precipitation, as result was the most abundant precipitation observed in Upper Posočje, where more than 600 mm fell (Kobarid 660 mm, Kneške Ravne 647 mm). Towards south and east precipitation was decreasing. More than half of Slovenia got less than 200 mm. On the Coast, Novomeško-Krška kotlina, east of Štajerska and in Prekmurje less than 100 mm fell. With exception of Lendava long-term average precipitation was not achieved in the most part of Prekmurje. In Murska Sobota 34 mm fell, which is 91 % of the normal precipitation and in Veliki Dolenci 26 mm corresponds to 65 % of the normal precipitation. On the other hand, in northwest of Slovenia three times the normal precipitation was observed. In Soča 550 mm fell (355 % of the normal precipitation), in Lesce 326 mm is 354 % of the normal precipitation, in Rateče 286 mm is equal to 336 % of normal precipitation and in Kobarid 660 mm is 320 % of the long-term average. Towards 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo south and east surplus of precipitation decreased. More than half of the country observed more than twice as much precipitation as usual. In lowland snow cover was reported only during the last third of January. No snow cover was reported on the Coast, Kras and the Goriška region. In Ljubljana snow cover depth reached 20 cm on the last day of the month; there were 8 days with snow cover. In Rateče (864 m a. s. l.) 90 cm of snow was reported on 31 January. Also in the high mountains the snow cover was the deepest on the last day of January, on Kredarica 355 cm was observed. Slika 33. Obilne padavine so bile v gorah zahodne Slovenije pogoste. Močno sneženje na Komni, 17. januar 2014 (foto: Jaka Ortar) Figure 33. Snowing was frequent in the monuntains of west Slovenia. Komna, 17 January 2014 (Photo: Jaka Ortar) Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 25 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V JANUARJU 2014 Weather development in January 2014 Janez Markošek 1. januar Po nižinah oblačno ali megleno, popoldne se ponekod oblaki trgajo Nad severozahodno Evropo in bližnjim Atlantikom je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje, nad vzhodno Evropo pa je bilo območje visokega zračnega tlaka. V spodnjih plasteh ozračja je nad naše kraje od vzhoda pritekal vlažen zrak, višje pa je prevladoval zahodni do jugozahodni veter. Bilo je oblačno ali megleno, zgornja meja oblačnosti je bila na okoli 1400 m nadmorske višine. Popoldne se je oblačnost ponekod trgala. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 7, na Primorskem do 12 °C. 2.–3. januar Na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno, ponekod rahle padavine, toplo Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje. Z jugozahodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal topel in vlažen zrak. V vzhodni Sloveniji je bilo delno jasno, drugod je prevladovalo oblačno vreme. V zahodni ter delu osrednje in južne Slovenije so bile občasno rahle padavine. Pihal je jugozahodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile drugi dan od 8 do 13 °C, hladneje je bilo le v alpskih dolinah. 4.–5. januar Oblačno s padavinami, najmanj na vzhodu, jugo, toplo Nad Evropo je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje s središčem nad severovzhodnim Atlantikom. Drugi dan je sekundarno ciklonsko nastalo tudi v severnem Sredozemlju. V višinah je pihal močan jugozahodni veter. Drugi dan je nad severnim Sredozemljem nastalo tudi manjše samostojno višinsko jedro hladnega zraka in veter se je obrnil na južno smer (slike 1–3). Oblačno je bilo s pogostimi padavinami. Najmanj dežja je bilo v vzhodni Sloveniji, kjer je bilo prvi dan do večera povečini suho. Ob morju je pihal jugo, predvsem v višjih legah pa jugozahodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile drugi dan 9 do 14, ob morju 16 °C. Precej hladneje je bilo v alpskih dolinah. 6. januar Zmerno do pretežno oblačno, več jasnine v severovzhodni Sloveniji, toplo Nad Alpami se je zgradilo šibko območje visokega zračnega tlaka. Jugozahodni veter v višinah je nekoliko oslabel. V noči na 6. januar je dež ponehal. Čez dan je bilo zmerno do pretežno oblačno, več jasnine je bilo v severovzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile v večjem delu Slovenije od 9 do 14 °C. 7.–9. januar Na jugozahodu pretežno oblačno, drugod delno jasno, po nižinah oblačno ali megleno Nad Sredozemljem in Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah pa greben s toplim zrakom. V spodnjih plasteh je pihal šibak in vlažen jugozahodni veter. Na Primorskem in Notranjskem je bilo pretežno oblačno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo. Po nekaterih nižinah je bila zjutraj 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo megla ali nizka oblačnost, ki se je predvsem po nižinah severovzhodne Slovenije zadržala ves dan. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 15 °C, precej hladneje pa je bilo v krajih s celodnevno meglo. 10.–11. januar Pretežno oblačno, na jugozahodu občasno rahel dež, drugod občasno delno jasno Nad Alpami in Balkanom je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. Iznad severovzhodne Evrope je nad naše kraje segala oslabljena vremenska fronta. V višinah so prevladovali zahodni vetrovi. Na Primorskem in Notranjskem je prevladovalo oblačno vreme, občasno je rosilo ali rahlo deževalo. Drugod je bilo občasno delno jasno. Drugi dan je ponekod pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 14 °C. 12. januar Pretežno jasno, zjutraj ponekod megla, na Primorskem pooblačitve Nad srednjo Evropo se je zgradilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla, ki se je na Koroškem zadržala ves dan. Čez dan se je na Primorskem postopno pooblačilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 15, po nižinah Koroške okoli 2 °C. 13. januar V jugozahodni in delu osrednje Slovenije oblačno, ponekod rosenje, drugod delno jasno Nad severozahodno Evropo in bližnjim Atlantikom je bilo ciklonsko območje, ki je segalo tudi nad srednjo Evropo. Vremenska fronta je dosegla Alpe. Nad nami je zapihal jugozahodni veter. V jugozahodni in osrednji Sloveniji je bilo oblačno, ponekod je rosilo. Drugod je bilo delno jasno. Ponekod je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 13, v Beli krajini do 15 °C. 14. januar Oblačno s padavinami, jugo Nad severno Italijo in severnim Jadranom je nastalo sekundarno ciklonsko območje. Vremenska fronta se je ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 4–6). Oblačno je bilo s padavinami, ki so se popoldne razširile tudi nad vzhodno Slovenijo. Meja sneženja je bila na okoli 1000 m, le v severozahodni Sloveniji je snežilo tudi nižje. Ob morju je pihal jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 8, ob morju do 13 °C. 15. januar Spremenljivo do pretežno oblačno, popoldne krajevne plohe Nad Alpami se je zgradilo šibko območje visokega zračnega tlaka, v višinah pa je bila nad nami dolina s hladnim zrakom. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, popoldne so nastale krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 9, na Primorskem do 11 °C. 16. januar Na severu in vzhodu delno jasno, drugod oblačno, popoldne na zahodu rosenje, jugozahodnik Nad severozahodno Evropo je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje, ki se segalo tudi nad srednjo Evropo, zahodno Sredozemlje in zahodni Balkan. Vremenska fronta je dosegla Alpe. Z močnimi jugozahodnimi vetrovi je pritekal topel in vlažen zrak. V severni in vzhodni Sloveniji je bilo 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo delno jasno, drugod je prevladovalo oblačno vreme. Krepil se je jugozahodni veter. Popoldne in zvečer je ponekod v zahodnih krajih rosilo ali rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 11 °C. 17.–18. januar Na vzhodu povečini suho, drugod občasno padavine, po nižinah dež, jugozahodnik, jugo Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje. Z južnimi do jugozahodnimi vetrovi je pritekal topel in vlažen zrak (slike 7–9). Na vzhodu je bilo povečini suho vreme in drugi dan občasno tudi delno jasno. Drugod je bilo oblačno, občasno so bile padavine, pogostejše v zahodni Sloveniji. Meja sneženja je bila med 1000 in 1600 m. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 15 °C, nekoliko hladneje je bilo le v alpskih dolinah. 19.–21. januar Oblačno s padavinami, jugo, nato šibka burja Nad osrednjim Sredozemljem, Alpami in Balkanom je bilo ciklonsko območje, ki se je zadnji dan polnilo. V višinah je bila nad večjim delom Evrope dolina s hladnim in vlažnim zrakom. Prvi dan je bilo oblačno s padavinami, nastale so tudi posamezne nevihte. Meja sneženja je bila med 1200 in 1700 m. Ob morju je pihal jugo. Drugi dan je na zahodu občasno še deževalo, popoldne tudi drugod. Zadnji dan obdobja pa so bile občasno rahle padavine predvsem v vzhodni polovici Slovenije, popoldne pa se je na zahodu in severozahodu delno zjasnilo. Na Primorskem je zapihala šibka burja. V vzhodni Sloveniji in ob morju je padlo do 15, drugod od 20 do 60, ponekod na Notranjskem do 100 mm padavin. 22. januar Zmerno do pretežno oblačno in povečini suho, na vzhodu popoldne delno jasno Nad Alpami, severnim Sredozemljem in Balkanom je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. V višinah se je ob šibkih vetrovih zadrževal vlažen zrak. Zmerno do pretežno oblačno je bilo in povečini brez padavin. Popoldne se je na vzhodu delno zjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 10, na Primorskem do 14 °C. 23.–24. januar Oblačno, postopno padavine, po nižinah sprva dež nato sneg, drugi dan se krepi burja Nad severnim Sredozemljem se je poglabljalo ciklonsko območje, ki se je drugi dan pomaknilo nad srednjo Italijo in srednji Jadran. V višinah je prevladoval vlažen južni veter, v spodnjih plasteh ozračja pa je od vzhoda začel pritekati hladnejši zrak (slike 10–12). Oblačno je bilo. Prvi dan popoldne je v zahodni in južni Sloveniji pričelo rahlo deževati. Naslednje jutro je dež po nižinah v notranjosti Slovenije prešel v sneg. Popoldne so padavine slabele in na Primorskem ponehale. Tam se je krepila burja in je bila popoldne ter zvečer močna. Drugod je pihal severovzhodni veter. Padlo je od 10 do 35 mm padavin. Po mesecu dni nadpovprečno toplega vremena, so se temperature spustile na letnemu času primerno raven. 25. januar Pretežno jasno, zjutraj ponekod še zmerno oblačno, severovzhodnik, burja oslabi Ciklonsko območje se je pomaknilo nad južni Balkan. K nam je od severovzhoda pritekal bolj suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj ponekod še zmerno oblačno. V notranjosti je ponekod še pihal 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo severovzhodni veter, burja na Primorskem pa je oslabela. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 6, na Primorskem do 10 °C. 26.–28. januar Oblačno, občasno ponekod rahlo sneženje Nad severozahodno in srednjo Evropo je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje. Manjše ciklonsko območje je bilo tudi nad osrednjim Sredozemljem. V višjih plasteh je prevladoval jugovzhodni do jugozahodni veter, nižje povečini vzhodnik. Pritekal je hladen in vlažen zrak (slike 13–15). Oblačno je bilo. Prvi dan je predvsem zjutraj in deloma dopoldne ponekod naletaval sneg, čez dan se je ponekod prehodno delno zjasnilo. Tudi drugi dan je v notranjosti občasno naletaval sneg, količina padavin je bila majhna. Zadnji dan je prav tako prevladovalo oblačno vreme. Na Primorskem je bilo suho, pihala je šibka do zmerna burja. Drugod je občasno rahlo snežilo. Najvišje dnevne temperature so bile od −4 do 2, na Primorskem od 7 do 10 °C. 29. januar Na Primorskem delno jasno, drugod oblačno, rahlo sneženje dopoldne povsod poneha Nad zahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, nad severovzhodno Evropo pa močno in obsežno območje visokega zračnega tlaka. Veter nad nami se je obračal na južno smer, v spodnjih plasteh ozračja pa je prevladoval vzhodni veter. Na Primorskem je bilo delno jasno, burja je ponehala. Drugod je bilo oblačno, rahlo sneženje je dopoldne ponehalo tudi v vzhodnih krajih. Najvišje dnevne temperature so bile od −4 do 2, na Primorskem do 9 °C. 30.–31. januar Oblačno s padavinami, sneg ponekod v dež, žled, poledica Nad zahodno in srednjo Evrope je bilo ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje je nastalo tudi nad osrednjim Sredozemljem. Nad severovzhodno Evropo pa je še vztrajalo močno in obsežno območje visokega zračnega tlaka (slike 16–18). V spodnjih plasteh ozračja je nad naše kraje od vzhoda pritekal hladen zrak, nekoliko višje pa od juga topel. Nastala je temperaturna inverzija, ozračje nad približno 1200 metri se je ogrelo nad ledišče. Prvi dan je oblačno s padavinami, ki so se popoldne razširile tudi nad vzhodno Slovenijo. Na Primorskem je deževalo, začel je pihati jugo. Drugod je snežilo. Tudi drugi dan je bilo oblačno s padavinami. V severozahodni Sloveniji je ponoči in čez dan zapadlo do meter novega snega. Drugod v notranjosti Slovenije pa je sneg prehajal v dež, začela sta nastajati žled in poledica. Podrobneje o vremenski ujmi, ki se je nadaljevala tudi v začetku februarja, na naslovu: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_even ts/sneg-zled-padavine_30jan-3feb2014.pdf 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 5. 1. 2014 Slika 2. Satelitska slika 5. 1. 2014 ob 13. uri ob 13. uri Figure 2. Satellite image on 5 January 2014 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 5 January 2014 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 5. 1. 2014 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on 5 January 2014 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 14. 1. Slika 5. Satelitska slika 14. 1. 2014 ob 13. uri 2014 ob 13. uri Figure 5. Satellite image on 14 January 2014 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 14 January 2014 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 14. 1. 2014 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on 14 January 2014 at 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 17. 1. Slika 8. Satelitska slika 17. 1. 2014 ob 13. uri 2014 ob 13. uri Figure 8. Satellite image on 17 January 2014 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 17 January 2014 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 17. 1. 2014 ob 13. uri Figure 9. 500 mb topography on 17 January 2014 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 24. 1. Slika 11. Satelitska slika 24. 1. 2014 ob 13. uri 2014 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on 24 January 2014 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 24 January 2014 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 24. 1. 2014 ob 13. uri Figure 12. 500 mb topography on 24 January 2014 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 28. 1. Slika 14. Satelitska slika 28. 1. 2014 ob 13. uri 2014 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on 28 January 2014 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 28 January 2014 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 28. 1. 2014 ob 13. uri Figure 15. 500 mb topography on 28 January 2014 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 31. 1. Slika 17. Satelitska slika 31. 1. 2014 ob 13. uri 2014 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on 31 January 2014 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 31 January 2014 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 31. 1. 2014 ob 13. uri Figure 18. 500 mb topography on 31 January 2014 at 12 GMT 32 METEOROLOŠKA POSTAJA MORAVČE Meteorological station Moravče Mateja Nadbath J anuarja 2014 je v državni mreži meteoroloških postaj 216 takšnih, ki merijo višino padavin; od tega je 158 padavinskih, 24 podnebnih in 13 postaj I. reda, ostale so samodejne postaje. V Moravčah je padavinska postaja in edina v istoimenski občini. Neprekinjene meteorološke meritve in opazovanja potekajo od januarja 1950. Padavinska postaja Moravče je postavljena na robu naselja, v opazovalčevem vrtu, na nadmorski višini 371 m. Opazovalni prostor je na tem mestu od januarja 1990; decembra 2003 smo pluviometer premestili za nekaj metrov. V času od januarja 1950 do januarja 1990 smo opazovalni prostor premestili še avgusta 1975 (slika 1, črn krogec na sliki levo spodaj) in konec maja 1984 (temno rdeč krogec). 1 Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje Moravče (vir: Atlas okolja ) in opazovalni prostor, slikan novembra 2003 (arhiv ARSO) 1 Figure 1. Geographical position of meteorological station Moravče (from: Atlas okolja ) and observing site, photo taken in November 2003 (archive ARSO) Sodeč po naših arhivih so v Moravčah meteorološke meritve opravljali že v obdobju april 1891– december 1897, podatki iz tega obdobja so v uradnih poročilih vodeni pod imenom Moräutsch; v tem obdobju naj bi bila postaja pri takratni osnovni šoli. 1 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2011 / ortofoto from 2011 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Prostovoljni meteorološki opazovalec na postaji v Moravčah je od januarja 1990 Miro Capuder. Od januarja 1950 do januarja 1990 je meteorološke meritve in opazovanja opravljal Leopold Götz. Janko Toman je bil meteorološki opazovalec v času od aprila 1891 do konca leta 1897. V Moravčah je padavinska postaja od januarja 1950 dalje; na njej merimo višino padavin in snežne odeje ob 7. uri in opazujemo osnovne vremenske pojave preko celega dne. Meritve in opazovanja potekajo brez prekinitev. V obdobju 1891–1897 so na postaji merili, poleg padavin in snežne odeje, tudi temperaturo in vlažnost zraka ter opazovali še oblačnost in smer ter jakost vetra. V Moravčah in bližnji okolici je letno referenčno povprečje 1229 mm padavin, 1248 oz 1249 mm je letno povprečje obdobja 1971–2000 oz. 1981–2010. Leta 2013 smo namerili 1199 mm padavin, kar je malo pod referenčnim povprečjem. Od digitaliziranih podatkov obdobja 1961–2013 smo največ letnih padavin namerili leta 1995, 1565 mm, najmanj pa leta 2011, 841 mm (slika 2 in preglednica 1). 1500 mm 1200 900 600 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 300 Slika 2. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2013 ter referenčno 2 povprečje (1961–1990, zelena črta) v Moravčah Figure 2. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2013 and mean 2 reference value (1961–1990, green line) in Moravče 3 Od meteoroloških letnih časov je v Moravčah in okolici v povprečju najbolj namočeno poletje, referenčno povprečje je 415 mm padavin (sliki 3 in 4); poletno povprečje obdobja 1971–2000 je 408 mm, 402 mm je povprečje obdobja 1981–2010. Poleti 2013 smo namerili 203 mm padavin, kar je slaba polovica referenčnega povprečja. Manj poletnih padavin od omenjenih smo v Moravčah v obdobju 1961–2013 izmerili le še leta 2003, 193 mm. Zima je v povprečju najmanj namočen letni čas, referenčno povprečje za postajo Moravče je 208 mm, enako povprečje je tudi za obdobje 1971–2000, 212 mm pa je povprečje obdobja 1981–2010. Pozimi 2012/13 je padla nadpovprečna višina padavin, 276 mm; meteorološka zima 2013/14 se še ni končala, smo pa v dveh mesecih namerili že 192 mm padavin. 2 3 Referenčno obdobje je 1961–1990, referenčno povprečje je izračunano iz podatkov tega obdobja V članku so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki, ki so v digitalni bazi, to je od 1961 Reference period is 1961–1990, mean reference value is calculated from the data of mentioned period. Meteorological data used in the article are measured and already digitized, from 1961 on Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, October, November; Winter = December, January, February 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ob primerjavi povprečnih vrednosti višine padavin posameznih letnih časov po tridesetletjih (slika 4) je opazno rahlo zmanjševanje spomladi in poleti, jeseni je opazen porast padavin, zimska povprečja pa so v vseh tridesetletjih približno enaka. pomlad Spring jesen Autumn 1200 poletje Summer zima Winter 208 208 212 326 367 372 415 408 402 279 265 263 1961–1990 1971–2000 1981–2010 800 mm mm 1000 600 400 200 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 Slika 3. Povprečna višina padavin po obdobjih in po letnih časih v Moravčah Figure 3. Mean precipitation per periods and seasons in Moravče 1961–1990 mm 1971–2000 2013 pomlad poletje jesen zima Spring Summer Autumn Winter 0 200 1961–1990 1981–2010 Slika 4. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih ter leta 2013, zima 2012/13, v Moravčah Figure 4. Mean seasonal precipitation per periods and in 2013, winter 2012/13 in Moravče 1971–2000 1981–2010 2013 2014 150 100 50 0 J F M A M J J mesec / Month A S O N D Slika 5. Povprečna mesečna višina padavin po obdobjih in leta 2013 ter januarja 2014 Figure 5. Mean monthly precipitation per periods and in 2013 and in January 2014 Mesečno povprečje padavin je v referenčnem obdobju najvišje junija, 145 mm (slika 5, črni stolpci), najnižje pa februarja, 65 mm. Februarju, kot mesecu z najmanj padavinami, se je v obdobjih 1971– 2000 in 1981–2010 pridružil še januar, njuno povprečje v obeh obdobjih je po 60 mm. Ob primerjavi mesečnih povprečij med posameznimi tridesetletnimi obdobji je opazno zmanjšanje padavin januarja, februarja, aprila, maja in julija; marca, junija, avgusta in novembra povprečja nihajo okoli pripadajočih referenčnih povprečij, naraščanje pa je zaslediti septembra, oktobra in decembra. Višina padavin leta 2013 je bila malenkost podpovprečna, mesečne višine padavin pa so bile bodisi podpovprečne ali nadpovprečne, le povprečne ne. Nadpovprečno namočeni meseci so bili februar, marec, maj, september in november. V omenjenih petih mesecih je padlo 814 mm padavin. Februar je najbolj odstopal, padlo je kar 234 % referenčnega povprečja ali 151 mm padavin. V obdobju 1961– 2013 je bil bolj namočen le še februar 1995, ko smo namerili 169 mm padavin. Podpovprečno višino 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo padavin smo namerili januarja, aprila, junija, julija, avgusta, oktobra in decembra. V navedenih sedmih mesecih skupaj smo namerili 385 mm. Julija je padlo le 23 % pripadajočega referenčnega povprečja ali 31 mm padavin. V obravnavanem obdobju v Moravčah ni bilo bolj sušnega julija kot je bila ta leta 2013. Januarja 2014 smo izmerili 161 mm padavin ali kar 246 % januarskega referenčnega povprečja (slike 6, 7 in 8). 161 mm je v obdobju 1961–2014 najvišja izmerjena januarska višina padavin v Moravčah. Pred januarjem 2014 je bil najbolj namočen januar 1984, s 153 mm padavin. V omenjenem obdobju sta januarja 1964 in 1989 minila celo povsem brez padavin; januarja 2000 pa smo izmerili le dva mm. 200 mm 150 100 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 50 Slika 6. Januarska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2014 ter referenčno povprečje (1961–1991, zelena črta) v Moravčah Figure 6. Precipitation in January (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2014 and mean reference value (1961–1991, green line) in Moravče M urska Sobota 10 34 M aribor 17 Cerklje 30 Portorož 16 Novo mesto 34 58 79 88 97 39 Celje Lisca Šmartno pri Sl.Gradcu M oravče Ljubljana Bežigrad Brnik Rateče Kredarica Bilje 120 26 126 33 146 59 161 37 172 44 190 61 286 292 323 56 74 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240 260 280 300 320 mm 4 Slika 7. Najvišja dnevna in mesečna višina padavin januarja 2014 na izbranih meteoroloških postajah 4 Figure 7. Maximum daily and monthly precipitation in January 2014 on chosen meteorological stations 4 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 36 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 Urad za meteorologijo 135 140 411 120 161 80 60 93 89 100 mm mm Agencija Republike Slovenije za okolje 73 59 92 90 67 70 67 48 60 40 20 0 J F MA M J J A S O N D mesec / Month J F MA M J J A S O N D mesec / Month Slika 8. Najvišja in najnižja mesečna višina padavin v obdobju 1961–januar 2014 v Moravčah Figure 8. Maximum and minimum monthly precipitation in 1961–January 2014 in Moravče Slika 9. Najvišja dnevna višina padavin po mesecih v obdobju 1961–januar 2014 v Moravčah Figure 9. Maximum daily precipitation per month in 1961–January 2014 in Moravče 100 80 60 40 20 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 število dni / Number of Days . cm V Moravčah je 135 mm najvišja dnevna višina padavin obdobja 1961–januar 2014, izmerjena je bila 18. septembra 2010 (slika 9). To je edini dnevni izmerek nad 100 mm v omenjenem obdobju; točno v 100-ih dneh pa je bila višina padavin višja ali vsaj enaka 50 mm. Januarja 2014 je bila najvišja dnevna višina padavin 59 mm, izmerjena 20. dne v mesecu (sliki 7 in 9). To je izenačitev januarskega dnevnega rekorda, namreč ravno takšno dnevno višino padavin smo izmerili tudi 26. januarja 2001. 5 Slika 10. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1961–2013 5 Figure 10. Annual snow cover duration (curve) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1961–2013 V hladni polovici leta je snežna odeja v Moravčah običajna. V povprečju referenčnega obdobja letno leži 46 dni, 41 dni je letno povprečje za obdobje 1971–2000, 43 dni pa za obdobje 1981–2010. Leta 2013 je bilo s snežno odejo 46 dni (slika 10), vsi dnevi so bili v prvih treh mesecih leta, zadnji meseci leta 2013 so bili brez snega. Najvišja snežna odeja v obdobju 1961–2013 je bila v Moravčah izmerjena 16. januarja 1987, 88 cm (slika 10). Po drugi strani pa je bila leta 1989 najvišja snežna odeja debela komaj cm. Leta 2013 je bila 5 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo najvišja snežna odeja debela 40 cm, izmerjena 25. februarja. Januarja 2014 je bilo s snežno odejo 7 dni, najdebelejša pa je bila izmerjena zadnji dan meseca, 9 cm. Prvi sneg v Moravčah običajno zapade novembra; dvakrat smo ga zabeležili že oktobra, to je bilo v letih 2003 in 2012. Zadnji sneg lahko pade še aprila, nazadnje je bila aprilska snežna odeja leta 2004. Majska snežna odeja je v Moravčah redka; v obdobju 1961–2013 je bila zabeležena dvakrat, maja 1969 in 1985. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Moravčah v obdobju 1961–2013 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Moravče in 1961–2013 največ maximum letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja višina snežne odeje (cm) maximum snow cover depth (cm) višina novozapadlega snega (cm) fresh snow depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover število dni s snežno odejo v sezoni** number of days with snow cover in season** leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 1565 1995 841 2011 410 1970 116 2003 599 1989 193 2003 653 1992 139 2006 460 1976/77 62 1991/92 411 oktober 1992 0 januar 1964, 1989 135 18. september 2010 — — 88 16. januar 1987 1 26. november 1989 33 7. marec 1964 — — 98 1996 2 1989 96 2005/06 4 1989/90 ** sezona: od julija do konca junija naslednjega leta ** season: from July to the end of June in the following year SUMMARY In Moravče is precipitation meteorological station. It is located in central Slovenia; on elevation of 371 m. Station was established in April 1891. Measured parameters are: precipitation, total snow cover and fresh snow cover; meteorological phenomena are observed. Miro Capuder has been meteorological observer since January 1990. 38 NACIONALNO POSVETOVANJE O PRILAGAJANJU PODNEBNIM SPREMEMBAM IN SUŠI NATIONAL CONSULTATION ON ADAPTATION TO CLIMATE CHANGE AND DROUGHT Tanja Cegnar, Martina Zupan V prostorih Agencije RS za okolje je v organizaciji Global Water Partnership – Central and East Europe in Centra za upravljanje suše v jugovzhodni Evropi 6. februarja 2014 potekalo Nacionalno posvetovanje o prilagajanju podnebnim spremembam in suši. Slovenija je po vodnih zalogah sicer med bogatejšimi evropskimi državami. Kljub temu se v sušnih obdobjih v nekaterih delih države pojavljajo težave z oskrbo z vodo in velike škode v kmetijstvu. V zadnjih dvajsetih letih je bilo kar šest kmetijskih suš, ki so dosegle razsežnosti naravne nesreče. Zadnji dve suši 2012 in 2103 sta povzročili več kot 50 % zmanjšano kmetijsko pridelavo. Poleg tega nizki vodostaji lahko ogrozijo biotsko raznolikost, poslabšajo kakovost vode in povzročijo težave v energetiki. Ob pojavih suše se vedno znova postavlja vprašanje, koliko škode je suša povzročila, komu in kje, kdo bo škodo plačal? Veliko manj se razpravlja o tem, kako škodo lahko preprečimo ali vsaj zmanjšamo škodo in stroške v prihodnosti. Izračuni kažejo, da bi bili preventivni ukrepi in prilagajanje neprimerljivo cenejši, kot je plačevanje nastalih škod. V projektu WMO/GWP »Celostno upravljanje s sušo v centralni in vzhodni Evropi« želimo na osnovi strokovnih spoznanj pokazati, da je prilagajanje na podnebne spremembe in zmanjšanje občutljivosti na sušo možno in koristno. Slika 1. Med predavanjem o monitoringu suše na Agenciji RS za okolje Figure 1. During the presentation about drought monitoring at the Slovenian Environment Agency Vključevanje zainteresirane javnosti prispeva k projektu veliko praktičnega znanja, mnenj in izkušenj, kar pripomore k razumevanju problema in podpori potrebe po pripravi državnega »Programa upravljanja s sušo«, ki ga zahteva EU Okvirna direktiva o vodah in vključitvi le-tega v načrte 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo upravljanja voda. S projektom želimo po eni strani pomagati državi, ki je odgovorna za realizacijo letega, po drugi strani pa tudi sebi kot davkoplačevalcem, ki plačujemo zaradi suš nastalo škodo. Okoli 50 sodelujočih strokovnjakov je sprejelo naslednje zaključke: – Podnebne spremembe se dogajajo; morda bodo potekale hitreje in bodo izrazitejše, kot kažejo trenutne ocene. – Pravočasne prilagoditve so učinkovitejše in cenejše kot prilagajanje v zadnjem trenutku oziroma odpravljanje posledic. Z boljšimi prilagoditvami na že obstoječo podnebno spremenljivost in nevarne vremenske dogodke lahko dosežemo takojšnje koristi. Pravočasno prilagajanje lahko prinese tudi nove priložnosti. – Voda je predpogoj za ekonomsko rast in mora dobiti prioriteto kot pomemben dejavnik varovanja okolja, ekosistemov, ohranjanja biodiverzitete in zdravja človeka. – Vlada ima najpomembnejšo vlogo v zagotavljanju trajnostnega upravljanja z naravnimi viri. – Zelo pomembno je pravočasno vključevanje deležnikov in javnosti pri pripravi strateških in upravljalskih dokumentov na vseh nivojih, lokalnem, nacionalnem in čezmejnem. – Reševanje problemov na področju voda je potrebno tako na institucionalni kot individualni ravni; ključno je izobraževanje o možnostih reševanja in prilagajanja. – Podpiranje inovativnih idej, med sektorji in z javnostjo usklajenih pristopov in širjenje primerov dobrih praks. – V povprečju je v Sloveniji vode dovolj; s težavami se srečujemo ob daljših sušnih obdobjih in po drugi strani ob poplavah. Problem so ekstremi, ki so vedno pogostejši. – Sprejeti strategijo obvladovanja naravnih nesreč večjega obsega. – V sušnih obdobjih so v preskrbi s pitno vodo primerne kakovosti in zagotavljanju vode za kmetijstvo veliki problemi. – Okrepiti je potrebno povezovanje, izmenjavo znanja, izkušenj in dobrih praks med raziskovalci in uporabniki. – Vzpostaviti je potrebno hiter, pregleden in učinkovit dostopa do informacij. – Izkoristiti je potrebno obstoječe možnosti prilagajanja in iskati nove na lokalni ravni. – Izrabiti moramo tradicionalna znanja in dobre rešitve iz preteklosti. – V upravljanje z vodami je potrebno vključiti upravljanje s sušo in pri načrtovanju ukrepov upoštevati celostni pristop. – V procesu priprave Načrtov upravljanja voda 2015 je potrebno zagotoviti pravočasno vključevanje javnosti. – Pripraviti je potrebno krajšo verzijo Načrtov upravljanja voda 2015 z vsemi za odločanje pomembnimi podatki, ki bo namenjena odločevalcem na državni in lokalni ravni ter zainteresirani javnosti. Zaključki posvetovanja in prezentacije smo objavili na spletni strani Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si/podnebne%20spremembe/projekti/ 40 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust P retoplo vreme, ki je presenečalo skoraj vso drugo polovico decembra, je vztrajalo še večji del januarja. Povprečna januarska temperatura zraka je bila med 3 in 5 °C, na Primorskem med 7 in 10 °C. V Portorožu je najvišja povprečna dnevna temperatura dosegla 12 °C, najvišja maksimalna pa 18 °C. Kumulativne efektivne temperature zraka nad 5 °C so v januarju dosegle nadpovprečne vrednosti, od okoli 30 do 65 °C, oziroma od 90 °C na Goriškem do 140 °C na Obali, kar je od 25 do 50 ° C nad povprečjem (na Primorskem do 105 °C nad povprečjem) (preglednica 4). Tudi v zimskem obdobju, od oktobra do januarja so efektivne vsote temperature povsod po Sloveniji presegle dolgoletno povprečje za 150 do 275 °C, kar je še enkrat več od povprečja. Na mnogih nižinskih postajah je bil letošnji januar najtoplejši od začetka meritev. Obilne padavine smo beležili 4. in 5. januarja, ko je v Posočju padlo nad 200 mm padavin, v pasu preko osrednje Slovenije med 30 in 100 mm, v vzhodni Sloveniji pa skorajda ni deževalo. Drugič je obilno deževalo med 17. in 19. januarjem, ko je med 100 in 200 mm dežja padlo v zahodni in osrednji Sloveniji, na skrajnem SV pa spet pod 10 mm. Milo vreme se je po večini Slovenije zaključilo z ohladitvijo in sneženjem 24. januarja. V zadnjih dveh dneh januarja so se po državi začele težave zaradi snega, ledenega dežja, poledice in žleda, ki so prerasle v hudo vremensko katastrofo. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, januar 2014 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, January 2014 Postaja pov. Portorož-letališče Bilje Godnje Vojsko Rateče-Planica Bohinjska Češnjica Lesce Brnik-letališče Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas-Bloke Babno polje Postojna Kočevje Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče-Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor-letališče 0,5 0,3 0,3 0,3 0,2 0,3 0,2 0,4 0,4 0,4 0,3 0,3 0,5 0,5 0,5 0,5 0,3 0,3 0,3 0,2 0,7 0,5 0,5 I. dekada max. Σ 0,8 5 0,4 3 0,4 3 0,3 3 0,3 2 0,5 3 0,3 2 0,8 4 0,8 4 0,7 4 0,6 3 0,5 3 0,7 5 0,9 5 0,7 5 0,9 5 0,4 3 0,8 3 0,3 3 0,3 2 1,6 7 0,9 5 1,2 5 II. dekada max. Σ 0,6 1,3 6 0,4 0,5 4 0,4 0,4 4 0,3 0,4 3 0,2 0,3 2 0,3 0,4 3 0,3 0,4 3 0,4 0,5 4 0,5 1,0 3 0,5 0,7 5 0,4 0,5 4 0,3 0,4 3 0,6 0,9 6 0,6 1,3 6 0,5 1,2 5 0,5 0,9 5 0,4 0,6 4 0,4 0,7 4 0,4 0,6 4 0,3 0,7 3 0,7 1,5 7 0,5 0,8 5 0,6 1,1 6 pov. 41 III. dekada pov. max. 1,2 2,3 0,8 1,3 0,3 0,5 0,2 0,3 0,2 0,3 0,3 0,6 0,2 0,3 0,3 0,4 0,2 0,3 0,3 0,5 0,2 0,4 0,3 0,3 0,5 0,9 0,3 0,4 0,3 0,4 0,2 0,4 0,3 0,5 0,3 0,4 0,3 0,4 0,3 0,5 0,3 0,5 0,3 0,4 0,3 0,6 Σ 13 9 4 3 3 3 3 3 3 4 3 3 5 4 3 3 3 3 3 3 4 3 4 mesec (M) pov. max. 0,8 2,3 0,5 1,3 0,3 0,5 0,3 0,4 0,2 0,3 0,3 0,6 0,2 0,4 0,4 0,8 0,4 1,0 0,4 0,7 0,3 0,6 0,3 0,5 0,5 0,9 0,5 1,3 0,4 1,2 0,4 0,9 0,3 0,6 0,3 0,8 0,3 0,6 0,3 0,7 0,6 1,6 0,4 0,9 0,5 1,2 Σ 24 16 10 8 7 9 8 11 10 12 10 9 16 14 13 13 9 10 9 9 18 13 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Izhlapevanje je bilo času primerno nizko, v povprečju od 0,2 do 0,5, oziroma do 0,8 mm na Obali. Mesečna vsota potencialno izhlapele vode se je gibala med 10 in 24 mm, ponekod v hribovitih predelih je bila nižja od 10 mm (preglednica 1). Vodna bilanca je bila zaradi obilnih padavin povsod po Sloveniji presežna (preglednica 2). Občasno je voda celo zastajala na površini, še posebno na Ljubljanskem Barju in drugod na poplavnih območjih. Presežna voda je ponekod zastajala tudi na zasejanih njivskih površinah. Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za januar 2014 in zimsko obdobje (od 1.oktobra 2013 do 31. marca 2014) Table 2. Ten days and monthly water balance in January 2014 and for the winter period (from October 1, 2013 to March 31, 2014) Vodna bilanca [mm] v januarju Opazovalna postaja Bilje Ljubljana Bežigrad I. dekada II. dekada 127,7 120,2 Vodna bilanca [mm] III. dekada mesec (1. oktober–31. januar) 59,1 307,0 559,8 39,7 65,2 55,2 160,1 398,8 Novo mesto 0,5 25,3 57,7 83,5 324,7 Celje 9,8 44,6 47,5 101,9 336,1 Maribor – letališče 2,2 4,6 36,5 43,3 204,0 Murska Sobota 2,7 −0,4 18,3 20,6 149,6 17,7 27,2 18,5 64,4 235,4 Portorož – letališče Več kot dve tretjini januarja so bile temperature tal v površinskem sloju tal (5 cm) v osrednji Sloveniji okoli 5 °C, običajno se v tem času temperature tal vrtijo okoli ničle. Tla so bila ves mesec mokra, v zadnji dekadi januarja jih je prekrila snežna odeja, temperature tal pod snegom so ostale nad ničlo. Podobno je bilo tudi drugod po Sloveniji, le na Obali in na Goriškem, so temperature tal nihale med 5 in 10 °C. Ob ohladitvi ob koncu meseca pa so bile temperature tal večinoma med 2 in 3 °C (slika 1, preglednica 3). Pretople zimske temperaturne razmere so vplivale na rastlinski in živalski svet. Iz Primorja so že sredi januarja poročali o prvih cvetovih rožmarina in o prebujanju nekaterih drugih okrasnih rastlin. Tudi v notranjosti države je leska v začetku druge dekade januarja že začela prašiti, ob koncu druge dekade januarja pa je marsikje že splošno prašila. Skoraj istočasno so po vsej državi zacveteli tudi prvi zvončki. Če smo običajno prve zvončke lahko običajno opazili najprej v Primorju, tokrat razlike z drugimi deli Slovenije skoraj ni bilo. O prvih cvetovih zvončka so opazovalci fenološkega monitoringa poročali med 10. in 20. januarjem, podobno tudi o cvetenju leske. Prvi cvetovi zvončka in cvetenje leske je za več kot mesec dni prehitelo dolgoletno povprečje. Previsoke temperature zraka so motile tudi prezimovanje posevkov, ki so sicer rastli, a hkrati ob neugodnih temperaturnih razmerah izgubljali odpornost za preživetje nizkih zimskih temperatur, zaradi česar je bilo tveganje uspešne prezimitve ob neugodnem razpletu vremenskih razmer v preostanku zime, večje. Ob koncu januarja je posevke prekrila snežna odeja, na SV debela do 15 cm, na Dolenjskem skoraj do 30 cm. Snežna odeja je zaščitila posevke pred nizkimi temperaturami, nespremenjeno pa je ostalo tveganje pojava snežne plesni na obilno zasičenih tleh z vodo, če bo snežna odeja obležala predolgo. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, januar 2014 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, January 2014 Postaja Portorož-letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče Murska Sobota I. dekada II. dekada III. dekada Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max 8,9 7,9 4,7 2,9 5,6 6,1 4,6 4,4 4,3 8,8 8,0 4,4 2,9 5,8 6,1 4,8 4,3 4,3 13,2 12,2 10,4 5,6 9,3 9,1 10,3 11,2 8,6 12,2 11,7 8,2 5,3 8,9 8,6 8,7 8,3 8,4 4,8 3,0 0,3 1,0 2,6 3,4 0,6 0,4 1,0 5,2 3,5 1,2 1,4 3,4 4,2 1,8 2,3 1,1 9,5 8,6 5,4 3,8 6,2 6,6 5,5 5,1 5,1 9,6 8,7 5,0 3,8 6,5 6,5 5,6 4,9 5,0 13,8 13,0 11,4 7,8 9,4 10,4 10,9 11,6 10,4 13,4 12,3 8,2 7,1 9,2 9,5 9,8 8,8 10,0 6,2 7,0 1,1 2,0 2,6 3,4 0,8 0,3 0,5 7,2 7,3 2,2 2,3 4,7 4,3 2,1 1,2 0,8 6,5 5,2 2,0 2,3 2,0 2,6 1,6 1,6 1,4 6,8 5,3 2,1 2,5 2,7 2,8 2,3 2,5 1,4 12,4 10,6 11,2 7,4 9,7 9,1 9,8 10,3 9,4 11,8 10,2 9,3 7,1 9,5 8,4 8,9 8,6 9,1 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, januar 2014 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, January 2014 43 mesec (M) Tz2 min 2,0 1,1 0,2 0,8 −0,5 0,8 0,3 −0,2 0,0 Tz5 min 2,9 1,9 0,6 1,0 −0,2 1,2 0,7 0,9 0,2 Tz2 Tz5 8,2 7,2 4,0 3,0 4,5 5,0 3,8 3,6 3,5 8,4 7,3 3,8 3,0 4,9 5,1 4,2 3,8 3,5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, januar 2014 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, January 2014 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Maribor-letališče Murska Sobota Veliki Dolenci I. 99 87 68 63 12 48 28 54 72 73 77 61 58 55 46 48 51 50 II. 107 93 72 70 12 59 39 64 80 80 85 72 71 66 64 66 66 65 Tef > 0 °C III. 85 63 18 11 3 16 14 16 21 16 18 17 16 14 14 14 12 10 M 291 243 158 145 27 122 81 134 174 169 180 151 145 134 124 128 130 125 Vm 137 145 118 108 21 102 68 115 138 134 132 115 112 97 89 93 103 92 I. 49 37 19 16 0 6 0 9 22 24 27 14 14 13 8 7 10 9 II. 57 43 22 20 0 9 8 15 30 30 35 23 21 20 18 20 22 20 Tef > 5 °C III. 33 15 3 0 0 1 1 2 4 1 2 2 2 1 2 2 0 0 M 138 94 44 37 0 16 9 26 57 55 64 39 36 33 27 29 33 29 Vm 105 82 41 32 0 15 8 25 54 50 54 36 32 28 22 25 29 25 I. 7 2 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 II. 13 4 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 1 0 1 2 1 Tef > 10 °C III. 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 25 6 0 0 0 0 0 0 0 2 3 0 0 1 0 1 2 1 Vm 23 6 0 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 1 0 1 2 1 Tef od 1.1.2014 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 291 138 25 243 94 6 158 44 0 145 37 0 27 0 0 122 16 0 81 9 0 134 26 0 174 57 0 169 55 2 180 64 3 151 39 0 145 36 0 134 33 1 124 27 0 128 29 1 130 33 2 125 29 1 LEGENDA: I., II., III., M −dekade in mesec Tef > 0 °C Vm −odstopanje od mesečnega povprečja (1961–1990) Tef > 5 °C * −ni podatka Tef > 10 °C 44 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h, VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp); Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm LTA I., II., III., M declines of monthly values from the averages (°C) long-term average decade, month SUMMARY January was characterised by warmer than usual weather conditions over the whole Slovenia. Monthly air temperatures ranged between 3 and 5 °C, on the Littoral between 7 and 10 °C. It was the warmest January since 1951. Predominantly wet conditions prevailed due to abundant rainfall recorded in 18 rainy days. Climatic water balance resulted constantly in positive state, some agricultural areas were occasionally waterlogged. In the last decade snow covered most of the country with the exception of the Littoral and Goriška region. Warm temperature conditions have disturbed dormancy state by winter wheat. Fortunately minimal temperatures haven’t dropped below the critical values up to the last decade of January, later on snow cover protected crops against harmful conditions. Warmer than usual weather conditions provoked premature hazel flowering and first blossoms of spring hear bringers (more than one month advanced in comparison to the long-term average). 45 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V JANUARJU 2014 Discharges of Slovenian rivers in January 2014 Igor Strojan J anuar je bil hidrološko zelo moker mesec. Pretoki rek so bili tudi več kot trikrat večji od običajnih pretokov v januarju. Reke so poplavljale v dveh izrednih hidroloških dogodkih in sicer 5. in 6. januarja in od 19. do 21. januarja. Ojezerjene so bile nadpovprečno velike površine kraških na Notranjskem krasu in Ljubljanskem barju. GORNJA RADGONA 1,32 VIDEM RADOVLJICA 1,39 3,60 BORL+FORMIN 1,96 SUHA 2,91 ŠENTJAKOB HRASTNIK 3,29 2,10 VELIKO ŠIRJE 1,98 SOLKAN 3,68 DOLENJE 0,74 MOSTE PODROTEJA RAKOVEC 1,84 PODBOČJE 1,61 3,14 ČATEŽ 1,77 2,91 CERKVENIKOV MLIN 3,19 RADENCI 1,89 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek januarja 2014 in povprečnimi srednjimi januarskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the January 2014 mean discharges of Slovenian rivers compared to the January mean discharges of the long-term period SUMMARY January was hydrological wet month. There were two flood events. The water level at karst fields were among the highest in the long term period. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 1000 400 900 350 800 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 300 700 600 500 400 300 250 200 150 100 200 50 100 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 BORL+FORMIN 21 23 25 27 29 31 1 3 5 GORNJA RADGONA 7 9 11 13 15 17 19 21 RAKOVEC 1600 23 25 27 29 31 27 29 31 27 29 31 VELIKO ŠIRJE 250 1400 200 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 1200 1000 800 600 150 100 400 50 200 0 0 1 3 5 7 9 11 RADOVLJICA 13 15 17 19 ŠENTJAKOB 21 23 25 27 HRASTNIK 29 1 31 5 7 1600 350 1400 300 PRETOKI (m3/s) 1000 800 600 400 9 11 13 15 17 19 21 SUHA 1200 PRETOKI (m3/s) 3 ČATEŽ 23 25 PODBOČJE 250 200 150 100 50 200 0 0 1 3 5 7 SOLKAN 9 11 13 15 17 DOLENJE 19 21 23 25 27 29 31 PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Pretoki slovenskih rek v januarju 2014 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in January 2014 47 15 17 19 21 MOSTE 23 25 RADENCI Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 Qvk januar 2014 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 7,0 Qvk januar 1971 - 2000 3,0 2,0 Qsr januar 2014 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 4,0 Qsr januar 1971 - 2000 3,0 2,0 Qnp januar 2014 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 4,0 Qnp januar 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki januarja 2014 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in January 2014 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki januarja 2014 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in January 2014 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA KRKA SORA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ PODBOČJE SUHA RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN Qnp Januar 2013 m3/s dan 95,0 230 9,2 30,0 4,1 40,0 81,0 185 163 13,0 24,0 25,0 49,0 42,0 10,0 5,5 7,1 27 31 16 4 18 28 28 4 13 30 16 14 14 1 14 30 14 nQnp sQnp vQnp Januar 1971–2000 m3/s m3/s m3/s 45,3 16,8 1,0 7,6 1,4 6,3 20,7 60,4 61,6 3,3 7,7 5,1 5,9 15,6 2,3 1,3 0,6 72,0 131 4,7 16,3 3,1 11,4 36,4 92,9 129 7,6 20,6 14,8 26,7 29,3 4,4 2,2 2,3 116 249 9,5 30,0 6,1 18,0 62,3 133 291 16,1 34,9 25,1 101 68,2 7,5 3,5 6,9 Qs nQs sQs vQs 115 390 14,7 73,4 6,9 91,2 212 351 433 54,1 76,9 101 109 281 36,8 27,9 32,4 53 117 3,6 9,8 2,2 10,7 25,5 100 70,4 4,1 10,9 6,6 9,3 19,2 3,8 1,4 1,2 87,3 199 10,7 37,0 9,3 25,3 64,5 167 244 18,6 47,7 53,5 59,2 76,5 12,6 8,9 10,1 145 396 25,9 73,8 31,4 63,8 143 259 501 44,9 109 134 147 211 21,4 26,3 28,2 nQvk sQvk vQvk 80 209 4,1 12,3 2,9 31,3 57,0 184 85,8 5,5 13,4 9,2 18,7 46,0 11,0 1,6 2,1 154 397 39,9 177 38,4 110 274 378 714 104 122 277 146 468 49,6 72,0 62,9 369 1446 131 608 169 645 1281 646 3114 458 307 686 293 1956 113 256 224 Qvk 173 938 43,7 335 12,7 334 782 1133 1366 207 232 323 201 1461 168 170 200 6 6 20 20 21 5 5 6 6 5 21 18 20 5 5 5 20 49 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica - Qvk the highest monthly discharge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge daily average - nQs najmanjši obdobju v nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period srednji pretok vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small period discharge in a vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period TEMPERATURE REK IN JEZER V JANUARJU 2014 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in January 2014 Peter Frantar T emperatura vode januarja 2014 je bila v primerjavi z obdobnim mesečnim povprečjem višja na vseh postajah za 2 do 4 °C. Največje pozitivno odstopanje je imela Reka pri Cerkvenikovem mlinu, ki je bila višja za +4,2 °C, najmanjše pa je imela Ljubljanica s +2,0 °C. Bohinjsko jezero je bilo v primerjavi s povprečjem toplejše za 2,0 °C, Blejsko jezero pa za 2,1. Temperatura vode rek in jezer je bila skozi ves mesec podobna, ohladitev se je zgodila šele konec januarja, tako da imajo reke in jezeri najnižje temperature konec meseca. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura v °C vode januarja 2014 in v obdobju Table 1. Average January 2014 and longterm temperature in °C postaja / location JANUAR 2014 obdobje / period 1981–2010 razlika / difference Mura G. Radgona 5,1 2,4 2,7 V. Krka Hodoš 4,6 Drava Ptuj 4,7 Bohinjka Sv. Janez 5,5 Sava Radovljica 6,4 3,5 2,9 Sava Šentjakob 7,1 4,4 2,7 Sava Jesenice na Dol. 7,8 Ljubljanica Moste 8,1 5,8 2,3 Savinja Laško 6,4 2,8 3,6 Krka Podbočje 8,6 5,2 3,4 Soča Solkan 8,0 5,5 2,5 Vipava Dolenje 8,8 Reka Cerkvenikov mlin 7,7 3,5 4,2 Bohinjsko jezero / Lake Bohinj 6,3 4,3 2,0 Blejsko jezero / Lake Bled 5,1 3,0 2,1 50 Urad za hidrologijo in stanje okolja 10 10 8 8 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 6 4 2 6 4 2 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. januar januar Mura G. Radgona V. Krka Hodoš Sav a Radov lj ica Drav a Ptuj 8 Temperatura (°C) 8 Temperatura (°C) Sav a Jesenice na Dol. 10 10 6 4 6 4 2 2 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. januar januar Sav inj a Laško Lj ublj anica Moste Soča Solkan Krka Podbočj e 10 8 Temperatura (°C) Sav a Šentj akob 6 4 2 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. januar Bohinj sko j ezero Blej sko j ezero Slika 1. Temperature pomembnejših slovenskih rek in jezer v januarju 2014 Figure 1. The temperatures of main Slovenian rivers and lakes in January 2014 51 Vipav a Dolenj e Reka Cerkv enikov mlin Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v januarju Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in january SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in January were higher as compared to the long term average on all the selected rivers from 2 to 4 °C. The average monthly temperature of the Bled lake was 2.1 °C higher as in the longterm average and the temperature of the lake Bohinj was 2.0 °C higher as in the long term average. 52 TEMPERATURE REK IN JEZER V LETU 2013 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in year 2013 Peter Frantar T emperature leta 2013 predstavljamo na podatkih izbranih pregledanih avtomatskih vodomernih postaj na rekah in na podatkih dveh opazovalnih postaj na jezerih. Izbrali smo lokacije na glavnih vodotokih in opravili primerjavo s tridesetletnim obdobnim povprečjem 1981–2010. Pregled povprečnih letnih temperature na vseh rekah je pokazal, da so v letu 2013 temperature v večini višje od obdobnega povprečja. Letno odstopanje je bilo na vseh rekah pozitivno, izjema je Reka pri Cerkvenikovem mlinu, kjer je odstopanje negativno, in sicer za −0,3 °C. Primerjava letne temperature jezer pokaže, da je imelo v primerjavi z obdobjem Blejsko jezero višje temperature za +0,3 °C, Bohinjsko pa je imelo povprečno letno temperaturo enako obdobni. Letni potek mesečnih temperatur na rekah in jezerih je podoben. Skozi celo leto so mesečne temperature večinoma nadpovprečne, edinole v obdobju od februarja oz. marca do junija so bile zaradi bolj ali manj pod obdobnim povprečjem. Februarska povprečna temperatura je tudi najnižja mesečna temperature na vseh vodomernih postajah. Od februarja do avgusta so temperature vode naraščale in na večini postaj imamo najvišjo povprečno mesečno temperaturo v avgustu. Julija in avgusta imamo so tudi največja odstopanja od povprečja v pozitivno smer, v povprečju za okrog 2 °C. Poleg julija in avgusta imamo izraziteje preseženo obdobno mesečno povprečje še novembra. Preglednica 1. Izbrane postaje na rekah in jezerih v analizi temperatur Table 1. Water gauging stations on rivers and lakes selected for temperature analysis šifra vodomerna postaja 1060 2110 3570 5078 6200 7160 8180 8565 9050 3280 3350 Mura Gornja Radgona Drava Ptuj Sava Šentjakob Ljubljanica Moste Savinja Laško Krka Podbočje Soča Solkan Vipava Dolenje Reka Cerkvenikov mlin Bohinjsko jezero Blejsko jezero 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Povprečne mesečne temperature rek in jezer v letu 2013 Table 2. Average monthly temperatures on rivers and lakes in year 2013 postaja/station JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC LETO Mura G. Radgona 3,7 3,7 5,3 8,9 11,9 14,7 19,6 20,1 15,5 11,6 7,8 4,2 10,6 Drava Ptuj 3,1 2,7 5,0 9,0 12,0 14,8 18,7 20,7 16,6 12,0 8,1 3,1 10,5 Sava Šentjakob 5,4 5,0 6,0 8,3 10,3 13,6 17,1 17,9 14,0 10,9 8,5 5,7 10,3 Ljubljanica Moste 6,4 5,0 6,3 9,8 12,6 14,4 17,8 18,6 14,0 11,6 9,8 6,8 11,1 Savinja Laško 4,4 4,1 5,3 9,6 12,7 17,3 22,2 21,7 16,2 12,4 8,8 5,4 11,7 Krka Podbočje 6,7 6,7 8,1 9,9 11,6 17,8 22,5 23,1 16,1 11,8 9,8 7,0 12,6 Soča Solkan 6,1 6,0 7,3 9,2 10,1 12,9 16,6 17,7 12,7 10,2 8,6 6,1 10,3 Vipava Dolenje 8,1 7,7 8,4 9,1 9,9 11,4 13,8 14,0 11,2 9,9 9,3 8,4 10,1 Reka Cerk. mlin 3,9 3,6 6,0 9,4 11,8 15,0 20,0 19,5 15,5 11,4 9,1 4,2 10,8 Bohinjsko jezero 4,4 1,4 3,3 7,0 8,9 13,7 20,3 20,7 15,8 11,1 7,9 5,1 10,0 Blejsko jezero 5,3 4,1 4,6 9,0 16,3 19,6 22,8 23,5 19,8 15,4 11,6 6,8 13,3 6.0 5.0 4.0 Mura G. Radgona 3.0 Bohinjsko jezero Blejsko jezero 2.0 Sava Šentjakob Ljubljanica Moste 1.0 Savinja Laško 0.0 Krka Podbočje JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC -1.0 Soča Solkan Reka Cerkvenikov mlin -2.0 -3.0 -4.0 Slika 1. Odstopanja povprečnih mesečnih temperatur od obdobnega povprečja 1981–2010 v °C Figure 1. Average monthly temperature deviations from period 1981–2010 average values in °C 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Povprečne letne temperature vode rek in jezer v letu 2013 v °C Figure 2. Average yearly temperatures of rivers and lakes in 2013 in °C Slika 3. Odstopanje povprečne letne temperature vode rek in jezer v letu 2013 od obdobnega povprečja v °C Figure 3. Average yearly temperature deviations in 2013 from periodical long-term yearly average in °C 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 3. Nizke, srednje in visoke temperature rek in jezer v letu 2013 ter večletnem obdobju 1981–2010 Table 3. Low, mean and high temperatures of rivers and lakes in year 2013 and in the period 1981–2010 Legenda / Legend TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER POSTAJA / 2013 STATION Tnk °C dan obdobje / period 1981–2010 nTnk sTnk vTnk °C °C °C MURA DRAVA SAVA LJUBLJANICA SAVINJA KRKA SOCA VIPAVA G. RADGONA PTUJ ŠENTJAKOB MOSTE LAŠKO PODBOCJE SOLKANhh DOLENJE 2,4 2,0 4,2 3,6 2,0 4,3 4,6 5,8 27. 1. 14. 2. 12. 2. 24. 2. 12. 2. 15. 1. 19. 1. 22. 2. 0,0 − 0,0 2,5 0,0 0,0 0,5 − 0,5 − 2,3 3,8 0,2 2,0 2,8 − 1,3 − 3,6 5,4 1,7 4,0 4,0 − REKA CERK. MLIN 1,1 18.12. 0,0 0,4 2,0 Ts nTs sTs vTs MURA DRAVA SAVA LJUBLJANICA SAVINJA KRKA SOCA VIPAVA G. RADGONA PTUJ ŠENTJAKOB MOSTE LAŠKO PODBOCJE SOLKANhh DOLENJE 10,6 10,5 10,3 11,1 11,7 12,6 10,3 10,1 8,5 — 8,6 10,1 9,1 10,3 9,4 — 9,6 — 9,6 11,1 10,2 12,3 10,2 — 11,1 — 10,5 12,5 11,5 13,9 11,5 — REKA CERK. MLIN 10,8 9,2 11,2 13,5 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA DRAVA SAVA LJUBLJANICA SAVINJA KRKA SOCA VIPAVA G. RADGONA PTUJ ŠENTJAKOB MOSTE LAŠKO PODBOCJE SOLKANhh DOLENJE 23,4 22,9 20,2 20,7 26,5 26,6 19,1 15,4 7 .8. 8 .8. 7 .8. 7 .8. 6 .8. 7 .8. 12. 8. 5. 8. 17,7 — 15,5 17,6 19,4 20,4 16,5 — 20,1 — 17,1 20,0 22,2 24,3 18,7 — 24,4 — 19,3 23,8 30,5 31,1 24,7 — REKA CERK. MLIN 22,3 28. 7. 19,2 23,7 26,0 TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE POSTAJA / 2013 STATION Tnk BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH obdobje / period 1981–2010 sTnk vTnk °C dan °C °C °C 3,2 0,0 25. 2. 12. 2. 1,2 0,0 3,3 1,2 4,6 3,6 Ts nTs sTs vTs 13,3 10,0 11,6 8,2 12,9 10,0 14,2 12,0 Tvk nTvk sTvk vTvk 22,8 20,0 24,2 22,2 25,4 24,6 25,0 24,0 7. 8. 22. 8. nTnk 56 Tnk najnižja nizka temperatura v letu / the minimum low yearly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v meanhyearly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v letu / the highesthyearly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period −– nepopolni podatki / not all year data letu / the Opomba: Temperature jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Obdobne vrednosti na Bledu so za niz 1984– 2010. Explanation: Lake temperatures are measured at 7:00 a. m. Periodical values for Bled are for years 1984–2010. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Sava Šentjakob Mura G. Radgona 20 25 20 15 15 2013 10 1981-2010 2013 10 1981-2010 5 5 0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 1 9 10 11 12 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Savinja Laško Ljubljanica Moste 25 20 20 15 10 2013 15 2013 1981-2010 10 1981-2010 5 5 0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 1 9 10 11 12 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Soča Solkan Krka Podbočje 20 30 25 15 20 2013 2012 15 10 1981-2010 10 1981-2010 5 5 0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 1 9 10 11 12 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Blejsko jezero Reka Cerkvenikov mlin 25 25 20 20 15 2013 10 1981-2010 15 2013 10 1984-2010 5 5 0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 1 9 10 11 12 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Drava Ptuj in Vipava Dolenje 2013 Bohinjsko jezero 25 25 20 20 15 2013 15 Drav a 10 1981-2010 10 Vipav a 5 5 0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 1 9 10 11 12 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Slika 4. Povprečne mesečne temperature v letu 2013 in v obdobju na izbranih postajah rek in jezer. Na Dravi in Vipavi je obdobje delovanja prekratko za primerjavo z obdobnim povprečjem. Figure 4. Average monthly temperatures in year 2013 and in longterm period on selected stations on rivers and lakes. On the river Drava and Vipava the longterm average is to short for long-term comparison. 57 ZALOGE PODZEMNIH VODA JANUARJA 2014 Groundwater reserves in January 2014 Urška Pavlič J anuarja so se zaradi obilice padavin v večini medzrnskih in kraških vodonosnikih zaloge podzemnih voda povečale. Najbolj intenzivno so se podzemne vode obnovile na zahodu in jugozahodu države, v medzrnskih vodonosnikih Vipavsko Soške doline in kraških vodonosnikih povodja Notranjske Reke, Vipave in povirja kraške Ljubljanice. Zelo visoke gladine podzemne vode so bile zabeležene na večini merilnih postaj Prekmurskega polja, spodnje Savinjske doline, Ljubljanskega polja in Vipavsko Soške doline. Podpovprečne vodne gladine so bile januarja zabeležene le na severnem delu vodonosnika Apaškega polja. Izdatnost izvirov alpskega krasa je bilo pretežni del januarja podpovprečna zaradi zadrževanja snega v visokogorju. Količina obnavljanja iz padavin je bila v večini vodonosnikov nadpovprečna z izjemo skrajnega severovzhoda države, kjer je januarja padlo nekaj padavin manj, kot znaša dolgoletno povprečje. Največ padavin so prejeli vodonosniki zahodnega in jugozahodnega dela države, kjer so zabeležili več kot trikrat več padavin, kot je običajno za januar. Na območju medzrnskih vodonosnikov je tako največ padavin prejela Vipavsko Soška dolina, na območju kraških vodonosnikov pa zaledje izvira Veliki Obrh, kjer so zabeležili dva in pol krat padavin več, kot je normalno za januar. Najmanj padavin je bilo zabeleženih v prvih dveh tednih meseca, intenzivnost dnevnih padavin pa je v zaledju izvirov Podroteje in Velikega Obrha občasno presegla tudi 100 l/m2. Slika 1. Nadpovprečna vodnatost izvira Bilpe 23. januarja 2014 Figure 1. High water condition of Bilpa spring on 23rd of January 2014 V večini medzrnskih vodonosnikov smo spremljali dvig podzemne vode. Izjema so bili vodonosniki Krškega, Ptujskega in Apaškega polja, kjer so januarja nad dvigi prevladovali upadi podzemne vode. Absolutni dvigi gladin so bili največji v globokih vodonosnikih Kranjskega in Mirensko- 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Vrtojbenskega polja. Največje zvišanje je bilo tako s 534 centimetri zabeleženo v Cerkljah na Kranjskem polju in s 393 centimetri v Mirnu na Mirensko-Vrtojbenskem polju. Glede na razpon nihanja na merilni lokaciji je bil največji dvig podzemne vode z 61 % januarja dosežen v Mirnu in z 39 % v Šempetru v vodonosniku Mirensko-Vrtojbenskega polja. Upadi podzemne vode so bili januarja redki. Največje znižanje vodne gladine je bilo s 31 centimetri oziroma 12 % razpona nihanja zabeleženo v Cerkljah v Krškem polju. Kraški izviri v povodju Notranjske Reke in Vipave so januarja večkrat presegli običajni pretok, občasno pa tudi visoki in celo opozorilni pretok rumenega alarma. Notranjska Reka je dvakrat v mesecu prestopila rob struge in preplavila del površja (slika 2). Ob povečani intenziteti in trajanju padavin se je intenzivno povečala tudi vodnatost ostalih izvirov dinarskega krasa na jugu države (slika 1). Pretočnost izvirov visokega alpskega krasa se je v sredini prve in ob začetku druge dekade meseca povišala, vendar ni presegla vrednosti visokega pretoka zaradi obilice snega, ki se je zadrževal v visokogorju. Slika 2. Preplavljen merski profil reke Reke 31. januarja 2014 Figure 2. Flooded gauging station of Reka river on 31st of January 2014 Stanje vodnih zalog je bilo januarja primerljivo s stanjem v istem mesecu pred enim letom. Tudi januarja 2013 so bile marsikje v medzrnskih vodonosnikih presežene mejne vrednosti zelo visokih vodnih gladin, podpovprečnih gladin pa, podobno kot letos z izjemo severnega dela Apaškega polja, tudi pred enim letom nismo beležili. Višje gladine so letos prevladovale v vodonosniku spodnje Savinjske in Vipavske doline ter mestoma v Ljubljanski kotlini, nekoliko slabše pa v vodonosnikih Krško-Brežiške kotline. Zaradi zviševanja vodnih gladin smo januarja v večini medrznskih in kraških vodonosnikih spremljali povečanje zalog podzemnih voda. Izjema je bilo območje Apaškega, Ptujskega in Krškega polja, kjer so se zaradi zniževanja vodnih gladin zaloge podzemnih voda zmanjšale. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lipovci - Prekmursko polje 100 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 20072008200920102011201220132014 Tezno - Dravsko polje 20072008200920102011201220132014 Trgovišče - Ptujsko polje Levec - sp. Savinjska dolina 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Skopice - Krško polje 20072008200920102011201220132014 Kleče - Ljubljansko polje Preserje - d. Kam. Bistrice 100 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 80 % 100 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Britof - Kranjsko polje 20072008200920102011201220132014 SOV-Meja - Sorško polje Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % % 0 -20 20072008200920102011201220132014 % % 100 80 -100 % Zgornje Krapje - Mursko polje 100 % % Žepovci - Apaško polje 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v januarju glede na maksimalni januarski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in January in relation to maximal January amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 60 0 100 176 Jan-14 Jul-13 Oct-13 Apr-13 Jan-13 Jul-12 Oct-12 Apr-12 Jan-12 Jul-11 Oct-11 Apr-11 600 Jan-14 Oct-13 Jul-13 Apr-13 700 273 Padavine (mm) 500 274 Oct-12 Jan-14 Oct-13 Jul-13 Apr-13 Jan-13 Oct-12 Jul-12 Apr-12 Jan-12 Oct-11 Jul-11 Apr-11 Vipavska dolina - Šempeter 600 400 Jan-13 500 137 275 Jul-12 138 300 Apr-12 400 200 Oct-11 139 100 276 Jan-12 140 0 Jul-11 300 Nivo podzemne vode (m n. m.) 141 241 Ljubljansko polje - Hrastje AMP 277 200 Jan-11 500 600 Padavine (mm) 142 243 600 100 143 Nivo podzemne vode (m n. m.) 400 0 144 136 300 Apr-11 Čateško polje - Čatež 145 245 Jan-11 Jan-14 Jul-13 Oct-13 Apr-13 Jan-13 Jul-12 Oct-12 Apr-12 Jan-12 Jul-11 Oct-11 Apr-11 175 Jan-11 500 200 Padavine (mm) 400 Padavine (mm) 200 300 247 100 178 177 Sp. Savinska dolina - Levec AMP 0 Jan-11 Mursko polje - Zgornje Krapje 179 Nivo podzemne vode (m n. m.) Urad za hidrologijo in stanje okolja Nivo podzemne vode (m n. m.) Agencija Republike Slovenije za okolje 800 0 61 100 Padavine (mm) 300 400 51 500 Oct-13 Jan-14 Jul-13 Apr-13 Jan-13 Oct-12 Jul-12 Apr-12 Jan-12 Oct-11 Jul-11 46 Apr-11 600 Jan-11 Nivo podzemne vode (m n. m.) 200 56 700 Slika 4. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2011, 2012, 2013 in 2014 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 4. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) in years 2011, 2012, 2013 and 2014 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990–2006 SUMMARY Groundwater levels increased in January due to abundant precipitation. High and very high groundwater reserves predominated in alluvial aquifers. Notranjska Reka and Vipava rivers exceeded high discharges for few times in the month. Alpine karst aquifers showed low and mean discharges owing to snow retention in the Alps. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Maribor Kranj Celje P 100 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Ljubljana Nova Gorica Postojna Krško P 90 P 75 Novo mesto P 25 P 10 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. th (N percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu januarju 2014 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in January 2014 62 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V JANUARJU 2014 Air pollution in January 2014 Anton Planinšek O nesnaženost zraka v januarju 2014 je bila glede na letni čas razmeroma majhna. Presežene so bile samo mejne vrednosti delcev PM10, pa še to manjkrat kot januarja v preteklih letih. Vzrok za takšno stanje je bilo nadpovprečno toplo vreme s pogostimi padavinami in za ta letni čas dobro prevetrenim ozračjem. Dnevne koncentracije delcev PM10 so prekoračile mejno vrednost na vseh urbanih merilnih mestih po Sloveniji. Najvišja povprečna dnevna koncentracija delcev je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center, in sicer 130 µg/m3. To merilno mesto je močno izpostavljeno emisijam zaradi prometa s Tivolske ceste. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka. Pod mejnimi vrednostmi so bile tudi koncentracije dušikovega dioksida, ogljikovega monoksidom in benzena. Najvišje koncentracije dušikovih oksidov so bile izmerjene v Mariboru. Koncentracije ozona so bile nizke, kar je normalno za ta letni čas. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, Lafarge Cement MO Maribor EIS Anhovo Občina Medvode Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Zavod za zdravstveno varstvo Maribor – Inštitut za varstvo okolja Služba za ekologijo podjetja Anhovo Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, Lafarge cement, MO Maribor OMS Ljubljana in EIS Anhovo Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila majhna. Najvišja urna koncentracija, 192 µg/m3, je bila izmerjena na merilnem mestu Veliki vrh, najvišja dnevna, 26 µg/m3 pa tudi na Velikem vrhu. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Kot običajno so bile precej višje na urbanih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Najvišja urna koncentracija NO2 107 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Maribor center, prav tako tudi najvišja povprečna mesečna koncentracija NOx. Koncentracije dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 2 in na sliki 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod, kot običajno, precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Ozon Koncentracije ozona (preglednica 4 in slika 3) so bile v januarju nizke, kar je za ta letni čas normalno. Delci PM 10 in PM 2,5 V januarju so koncentracije delcev PM10 sicer presegle mejno vrednost, vendar je bilo število preseženih mejnih vrednosti manjše od števila preseganj v preteklih letih. To je posledica ugodnih vremenskih razmer, saj so visoke temperature prispevale k manjši emisiji iz kurilnih naprav, bilo pa je manj temperaturnih inverzij in precej padavin. Mejna dnevna vrednost je bila prekoračena na vseh urbanih merilnih mestih po državi, največkrat v Celju. Največ preseganj mejne vrednosti PM10 je bilo med 27. in 31. januarjem. Koncentracije delcev PM2,5 so bile v januarju pod vrednostjo, ki je dovoljena kot letno povprečje. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 4 in 6 ter na slikah 4, 5 in 6. Ogljikovodiki Povprečna mesečna koncentracija benzena, za katero je predpisana mejna letna vrednost, ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 1. Koncentracije SO2 v µg/m v januarju 2014 3 Table 1. Concentrations of SO2 in µg/m in January 2014 Mesec / Month MERILNA MREŽA Postaja DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET Lafarge Cement EIS TEB Ljubljana Bežigrad Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Ljubljana Center Vnajnarje Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Zelena trava Sv. Mohor 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 87 96 96 96 96 99 98 100 100 99 100 100 100 99 100 98 97 100 100 100 98 5 8 6 4 6 3 9 5 6 7 3 3 3 5 3 10 8 7 8 9 4 15 31 12 19 26 6 101 37 13 192 55 12 17 17 52 63 109 28 46 43 23 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 16 10 14 11 4 15 11 9 26 13 4 12 12 19 20 14 14 16 22 15 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m v januarju 2014 3 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m in January 2014 NO2 Mesec / Month MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana MO Maribor TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET Lafarge Cement EIS TEB 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours NOx Mesec / Month Cp Postaja podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. >AV Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica Koper Ljubljana Center Maribor Vrbanski p. Vnajnarje Zavodnje Škale Kovk Dobovec Zelena trava Sv. Mohor UB UT UB SB UT UB UB UT UB RB RB RB RB RB RB RB 83 95 89 94 96 96 95 99 100 98 95 96 86 96 100 98 33 40 32 20 28 30 26 38 24 11 14 13 14 34 13 12 81 107 84 60 65 68 72 93 83 48 57 53 38 86 47 39 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m v januarju 2014 3 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in January 2014 MERILNA MREŽA DMKZ Postaja Ljubljana Bežigrad Maribor Center Trbovlje Krvavec Podr UB UT UB RB Mesec / Month % pod Cp 95 0,7 95 0,9 95 0,9 95 0,2 65 8 ur / 8 hours Cmax >MV 1,2 0 1,9 0 1,9 0 0,4 0 52 106 74 34 60 52 37 84 37 12 18 16 16 36 17 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 4. Koncentracije O3 v µg/m v januarju 2014 3 Table 4. Concentrations of O3 in µg/m in January 2014 MERILNA MREŽA postaja Krvavec Iskrba Otlica Ljubljana Bežigrad Maribor Vrbanski p. DKMZ Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper M. Sobota Rakičan TE-TO Ljubljana Vnajnarje** MO Maribor Maribor Pohorje EIS TEŠ Zavodnje Velenje EIS TET Kovk EIS TEB Sv. Mohor podr RB RB RB UB UB UB UB SB UT UB UB RB RB RB RB UB RB RB mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 96 96 96 93 95 96 94 96 96 96 95 96 77 42 56 19 23 20 27 30 21 21 36 30 105 81 87 62 84 69 65 73 64 71 92 88 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 99 78 82 59 75 66 61 67 56 65 91 80 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 100 100 100 98 98 48 42 22 52 47 81 92 79 87 94 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 79 82 73 84 85 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 **Okvara merilnika 3 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v µg/m v januarju 2014 3 Table 5. Concentrations of PM10 in µg/m in January 2014 Mesec MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Maribor EIS TEŠ EIS TET Lafarge Cement EIS Anhovo (R) (TF) (T) Postaja Ljubljana Bežigrad (R) Ljubljana BF (R) Maribor Center (R) Kranj (R) Novo mesto (R) Celje (R) Trbovlje (R) Zagorje (R) Hrastnik (R) M. Sobota Rakičan (R) Nova Gorica (R) Koper (R) Žerjav (R) Iskrba (R) Ljubljana Center (TF) Vnajnarje (T) Maribor Vrbanski p.(R) Velenje (R) Pesje (TF) Škale (T) Kovk (R) Dobovec (R) Prapretno (T) Zelena trava (R) Morsko (R) Gorenje Polje (R) Podr % pod UB 81 UB 100 UT 100 32 UB UB 97 UB 100 SB 100 UT 100 SB 100 RB 100 UB 87 UB 97 RI 100 RB 100 UT 97 RB 98 UB 100 UB 100 RB 99 RB 100 RB 100 RB 42 RB 100 RB 100 RI 90 RI 87 Cp 31 27 39 69 40 44 35 39 28 39 35 31 24 12 54 27 29 27 27 22 13 7* 22 16 24 25 Dan / 24 hours Cmax 70 68 95 5 110 90 66 64 63 85 72 87 46 50 130 29 86 87 86 67 43 10* 55 48 46 46 >MV 3 3 6 5 7 10 5 5 4 8 5 6 0 0 8 0 5 5 5 3 0 0* 2 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 3 3 6 5 7 10 5 5 4 8 5 6 0 0 8 0 5 5 5 3 0 0* 2 0 0 0 - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM-FDMS/ concentrations measured with TEOM-FDMS - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM/ concentrations measured with TEOM Meritve koncentracije delcev PM10 na merilnem mestu Velenje izvaja ARSO. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m v januarju 2014 3 Table 6. Concentrations of PM2,5 in µg/m in January 2014 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja Podr. Ljubljana BF UB Maribor Center UT Maribor Vrbanski plato UB Iskrba RB % pod 100 100 100 100 Cmax 24 ur 64 86 86 52 Cp 24 33 29 12 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m v januarju 2014 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m in January 2014 MERILNA MREŽA % Podr. pod Postaja Ljubljana Bežigrad Maribor Center DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Lafarge Cement benzen toluen etilm,pobenzen ksilen ksilen UB 92 2,4 3,0 0,7 2,0 0,6 UT 92 3,2 3,5 0,8 2,5 0,7 Ljubljana Center UT 100 1,2 1,8 0,2 1,2 0,2 Medvode SB Zelena trava RB 100 1,2 0,3 — 0,0 — Ljubljana Bežigrad Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Ljubljana center Vnajnarje Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor Zelena trava 0 50 100 cp (µg/m3) 150 200 Cmax 24 ur (µg/m3) 250 300 350 Cmax 1 ura (µg/m3) Slika 1. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v januarju 2014 Figure 1. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in January 2014 67 400 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Center Ljubljana Bežigrad Maribor Center MESTNO Maribor Vrbanski p. Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica Koper Vnajnarje PODEŽELSKO Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv. Mohor Zelena trava 0 20 40 60 Cp (µg/m3) 80 100 Cmax ur. (µg/m3) 120 140 160 180 200 220 št.prekoračitev urne MV od zač etka leta Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v januarju 2014 Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in January 2014 with the number of 1-hr limit value exceedences Ljubljana Bežigrad Celje Velenje MESTNO Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Vnajnarje Maribor Vrbanski p. PODEŽELSKO Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Otlica Zavodnje Kovk Sv. Mohor 0 10 20 Cp(µg/m3) 30 40 50 60 št.prekoračitev 8-urne CV od začetka leta 70 80 90 št.prekoračitev urne OV Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v januarju 2014 Figure 3. Mean O3 concentrations in January 2014 with the number of exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 140 80 70 120 60 50 80 40 60 30 40 20 20 10 0 0 Maribor Center Nova Gorica Novo mesto 31/jan 30/jan 29/jan 28/jan 27/jan 26/jan 25/jan Ljubljana Bež. Koper Kranj Velenje 24/jan 23/jan 22/jan 69 21/jan 3 Slika 4. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine v januarju 2014 3 Figure 4. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation in January 2014 20/jan Murska S. Rakič an Zagorje Hrastnik Žerjav 19/jan 18/jan 17/jan 16/jan 15/jan 14/jan 13/jan Bilje Trbovlje Iskrba Gorenje Polje 12/jan 11/jan 10/jan 9/jan 8/jan 7/jan 6/jan 5/jan 4/jan 3/jan 2/jan 1/jan Ljubljana Bež. Celje Murska S. Rakič an Ljubljana Center padavine (mm) dnevne konc. (µg/m 3) 100 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo MESTNO Ljubljana Bežigrad Ljubljana BF Ljubljana Center Maribor Center Maribor Vrbanski p. Celje Velenje Trbovlje Zagorje Hrastnik Kranj Novo mesto Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Žerjav Iskrba Vnajnarje Pesje Škale Kovk Dobovec Prapretno Morsko Gorenje Polje Zelena trava PODEŽELSKO 0 20 40 cp (µg/m3) 60 80 št. prekorač itev 24-urne MV 100 120 140 št. prekoračitev 24-urne MV od zač etka leta Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti v januarju 2014 Figure 5. Mean PM10 concentrations in January 2014 with the number of 24-hrs limit value exceedences 100 dnevne konc. (µg/m 3) 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Iskrba 31/jan 30/jan 29/jan 28/jan 70 27/jan 3 26/jan Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ) v januarju 2014 3 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ) in January 2014 25/jan 23/jan Maribor Vrbanski p. 24/jan 22/jan 20/jan 21/jan 19/jan 17/jan Maribor Center 18/jan 16/jan 14/jan 15/jan 13/jan 12/jan 11/jan 10/jan 9/jan 8/jan 6/jan 7/jan 5/jan 3/jan 4/jan 2/jan 1/jan Ljubljana BF Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 40 (CV) 120 (CV) 40 (MV) 26 (MV) 3 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu – cilj za leto 2012 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution in January was low, taking into account the season. Only PM10 concentrations exceeded limit value, but less frequently as in January in passed years. The reasons for such favourable conditions were above average temperatures for January and more windy weather with much precipitation. 71 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V JANUARJU 2014 Earthquakes in Slovenia in January 2014 Tamara Jesenko, Ina Cecić S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so januarja 2014 zapisali 164 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih podatkov za 38 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, in za šest šibkejših, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v januarju 2014 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, januar 2014 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, January 2014 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, januar 2014 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, January 2014 Leto Mesec Dan h UTC m Zem. širina °N Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda Področje km EMS-98 ML čutili 1,8 Štupica, Italija 1,3 Trbiž, Italija 1,1 Sajevce 2014 1 1 12 29 46,20 13,54 15 2014 1 1 23 45 46,50 13,61 7 2014 1 2 2 46 45,87 15,43 6 2014 1 2 14 10 45,84 14,95 5 1,0 Zafara 2014 1 2 18 38 45,94 15,92 5 1,5 Kraljev Vrh, Hrvaška 2014 1 2 21 5 45,75 14,86 6 čutili 1,5 Seč 2014 1 2 22 24 46,25 13,57 7 zvok 0,1 Kobarid 1,0 Tuk Mrkopaljski, Hrvaška 1,6 Brezje pri Senušah čutili 2014 1 3 13 57 45,25 14,84 4 2014 1 4 3 50 45,94 15,44 5 2014 1 4 18 16 45,28 14,67 16 1,3 Lič, Hrvaška 2014 1 5 16 31 46,04 15,07 7 1,1 Radgonica 2014 1 5 17 35 46,34 13,58 9 0,8 Kal - Koritnica 2014 1 5 18 9 45,75 15,69 10 1,4 Klake, Hrvaška 2014 1 6 8 20 45,76 14,86 2 čutili 0,9 Seč 2014 1 6 13 42 45,76 14,86 6 čutili 1,3 Seč 2014 1 8 7 10 46,00 14,24 26 1,0 Podlipa 2014 1 9 5 20 45,94 14,88 8 1,0 Škoflje 2014 1 9 15 15 46,08 13,80 18 1,4 Čepovan 2014 1 12 1 28 46,56 16,78 11 1,2 Várfölde, Madžarska 2014 1 12 14 15 45,91 15,97 7 1,0 Medvednica, Hrvaška 2014 1 13 14 59 45,75 14,86 3 0,8 Seč 2014 1 13 16 53 45,68 14,22 15 1,3 Klenik 2014 1 13 18 22 45,75 14,86 0 0,6 Seč 2014 1 15 10 2 46,14 14,06 20 2,3 Krnice pri Novakih 2014 1 18 16 14 46,56 15,09 7 1,1 Sv. Danijel 2014 1 18 19 45 45,73 15,61 7 1,3 Prodin Dol, Hrvaška 2014 1 20 7 11 45,39 15,13 5 1,0 Osojnik, Hrvaška 2014 1 20 8 6 46,83 13,73 1 1,5 Priedröf, Avstrija 2014 1 21 17 33 46,18 14,38 12 1,2 Meja 2014 1 22 3 9 45,66 15,42 7 2,0 Krmačina, meja Slovenija - Hrvaška 2014 1 22 13 10 46,06 14,97 6 1,4 Polšnik 2014 1 23 16 15 45,75 15,71 7 1,1 Klake, Hrvaška 2014 1 24 13 33 46,50 13,91 20 1,2 Belca 2014 1 24 16 56 45,76 14,87 2 0,8 Seč 73 IV čutili čutili čutili čutili Agencija Republike Slovenije za okolje Leto Mesec Dan h UTC m Zem. širina °N Žariščni čas Urad za seizmologijo in geologijo Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda Področje km EMS-98 ML čutili 1,1 Seč 2014 1 24 19 50 45,75 14,87 0 2014 1 25 3 55 46,44 13,46 5 1,0 Ovčja vas, Italija 2014 1 25 18 20 45,48 14,83 9 1,2 Laze pri Kostelu 2014 1 25 23 52 46,48 14,23 17 1,6 Borovlje, Avstrija 2014 1 26 19 18 45,87 16,10 1 1,2 Dobrodol, Hrvaška 2014 1 27 5 42 45,25 14,52 9 1,7 Kraljevica, Hrvaška 2014 1 29 18 0 46,05 14,93 10 1,0 Dolgo Brdo 2014 1 30 19 40 46,01 14,63 8 1,1 Podlipoglav 2014 1 31 18 27 45,76 14,87 2 1,0 Seč 2014 1 31 19 56 45,43 14,48 11 1,0 Podhum, Hrvaška čutili Januarja 2014 so prebivalci Slovenije čutili trinajst potresov. Prvega januarja se je ob 12.29 po UTC zatreslo v bližini italijanskega kraja Štupica. Potres z lokalno magnitudo 1,8 so čutili posamezniki v Kobaridu. Naslednji dan (2. 1.) je ob 2.46 po UTC pri Sajevcah nastal potres z lokalno magnitudo 1,1. Posamezniki v Bušeči vasi so čutili tresenje tal in slišali bobnenje. Istega dne so posamezniki v Kobaridu slišali bobnenje, ki je spremljalo zelo šibek potres ob 22.24 po UTC pri Kobaridu. V bližini Brezij pri Senušah se je zatreslo 4. januarja ob 3.50 po UTC. Potres z magnitudo 1,6 in intenziteto IV EMS-98 so čutili prebivalci Cerkelj ob Krki, Krškega, Zdol, Leskovca pri Krškem, Brestanice, Blance, Kostanjevice na Krki, Podbočja in okoliških krajev. Škripalo in treslo se je pohištvo, posamezniki so se prebudili iz spanja, odprla so se drsna vrata na omari. Petega januarja so posamezniki v Kal-Koritnicah slišali močen pok in čutili rahlo tresenje tal. Potres, ki je ob 17.35 po UTC nastal blizu Kal-Koritnic, je imel lokalno magnitudo 0,8. Osem potresov so januarja 2014 čutili prebivalci Seča. Potresi so se zgodili 2. 1. ob 21.05 po UTC z lokalno magnitudo 1,5, 6. 1. ob 8:20 po UTC z lokalno magnitudo 0,9 in ob 13.42 po UTC z lokalno magnitudo 1,2 (tega so čutili tudi v Zvirčah), 13. 1. ob 14.59 po UTC z lokalno magnitudo 0,8 in ob 18.22 po UTC z lokalno magnitudo 0,6, 24. 1. ob 16.56 po UTC z lokalno magnitudo 0,8 in ob 19.50 po UTC z lokalno magnitudo 1,1 ter 31. 1. ob 18.27 po UTC z lokalno magnitudo 1,0. 74 SVETOVNI POTRESI V JANUARJU 2014 World earthquakes in January 2014 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, januar 2014 Table 1. The world strongest earthquakes, January 2014 Datum Čas (UTC) ura min Koordinati Magnituda Globina širina dolžina Mw (km) Št. žrtev Območje 1. 1. 16:03 13,87 S 167,25 E 6,5 187 otočje Vanuatu 26. 1. 13:55 38,20 N 20,45 E 6,1 12 Lixourion, Grčija V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v januarju 2014. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, januar 2014 Figure 1. The world strongest earthquakes, January 2014 75 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2013 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku.