MmMkanmwm Š T E v. 58 LJUBLJANA, DNE 16. SEPTEMBRA 1937 LETO X. Strup! Na drugem mestu priobčujemo žalostno poročilo iz mariborske tkalnice »Jugotekstil«. Tam se je delavstvo dalo premotiti, da je šlo namesto na sestanek strokovne organizacije rajši na razgovor o prireditvi zabave. Ta razgovor se je vršil na -pobudo podjetja prav zato, da delavstvo odvrne od strokovne organizacije, od misli, kako si izboljšati svoj mizerni položaj in si priboriti malo boljši košček kruha. In zabava se je res vršila po vseh veseličnih predpisih; celo »miss« Jugotekstil je bila slavnostno izvoljena. Prav z drugega konca naše Slovenije pa so prihajala vse poletne mesece skorajda na las podobna poročila. Na Jesenicah je KID začela prirejati »družinske« izlete. Vabila je delavstvo na te izlete pod lepo zvenečimi naslovi. Nazivala jih je svoje »sodelavce« in jih v smislu svojih namer pridobivala za »sožitje«, to je za večno pokorščino in ponižnost. Nedeljo za nedeljo, skoraj nepretrgoma, so se vršili ti »družinski« izleti. Redno je prihajalo na teh prireditvah in zaradi njihovih posledic do težkih izgredov pijanstva. Videli so se tako žalostni prizori, da bi se moral vsak zaveden delavec ob njih globoko zamisliti. In to je delala KID nekaj mesece zatem, ko je delavstvu z novo, tudi s pomočjo drugih faktorjev na pol diktirano, kolektivno pogodbo naravnost odjedla 2 milijona dinarjev. Zakaj nam kvasi sedaj »Delavska Pravica« o teh malenkostih? Pa še v uvodniku! Ali ne privošči delavcu ali delavki niti urice zabave in razvedrila? Ali naj bomo zmerom čemerni, nagubanih čel, ali naj noč in dan samo stiskamo pesti? Zakaj ne bi šli na zabavo, če nam jo podjetnik zastonj priredi, saj jo itak za naše denarje!? Take in podobne očitke bi utegnil 'kdo kar precej imeti pri roki. Nam in menda vsem količkaj bistrim delavskim glavam pa se zdi, da so to le izgovori in še to čisto prazni. Zdi se nam, da je ta pojav, ki se je taiko javno pokazal do sed£\j le v dveh podjetjih, zelo značilen. Skoraj gotovo je tudi, da bodo skušali tudi drugi podjetniki posnemati te prve zglede, če se bodo vsaj malo obnesli. In drugo poletje utegnemo doživeti, da bodo podjetja kar »en gros« začela svoje »tovarniške družine« pridobivati za »sožitje«. Tu bi nam spet dejali podjetniki in njihovi plačanci, da je delavstvo pač svobodno in da ni prisiljeno iti na njihove prireditve. Da pišemo proti tem prireditvam zato, ker se nekaj strokovnih tajnikov in demagogov boji za svoje mastno plačane službe in položaje, katere bi izgubili, če bi delavstvo »spoznalo«, kakor se je to zgodilo v Italiji in v Nemčiji, da so svobodne strokovne organizacije le luksuz in da so stavke za delavce samo škodljiva sredstva *za ustvarjanje nereda v gospodarstvu in za pripravljanje boljševiške diktature. Delavstvo pa, ki le malo zdravo in samostojno misli, mora brž spoznati, kaj se skriva za prijaznimi vabili podjetnikov na »družinske« zabave in izlete. Ta vabila niso nič drugega, kot lepo peneča se pijača v zlatem kozarcu — a vendarle strup! Najt>olj nevarno sredstvo, s katerim hočejo kapitalisti in po njihovih navodilih njihovi plačanci na moderen način, a kačje zvito, ubiti v delavstvu vsa plemenita stremljenja, v katerih ga vzgajajo delavske mladinske, prosvetne in strokovne organizacije! S pijačo in z nekaj urami plehke zabave naj bi se nadomestilo' in zatrlo med delavstvom tisto pravično ogorčenje nad krivicami, ki mu jih zadaja iz dneva v dan kapitalistični podjetnik. Zamrlo naj bi med delavstvom tisto vzbujajoče se spoznanje in volja, da si hoče s svojimi organizacijami samo ustvarjati vsaj malo lepše dneve. Potlačeno naj bi bilo prizadevanje idealnih in požrtvovalnih pa zavednih de- Ljuhljana, 14. sept. V nedeljo, 12. septembra, ee je vršila v Ljubljani seja širšega načelstva Jugoslovanske strokovne zveze. Navzoči so bili razen bolnega tov. Gostinčarja vsi člani načelstva in namestniki z dežele. Seja je trajala skoraj vse dopoldne in popoldne, ko ji je sledila še seja Vrhovnega strokovnega sveta JSZ. Sejo je ves čas vodil tov. predsednik Srečko Žumer. Podal je tudi kot prvi poročilo o splošnem strokovnem, gospodarskem in socialno političnem položaju našega delavstva in JSZ. Njegovo obsežno poročilo je bilo s predlogi vred po temeljitem razgovoru soglasno sprejeto. Tov. tajnik P. Lombardo je podrobno poročal o naši mezdna politiki in o gibanjih, ki so bila zaključena ali pa so še v teku od zadnjega občnega zbora, to je od meseca junija do danes. To delo JSZ je tako obširno, da niti poročevalec sam ni mogel zajeti vseh podrobnosti. Še najbolje bo vedel o vsem tisti, ki pazno čita »Delavsko pravico«. Njegova izvajanja so bila sprejeta na znanje. Za tem je tov. V. P i t a k o v zvezi s poročilom o tarifni politiki izpopolnil poročilo tov. Žumra o zadnjih dogodkih Poldrugi milijon V dneh 6., 7. in 8. septembra se je vršil v Parizu sedmi kongres Krščanske strokovne internacionale. Prisotnih je bilo okoli 300 delegatov, ki so zastopali pol drugi milijon krščanskih strokovni-čarjev iz 9 držav. Jugoslovanska strokovna zveza na kongresu žal ni bila zastopana. Predsedoval je podpredsednik internacionale, Belgijec tov. iPauwels. Ob otvoritvi je kongres pozdravil predsednik francoskih strokovnih sindikatov tov. Z i r n h e 1 d. Tajnik internacionale poroča Najprej je poročal tajnik internacionale, nizozemski poslanec tov. P. J. S. S e r r a r r e n s. Ugotovil je, da se je članstvo internacionale v zadnjih treh lavcev in delavk, ki hočejo delavstvo pripeljati na pravo pot, da se že vendar enkrat zave svojega stanu in svojih teptanih pravic. Nismo proti temu, da si delavstvo priredi katerikrat v letu razvedrilo, katerega je zares potrebno. Smo pa odločno proti temu, da bi se kar po načrtu prirejala pijančevanja. Za zdravo razvedrilo so bolj primerne drugačne prireditve kot pa veselice s plesom pozno v noč in izleti, katerih glavni namen je pitje. Naj bi se slovensko delavstvo kot en mož uprlo tem ogabnim poskusom podjetnikov, ki hočejo uspavati njegovo dozorevajoče spoznanje in zatreti njegovo stanovsko zavest, ki terja svoje pravice. Odklonimo strupeni napoj! v naši socialni politiki in predložil več stvarnih predlogov, ki so bili vsi eno-dušno sprejeti. Ti sklepi se tičejo zlasti vsega našega delavskega zavarovanja. O njih pa bomo še iporočali. Organizatorično sliko organizacije je podal tajnik tov. J. iR o z m a n. Upravni odsek je tudi stavil več predlogov o tehnični izpopolnitvi organizacije. Sprejeti so bili sklepi o ženskem strokovnem odboru v okviru JlSZ, o dnevu delavskega tiska, o proslavi 20 letnice snrrti dr. Jan. Ev. (Kreka in o drugih organizacijskih zadevah. Tov. blagajnik Velkovrh je kratko poročal, da se gospodarstvo JiSZ v zadnjih mesecih razvija na boljše. Poleg posameznosti je širše načelstvo razmotrivalo tudi splošen .položaj JSZ. Ugotovilo je, da so se nasprotstva nasproti JSZ javno sicer nekoliko polegla, a da se na tihem nadaljujejo, kar se čuti skoraj vsak dan tu in tam. Vendar je delavstvo danes že toliko zrelo, da se vse nakane nasprotnikov svobodnega kršč. socialnega strokovnega gi'banja rte bodo uresničile. »Iz delavstva — za delavstvo!« To je geslo JSZ, v tem je njena moč, a tudi trdno poroštvo zmage kršč. soc. načel in JSZ! letih povečalo za eno tretjino. To dokazuje, da je krščansko strokovno gibanje sila, ki nastopa in prodira. Internacionala je utrpela velike izgube, ko so zagospodarile po Evropi »totalne« vlade in s silo zbrisale iz življenja krščanske strokovne organizacije. Kljub temu pa internacionala ni in ne bo odnehala od dveh osnovnih načel krščanskega delavskega gibanja in ju bo vedno dosledno zastopala, pa če je to komu prav ali ne. Ti dve načeli sta: svoboda delavskih strokovnih organizacij in demokracija. Govor kardinala Verdierja Izmed častnih gostov, ki so govorili, je bila najbolj opažena izjava pariškega nadškofa in kardinala Verdierja, ki se je zahvalil za pozdrav in povabilo. Dejal ie, da so krščanske strokovne or- ganizacije eden izmed tistih trdnih temeljev, na katerih sloni svoboda in demokracija v Franciji. Krščansko delavsko gibanje na zelo srečen način uresničuje krščanske socialne nauke na vseh področjih človeškega udejstvovanja. Drugi zastopniki Tisti trenotek je prispel direktor mednarodnega urada dela B u 11 e r , katerega je prej tudi kardinal Verdier v svojem nagovoru omenil poleg pokojnega Alberta Thomasa z zelo prijaznimi besedami. Direktor Butler je v svojem kratkem govoru izrazil željo, da bi se odnošaji med krščanskimi strokovnimi organizacijami in mednarodnim uradom dela ne samo vzdržali, temveč tudi izboljšali. Kot zastopnik francoske »Krščanske delavske mladinec je pozdravil kongres tov. M o n t c e 1. Izjavil je, da bo KDM vedno zvesta krščanskemu delavskemu strokovnemu gibanju in da bo vedno in povsod nastopala za svobodo strokovnega organiziranja. Prav tako je pozdravil zbor župnik Vi dal, tajnik zveze protestantskih kristjanov v Franciji. Dejal je, »da je že samo ime »Krščanska strokovna internacionala« program. Zavedajte se dolžnosti, da je danes bolj kot kedajkoli potrebno, držati se trdno krščanskih principov. Krščanstvo sicer ni noben gospodarski nauk. Vendar bi svet ne iskal nikjer drugje mojstrov in odrešenikov, če bi spoznal bistvo in pomen krščanstva za celotno življenje.« »Človekova osebnost" Ta dan so bila še obsežna in temeljita predavanja treh profesorjev filozofije in sociologije o glavnem naslovu kongresa, pod katerega devizo se je kongres tudi vršil: »Človekova osebnost*. Prof. Jac(|ues M a r i t a i n je odgovarjal na temeljno vprašanje: »Kaj je človekova osebnost.« Dr. C. R e take n k a m p iz Leidena je obravnaval vprašanje: »Osebnost delavca pri delu in v družini«. Dr. Alf. T r e n -k 1 e r iz Reichenberga na Češkoslovaškem pa je govoril o »človeški osebnosti in velikih kolektivih: razred, rasa, narod.« Novo predsedstvo I)ne 7. septembra so bili udeleženci kongresa sprejeti na pariškem magistratu. V imenu pariškega občinskega sveta jih je pozdravil tajnik iBerthier in so bili izmenjani iskreni pozdravni nagovori. Po finančnem poročilu so se izvršile volitve novega predsedstva. Izvoljeni so bili: predsednik tov. Zini- li eld (Francija), podpredsednika: tov. P a u w e 1 s (Belgija) in tov. S c h u t z (CSR), tajnik in finančni referent pa sta črtala Nizozemca tov. Serrarrens in tov. A m e l i n k. Protest K poročilu o delu internacionale je bil sprejet protest proti zadržanju in postopanju večine delavske skupine pri mednarodnem uradu dela, ki je v posmeh vsakemu demokratičnemu in pravnemu čutu letos pri volitvah novega upravnega odbora odstranila edinega zastopnika krščanskih strokovnih zvez iz tega odbora. Zato, ker je brezkompromisno zagovarjal demokracijo in svobodo strokovnega organiziranja. Sodelovanje z mednarodnim uradom dela bo zato otež-kočeno. Odbor je bil pooblaščen, da preizkusi pota in načine, če je možno in v kakšnem obsegu je možno sodelovanje krščanskih strokovničarjev v Ženevi spričo možnosti, katere imajo krščanska strokovne organizacije sedaj za izražanje svojega mnenja. Kongres je izrazil upanje, da bo omogočil stike med kršč. strokovnimi zvezami in mednarodnim uradom dela njegov direktor, dokler večina delavske skupine ne popravi krivice, katero je storila krščanskim strokovni- Seja širšega načelstva in Vrhovnega strok, sveta Vodstvo JSZ razpravlja in sklepa Za svobodo in demokracijo! Kongres Krščanske strokovne internacionale V borbi za pravico Tudi rudarje človek! 26 urna rudarska stavka Mizarski pomočniki v Št. Vidu nad. Ljubljano, so še vedno v odprli bor^L’ DeVoaajalci se trdovratno upirajo edini zahtevi delavstva, ki je: uveljavljenje od, njiht safnjjji, ppdp,i$atp.e kolektivne P9Kem 4 'm 'iimMm &,mkk skušajo zlomiti stavko. Pri tem se poslužujejo tudi očitnih neresničnosti. Ena izmed njih je tudi ta, da stavkajo mizarski pomočniki iz golega političnega nasprotstva proti večini mizarskih mojstrov. To trditev moramo znova odločno zavrniti kot popolnoma ne-osnovano. Znova moramo ugotoviti neovrgljivo dejstvo: Mizarski pomočniki so po svojih strokovnih organizacijah že pred 3 meseci pokrenili po popolnoma zakoniti poti- pre^o oblasti gibanje, da se upostavi veljavnost pravilno sklenjene, a od delodajalcev kršene in nepravilno odpovedane kolektivne pogodbe. Prosili so pristojno oblast, da postopa po zakonu, po čl. 15 uredbe o poravnavanju ijiezdnib sporov. Delodajalci so zaradi razstave dosegli, da se je razprava o teh vprašanjih zavlekla in da se je vršila šele po dveh mesecih. Tedaj pa so odklonili vsak sporazum s svojim delavstvom. Delodajalci ne priznavajo svojemu de- lavstvu zakonite pravice, da kot enakopraven faktor sklepajo z njim delovno pogodbo. Delodajalci' ne priznajo svojemu delavstvu plač, na katere so že Pristali z lansko kolektivno pogodbo, Ha^ero pa, so zmečkali kot kos papirja. Delodajalcem ni mar, kaj predpisujejo delavski varstveni zakoni. 1 Gibanje šentviških mizarskih pomočnikov je tako pravično, da mora uspeti. Težko socialno odgovornost. $i nakopavajo v .prvi vrsti delodajalci, ki je tako neutemeljeno branijo priznati'ip pustiti delavstvu uživanje njegovih temeljnih pravic. Teptanje pravice se je še vedno bridko maščevalo prej ali slej prav nad tistim, ki jo je teptal in je ni pustil do veljave. Jugoslovanska strok, zveza si, kakor pri vseh mezdnih gibanjih, prizadeva tudi v šentviškem primeru v mejah zakonitih predpisov izvojevati za delavstvo urejeno mezdno razmerje ih doseči mimo Obravnavanje vseh odho-šajev med delavci in podjetniki. Na delavski strani je bila in je vedno pripravljenost in volja ža sporazum. Naj bi bilo tako tudi na nasprotni strani. Od oblasti pa terja socialna pravičnost, da varuje socialno šibkejše iri jim pomaga.'' ' Stavka pM; Kanskv- u - končana Tovarna je lopet zaživela Po dvotedenski stavki je bil dne 10. septembra med podjetjem in delavstvom dosežen sporazum. Rezultat tega gibanja je za delavstvo zadovoljiv. Podjetje se je obvezalo, da preko zime do prihodnje, pomladi ne bo odpuščalo nikogar ter da tudi zaradi stavke ne bo napram delavstvu izvajalo nikakih posodic. Podjetje je. pristal^ tudi na povišanje plač nekaterim delavcem, ki so pri zadnjem mezdnem gibanju izostali. Upamo, da je bil ta sporazum z obeh strani tako iskren, da se bodo dobri medsebojni odnošaji povoljno utrdili. Razumljivo, je, da se med stav- ko dogajajo razne neprijetnosti, ki večkrat Izvirajo tudi iz napačnih razumevanj z, ene ali druge strani- Delavstvu, ■&£ vse, priznanje, da. se fe' v. ‘tej, akciji zadržalo- vzorno in vztrajno. Posebno' priznanje pa moramo izreči tpdi našim vevškim tovarišem, ki so moralno in gmotno podprli stavkujoče delavstvo. Moramo pa tudi podjetju priznati, da je pri zaključni razpravi pokazalo uvidevnost; za sporazum,, ki je zadovoljil delavstvo. Naša želja je, da bi se v bodoče podjetje v polni meri zavedalo svojih dolžnosti do delavstva, enako pa tudi delavstvo do podjetja. Tabor v Št. Janžu pri Dravogradu Dne 19. t. m. bo za mislinjsko, mežiško in dravsko dolino delavski tabor v Št. Janžu pri Dravogradu z naslednjim sporedom: 1. Od 7.30 do 8.30 sprejem gostov na postaji. 2. Ob 9 sv. maša. Ljudsko petje z godbo. 3. Ob 10.30 zborovanje na prostem; govorijo: tov. Jožko Jurač iz Celja »O kršč,. delavski skupnosti«; tov. Kores Martin iz Maribora: »Naša vzgoja za nov družabni red«. Po taboru kosilo, nato koncert priznane godbe na pihala. Točno ob 15 »Krekova proslava« z naslednjim sporedom: 1. Tri deklamacije: a) naša himna, b) »Hlapec Jernej«, c) Molitev. 2. Dve recitaciji: »Kaj je kapitalizem« in »Kaj je socializem«. 3. Slavnostni govor v spomin 20-letnice smrti dr. E. Kreka. 4. Zborna deklamacija: S. Gregorčič, »Delavcem«. 5. Igra v 4 slikah: Heinen, »Igra o dobroti«. Po igri prosta zabava. Kdor želi kosilo po 7 in 8 din, naj to javi pripravljalnemu odboru delavskega tabora v Otiškem vrhu. — Vstopnina za igro: sedeži po 7 in 5 din, stojišča po 3 din. — Vabimo vse bližnje in daljne skupine in druge prijatelje delavcev, da se udeležijo našega tabora in Krekove proslave. Zveza z vlakom je zelo ugodna. — Na svidenje! Delu slava, delu čast! čarjem. Poprava te krivice pa je pogoj rednega in iskrenega sodelovanja. Brezposelnost -40 urnik Z ozirom na to, da še vedno vlada velika brezposelnost, je kongres znova naglasil in sprejel že sklepe iz prejšnjih zasedanj: Zahteva ponovno 40 urnik, učinkovite ukrepe za odpravo brezposelnosti, predvsem pa skrajšanje delovnega časa, da se zopet upostavi ravnotežje med vsemi velikimi industrijskimi državami. Poziv na neorganizirane Kongres poziva nujno delojemalce v vseh tistih državah, kjer še ni krščanskih strokovnih organizacij, da brez odlašanja ustanove krščanske strokovne zveze, pri čemer se seveda računa na sodelovanje krščanskosocialnega gibanja katerekoli smeri. Baski na kongresu Veliko pozornost je vzbudilo obvestilo predsednika Pauwelsa, da je poslala na kongres svdjega zastopnika tudi krščanska federacija Baskov, Izjavil je, da se bo o tem še posvetoval odbor internacionale. ; Sprejeti so bili še drugi sklepi, nakar je bil zelo lepo uspel kongres zaključen. Delegati so odhajali s kongresa v zavesti, da krščanska strokovna inter-naoionala raste in se širi kljub vsem nasprotovanjem z leve in z desne. Trbovlje, 12. septembra. Na vedno hujše šikaniranje obrato-vodje na vzhodnem obratu so bili rudarji primorani iskati si zadnjega sredstva, t j. stavke, v katero so stopili v četrtek preteklega tedna. iPrvotno je stavkalo delav-svo samo v navedenem obratu. Ker pa obratovodja j*;, ing. Železnik ni hotel ugoditi upravičenim željam delavcev, so začeli, stavkati tudi drugi obratj v rudniku. Na posredovanje zast6pnikov strokovnih organizacij: JSIZ, katero je zastopal tovariš tajnik Joško Rozman, ZRJ in NSZ ter zaupnikov IK rudarske skupine pri centrali v Ljubljani je djarlpvstvo v Mt^jg ob popoldne"::&>pet delavstvo ptisebno zameri obrato-vodjl. ing. Žfelezriiku kot 'domačini!, da sega v ravnanju ž njim po nedopustnih sredstvih, ki presegajo že vse meje človeškega dostojanstva. Ko so pred nekaj leti bili v našem rudniku inženirji Nemci in Cehi, so slovenski inženirji temu ugovarjali. Na ves glas so vpili, kako ino-zemci šikanirajo slovenske rudarje in da uganjajo stvari, ki žalijo slovenski čut. Ko pa so uspeli, da so se morali inozeinci odstraniti, so pa postali prav ti, po veliki Čevljarska delavstvo Žiri. V soboto, 11. septembra zvečer, se je vršil v društvenem domu na Dobra-čevem sestanek čevljarskih pomočnikov. Za centralo je .poročal tov. Pestotnik iz .Kranja. Railožil nam je Uredbo o naj-1 manjših plačah in starostno zavarovanje. Med drugim je naglašal, da uredba o najmanjših plačah ne odgovarja delavstvu ter da je potrebno, da se delavstvo še bolj trdno oklene svojih strokovnih organizacij, da se uredba, kateri 60 večji del botrovali podjetniki, izboljša. Med drugim je tov. predsednik prečital dopis kranjske tekstilne strokovne skupine, v katerem nam tovariši iz IKranja poročajo, da nameravajo v ned.eljo, ifc septembra, prirediti večji izlet. Ustavili se bodo tudi V..2ireh, k"jer bi bil skupen sestanek1'1 tc njimi. Sestahbk je predviden ob 5 popoldne. Udeležimo se prav vsi tega sestanka, s seboj pa pripeljimo tudi vse svoje tovariše. — Na sestanku 6e je tudi stflžhiJoi da bodo sedaj redni sestanki vsak mesec ter da naj se v skupino pritegnejo tudi delavke, ki so zaposlene v čevljarski industriji. — Nadalje odbor opozarja članstvo, naj članarino redno plačuje. Vsak član to svojo dolžnoel lahko izvrši pri zaupnikih ali članih odbora. Zavedajmo se, da smo krščanski strokov-ničarji, ki hočemo, da se življenjski položaj našega delavstva izboljša. Apneničarji Zagorjo. V nedeljo, 12. septembra, se je vršil članski sestanek apneničar-skega delavstva JSZ. Sestanek je bdi kljub slabemu vremenu dobro obiskan. Poročalo se je o dosedanjem delovanju obratnih zaupnikov, njih uspehih in neuspehih. O neuspehih predvsem zato, ker delavstvo še ni zadosti odporno in zavedno. Delavstvo mora biti hrbtišče obratnih zaupnikov. In to bo takrat, kadar bo 100% organizirano. Ker je bila velika zaposlenost tega delavstva v poletnih mesecih, se je sklenilo, da se bo v jesenskih in zimskih mesecih vršilo več predavanj in potrebnih sestankov, kar bo nudilo našemu delavcu potrebnega znanja, da bo znal ceniti in uvaževati del. strok, organizacijo. Navzoči so vzeli poročila z veseljem na znanje. Tekstilno delavstvo Maribor. V tovarni Jugotekstil je zelo završalo med tkalci, ko so videli, da ne zaslužijo skoraj nič Več, čeprav morajo delati sedaj kar na osmih strojih. Mnogi so se spomnili, da bi 6edaj bila zopet potrebna pomoč strokovne organizacije. Vršila sta se dva lepo obiskana sestanka teh delavcev. Ko pa je tovarna to izvedela, je s pomočjo nekaterih (ki so bolj za tovarno kot za delavce, čeprav sami niso nič več kot delavci) organizirala neki podporni fond in veselični odbor. Ko bi se imel vršiti še skupen sestanek vseh nezadovoljnih tkalcev proti novemu delovnemu sistemu, je bil istočasno sklican sestanek delavstva zaradi veselice. Ker je pač veselica nekaj prijetnejšega in lažjega, kot pa borba v organizaciji proti kapitalizmu, so delavci rajši šli tja. Res se je potem tudi vršila ta veselica, katero je financiralo podjetje. Vsak »borec za delavske koristk na-tej veseliti je' dobil malo pivo in hrenovko s kruhom. Bila je družabna zabava in izvoljena je bila tudi »mies Jugotekstil«. Delavci so hvalili velik socialni čut podjetja. Zakaj tudi ne bi, ko zna tako mojstrsko reševati delavska socialna in mezdna vprašanja. večini pristni Slovenci, za svojega rodnega brata-delavca še mnogo slabši, kakor so bili tujerodci. Za plezanje do višjih činov gredo preko vsega. Kje je njihova srčna kultura?! Ali niso bili v visokih šolah, ali niso študirali? Delavec pričakuje od izobraženca ne le večje znanje, marveč tudi neko mero socialnega čustvovanja in srčne kulture. Nočemo s tem žaliti vseh pripadnikov tega poklica. Poznamo jih, ki jim ne moremo nič očitati. Tudi pri. nas jih jje nekaj. Vsa čast jim! Taki inženirji pa, kakršnih je pri nas precej, so podjetju le v škodo, ne pa v kori.->t. Zakaj? Delavec je pri' delu vesten ifcPxmarljiv, če postopa gospodar z njim tybt.6 človekom. Ako pa ravna z njim kot ivMissf in vseh težav vsakdanjega življenja bodo rešeni. Kapitalizem pač more vse, dokler ima tako nerazumno delavstvo pred seboj. Tovarna »Jugotek-stik bo ob koncu poslovnega leti spet beležila blizu milijon dinarjev dobička, delavstvo pa izgubo' na"BvSjr teTCBTlf’ irr duševni moči zaradi izčrpanosti in preslabe hranjenosti. Toda takim delavcem pač nihče ne more pomagati. Gradbeno delavstvo t \ fimer le sezonskega delavca (katerih je pri nas na tisoče), ki zasluži din 3.50 na urO (to je že »dobra« plača), kar znaša Za 25 delovnih drii po 8 ur dnevno din 700,— mesečno, a še to brez raznih odbitkov. Ta plača niti za sanica ne zadostuje. Kako pa naj ž njo izhaja družinski oče, ki mofa plačevati 300 do 400 din mesečno za stanovanje ter preživljati štiri, in veččlansko družino? Ali je mogoče Od te plače kaj prihraniti za zimo, ko nastane za sezonsko delavstvo splošna brezposelnost? Od česa naj takrat te družine žive? Da so razna dobrodelna društva zelo delavna in da si veliko prizadevajo, življenje naj-bednejšim kolikor inogoče omiliti, to je res. Življenja od samih podpor pa si nttjbrž nihče ne želi. Zato je viži na plač, zlasti za sezonsko delavstvo, važnega pomena. Škoda samo, da oni, ki od pičlih d&lavskth mezd ne živijo in bede siro-maSnih delavskih družin dovolj ne poznajo, delavsko vprašanje po svoje rešujejo. Večina podjetnikov pa se drži gesla: Ako nočeš za to plačo delati, bo delal kdo drugi, saj imamo dovolj brezposelnih na razpolago. Takim naziranjem je kriv kapitalistični družabni red, katerega So Se pred leti poslužila razna državna in privatna podjetja, ki so poleg plač reducirala delavstvo in Uslužbe.nstvo v ni asa h, s tem povzročila brezmejno bedo v delavskih družinah ter dala delavskih moči ža vsako čenb na razpolago. V tem je delo kapitalizma, ki je spravil »srednje« in iriižje« sloje na beraško palico. Zato je potreben boj ne samo proti komunizmu, temveč tudi proti kapitalizmu. Kdor se noče boriti proti kapitalizmu, ta .podpira in hoče, Ne pred enini, ne pred drugim si ne zapirajmo oči! Kakor boj proti enemu, je potreben boj tudi proti drugemu! Na ta način bo zmanjšan vpliv obeh. Kakor proti enemu, bi bil skrajno potreben zakon za zaščito države in družbe tudi proti drugemu. Pa ne samo jša-kon m zaščito države',"temveč tudi zakon božje pravice naj pride za ponižane in povsod1 zapostavljene do Veljave. V borbi proti kapitalizmu ni dovolj, ako kdo samo piš6 proti komunizmu, pri čemer se poslužuje raznih sumljivih vjrov. In tudi ni doVblj samo govoriti o katoliških načelih, iskati dlake v jajcu ter samo pisati o papeževih socialnih okrožnicah, temveč je .potrebno, da jih tistj, ki jih priporočajo drugim, izvajajo tildi sami. Tudi oni naj skrbe, da pridejo rie samo pri delavski strokovni organizaciji, temveč tudi pri oriih, po katerih krivdi 6e množe socialne' krivice, dd polne veljave. Bural. Celjsko okrožje Celje. Mizarski pomočniki. Ko beremo v »Del. pravici« o borbah šentviških mizarskih pomočnikov, se spomnimo tudi težav celjskih. V spc>minu nam je še obrtna razstava, kjer je bilo razstavljeno razkošno izdelano pohištvo. Le malokdo se je pri pogledu na razstavljene mizarske predmete sjKminil na številne pomočnike, ki pač zelo veliko doprinesejo k uspehu pa tudi k dobičkom. Vendar pa, kaW je hjihov položaj klavrn! Pri drugače spoštovanih mojstrih zaslužijo zelo malo. Tako na priliko dobi pomočnik s šestimi leti zaposlitve pri nekem mojstru komaj tri dinarje na uro. Do sedaj so organizirani samo pomočniki pri Vehovarju. Kje so 3e drugi? Naj vsi vedo, da se ne da drugače izboljšati delavski položaj, kakor s strokovno organizacijo! Mojstri imajo dela v izobilju, zaslužijo, pri vsem tem pa je pomočnik le revež, ki pobira borne drobtine, s katerimi ne more človeka dostojno živeti. Starostno zavarovanje Zavarovanje za onemoglost, starost iji smrt. Priredil' Smersu Rudolf, prav. ref. OUZD v Ljubljani. Založil GLJZiD v Ljubljani. Knjižica, ki obsega 46 strani, vsebuje glavne podatke o zakonitih določbah glede nove panoge zavarovanja. Po oddelkih so‘obdelana vprašanja, ki jih mora vedeti vsak zavarovanec. Glavna vsebina je: Kdo je zavezan zavarovanju; o prostovoljnem zavarovanju; o prostovoljnem višjem zavarovanju; o prispevkih; o povračilu plačanih prispevkov; o državni podpori zavarovanju; o podporah ob onemoglosti, starosti in smrti; o pravici do teh podpor; o višini podpor; o otroških, posmrtnih in izjemnih podporah; o predhodneip zdravljenju zaradi preprečen ja onemoglosti; o .postopku za pridobitev podpor in' o ustavitvi podpor ter prjpoinbe. — Vendar so to šele grobe informacije o tej važni panogi zavarovanja. Točno sliko bo možno podati komaj po neki dobi izvajanja zavarovanja. Gotovo bo, kakor pravi sam avtor, potrebnih še več študij o tem. Cena brošure je 2 din ju se dobi pri OUZD in pri vseh njefeovih ekspoziturah. Scdeniurnik bo uveden po izreku kraljevske socialne komisije v pristanišču v Antverpnu. 'Pristaniški delavci so zahtevali od podjetnikov znižanje delovnega časa. Vendar delodajalci niso hoteli pristati na nobeno znižanje. Nova odredba bo veljala za vse delavce Od 1. oktobra t. 1. Strokovne organizacije šo to odredbo soglasno odobrile. Doma in po svetu Manevri nuše armade se bodo vršili od 19. do i26. septembra v krajih med Novim mestom, Metliko, Karlovcem in . Ogulinom. To bodo največji manevri, kar jih je bilo doslej v naši državi. Sodelovale bodo vse vrste orožja. Klub poslancev JlRZ je imel večdnevna posvetovanja in je sprejel razne sklepe. Pohvalil je delo vlade in ureditev financ in gospodarstva v državi, zavzema se za sprejem konkordata, upa, da bo vlada izvršila tudi drugi del svojega načrta, to je ureditev notranje-političnih razmer; reši naj se tudi razdolžitev obrtnikov in malih trgovcev, zvišajo naj se uradniške plače, cene monopolskim izdelkom naj se znižajo. Vladi se izreka zaupanje in njen predsednik ima proste roke za vodstvo države. Kongres mladine JftZ se bo vršil v Belgradu. Sedaj je mladinska organizacija stranke izvedena po vsej državi in tudi v dravski banovini. Vodstvo JiRZ za dravsko banovino je določilo, da se v imenu mladine JR1Z v dravski banovini .pošljejo na kongres sledeči gg.: Smersu 'Rudolf, ing. Sodja Jožko, dr. Žebot Ciril in Cešnovar Slavko. llelgrajjski velesejem so otvorili te dni. Zgradba paviljonov na 26 ha obsežnem zemljišču, katerega so .zaenkrat pozidali le 12 ha, je trajala komaj pol leta in je veljala 12 milijonov. Več držav ima svoje lastne paviljone. Belgrajsko časopisje nagla ša, da postaja Belgrad poleg političnega vedno bolj tudi gospodarsko središče države in eden izmed najvažnejših centrov srednje Evrope. Vse drugo okoli njega pa ostaja zadaj. Mednarodna konferenca parlamentarcev se je vršila v 'Parizu. Jugoslovanski parlament je zastopalo kar 3(i poslancev. To je bila med vsemi 38, državami najbolj številna delegacija na zasedanju, •ki je minevalo največ v banketih in večerjah pa z ogledovanjem razstave in še drugimi zabavami. Od »slovenskih poslancev« so bil tam: dr. Fux, dr. Klar, dr. IKoce, I. 'Mohorič. 'Če to ni ... Rusija je protestirala v iRimu proti potapljanju njenih trgovskih ladij. V protestu je obtožila Italijo, da je bila podmornica, ki je napadala ruslse in druge parnike — italijanska. Italija je ruski protest zavrnila brez odgovora. Za varnost plovbe po Sredozemskem morju sklicana konferenca se je uspešno zaključila brez sodelovanja Italije in Nemčije, ki sta odklonili sodelovanje radi ruskega protesta. Francija in Anglija sta izvedli konferenco sporazumno z Rusijo, ki je prevzela vlogo skupnega tožitelja. Sklepi so odločni — če bodo le tako tudi izvajani. 200 angleških in francoskih vojnih ladij bo stalno krožilo po Sredozemskem morju in bodo potopile vsako podmornico, ki ne bo imela zastave. K sodelovanju je povabljena tudi Italija, ki naj bi nadzirala Tirensko in Jadransko morje. Zveza narodov spet zboruje v Ženevi. Obravnava .palestinsko, špansko, kitajsko vprašanje itd. 'Kakih posebnih senzacij ipa ni pričakovati. Narodno-socialistižni kongres 6e vrši v iNurn.bergu z velikim pompom in denia-goškimi govori, ki vsi le hvalijo, koliko je režim dobrega napravil za Nemčijo in iposebno za delavstvo. Pred Hitlerjem dnevno paradirajo v prisilne delovne jopiče oblečeni brezposelni, ki delajo tlako ,po svojih .taboriščih, kjer vlada prava vojaška disciplina. Dr. Scliacht, nemški gospodarski minister je na pol prisiljen odstopil, ker se njegova gospodarska politika ne strinja 6 politiko poveljnika nemške štiriletke generala G&ringa. •Tudi načelnik nemškega generalnega štaba, general Bech, je .moral na pritisk stranke odstopiti. Ta general se 'je branil, voditi priprave za vojno hkratu kar na dveh frontah — vzhodni in zapadni. Zamenjal ga bo general, ki se popolnoma strinja s stranko. Francoski vojni minister Daladier je govoril kot predsednik na seji glavnega odbora svoje stranke o demokraciji in fašizmu. Izjavil je, da mora radikalna stranka vedno nastopati z drugimi, ki hočejo ohraniti svobodo in demokracijo. Toda za demokracijp je potrebno, da je narod organiziran. Za oborožitev Anglije se je izreklo tudi angleško strokovno organizirano delavstvo. .Na kongresu strokovne centrale je glasovalo čez 3 milijone za, proti pa le nekaj čez 200.000 članstva. Tudi Avstralija, kjer že dolgo vrsto let vodi vso državo delavska stranka, se je sedaj začela naglo oboroževati. Nihče ne ve, če bi nekega dneva ne pripeljale japonske vojne ladje .pred njena pristanišča stotisoče dobro oboroženih vojakov, ki bi zahtevali »konstruktivno sodelovanje*, kakor delajo sedaj Japonci na Kitajskem. Na Daljnem vzhodu se z manjšimi bitkami in spopadi pripravljajo večje^ in odločilnejše ofenzive. Japonci dovažajo še vedno nove čete. Kitajska armada brani Šanghaj in ga ne pusti pasti. 'Na kitajski strani so posegle v boje tudi tako imenovane rdeče armade iz južnih kitajskih dežel, ki so zelo dobro izvežbane. Kitajski ministri izjavljajo, da so .pripravljeni boriti 6e, če treba, tudi pet let. A tudi japonski ministri izjavljajo, da bo vojna trajala dolgo. Čez 40 milijard dinarjev posojil je dobil kitajski finančni minister v Evropi. Posojila so dale tudi Italija in (Nemčija, čeprav so v zelo prisrčnih stikih z Japonsko, ki pravi, da je sedanja vojna proti Kitajcem odločilen boj z boljševizmom. V protiboljševiško zvezo, katero tvorita za enkrat Nemčija in Japonska, bo menda kmalu vstopila tudi Italija; to bi se moglo zgoditi na sestanku Hitler-Mussolini. Po nemškem in italijanskem tisku bo ta sestanek svetovnega pomena. Iz naših krajev Kranj. Tabor gorenjskega delavstva se bo vršil 26. septembra pri Sv. Joštu nad Kranjem. Tovariši — tovarišice! Pohitimo ta dan k Sv. Joštu, na kraj, kjer je rajni dr. Jan. Ev. Krek učil in bodril delovno ljudstvo za skupnost in enotnost. Ob 20 letnici njegove smrti pokažimo, da slovenski delavec, organiziran v Jugoslovanski strokovni zvezi, dobro pozna njegova načela ter da vselej in povsod hodi po njegovih potih. Zagorje. V zadnji »Delavski Politiki« pod rubriko '»'Zagorje ob Savi« dopisnik »Del. Politike«, priznana osebnost v svoji demagogiji, drega v stvari, ki niso v korist ne kmetu, še manj pa nam rudarjem. Mi se piscu ne čudimo, ker ga poznamo in vemo, da ima čas, s takimi in sličnimi stvarmi ukvarjati se vsak dan najmanj po 26 ur. »Delavska Politika«, ki velja kot »prima« delavski list, mora biti pač daleč od nas, da se ukvarja in peča s stvarmi, ki so pni nas otročje in ženske čenče! Napisali bi lahko še kaj več, kar bi slavnemu dopisniku morda ne prijalo. 'Zadostuje naj zaenkrat to. Svetujemo mu, naj se drugič .praska tam, kjer ga srbi. Po poti združnosti!!! Hrastnik. V petek, 27. avgusta, je zasedal upravni odbor bratovske sklad-nice. Dnevni red je bil običajen. Upokojenih je bilo nekaj rudarjev, ki so zaradi starosti ali bolezni onemogli. Upo- kojeni so bili: Kač Jakob, Sihur Anton, Kocman Anton, Kovač Peter, Beuc Anton, Pušnik Vinko in Werder Anton. Nekateri mlajši so le začasno upokojeni ter bodo čez eno ali dve leti zopet poklicani na zdravniški pregled. Izplačevanje pokojnine se je podaljšalo Ivanu Sotlerju in Napret Rudolfu začasno, Kotarju Jožetu pa trajno. Pokojnina se je priznala siroti Trček po umrli vdovi. Nezgodna renta se je zaradi zboljšanja stanja znižala Krček Francu; pri slučajnostih pa se je prečitalo revizijsko poročilo Glavne bratovske skladnice in poročilo zdravnika za dispanzer. V zavarovanje pri bolniški blagajni je bilo sprejetih več svojcev, ker so brezposelni ter žive v skupnem gospodinjstvu. Vevče. Na praznik 8. t. m. so se poročili tov. Marn Ivan z gdč. Silvo Novakovo in tov. Arjoni .Pepca s Francetom Škerjancem. Prihodnjo nedeljo 12. t. m. pa se je poročil Erjavec Franc z gdč. Elizabeto Keber. — Vsi trije prvoimeno-vani so zvesti in delovni člani naše skupine. Želimo jim na novi življenjski poti veliko sreče in obilo božjega blagoslova. Vevčani. Ljubljana — Zmaj. Poročila se je odbornica naše skupine, tovarišica Sre-bot Francka z Antonom Pajserjem. Odbor in člani skupine jima želijo obilo sreče in blagoslova. Resne zanimivosti Zlato je v rudninah zemeljske skorje zelo razširjeno. V .majhnih množinah ga najdemo skoro povsod. .Nahaja se v obliki kakor prah majcenih listkov, vendar se ga iz rudnin ne splača pridobivati, če ga je premalo v eni toni rudnine. Pri nas se dobi kar v pesku Drave pa tudi Donave. Splača se pridobivati le tam, kjer se dobi za pridobljeno zlato več kot stane predelava rude. Zato mora imeti ruda 10 in več gramov zlata na 1 tono. Takih rud pa na svetu ni tako na .pretek, najbolj je poznana Južna Afrika (Trans-val). 1 kg zlata stane 50.000 Din. .Na vsem svetu so ga pridobili lansko leto kar 1,100.000 kg ali 110 vagonov po 10.000 kg. Njegova vrednost bi bila 55 milijard dinarjev. Največ so ga pridobili v Južni Afriki: 352.000 kg, v .Rusiji: 288.000kg, v 'Kanadi: 115.000 kg, v UISA: 115.000 kg in v Avstraliji 36.000 kg. Nekaj sto kilogramov so ga pridobili tudi pri nas v Srbiji. .Množina pridobljenega zlata je zelo velika, vendar le majhna v primeri s spravljenimi zalogami. Te niso sicer točno znane; računajo, da je na svetu v zalogah do 40,000.000 kg zlata in tako je na leto pridobljena množina le */*0 spravljenih zalog. Zato se tudi ni bati, da bi mu cena kar propadla, ali pa da bi se to poznalo pri denarju, ki po večini temelji na -»zlati podlagi«. V »zlati deželi« Transval v Južni Afriki je založeno ogromno denarja. Delnice rudarskih združb znašajo .17 milijard din, vrednost rudniških naprav celo 20 milijard, izplačanih pa je bilo na dividendah 1935 3 in pol milijarde din. V rudnikih dela 30.000 belcev in 300 tisoč črncev. Belci so po večini za specialna dela in zaslužijo 15 do 25 šilingov (po 10 din), črnci pa 2.5 do 3 šilinge. Delo v teh rudnikih je zelo težavno, po večini delajo zelo globoko .pod zemljo. Cim bolj pa gremo v globočino zemlje, tem bolj vroče je. Splošno se računa, da za vsakih 30 m v globino naraste vročina za eno stopinjo. Tu pa delajo 1000 do 2000 m globoko, zato posebno trpe rudarji pred vročino. Pri delu se tako močno pote, da splošno racunijo, da zgube na 1 šihtu (8 ur) 3 do 4 kg na teži. S potom izgubi telo tudi veliko soli, zato ti rudarji uživajo več soli pa tudi limonin sok je zelo dober, da telo do drugega šihta pridobi V6e izgubljene snovi. Shodi in sestanki Vir. V nedeljo, 19. avgusta, ob 7 zjutraj se bo vršil sestanek naše 6kupine. Tovarišice naj ne bo .nobene, ki bi se tega sestanka ne udeležila, ker je zelo važen za vse. Posebno naj .pridejo tudi tisti maloštevilni, ki vedno najrajši samo godrnjajo, na naše sestanke in posvete jih pa ni. Tedaj, vsi na svidenje! — Odbor. Jarše. V nedeljo, 19. t. m., se bo vršil ob pol 10 v prostorih gostilne »Burkež« v Jaršah članski sestanek naše krajevne skupine. Na dnevnem redu bo poleg tekočih skupinskih zadev predavanje o izvedbi starostnega zavarovanja. Predavatelj pride iz Ljubljane. Ker bodo poročila na sestanku zelo važna, naj nikogar ne manjka. — Odbor. Kamnik. Strokovna skupina kovinarjev v Kamniku sklicuje’ članski sestanek za torek, dne 21. septembra 1937, ob pol šestih zvečer v gostilni pri “»Vovku« na Perovem. Na sestanku bo tajnik centrale tov. Rozman poročal o zavarovanju za onemoglost, starost in smrt. Vse člane in Slanice, kakor tudi neorganizirano delavstvo vabimo, da se tega važnega sestanka udeleži. — Odbor. Priporoča se Vam Nova založba r. z. z o. z. v Ljubljani Kongresni trg 19 / Knjigarna : Šolske in pisarniške potrebščine Cankarjevi in Finžgarjev'! zbrani spisi ::: čitaj in širi Delavsko pravico! Brezposelni Walter Briesley Ivan se je poslovil od kmeta in je odšel na širne pašnike, kjer je žgalo sonce in kjer so potrpežljivo stala drevesa v svojem žarnem, tihem kraljestvu. Pod njimi so se zadovoljno sončile krave. Ovce so jadrno švignile s poti, ko se je Ivan približal. Zlatice so se bleščale ko zlato, marjetice pa mežikale iz gladke zeleni in kazale svoja šiiroka, bela ličeca. V beli in rdeči detelji so brenčale čebele in pridno delale; po cvetovih so lahno posedali bledoorunžasti metulji, nekateri pa so kar tjavendan letali po zraku. Visoko na nebu je obvisel škrjanec, podoben drobni pegi, ki prepeva. Lastovke so se živahno spreletavale po drevju. Po mejah in po polju so skakljali ptiči in žvrgoleli. Ivan je bil vesel, da je prišel sem. Tu ni bilo razlike med svetkom in petkom. Nič ni bilo lepše oblečeno. Nikake slovesne ubranosti nisi videl tu. Vse je bilo zaposleno, v nedeljo prav tako kot ob delavnikih. Življenje je kipelo. Po kondorskih glavnih cestah so Ivana ljudje pozdravljali, nekateri vljudno, drugi prijazno. Niso ga pozdravljali zato, ker so ga poznali, marveč zato, ker je bil dan tako lep, da so se kar zavzemali. Tudi Ivan je bil ves zavzet, čutil se je sproščenega, da nikoli tega. Nikdar poprej ni bil tako dobre volje, kadar se je sprehajal po vasi. Vedel je, da ga vaščani opazujejo in kako različne misli se vsiljujejo tem ljudem, kakor je bil pač kdo bolj ali manj dobrega srca. »Ivan Cook,« so šepetali. »Že dolgo je brez dela. Revščina mora biti pri njih doma. Nesreča jih je zadela, reveže, saj pravim. Njegova žena je dobra gospodinja. Gotovo se sramuje svojega moža, ker se nikoli ne prikaže na cesti. Slaba mu prede. Pa je sijajen dečko. Malo lenuha je pa tudi. Kakor da bi mu vos svet ne bil nič mar. Ko je bil zaposlen, je bil dober delavec. Da, da ...« Da, vedno mu je bilo tesno krog srca, kadar se je sprehajal po vvingrovskih ulicah. — On ni bil pravi vaščan, nekaj nedostatnega in pomanjkljivega je bilo na njem, 011 ni stal na lastnih nogah. Uradnik brez- poselniškega sklada je prišel ‘in prihodnji petek pride zopet. Izmeril je ubogega brezposelnega človeka od nog do glave, da je videl, koliko potrebuje za hrano; nazadnje pa revežu niti ni rial dosti denarja, da bi si nakupil živil. Vaščanom je bilo vse to znano in nekateri so sočustvovali z Ivanom. Drugi so gledali drugače, boječ se, da je beda nalezljiva ali pa so menili, da so razmere takega človeka, ki je brez dela, nezdružljive z njihovimi razmerami. Vsakdo je zavzel napram njemu svoje stališče. Mislili so o njem in čutili so z njim vsi, razen tistih, ki so bili tudi sami brez posla. Ivan je bil zanje običajen človek, kaikor je bil vsak vaščan, ki je imel delo, za drugega va- ščana, ki je tudi imel delo, običajen človek. Kaj drugega je bilo seveda, če so se opredelili vsak po svojem stanu in svojem dejanju, če je na primer kateri vaščan zbolel ali zakrivil kak zločin ali kaj sličnega. V Condoru je imel Ivan občutek, da ga imajo vsi za navadnega človeka. Preoblekel se je bil v najlepšo obleko, ki mu jo je žena čedila in likala. Vendar so se mu kolena na hlačah napihnila, suknjič se je svetil in je grdo visel na njem. Sukno je dobivalo že rdečo barvo, dočim je bilo poprej modro. Toda kljub temu je bila njegova zunanjost še dostojna. Nosil se je nekam lagodno dostojanstveno. To je dalo tudi nekaterim povod* za njih domneve, češ da mu ni mar ves svet. Nekateri so si to le mislili, drugi pa so morda glasno govorili o tem. Ko je Ivan korakal po High-Streetu in ko ga je nekdo pozdravil: »Dober dan!