444
Ruska duma najmlaji, najburneji in najzanimiveji parlament na svetu! Iz krvi se je rodila, gronja in strah ji stojita ob zibeli. Duma pa zboruje, a ker nima postavodajalne veljave, zato samo grozi, obsoja in napada sovraeno samodrko vlado.
dvorno ivljenje ob asu Katarine in je sluila razkoju absolutizma. Danes se ravno v njej podirajo stebri samoditva in igosajo grehi absolutistinega carstva. Slika, ki smo jo priobili na (str. 313.) je Gorodskaja duma", peterburka mestna hia, kar
Naa slika (stran 385.) nam kae dvorano, v kateri naj blagovolijo itatelji popraviti.
ATENTAT NA PANSKEGA KRALJA.
zboruje duma, in sicer trenutek, ko dravni tajnik, sedanji minister za notranje zadeve, otvarja dumo. To je pisana druba: Od mandurskih mej in sibirskih ledenih pokrajin do Kavkaza in ukrajinskih step so zastopani razni rodovi, ki so si trdo teme ohranili tudi pod samodrtvom, in od rdeih socialistov do konservativnih veleposestnikov vidi tu zbrane prvi v Rusiji vse stranke v eni dvorani, in prvi govore svobodno, brezobzirno, z burnostjo dolgo zadranega gnjeva. Zadaj prav ob desni vidijo itatelji rimsko-katolikega kofa barona Roppa iz Vilne, ki je tudi izvoljen za poslanca in si je pridobil mnogo ngleda. Ko je vlada hotela, da ali odloi poslanstvo ali pa odstopi kot kof, se je vsa duma potegnila zanj. Na (str. 441.) pa je Tavrika palaa, ki jo je dal car dumi za zborovalia. Ta palaa je videla
Le nor a (str. 389.1) je fantazija na Burgerjevo balado. V vojski je padel njen zaroenec, in ko ga ni domov, se pregrei Lenora s predrznimi tobami:
Ugasni lu mi vekomaj, me groba no in strah obdaj! Brez njega sree zame ni tu, ne unstran jame!
In ponoi pride res zaroenec pon^o, jo dvigne na konja in jaha njo dale, dale, v deelo mrliev, kjer zatrepee Lenora med mrtvakimi strahovi:
Pod bledo luno se nad njo
duhovi so sklenili. plesali krog in krog, bridko
to pesem zatulili:
445
Trpi, e poka ti srce!
Prah z Bogom kregat se ne sme!
Odla si tiupla sili,
Bog due se usmili!"
Ta sklepni prizor kae Tratnikova podoba. . alostna Mati boja (str. 392.) je lep relief g. M. Bizjaka iz kararskega marmorja. Globoka, pretresljiva alost na licu matere, ki aluje ob mrtvem sinu, je izraena v mrzlem kamenu z veliko nenostjo. Elegantna izvritev priporoa delo naega rojaka.
O blaenem Marku Krievanu smo e pisali. Sliko hrvakega muenika, katere posnetek vidijo itatelji na str. 408., je izvril g. Joso Buan. Pri g. Josipu Kaplanu v Zagrebu se dobe reprodukcije te slike, z roko slikane po originalu. Nadbiskupski duhovni stol v Zagrebu je sliko priporoil. Slikana je na platnu (56X68 cm) in stane v pozlaenem okvirju 35 K.
Nova bohinjska eleznica bo skoro stekla in tako odprla svetu najkrasneje kraje nae domovine. Danes priobujemo nekaj slik, katerim sledi bodoi mesec e cela zbirka slikovitih prizorov z bohinjske eleznice. Podbrdo je na goriki strani (str. 433.), kjer se konuje veliki predor, o katerem je Dom in Svet" obirno pisal, ko so ga vrtali. Na Gorikem je tudi Grahovo (str. 432.). Najslavneja slapa Julijskih planin, ki nimata enakih dale naokoli, vidijo itatelji tudi v tej tevilki: Savico, her kraljevo" (str. 416.) in krasni Pe-rinik (str. 417.). Izvir Savice bo gotovo odslej mnogo obiskan od turistov, ki se bodo vozili skozi Bohinj.
Baron Beck (str. 448.) je novi avstrijski ministrski predsednik. Po oetu je ekega poko-ljenja. Zadnji as je bil sekcijski naelnik v poljedelskem ministrstvu. Tudi njegova naloga je, izvesti volilno reformo za dravni zbor.
Krvava poroka v Madridu. Mladi panski kralj Alfonz XIII. si je poiskal nevesto Eno Battenberko (str. 445.), s katero se je poroil z veliko slovesnostjo. Bilo je na dan 31. maja, ravno na obletnico, ko je v Parizu neznan anarhist vrgel bombo pred njegov voz, ko se je peljal s predsednikom francoske republike po ulici. Z rafinirano grozovitostjo so hoteli anarhisti konati ivljenje kralju in njegovi nevesti ravno na poroni dan. V cerkvi se je izvrila poroka, in na tisoe brojee obinstvo je pozdravljalo mladi par, ko je stopil iz cerkve in se peljal v veliastnem izprevodu, v katerem je bil tudi avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand, proti kraljevi palai. Tedaj prileti z okna ntke hie opek cvetic ravno med zadnja konja in poroni voz. A to niso bile cvetice v pozdrav novoporoencema, ampak bomba, zavita v cvetice, ki se je razletela, raztrgala konja, pokodovala voz, ter ubila in ranila mnogo ljudi. Kakor po udeu sta kralj in kraljica ostala nepokodovana. Naa slika
(str. 444.) nam kae trenutek, ko se je razletela bomba in provzroila pri tem strano zmedo v poronem izprevodu.
Profesor Ivan Krui.
Dne 27. julija bo 50 let, kar je bil v manika posveen profesor Ivan Krui. Tega slovesnega dne se ne vesele samo njegovi sorodniki, znanci, prijatelji in farani, radostno ga priakuje celi slovenski tajer in e preko njega slovenska zemlja. Kajti ne najde lahko kraja, kjer bi ne deloval kateri Krui-
PANSKI KRALJ ALFONZ XIII. Z NEVESTO ENO BATTENBERKO.
evih bivih uencev, bodisi kot duhovnik, zdravnik, sodnik ali uitelj. In Ivan Krui je poueval na celjski gimnaziji v asu preporoda slovenskega naroda. On je s tem preporodom v najoji zvezi, akoravno ni spisal nobene knjige, akoravno ni nikdar politino in agitatorino nastopil. Krui je vplival na gimnazijsko mladino s svojo osebo, s svojim vzgledom, in tako koristil slovenskemu narodu ve, kakor marsikdo, ki se proslavlja v pesnih in govorih.
Narodil se je astitljivi starek v Medlogu v Savinjski dolini, dobre pol ure od Celja, dne 4. junija
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si